Naglica pesti delegate
K predlogu družbenega pla-na Slovenije za sedanje petlet-je so imeli delegati na minuli seji zbora krajevnih skupno-sti Skupščine občine Ljublja-na Center le malo pripomb. To je po svoje razumljivo, saj je plan domala že nared za sprejem in se je večina pri-pomb, zlasti v času osnutka, že zvrstila v prejšnjih fazah. Zato so se delegati v zadnji razpravi pred sprejemom do-taknili nekaterih zadev, ki se ne nanašajo toliko na vsebino posameznih planskih po-stavk, marveč so načenjali po-novna vprašanja procedure na poteh delegatskega odlo-čanja, razpravljanja, pripomi-njanja in dajanja stališč ter vračanja le teh v bodoče li-stine.
Razumljivo, da se razprave zde delegatom smiselne le, če vedo, da bodo, kakorkoli že, primerno upoštevane na na-daljnjih poteh skupščinske vertikale, ki vodi od krajevnih skupnosti v skupščino občine in republike. Zato opozarjajo na dosledno upoštevanje vseh poslovniških določil, po kate-rih je treba delegatom dostav-ljati gradiva pravočasno in ne tik pred razpravo. Le tako bo-do lahko ukrenili vse, kar za-hteva vsebina problemov, ki
jih njihove delegacije jemljejo v precep.
Res je, da se je skupščin-skim izvršilnim telesom ne-malokrat težko držati vseh pravil, kot so zapisana črno na belem za delegate v sprejetih dokumentih, saj se dogodki, ki smo jim priča in v njih kot delegati sami sodelujemo, mnogokrat gibljejo s tako na-glico, da vselej ni mogoče do potankosti zadovoljiti ne po-slovnika ne delegatov. Če so zadeve odraz malomarnosti, neupoštevanja delegatskih načel, potem je kritika delega-tov upravičena in še kako po-trebna. Če pa to niso in je po-sredi resničnost, ki je ni mo-goče vkleniti v noben kalup niti ne y zapisane pravice sa-me, potem je tudi razumljivo, da skušajo delegati to razu-meti in rešiti, kar se rešiti da, čeprav to storijo v naglici, ki ji včasih ni mogoče ubežati in bi bilo tudi slabo, če bi ji. S tem bi dopustili, da nas čas pre-maga in kaj bi imeli od tega? Sklicevali bi se na »črno na belem« in če bi se v tem pri-meru preveč zaustavljali na zapisanih pravilih, bi dogodki tekli neovirano po svoje, mi-mo nas.
Anka Štrukelj