2. številka. \ jubiiana, v soboto B. j umiva rja. XVIII. Umo, mh Izhaja vaak dan mier, isimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za a v a t ri j sk o-o*e rake deiele za v»i leto IS tfld., za bol leta H gld., za četrt leta 4 |rld., sa leden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jotl«n mesuc l *hi. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računi se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, Kolikor postnimi tnala Za oznanila plačuje se od četiriatopue petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat in po 4 ar., te se trikrat ali veokrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in u p r a v n i A t v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, „(th-daliska ttOlD*". Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročuine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno »tvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. o. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročuike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem čuku ponove, da pošiljauje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja ua dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 , 50 „ , četrt leta.......3 . 30 . „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za VBe leto........15 gld. — kr. ■ Pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Z jtravništvo „Stov. Xlednji dobro vedo, da ob svojem času Nemčija nič ne izgubi, če se Slovani ob Adriji tudi nekoliko poitalijanijo. Saj nemška politika je že. dejanski pokazala, kako zna spravili pod se elemente tudi tujih nurodov, kjer se ji zdi za druge, više namene potrebno. Na južnem Tirolskem nema Velika Neurija interesov, da bi jej bilo potreba oni del tej rodbini. Tekmovali so ž njo pri vsukej prilikr, bratili se z njo, pokali so iskrega šampanjci za-maški, pilo, jelo se je, živelo, kakor bi bila vsaki dan nedelja in uživalo življenje v gostih in dolg h pižirhih. Kolik kontrast pa na tv. Krištofi prostornoj njivi! Pubrali so ga, kakor da je pogiuU v cestnem jarku, postreSČeki nosili so ga do rakve, zagrebli so ga tho, brez hrupa, jed'iia sestra ga je spremljevalk in od vseh nekdanjih piijateljev in bratov našel se je samo jeden, da ,mu je vrgel zadnje prsti". Namesto običajnih vencev in duhtečih cvetlic našel se je par duij pozneje na grobu trak z napisom : „Oj ti pr......Zenari Kje so naši deuari?" Kje ste bili za njegovega pogreba vi njegovi prijatelji, lovci, | ojeduiki iu pobratimi? Toliko časa bavili ste be ž njim, i njim ste se zabavali iu ruz-vestljevili, častih ste ga, a na grobišče ni bilo nikogar i/mej vas, skazat zadnjo mu čast! prisvojiti si; zato isti del tirolske dežele avstrjsk Nemci kaj mirno prepuščajo Italijanom. A o pokrajinah cb Adriji so isti nemški uac ]onalci dobro prepričan1, da piidejo in morajo priti v obor bodoče Pangi rmanije. Avstrijski V»likonemci so gorši n..ci-jonalni ekonomi, nego Italijani. Poslednji menijo, da z .do tuji> Primoisko in kolikor možno tud* Dalmatinsko sumo poitalijaniti, pa doz iv Iti „Italia unita" ; prvi pa narodnoiiospodar&ko sodijo, du pot do Adrije mora ostati Velikouem/dji odprta, Daj se potem politika avstrijskih Italijanov in združene Italije ?uče, kakor koli. V tem pogledu so se tedaj kaljani na Primorskem zaračunili, /ato pa se zboje vsacega julnsu, ki bi jim iz Velikonemčije nasproti donel, iu ruvno te dni jim je došlo od iste strani neprijetno novoletno vošilo. Glede na to, da vedo za vsako strašilo, ki bi samo po domišljenosti prihajalo od slovansko strani, to primoiski irreder tovski listi popotnem prezrli, kaj se že nekaj tednov v Velikoi emčiji Irredent« neprijetnega namerava. Že 7. dec. 1884 je imela „Neue Frele Presseu v svojem „Ekonomi, tu" poročilo o trgovsko-obrtni zbornici Stuttgartski, katera je poslala v nemški državni zbor v Beri n peticijo, da bi se podelila dižavn« [»odpora v namen, da bi se iz Trsta ptiredila direktna parniška /veza z vzhodom, češ, da bi bila taka čita iz Nemčije najkrajša na vzhod. Navedena zbornica svojo prošnjo podpira še posebo s tem, da pravi J „. . . kamor (namreč proti Trstu) na« naganja «« rafiena lega, zgodovlnutka preteklost In politična MliiipnoMf*. Ne glede na Avstrijo, katera se utegne iz navedenih besed mno«okaj učiti, kako jej je na Adriji postopati, 6pOF&rjimo tukaj samo na zaslepljenost Itredente v Avstriji. fcLn da je bila ona v resnici kratkovidna, je pokazala njena o.iupnenost ravno F.daj, kc je „Pe ter Lloydu objavil poseben čir nek, ki pa naravnost govori, da dela Bismarck sum na tako direktno zvezo Nemčije skozi Trst z o njen to m. Irredentovski list. se repen-čijo proti takim naklepom in razodevajo svojo obsodbo nad tem, češ, Bismarck hoče Trst priklopiti in obdržati za velikonemiko politiko. Ugovor od velikoneuiških Bsin>>rekovih pristašev v avstrijskih glasil h Irreiiente ne mure potolažiti, češ, da Nemčija skrbi samo za svoj »io^p idarnki dob ček in ob jednom va zboljšanje Tržaške trgovine. Morda se Kolika obsodba samega sebe je to! More li b ti Človek toli zavržen, da mu niti jeden njegovih mnogoletnih prijateljev iu znancev ne more grehov odpustiti o takoj priliki, ko nas vera iu dostojnost uč', da troba odpustiti vse V Nad di set let neste uičosa videli, ničesa vedeli, h kratu pa vse in toliko, da je pre.segalo vsako mero. Ali živite brez mislij in brez napora spoznati kaj? Ste li .-trahopetni, da si ne upate pred svetom Opravičevati, kar sto odobravali z dejanjem? Tudi Jauner ua Duuaji se je po jednakom potu odtegnil posvetni pravic, a oni, ki so mu v lepih dnevih bili prijatelji ter \živali od njegove p jtrošljivosti, vtučali so celo truplo njegovo in lepo število njih, celo dostojanstveniki nu-j njimi, spremilo ga je k zadnjemu počitku. L' hko bi nam bilo, prestopiti v posamičnosti in navajati dejanje za dejanjem, katero bi dokazalo, kolko veljave jo mož imel mej vami, možje inteli-geuce in kapitala, — navajati tudi zavode, v katerih fcta mož in obitelj njegova bila čiilaua ter ve- ravno z laj Irredenta spominja btsed, katere je Bis- J marck 1. 18G6 ob pogajanji in zahtevah Italje izrekel in ki se glase: „Trst ostane vsekako uem-ka luka." („Triest bleibt uuter alleu U nista nden ein deutscher H« fen") To tem takem je vender še nek lo, k skrega se IrreJenta boji, ii ravno njemu nasproti je delovala Irredenta dosUj na največji dobiček. Slovitue Ita' j iti Bani dobro poznajo, iu so prepričaui o njih, da neso bili laškemu življu Se nikdar nevarni. Ita lija iu tudi avstrijski Italijani so navezani na vzhodne dežele in ua slovanske sosede, posebno v gospodarskem oziru; in vender Irredenta in njeni zaslepljeni pristali ravno Slovane vničujejo tam, kjer bi b li poslednji Italijanom sami zaščit proti nemškim navalom. Irredenta tedaj z zat'raajt m avstrjsk h slovanskih sosedov ptonzročuje V prvi v j ^ t i sebi največjo Škodo in stavlja t.ko v nevarnost pozicijo v Trstu in drugod, od koltr bogatijo n v obče oživaje vsestranske dob čke. Irredenta sama sprevidi ali mora sprevideti da ob Aiiiji slovanski livelj ni sovražnik Italijanom in da vse upanje, da bi Italijani s tuj-Čenj*.m Slovanov primorske dežele spravili pod It t -lijo, je prazno; kat v najngod n jš m slučaji doseže skuj.no postopanje Italijanov iu Slovanov samo toliko, da se drug dtuzega rešijo in drug druzega obvarujejo tudi na bodočnost. Nikdar pa ne pribori Irredenta T»sta in Primorskega združeni Italiji h tem, da skuša tod slovanski živelj vničiti. Proti temu govori evropska konstelacija, važnost Trsta ne samo za nemške dežele in govori najglasneje premogofieri stava k: „Trieat bleibt uuter allen Uinsiiiuieu ein deutscher H«f n". Po 1 i t i c a i razgl ed. Notranje dežele. V Ljubljani 3. jaouvarja. Oficijelni listi v svoji novoletnih raz-uiišlje vanj I h proslavljajo vspehi se lan j ■ vlatie iD v duhu že radojejo novih državnozborskik volitev, ki bodo še bolj utrdile vlndoo politiko. Samo to obžalujejo, da nekateri narodnjaki svojih narodnih teženj še ne um* jo podvreči Višjim državnim interesom, a nadejajo se, da se bode tuli tu na bolje obralo, ter bode narodnogospodarska politika odstranila narodnostne jirejiiiv. Tu je tedaj nov doki z, da v vladu h krogib še ne znajo dovolj ceniti važnosti in sile narodne ideje Še vedno se mnogo govori in pifle o razpustu Driiakc (r|>ovsli<> zbornice. Levičarji bodo skuhali spraviti to stvar pred zbor. Kakor se sliši, se to ne bode zgodilo v obliki kake interpelacije, na katero ministerstvo lahko odgovori na konci zasedanja in več na posvetovanje o njej zabran'*, ampak v obliki predloga, kateremu se u^t »vno obravu \vanje odreči ne more. Hrvatski opozicjski poslanci so včeraj se vrui'.i v zbornico. Na predsednika sabora so stavili več vprašanj, zakaj so bili uključeni nekateri po slane:, a ta se je le skliceval na dotični saborov sklep. Vuanjc države. V ruskih dvornih krogih se misli na to, da bi si ruski car prilejal nsslov carji osrednje Azije, kakor ima angleška kralj 'Ca naslov indijsk* cesarice. V jeseni 1887 l. bi pa bilo slovesno kronama v Samarkandu v navzočnosti kanov in emirov, kateri so pod i usko oblastjo. Mi smo v našem listu fe omenili, da so baš Grki mno^o krivi, d t so Slovanom tako s'abo godi v Vl.ili.■«!«>*»: 11. T> bi radi popolnem S ovano za- trli v tej provinciji in tako pripravili pot zjedinienju te sedaj po večitm slovanske provincije z Grško. Zato pa Črnijo Slovane pri turskoj vladi. Lahko je umevno, da tem Grkom ri po volj% da so an^leiki in n'kateri drugi list: poja-mili položij v Mak' ion ji. Zategadelj se je v Atenah zbralo več tam bivajočih Makedoncev in izjavilo na tem shodu, da vse to, kar so pisali angleški listi o položaji v Makedoniji po tem, kakor oni poznajo razmere te dežele, ne mnre b ti res. To izjavo so sklonili poslati vs^m grškim in večjm evropskim listom, in jo tub izro-čiii vsem diplomatiinim zastopn kom druzih držav v A nah. Kakor se iz C uigrala poroča, so konvencijo, ki ureja tiirsko-ćraio|rnreko m«jo, in zapisnk, ki konečno ureja mej Turčijo in Ć.mogoro dozdaj nerešena vprašanja, podpisali črnogorski dinlojnatiški poverjenik Vukotic" in oioman-dd komisarji Derviš paša, Nusret j>aša in V^-lliriz paša. II kratu z nemškim državnim zborom, ki BOp?t začne zborovati 8. t. m., bo^ta zborovali tuli pruski deželni zbor, ki se snide Ih. t. m. in ptuski drža v ni aovet, ki začne svoja posvetovanja 12. t m. V »panjskem senatu je objavil m nister virinjih zed"V na interpelacijo nekega opozicijskega senatorja, da bode španjska vlada odškodovala v knrlistiČnej vojn; poškodovane Francoze, ako F ničija začne izplačevati odškodnino v Sajdi v Al^ieru poškodovanim SpinjCehl. Mmister pravi, da je on izjavil, ko je bil ifl v opoziciji, da se je za Španijo s tem spori; Sumi j sojem s Francijo ustvaril jako škodljiv pra« c dens. —• V senatu je bila burna debat'* zaradi poslednjih vsi učibščmu igredov. M nistor je rekel, da so dijaki imeli revolucj.ske namene iu so se bdi zvezali s karlisti. Kot prvi krali nove konjiško države se imenuje drugi sin FtanderskegS grnf i princ Alberti kateri jh pa sedaj še le v desetem letu I) > njegove polnoletnosti bodo vodil vlado njegov o^e. Di se ta imenu1'1 pivim kongiškirn kraljem, tO želi belgijski kralj, ki ima velike zasluge, da se je odprlo kongiško ozemlje evropskej civilizaciji. Sedež najvišje uprave b' pa b'l v Brusslji iin sicer to bil bi Rovet, sestavljen iz z*stoj>nikov raznih držav. Dopisi. Iz V ril polja pri Vipavi 2. januvarja. [Izv dopis j Nevolja me je zgrabila, ko sem pre-čital nopis iz Vipave v št 300 nSlov. Naroda" p. 1. V zadnjem odstavku tega dopisa so drgne g. dopisnik ob mojo osebo (druzega ni inogel imeti v mislih) in mi sledeče oČ ta: BPa proti gradnji (tram^aj-železnice) izjavila se je še tretja odlična vipavska oseba. Govori se, da zategadelj, ker biva dotiČnik na Vrbpolji in ima ondu svojo krčmo, ne pa v Vipavi, tramvaj bi se ps Vrhpolja ne dotikal." Ta trditev g. dopisnika je zlobno obrekovanje, je nesramna laž! Navesti hočem, kako sem pri dotični komisiji dne 18. decembra p. 1. postopal, pa ne iz tega namena, da bi g. dopisnika resnice prepričal — sodim lahko, da za čut resnice je slep in gluh — ampak zato, da ne bodem pri spoštovanih čita-teljih „Slov. Naroda", ki me poznajo, po omenje nem dopisu krivo sojeu. Kot prvomestnik odbora za okrajne ceste vipavske dobil sem poziv od si. c. kr. deželne vlade, naj se cestni odbor udebž: komisije za tramvaj-že-leznico, da bode varoval korist okrajne ceste Bra-niške. Z iradi slabega vremena prišel je h komisiji razun mene jeden sam odbornik. Ko se je zapisnik komisije v M«nčah sestavljal, bilo je glavno vprašanje do udeležencev, ali se v vipavski dolini sploh želi te železnice? Splošen odgovor na to je bil „dau, izjemo delal je le jeden, pa samo jeden dopis nikovih Krezov. Tudi jaz dal sem svoj glas za gra- 1 javna kakor malokdo, ali dovolj bodi te^a! Nij se nam ne očita, da se znašamo md vešo sramoto. Rajši vas oiM / .ii ino na nauk, katerega si iz tega poštami te, da se vsaj v bodoče ohrani naše mesto jednacega socialnega poloma in da se počne iztrebljati gniloba, ki v njem tiči. Kje za boga bi bilo mogoče, da se tujec, ki niti dobrega glasu ui s seboj prims 1, kar v hipu tako proslavlja? Kje drugej, ponavljam, nego li tam, kjer bo vzvišena misel in zavest narodnosti tako tepta kakor pri nas. Narodnjaku, poštenjaku se poti zastavljajo in zavist ga i/podjeda, a širok pot se odpira in dela klativitezu in pustolovcu, katerega mora ošabnost tem bolj prevzeti, čim bolj uvidava, da okolu njega ni zavesti. Neste li izkušali ali vsaj slišali, da drugod po svetu, kamor tujec dojde, mora biti pahleven ter si z delom in poštenjem priboriti veljavo, zakaj bi pri nas moralo biti drugače? Olajšujoče je pač, da sta se paša dežela iu naše mesto sistematično potujčevala, da je premnogim zraatla pred očmi debela mren«, ki ne da iz- prevideti, kaj človeka diči, kaj ga povikšuje ter ga stavi na mesto, na katerem impouuje malovreduežu in sili prišleca do spoštovanja. Poboljšajte se zatorej, in spreobrnite se, a, možje kapitala iu inteligence, ne bodite v posmeh tacim, kateri se vam za hrbtom rogajo. Ni samo sramota, katera v prvi vrsti zadeva vas in ki se širi zdaj po našem mestu, tudi v škodo veliko ste napravili mnogim našim obrtnikom in rokodelcem, ki bo upali možu, katerega ste vi imeli do zadnjega za tovariša, in ga še le takrat obsodili, ko se navadno vsakemu od pušča. Žalosten, jako žalosten je predmet, s katerim sem se bavil v predstojećih vrstah, a mislil sem, da Be strupena rana mora žgati, kajti to je jedini lek. L°k pa čestokrat ni prijeten, usiljevati mora se bolniku. S tega stališča izvolite ocenjevati moj listek. V ostalem pa vsprejraite moj pozdrav in 6e stitko k novemu letu z zagotovilom, da si v bodoče ne bodem izbral tako tožnega in resnega gradiva, temveč, da se bodem vrgel na veselo, zabavno stran Delta. jenje in z druzimi vred podpisal zapisnik Glede cestne širjave prišel sem b komisijo Hicer nekoliko v nasprotje, a imel sem dolžnost potezati se za to, da se pkrrjaa cos^a po Branilki dolini vsled para-lel'io-t'kočega tramvaj tira preveč ne z6 ;, kakor je to navzoči iožeuC'r zahteval, a slednji* ss je tudi ta zadava v splošno zadovoljnost rešil.. Da je vse navedeno n s, in da sem se vrh tega za grajenje tramvaja kot obftekoristne naprave toplo potezal in za plačilo od znanega protivnika te naprave ma-sikako grenko sliftal, potrdi lehko vsake nu nevernemu Tomažu vso'tospoštovani gospo I okrajni glavar sam, ki jo bil tuli pri komisiji navzoč. To tedaj, g. dopisnik, je resnica ! Iz k"t,.»rega namena je g. dopisnik svojo laž mej svet posla', nečem ugibati, dtsiravno bi mi bila to labka uganki. Znano mi je pa Is davno, di imam v vrsti rne,)oklicunihJ dosti oeprijateljev, ki so zrn -raj pripravljeni sumničiti me, kjerkoli morejo. Pa vso to tihotapsko ruvanje zoper mene me ni in me ne bo odvračevalo delati pri vsaki priliki po svojih skromnih močeh za bhgor vipavske doline brez ozira na desno ali levo. Tolažim se z izrekom: „Viol Feind', viel E'ir. Matej L a v r e n č i č , prvomestnik cestnega odbora vipavskega. M/. Mozirja 1 januarja. [Izv. dop.] (Božične novosti.) Je že tukaj, sezona živega srebra namreč; saj si vendar vse vprek prizadeva, pokazati svojo delavnost. S.oeži vedno, pa še tako, da cunje lete, kakor ko bi se berači v oblak:h tepli — to je že nekaj in naša društva se gibljejo, kakor ko bi hotela sedaj popraviti, kar so popred za-mudjila — to je zopet nekaj. Vender se sedaj ne bode noben sitoež pritoževal, da vlada pri nas še zmerom sezona „ribje krvi". Naša društva začela so stopati na pozorišče, ona prirejajo zabavne večere m mi jioneh ivamo z godrnjanjem in pričeujamo bili zadovoljni. Naš pevski zbor priredil je zadnjič ob priliki svoje petletnice prav prijetno zabavo; vrli pevci so nas s svoj m precej dobro izvezla o m petjem kaj prijetno izaenudill. Pridružilo se je namreč našemu zboru nekaj novih jako sposobnih močij, da je isti sedaj v stanji, ustrezati tudi bolj razvajenemu občinstvu. Duš pri tej priložnosti je naše občinstvo pokazalo, da nikakor ne nasprotuje narodnim zabavam, kuj ti na tej veselici našteli smo vso našo inteligenco v prav domačej zabavi, kakoršna je le oudi mogočn, kjer se še ni vgneidila sicer gosposka, ali nekoliko nerodna navada, da bi na veselicah imenitni manj imenitnim hrbet obračali in tako izzivali nespametno in na deželi prav smešno napetost. Naj bi toraj naši pevci bvoj lepi dar še mnogokrat j osvetili v po-vzdigo čitalničnih veselic! Na 87. Štefana pa je imel »Savinjski Sokol" bvoj letošnji občni zbor. Z i radi izredno slabega vremena došlo je letos manj udeležencev, kakor je sicer navada. Predsednik, gosp. podstarosta J. Pirš objavi pismo staroste J. L:pold-a, v kojem se isti zaradi slabega zdravj i in diužbin-kih razmer dostojanstvu staroste odpoveduje. To ;zjavo vzame zbor z velikim obžalovanjem na znanje, tem bolj, ker je bil gosp. Lipold prvi pričetnik temu društvu in smo upali, da bode on, nadarjen z neustrašljivim pogumom in ognjevito zgovornostjo, kakor malokdo, v veselej, kakor v vibarnej dobi društvu na strani stal. Ako ima, kakor uekov nasprotni listič pravi, g. Lipold Star-čevičevo neustrašljivost, škoda, da nema tudi istej primernega zdravja. — Iz prav zanimivih poročil gg. tajnika iu blagajnika je bilo razvidno, da je društvo v gmotnem obziru na dobrih nogah in da je pretečeno leto ob priliki blagoslovljenja svoje zastave dalo povod velikaoskej slavnosti, kakoršnih Spodnja Štajerske še ni videla mnogo. Društvo si je pridobilo prekrasno zastavo, naročilo si je pa tudi potrebno telovadno orodje, da bode prihodnjo pomlad lahko z redno telovadbo pričelo. G. tajnik se je spominjal tudi izredne požrtvovalnosti narodnih društev slovenskih, katera so pripomogla, da se je slavnost blagoslovljenja zastave v tako velikanskem obsegu vršile. Po končanih poročilih bo je g. podstarosta v imenu zbora tajniku in blagajniku za izvanredea trud, kojega sta ta dva gospoda v pretečenem društvenem letu imela, iskreno zahvalil, Čemur zbor z ž; hi oklici navdušeno pritrdi. Pri volitvah v odbor bili bo voljeni sledeči gospodje: Ivan V ranko vič, starosta, Josip Pirš, podstarosta; Ivan Kovačič, Miloš Levstik, Matija Bunc, RadoBlav Škoflek, Vekoslav Trobej od- borniki. Z bur imi živioklici pozdravili so oav-zočni izvolitev staroste; kajti znano je v obče, da je g. Ivan VraokoviČ, kakor pri vseh narodnih podjetph tukaj, tako tudi v društvu ,.Sokol" n8j-vestnejši duševni podpornik bil, in da ima on vse tiste liatnosti, katero dičijo pravega rodoljuba. Prepričani smo, da bode novi načelnik društvu v po-noH, da bole kakar skala z njim stal v borbi napram napadom omahovalcev in izdajalcev! V tem zboru se je tudi vsprejel predlog, da osnuje društvo „Sokol" prihodnjo leto povodom šestoletn ce Meto dova smrti veliko ljudsko slavnost v Mozirji. — Po končanem občnem zboru vršila se fe v prav pripravnih prosto-ih velike Koltnčeve gostilne za-bava s petjem in plesom. Slabo vreme je mnogega i/.mej vnanjih zadržalo doma, veselica je bila torej le boli redko obiskovana. — Ne moremo zamolčati, da smo v društvu „Sokol" pretečeno leto marsikaj pogrešnli, kar bi radi bili videli na svojem mestu. P.av pridno se je s;cer odbor brigal za društvene veselice, slavnost in izlete, manj pridno pak je skrbel za to, da bi v društvu bil vzgojil pravo in tvidno podlago društvenemu ponosu. Lo tedaj, kadar bodemo duševno jaki in tvrdni, tedaj bode društvo imponovalo sovražniku, in le v vestnem izpolnjevanji v pravilih dolo enega smotra vzdržalo si bode ono priznanje svoj.h prrateljnv. Prav resno toraj ob nastopu novega leta društvenemu odboru na srce polagamo, da bode vae svoje moči v ta namen posvetil, vzgojevati telesne in duševne moči društva, kajti jedino le v tem, bode zadobilo ono telesno jakost v slavo sebi in duševno moč, v propad izdaj:cam, a v čast domovine! Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je občini Osel niči za opravo cerkev 100 gld., krajnemn šolskemu Bvetu v Laporji pa 200 gld. za zgradbo šolskega poslopja. — (Knezoškof dr. Misija) odpeljal seje danes zjutraj v Gorico, da obifiče nadbiskupa dr. Z o r n - a in se udeleži posvečenja škofa dr. F 1 a p p a , katero se vrši jutri v Goriški katedrali. — (Gospod Gustav Pire,) tajnik kmetijske družbe, razpečal je v zadnjih dneh pred žre-benjem blizu jedno stotino sreček za „Narodni dom"; istotako je gosp. Aleksan der Hudo vernik razprodal 50 Breček, kar tu pohvalno omenjamo. — (Z* „Mir") so nabrali in poslali v Celovec Zagrebški Slovenci predbežno 15 gld., nabiranje se nadaljuje. Naj bi tudi drugod Slovenci ne pozabili pomagati koroškim bratom. — (Iz mestnega zbora Ljubljanskega.) V zadujej seji poročal je v imenu stav-binskega odseka g. Pakič in predlagal: 1. W. Majorju dovoli se nova zgradba po predloženi stavbeni črti, po kateri se ima respektirati zid g. ScbifTrerja hiše. Po tej novej črti pridobila bode sv Petra cesta 26 □ m., g. M yvr k stavbi na sv. Petra obrežji mestnega sveta 35 30□ m., na Marijinem trgu pa 1-70O m., skupaj torej 37 □ m., za novo obrežje pa preostaje mestu nakupiti še 405 □ m. ud gosp. Mayerja. 2. Višina ceste in tlaka na Marijinem trgu in sv. Petre cesti ostane neizpremenjena. 3 Na podlagi sklepa mestnega zbora in izjave g. Mayerja, da je pripravljen svet za obrežje mestu odstopiti, naj finančni odsek takoj z g. M»yerjem zaradi odkupa omenjenega sveta obravnava in izid pogajanja mestnemu zboru objavi. Vsi predlogi se vzprejmo. Po ročilo o dražbi šute za leta 1884—1887, katera se bode odslej dobivala za 415 gld. ceneje, se vzame na znanje, isto tako potočilo o regulovanji Strelišnih ulic. — Za pouk v veronauku v šoli na barji se dovoli 50 gld., g. Matevžetu poviša plača za vožnjo v šolo na barji in dovolita se dve peči v kemičnem oddelku tukajšnje c. kr. vel ke realke. — Odbornik g. Ledenik poroča o prošnji mestnega zbora na finančno ministerstvo, da bi se mestu prepustila opomi nar i na. Finančno ministerstvo je to prošnjo odbilo iu dovolilo le povratek stroškov in to le za 1. 1884 Podžupan g. Petričič naglašajoč, da je to premalo, predlaga naj se ta zadeva izroči v posvet finančnemu in pravnemu odseku in naj mesto uloži tudi pro praeterito tožbo proti finančnemu miniBterBtvu pri upravnem sodišči. Pri glasovanji vzprejme se ta predlog. — (Mesto Ljubljansko) je, kakor po-izvemo-kranjski eskomptni družbi dovolilo naproleni moratorij do konca t. 1. Veliko upnikov pa je proti moratoriju in vsled tega je konkurz le vprašanje Časa. — (O gospodarstvu p r« kranjski eskomptni banki) se nam poroča: Theodor N* us^, trgovec na Dana ji in posestnik fuSin v Helija či na Gorenjskem je preteki poletje pri kranjski branilo ti dvakrat prosil kredita 16.000 gld. Disi so ga hran lnici priporočali gospodj*, ki imajo pri tem zavodu o lločilno besedo in so bila po zvedavanja pri Dnnajskdi bankah nj-mu ugodna, so vendar po-s odje, ki so imeli to stvar rešiti, ti prošnji odbi i, ker so si mislili, da Dunajskemu iu pri Diinaisk h h.nik-.h akreditiranemu trgovcu ni tr.-ba pri Ljub« Ijanskih kreditnih zavodih iski.ti krediti. 01 kranjsko hranilnice je šel N<-uss h kranjski eskomptni bank, in ta in u ] e na priporočilo njegovega tukajšnega zastopnika celo samo ua NeusrOv podpis brez kacega poroštva posodila 2 0000 gld Mulo dui potem je Neu s pil čila u-tavii in upnikom ponudil poravnavo 30 odstotkov, Eatsrg pa baje ni bila vzprejeta, kar sledi ig tepa, da je kupčijaka sodnija na Dinnji dne 18. septembra 1884 leta o njegovem premoženji proglasila konkurz. Dvorni se, bodo li Ntussovi upniki iz m«se dobili 20 odstotkov. Kranjska eskomptna banka bo torej pri Neussu zgubila najmanj ogromno svoto IG 000 gld. Zguba b. se bda prav lehko odvrnila, ko bi si bil upravni odbor brez ozira na orfobua priporočila vzei v i/gled kranjsko h an-.lnico ali pa, ko bi bil pogledal zemljiške knjige v Kranjski gori, kjer bi se bil lehko prepričal v stanji Neussovega premoženja Ali morda ui upravni odbor kranjske eskoinptue banke upu kom iu delnici rjem zu ta in jednake slučaje vsekako odgovoren? — (Konfiskacija) zadela je v Starega leta dan Slovenca zarhdi nekega dopise z Dolenjskega. — (Brezozireu ta t. ) Tukajšnjemu trgovcu, ki je kot upravu* svetnik eskomptne banke itak že v škripcih, izmaknil je neznan tat v gostilni „Pri roži" še zimsko t-ukrijo, vredno 60 gld. — (Vabilo k veselici), katero priredi Ormoška Čitalnica v torek dne 6. januvarja 1885 ob 7. uri zvečer v svoj b prostorih. Spored: A. 1. Kocijančič: „Danes tukaj, jutri tam", moški zbor. 2 Gledališka igra; „Kje je mar?4 burka v je dnem dejanj, F Ogruiec. 3. S. Jenko: „Vitezovo slovo", ženski čveterospev. 4. D'. B. Ipavic: „Pianinar", mešan zbor. 5. Gledališćna igra: „Berite novice!'' vesela igra v jednem dejunji, J. K. in J. J. — B. Ples. Udje so vstopnine prosti, neudje pa plačajo po 30 kr. Odbor. — (Razpisu no) je mesto okrajnega tajnika na Kranjskem. Prodne do 29. t. m. n% c. kr. dež. predsedstvo. — (Pri današnjem Žrebanji dobitkov „Narodnega doma", zadele so glavne dobitke naslednje srečke: Razne vesti. 1. 89205 20. 86967 39. 86026 2. 53852 21. 8991 40. 87322 3. 37883 22. 83073 41 68113 4 25727 23. 97125 42. 58753 5. 31253 24. 85134 43. 12125 6. 8642 25. 74616 44. 32831 7. 99503 26 28073 45. 75137 8. 56036 27. 98976 46. 87225 9. 99076 28. 95946 47. 93374 10. 56322 29. 34846 48. 51993 11. 58482 30. 16991 49. 41718 12. 91709 31. 40114 50. 1520!) 13. 10140 32. 29028 51. 17503 14. 13793 33. 3563 52 55875 15. 46724 34. 26490 53. 77859 16. 67230 35. 37007 54. 89402 17. 84738 36. 89036 55. 96234 18. 754 37. 92428 56. 62674 19. 28754 38. 48243 Ostale izžrebane številke priobčimo prihodnjič. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Madrid 3. januvarja. Zopet potresi v provinciji Granadi. Prebivalstvo beži v groznem strahu. Podrobnega poročila ni. Število ljudij, ki so v 25. dan decembra v provinciji Granadi poginili, znaša 910. London 3. januvarja. Včeraj bilaje na podzemeljskej železnici mej Govverstreet-om in Kingsorossom eksplozija, najbrže dinamita. Okna pri železničnih vagonih zdrobljena, plinova luč ugasnila. V zidovji tunela velika luknja. Hiše v obližji so se potresle Tri osobe lahko ranjene. * (Požar.) Kakor se iz Brna prirod, pogorel je popolnem 30 decembra m. 1 po noči parni mlin nadvojvode Albrehte v Grossdorfu. * (Mejnarodni električni kongres v P e t r o g r a d u. ) Ltos napravili bodo v Petrogradu mejnaroden elektr čen kongres, pri katere m ae bo tudi reš lo najvažnejše vprašanje radi vpeljave in vporab^ električnih motorjev pri železnicah * (I z n e v e r je n j a.) Zadnje dni minoleca leta zasledili so pri glavnej dr'avnej blagajni v IVtro-gradu primanjkljaj 10.000 rubljev v /latu in srebru. Vsled tega ustavili so plače vsem (?) uradnikom finančnega mioisteratva, dokler se ne konci pričeta preiskava. Jeden uradnik se je bip» zastrupil. Zid-nja brzojavka iz Petrogradi 31. decembra m. 1. pa poroča, da znaša uneverjenje !e 6000 rubljev in si-c-t v srebru: zlata in dražit) vrednostnih papirjev se ni nihče dotaknil. — V Berolinu so pa zadnji dan monologa leta zaprli m-kega bankirja radi izne verjenj i 400000 mark. * (Jako čudna ovadba.) Sodnjska služabnika dubila sta na!o<* priieti in zapreti nekega prav zadol>ene£ra gospoda. Tu pa zapazivši svoja nadležna gosta pri h Si, od" le v prvo nadstropje, taki Pno duri za saboj in ja zmerja na oknu sloneč z vsakovrstnimi psovkami. Vsled tesa sestavita in pošlji t«, zasramovana izvršit, *lja zakona sodni)! to-le ovadbo: „Gospod J. ntju je na oknu prvega n:.d-stropja sloneč zasramoval ter dejal, da sva tepca in osla, kar tukaj restrci na ljubo s svojima lustno-roenima podpisoma potrjujeva." — „Ljubljanski Zvon" ima v I. številki naslednjo vsebino: 1. Gora'.d: Mi vstajamo! Pesem. 2. Dr. Fr. Detela: Ve'iki grof. Zgodovinski roman. 3. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pol hruško. 4. Jos. Stare: Pinma iz Zagreba. IX. 6, J. Stritar: Pravo junaštvo! Podoba i/, kmetskoga življenja. 6. Ivan Šubic: Nekoliko črtic o krvi naši. 7 J. K.: Pastir in vila. B.ilada. 8 Fr. \V.esthaler: SUvni Slovenci. I. Dr. Jakob Zupan. 9 Svojmir: Drobne pesni. 1. 2. 10. Jtinko Kersnik: Agitator. Roman. 11. Jos. Vesel: „Križanje Krista". 12 Književna poučila: I. S. R.: VVeriand de Graz. 13. Ivan Franke: Umetniške starine na Gorenjskem. 14. Petdesetletnica pesmi „Hej Slovani". 15. — Slovenski glasnik 16. Janko K.dan: Š-»h. — „Ljubljanski Zvonu stoji za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Meteorologično poročilo. m Čas opa-3 zovauja ! Stanje barometra v ram. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1 g 7. zjutraj "° i 2. pop. g 9. zvečer ___M__^ a 738 93 mm. 739 (ifi mm. 741 08 mu. + 0-6nC + 2-3'C 4- 10°t! brezv. brezv. al. /.ah «»hl. '2 30 mm. obl. obL J dežja. a 7. zjutraj •2, a. pop. ^; d, zvečer 74230 ma. 743 12 mm. 744*89 mm. + 1*2'C 4- 2-4*0 4- 0 8'C sl. vzh. il, bvz. al. flvz. obl. obl. obl. OOObb. d |7. zjutraj ■* 2. pop. oi 19. zvečer 1 745*32 mra. 744'98 mm. 74571 mm. — 0 8° C — 08°C — 2 2° C z. svz. z. svz. Sl. bvz. obl. obl. obl. 000 bb. Srednja temperatura jc znašala 4- 1"3°» -f- 1*6° in 1-3°, za 4-2°, 4-4° in ld° nad normalom. IDvirristjslsisi "borza, dne 3. januvarja t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 20 kr. Srebrna renta.......... 83 „ 20 „ Zlata renta........... 101 „ 10 „ 5% marčna renta......... 97 „ 70 „ Akcije narodne banke....... 865 „ — „ Kreditne akcije......... 293 „ 30 „ London............ 123 „ 40 „ Napol............. 9 „ 76 V, B C kr cekini.......... 6 „ 80 „ Nemške marke......... 60 , 30 „ 4°/0 državno srečke iz 1 1854 260 gld — „ — „ Državne srečke iz 1 1861 100 gld. 171 „ — m 4°10 avstr zlata renta, davka prosta. . 101 „ 10 „ Ogrska zlata renta 6°/0 ...... 123 „ 2f> „ it 4°/o...... 9i „ 7o „ „ papirna renta f>u/0...... 91 „ — „ 5^0 štajerske zemljišč odvez oblig. . . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5°/0 . . 100 gld. — „ — „ Zcmlj obč avBtr. 4l/t°/0 zlati zast listi . 122 „ — „ Prior, oblig. Klizabetine zapad železnice 110 „ 50 „ Prior, oblig. Ferdiuaodove sev. železnice 105 „ 40 „ Kreditne srečke.....100 gld. — „ — „ Kudolfovo srečko.....10 „ 18 „ 25 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 96 „ — „ Trnmmway-društ. velj. 170 gld a v. . . 209 r 7f> „ Poslano. Odgovor na N"B. v a, no ne i neke tu ajanje lekarsko tvrdke. ki te Ude ribjega olja. Res ni vsak kemik konipetenten spreminjati avstrijske farmski pc, a vsekako konipetenten povedati, tla je |uk«» ialoHlno. ako pomanjkljivosti k*ike tarmaki-pe ■MM '»i i >» kak lekarnar v to, da nI lmitolul svoj žep. KoiupeO'uten je pa bil kemik vendar, ko je tako hKImiho delajoči lekarnar dobil nalog, preiskati neko rodo, tor bil jako vesel, da je nekompetentni kemik prevzel to stvar. Pa ta nekouipeti ntni kemik je bil tudi dovolj knmpt-tenten preiMknti leMtnosi n . Im-n l«>k»riiar|a, in gtoj: lifkn / <1 f i 1«» iz le- l«*lii»me nI imelu one sestave, ki je lila zapisana na zdravu škein receptu, da jedva deseti del tega ni bilo, kar je zapisal zdravnik, a sanogO ceue vode. Ki.iini d. iiaimi iuomii 11« Me Je tu hotela napolnili? Jal mislim, «■«'• vestuoatl pri pri-pravljtftiiji /tlrmll po /ilrninivluli reeeplih in |irl mi 1/. m eii,r lloii j c lil « in Ilire. Poslednje posebno priporoča nekompetentni kemik prof. Balth. Knapitsch. V L j n b 1 j an i, dnč 31. decembra 1884. (4-1) Prostoren „Landauer" s štirimi sedeži, se proda ceno pri Jakobu Knzlugerji, kolarji v Kolodvorskih ulicah. 18I6—3) Štajersko vino iz vinogradov pri Slovenski Bistrici prodaja se čez ulice (828—8) novo vino liter po 2B lrr. starina. „ „ 40 „ v Ljubljani, na Poljanski cesti h. št. 31. daie se oa jedno ali osem let v Vodicah tik farne cerkve Btoječn, prav prostorna hi«* s tlvema uadatropjema. od katerih se pa tudi le jedno odda, ako bi dotični želel. Najemnik dob; si tudi lahko polja v najem. Poslopje je kaj pripravno za vsakovrstno rokodelstvo, h tudi za kup čijo, ker se lahko oddajo vsa droga potrebna gospodarska j poslopja. — Več se zve v Terbojah h. »t. 79, poŠta Smlednik._(3—1) .' WiiUam Lasson-ovHair-Elixir , Po skuoiji najboljše sredstvo za utrjenje in po- ! Bpesevauje rasti las. (Cexia lončslc-o. 3 VldL.) Zaloga v Ljubljani uri Euvurdu Mnbr-u. parfumerji._i 717 — 3) ] Boct, cesarsko ' in eksportno jiio v steklenicah (6—1) priporoča j A. MAYER-jeva I trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. i NAZNANILO. Podpisani si drzne naznanjati slavnemu p. n. prebivalstvu, da z novim letom prevzame kavarno IFiM'lier-jevo ali NARODNO KAVARNO' na Kosgrešnem trgu št. 13, ter se uljudno priporoča za obilno obiskovanje, o' e- P tej od injboljao postrežbo. % (832-3) Jože Kramar, p Ds». S|»raii(rer-|eve kapljice za želodee. Tajni medicinski in dvorni Kuvetnik dr. Biicking, u.e-dicinski mivclnik de. * »lin. dr. Mliiming in mnoge druge zdravniške avtoriteto so je preskusile in jo za izvrstno domače (ne Uino sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in treh ušn i in boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlev ici, glavobolja, trehuhobidju, zaslizenju, želodčnej kislini, vzdig.ivanju, omot ci, koliku, škrofel jiiom itd., prtiti zlaiej žili. znpretju. Hitro in lire/ bolečin meče iu povrnejo slast do jedi j. Poskusite samo z malim iu prepričajte ae sami. Jedna stekl. 60 in 30 kr. Pri gos|ioi*:i U'karji Nvoliodi, pri / Iiiiem orlu. na 1'rešimoTeui ir^u. (710 — m) V AMERIKO pride iinjcencj«', ktlor se oh'ne na ARNOLDA REIFA. DUNAJ, L PKSTALOZZIflASSB I, najstarejša tvrdka te vrste. (623—»14) Natančneje izpovedne in prospekti zastonj. OURIJ S PUŠO" < 4 nustt pi prihodnje leto v večji obliki II. tedaj. Prinašal hode pole« druzegu liumi)'-ističneir i berila Izbrane podobe. Velja cel«, letu 3 gld., pol lita 1 gld. 50 kr., za četrt teta 80 kr. — Denar In pisma naj se pošiljajo: s i t — 2j Uredništvu „Jurja s pušo", Trst. Prave« grs*s»ctiatli*aii.e j I voščene svecem« zavitke:j priporoča visokočastiti duhovščini in gospodom trgov cem po najnižjej ceni OROSLAV DOLENEC, (12—1) »vrear v lijuhljaiii. Važno za vsacega trpečega na živcih. Samo z elektriko bo dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat (električni strojček) se da lahko rukovoditi in bi no smel manjkati pri nobene) rodbini. Trganje, rev-matizem, omedlovico, zobobol in revmatični glavo-ht»l in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri meni. (741—13) Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2. Ustanovljeno 1847, na Dunaj i in Budapešti od 1861. S van lloll'-a zdravilno pivo is aluducKu iz* Icelii« 1 steklenica 60 kr. Ivan Holl-a končen-liioaiii Hladni izvte* ček 1 st. gl, 1.12, ml. st. 70 kr. Ivan IIofl.it bonboni lz Hladnega izvlečka ! z» prsi po 60, 30, 15 in 10 kr , pristni le v modrih zavitkih. Ivan Ilofl-u ztlratil-un Hladna čokolada •/« kilo I. gl, 2 40, II j;l 1 80. kilo II. '.10 I. gl kr. 1.3' >, katarnim afekcijam, oalabljenju želodca in shibej prebavljivosti, posebno okrepčujoČe proti pomanjkanju krvi, slabosti živcev in onemoglosti. Gospodu IVANU HOFF-u, i/uuiilelju in Izdelovalen preparatov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih itd. Dunaj, tiM'Hto, (iriibcn, i:: iiiintrsl russe 8. V. bi. I Že vefi let sem bolehal na želodci, slaba prebavljivost, pomanjkanje »pet ta in onemoglost so me mučile. V;iši Iva:i Boffov] slatini preparati so me popo'nem ozdravili in dali mi sveže moći (sledi naročitev). Z velcspoltovanjoin Kori« Ti ili 11 viiez Tnlzngen. Ljubljana, 18. oktobra 1882. Vam naznanjajoč, da mi ruba Vašega Iv.m Hoff a Bdravilnega piva iz sladnega izvhćka jako dobro dene, prosim Vas, da mi zopet pošljete 28 steklenic po Rudolfovej železnici. S spoštovanjem v* . Ogrinz, c. kr. okrajni sodeč, Ljubljana, Gradišče. Zdravniško z&ravno poročilo. Trnovo-Bistrica, 5. januvarja 1883. V. bi.! Ker se katarno stanje moje bolnice vsled rabe Ivan Iloff-a zdravilnega piva iz s'ad-n.:-:i izvlečka vedno boljša, sili ona. da ga jej zopet naročim jeden KiVboj z 2H steklenicami, da jej ne poide ta okrepcevalna pijaca. Piičakujem skore pošiljatve. S spoštovanjem (.fjfciO_r>) ,*r" 8-a«-!iin aim. 11 lirska Bistrica, 28, marca 1834. Moja rodbina se je iako privadila Vaših odličnih sladnib preparatov, tia jih teško pogrela, ko poidejo, zaLo prosim, da mi zopet pošljete 58 steklenic Ivan IlotVa zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po žel- zuiol proti povzetju. Dr. Km-liiiiaiin, leleznllki zdravnik. CjIIiiviio l<»«5-f^: Ljubljana: Peter Lassnik; Kranj r Frun Dolenc; tlalje: Postujina: l>oxat & Diitrict); Kočevje: Edvard Bofuutnn: Idrija: Pran Kos; Itudolfovo: Dom. Ki/zoli, lekarna; Ribnica: .Janez Putiser; Zagreli: C. Arazim Salvatorjeva lokarua, nad-liiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Celje: Knpferaohmidt, Uarek, lekarni; Keks: G. Gatt.i, lekarna, Pr. Jeobel, N. Pavaftić, drtn;ucriji; (imica: (1. Ot BtOfolettl, dvorna lekarna: Celovec: W. Thurmvvalil, lekarna; Marilior. VV. KOolg, lekarna, P. P. tlolaiekj Tržie: J. Raltbarek; 1'ulj: G. B. \ViiHnerniariri; Ptuj J. Kasimii; Trst: P. S. Prinz Si-ravallo, /anetti, lekarni; lieljak i P, Sobolt, dr. Kninpt-ovi dediči, lekarni; Zader: Ghr. Alozocco, N. AndrovloO, lokarnb Prodaja posestva. Iz proste roke se proda hiša št. 14 na Kongresnem trgu, dalje hiši št. 18 in 20 na Kongresnem trgu v Ljubljani, % z lepi m, velikim vrtom. — Natančneje slednji dve so izve pri •r>—1) Anton Jelocnik-u, tovarna za peći iu glinaste izdelke, Trnovski pristan 8t. 4. OO vlsoolh odlikovanj. C.k. privilegij za zboljšanja šivalnih ftQ5 strojev. I^rars. Jasr V Ljubljani, Hdtel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, mb'jivih za vsakatero šivanje, (iis—47) 6letna garanci a! Poti u k hrezplaf no. Na niesernc obroke po l-.r> jrl. I Zoper jotilio! Radgostski UMiuer&afni eni rožnovsti maho-rastlinsti celtlilki, priporočajo so posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sulico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko šic\iio priznsnskib pisem razpolagajo se v prepričanje.__ G. lekarnarju J. »elehertu v kop.dji Rolnovi. Izvolite mi zopet s poštnim povzetjem poslati 10 škatljic svojih izkuSei ili „rnžnovskih mah >-rast-linskih teltiokov", kajti ti celtbčki mojej soproL'i izvrstno blažijo kašelj, kateri jo uže od zime počenšt huda iiarflrguje. Prou tej hole/.ni zdaj ne pomor jo no-bedna zdrivila — osobiio no m igo rabiti nohodni opijati Zstorej potrebujem večje zaloge, ker mi je prva pošiljatev Vaša užo skoraj pošla Z vseiu spoštovanjem se priooroča M 'd in kir. dr. .1. 9IatouHek9 mestni zdravnik. V Ustji, dne 5. septembra .87o\ Vaše blagorodje! Prosim, da mi s povzetjem blagovoljno pofiljeto 9 zavitka svojega ^radogostakegl univerzalnega čaja" — njeffu dobremu učinku se ima moja žena zahvaliti, da se jej je stara bolezen zdatno zboljšala. Spoštovanjem Janez pl. Nzabo. V Smoniku (na Oger^kem, Ci| ski komitat), dnč 25. aprila 1878. G lekarnarju J. Ncickertu v kop- lji Kožno v . Po zelo težavnih marših v Turčiji sem si nabavil hudo pljučnico. No, dt ne s se usojam za pril lena 2 go d. ujudno prositi Vas, da mi pošljeie svojih s avnih rožuovskib malto rast iuskih celtličkov ter radog« stsktga univerzalnega čaja. Sč srčnim pozdravom se beležim J, .\ovotny. car. ruski kapelnik, zdaj na oiipustii v Duiniku pri Hovdnici Češka . 5 Od toga po sdrav&iikej raaloibl Iu pred0Ulh pripravljeni čaj, veja za 1