SLOVENSKI VMIMK CELOVEC TOREK 20. DEC. 1988 Letnik XLi!l. Štev.62(2422) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena.'7šit. 700 din P.b.b. TV-oddaje v slovenščmi: start šete 2. aprila 89 Kuratorij ORF je na svoji zadnji seji 15. decembra 1988 na Dunaju sogiasno skieni) vključitev oddaj za manjšine in tuje delavce v Avstriji v novo programsko shemo. Kot nam je dejal intendant koroškega študija ORF Heinz Felsbach, pa bo začetek tedenskega magazina v slovenščini po vsej verjetnosti šele v nedeljo, 2. aprila 1989. Vzrok ponovne časovne preložitve oddaj - prvotni termin je bil začetek januarja in potem 5. marec — je po besedah Felsbacha v tem, da bi ob štartu 5. marca že v prvem mesecu zaradi praznikov odpadli dve oddaji. Kot smo že poročali, bodo imenovane TV oddaje vsako nedeljo med 13. in 14. uro in sicer kot 20-minutni magazin v slovenščini (za koroške Slovence) v hrvaškem oz. mad-žarsekm jeziku (za Gradiščansko). V ostalih zveznili deželah bodo na 2. TV mreži istočasno oddaje za tuje delavce v Avstriji. S tem bo deloma izpolnjena dolgoletna zahteva po televizijskih oddajah v slovenskem jeziku. Reševanje zahteve po razširitvi slovenskih radijskih oddaj pa je kuratorij spet preložil na poznejši čas. Deže/n/ svefn/k Scb/V/er; „ Obir /e b// kooperativen/" S//ka. Mohar Janez Wutte-Luc 70 Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc bo 26. decembra t.l. obhajal svoj 70. rojstni dan. V ta namen je Zveza slovenskih organizacij minuli petek v hotelu Obir v Železni Kapli priredila posebno svečanost, na kateri so Janezu Wutte-Lucu k življenjskemu jubileju čestitali predsednik nadzornega odbora ZSO Lipej Kolenik (glej sliko), zastopniki vključenih organizacij, generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič, predstavniki borčevskih združenj iz Ljubljane in obmejnih občin. Poleg predsednika ZSO dipl. inž. Feliksa Wieserja so o delu in zaslugah tov. Luca spregovorili še drugi navzoči, ki so slavljenjcu izrazili tudi svoje prisrčne čestitke, katerim se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika. O svečanosti bomo posebej poročali. sMo.-Ko/fot Uradna ugotovitev: ..Obir ne ogroža zdravja Hudi!" Deželni svetnik za varstvo okolja Herbert Schiller ter strokovna uradnika ustreznega oddelka deželne vlade Kohlmaier in Hellig so na tiskovni konferenci v Železni Kapli ugotovili, da je Tovarna celuloze Obir na Rebrci v roku, ki ga je določilo okrajno glavarstvo Velikovec na posebni obravnavi po obrtnem pravu, realizirala vse predpisane ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja okolja. Hellig je ugotovil, da .,se Obir drži vseh za zdravje prebivalstva predpisanih mer", univ. prof. Kofler, kije svojčas sprožil povod za razpravo, pa je dostavil: „Zdaj prebivalstvo ni več ogroženo!" To so najvažnejše izpovedi, ki dokazujejo, da je bila tovarna Obir s svoje strani pripravljena vložiti mnogo denarja in požrtvovalnosti, da bi zagotovila nadaljnje delovanje za vso regijo tako pomembne tovarne. Tudi deželni svetnik Schiller je javno priznal, da je bila tovarna Obir zelo kooperativna ter da je izredno hitro zadostila vsem predpisom. Poudaril je, da je Obir prevzel celo izgubo v višini 3 milijone šilingov mesečno, da bi le zmanjšal stopnjo onesnaževanja okolja predvsem z žveplovim dioksidom. Tako so v Obirju prešli na kurjenje z manj ožvepljenim kurilnim oljem, podaljšali so kuhanje celulozne mase s pol ure na štiri ure, spremenili pa so tudi način kuhanja. Posledici teh ukrepov sta zmanjšana koli- čina pa tudi nižja kvaliteta celuloze, kar pa pomeni tudi manjši dohodek. Prav te ugotovitve pa so zasenčile predstavitev posebne študije o kakovosti zraka v občini Železna Kapla-Bela. Vsi navzoči avtorji študije ter predstavniki deželne vlade so morali priznati, da sloni študija na podatkih iz prejšnje dobe (zaključena je bila marca t. 1.) ter da izsledki študije trenutnemu stanju več ne ustrezajo. (3n//'e MH 3. stran/) Dan staršev na stovenski gimnaziji Ob številni udeležbi staršev Vospernika ter blagajnika ogrožalasamostojnostakade-se je na Zvezni gimnaziji za dipl. trg. Franca Brežjaka. mije.Zapredsednikasostarši Slovence v Celovcu v soboto Glede lokacije dvojezične soglasno potrdili Ivana dopokine vršil občni zbor trgovske akademije je Lukan Lukana (namestnica Rozina Združenja staršev. V ospre- poudaril, da naj bi bila le-ta Katz), soglasno pa so bili dju so bila poročila predsed- na slovenski gimnaziji, ravna- izvoljeni tudi ostali odborni-ntka Ivana Lukana ter ravna- telj dr. Vospernik pa je dejal, ki. telja gimnazije dr. Reginalda da bi vsaka druga lokacija s/Aa. AMotiar Krški škof KapeMari novi nadškof v Soinogradu? Informacije, po katerih naj bi krški škof dr. Egon Kapel-lari postal solnograjski nadškof, dobivajo resno ozadje. Kot poročajo agencije bo o tem že danes razpravljal ministrski svet avstrijske vlade. Papež Janez Pavel II pa je avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka že obvestil o odločitvi v prid Kapellarija. Krški škof Kapellari se v tem vprašanju še ni izjasnil in je celo izjavil, da gre tu za špekulacije „ki so rezultat fanta-žije". Medtem na Koroškem tudi že razpravljajo o Kapel-larijevem nasledniku. Po najnovejših informacijah je prvi kandidat frančiškanski pater iz Lienza. Po vsej verjetnosti bo odločitev v zvezi z imenovanjem solnograškega nadškofa znana že jutri ali najkasneje v sredo. KOM dr. KR1ST/.T SCHELL2W& KEŠEM HAZAMSLEK Pred Ara/Aim ^:a rne.slo 8e/jaA m cod.slco daaaj.sAc Zcr::ra7sj:ar-Aa.s.s.se .sAlculla, da se bo hclja.fAa l:rar:llr::::a Vll-lac/icr .SparAas.se združila z daaaj.sAo ce/ehar:-Ao. Be/ja.sAa liraallalca z dobro mrežo podražil le po c.sej' Koro^Al m celo j po.s:oja::Ao na Dunaju spada med naj-več/e Aranllnlee c /1 r.s-/rl/l m med na/vec/e bande na ddoro.sbem. Zen iral.sparAa.s.se pa /e čelrla najveeja banda p drža c; z najcečjlin .sdecl-lom prlcalnll: Aonioc m brandmb vlog, dar p' na av.slrl/.sAem bančnem področ/M zagolavl/a vlsoAo renlaln/no.s': m AonAurenčno^l, .saj bran: vlsoAo v .solo počen: vlog, d; p' pr: dre-dlllranju prlvalnlAov In podjellj omogočajo /epe dobodde od ohre.sll. Čeprav so bd: za don-dremo obddo :e s/iojdve odgovorni predvsem poddčn: vldlAl (obe band: .s:a v vplivnem območ/M .soclallsilene .slranAe), je ozadje :e od/očdve gospodarsda osnova. KonAurenčna sdaacpa v avsfr/jsdem hančnlžfvu je bda že dos/ej' ze/o zaosfrena, saj je država na vrba /esrvZce deže/ z največ/o gos/oro band.' na približno /Odd prebivalcev je ena bančna poslovalnica. Z /e:om 7992, do bo Msmnov/jen xAupn: evrop,sA: :rg, se bo :a .slluacl/a še zaosrrda. V mednarodni primerjav: so največ/e av.slrlj.sAe bande majhne, v najboljšem s Inča/:: srednje ve/lde u.sia-nove. /Vevarnos:, dl jim pred, pa v še več/': meri pred majhnim In ze/o majhnim bančnim u.sia-novam. Primer bel/'aiAe hranilnice In ..Zeniral.spar-dasse" naj bi bd povod za resnejše razmišljanje o bodočnosd n:dl za slo-vensde denarne ns7a-nove na KoroiAem. Pecep: zavračanja predlogov, če so „z Dunaja", In vztrajanja pri Arajev-nlh vldldlh brez potrebnega npoštevanja novega razvoja odrog nas žal ne zadostnje za preživetje ob teždlh pogojih, s daterlm: bomo soočeni v vse večji meri. ZA DRUGAČNO KOROŠKO! Poziv demokratični Koroški Marca 7988 bodo volitve v koroški deželni zbor. Že danes je jasno, dadšen bo rezu/fah Ir: v deželnem zboru zastopane strande bodo obdržale politično oblast /n bodo vladale tado dot doslej. Ta monopol oblasti je bistveno oblikoval politično kulturo na Koroškem. „Koroško ozračje" je po vsej Avstriji znano kot ozračje pomanjkljive demokracije in družbeno priznane desnoekstremi-stične propagande. S tem pa je zelo znižalo ravan življenjske kvalitete v tej deželi. Vrhovi SPČ in OVP odgovorni: # za politiko strankarskih izkaznic, ki daje prednost članstvu v strankah pred kvalifikacijo, in ki strankarsko nevezane postavlja v drugo vrsto; # za stalno ohranjanje in forsiranje nemškega nacionalizma; # za politiko, ki ogroža demokracijo v deželi, ustvarja ozračje netolerantnosti in ovira duhovno in kulturno življenje; 3 za primitivno, proti duhovnim delavcem naperjeno sovražnost; # za politiko, ki izločuje slovensko narodnost iz družbene skupnosti v segregacijo in geto; # za nesocialno politiko, ki revnim samim pripisuje krivdo za revščino; # za gospodarsko politiko, ki krepi centre in slabi periferijo; # za politiko zdravstva, v katerem se bodo v bodoče zdravili samo še premožni ljudje; # za politiko „dvotretjin-ske družbe". Posledice te politike čuti večina ljudi v tej deželi. Del teh ljudi se zna tu in tam braniti, protestirati ali pa organizirati opozicijo. To opozicijo sestavljajo pri-pradniki raznih strank in svetovnih nazorov, bolj ali manj - ali pa sploh ne -organizirani. Vse te ljudi združuje več značilnosti: # Odklanjajo monopol oblasti, ki ga imajo tri deželnozborske stranke. # Siti so neumnega in nevarnega nemškega nacionalizma koroške uradne politike. # Imajo precejšnjo moč, kadar pripravljajo posamezne akcije in gibanja. # Nesposobni so, če gre za sodelovanje pri volitvah. Opozicija je na žalost vse preveč razpršena, vse preveč razbita, tako da ne more spremeniti koroških razmer. Na drugi strani pa so sile, ki se smatrajo za opozicio-nalne - npr. vodstvo Koroške enotne liste - prav v šolskem vprašanju dokazale, da jim je v odločilnih trenutkih prav tako malo mar za mnenje prizadetih kot etabliranim strankam. Vse do trenutka, dokler se KEL ne bo izjasnila, kaj sodi o politiki ločevanja, ne bo verodostojna. Prav tako se bodo morali Zeleno-alter-navitni ograditi od tistih treh/štirih poslancev, ki so glasovali za ločitev in s tem oslabili široko gibanje za skupno šolo. Podpisani menimo, da imajo volitve v deželni zbor smisel samo, če bodo vse opozicionalne sile kandidirale na skupni nadstrankarski in svetovnonazorsko široki volilni osnovi. Ali bomo poskusili skupno omajati zacementirano tro-strankarsko enotnost v deželnem zboru ali pa bomo dovolili,da nas bodo že vnaprej izigravali enega proti drugemu in tako prepustili izid volitev tistim, ki s svojo politiko monopola oblasti že danes preprečujejo vsakršno spremembo. Zato pozivamo vse tiste, ki mislijo podobno kot mi, da ustvarijo široko volilno gibanje in da se znotraj svojih skupin zavzamejo za volilno zavezništvo koroške opozicije. Hočemo: Koroško brez nemškega nacionalizma Koroško brez revščine in brezposelnosti Koroško brez jezikovnega ločevanja Hočemo: Koroško sodelovanja med narodnostima Koroško duhovne in kulturne raznolikosti Koroško dvo- in večjezičnosti Koroško, ki nudi življenjske možnosti tudi tistim, ki živijo na periferiji Skratka: Koroško, ki se nam je ne bo treba sramovati. Predlagamo široko volilno gibanje vseh skupin, ki se strinjajo s to osnovo in z naslednjima dvema točkama: # Kandidate, ki se strinjajo z vsebino te osnove, se po demokratičnem principu izvoli na zborovanju. # Kandidati se obvežejo, da bodo v vseh važnih vprašanjih spoštovali sklepe, ki so bili sprejeti na demokratični osnovi. Celovec, 19. 12. 1988 Ta poziv doslej podpirajo: Dr. Dermuts Susanne Sturm Tonči Darnhofer-Demar Edith §mid Mira Kolenik Lipej Einspieler Marjeta BachMorissa KordežBlažst. Mag. Gomosz Georg Busch Brigitte Kukoviča Franc Groblacher Milena PasterkMiha Marenits Franz Univ.-prof. Gstettner Schwarz Heinz Messner Janko Peter Štern Janja HanakJoschi Dr. Sturm Marjan Štern Marija Hartl Barbara Dr. Wakounik Mirko Fasching Rosi Dr. Jelen Stefan Kircher-Kohl Monika Fischer Heino Wutte Janez-Luc Dr. Mračnikar Helga Goesch Barbara Wutti Gabriel Odstop iz protesta proti K. Smodeju Lado Hajnžič je te dni iz protesta odstopil od funkcije podpredsednika Kluba slovenskih občinskih odbornikov. Svojo odločitev je v razgovoru za Slovenski vestnik utemeljil s tem, da se nikakor ne more strinjati s Smolleje-vimi izjavami v zadevi Obir. ..Sam sodelujem v delovni skupnosti za ohranitev tovarne Obir, moj oče je delal v njej, moj sin se poleti tam lahko zaposli. Zato mi je povsem nerazumljivo, kako se more Smolle poigravati z usodo delavcev in kmetov v tej regiji!" Hajnžič je tudi dejal, „naj bi Smolle raje zahteval, naj vlada končno da denar, da bi Obir lahko začel izvajati svoj sanacijski in gradbeni projekt!" Lado Hajnžič pa, kot sam pravi, tudi razmišlja, ali bi odstopil tudi kot mandatar EL v občinskem odboru. Preden pa se bo odločil, se namerava o tem pogovoriti še z nekaterimi domačini, do katerih čuti posebno obveznost. H. Harrich v parlamentu Članica deželnega vodstva zelenih na Koroškem Holda Harrich (slika) bo nasledila Herberta Fuxa na izpraznjenem poslanskem mestu v avstrijskem parlamentu. Po tednih čakanja je Fux pretekli četrtek le podpisal odstopno izjavo in tako Harrichovi omogočil pot v parlament. Holda Harrich bo v parlamentu zaprisegla predvidoma januarja 1989 in se bo med drugim - tako piše v izjavi zelenih - kot „sivi panter" zavzemala za vprašanja upokojencev. Harrichova je upokojena bolniška sestra. Poziv za prispevke fzkušnje s procesi s „Ueimatdienst<)m" kažejo, da je iskanje in dokazovanje resnice pri sodiščih dolgotrajen in drag proces. Zato prispevajte na konto „Pravna pomoč prof. Cstettncrju" pri Zvezi-Bank, konto števiika 33225. Božična ponudba knjigarne „!)rava-[\asa knjiga" Iščete darilo v zadnjem trenutku? Izberite si knjigo - kulturno darilo. Nudimo Vam bogat izbor in Vam pri izbiri radi svetujemo. Da bi vam olajšali odločitev, smo Vam pripravili posebno božično ponudbo - izbor treh knjig po posebej ugodni ceni. ANDREJ ŠUSTER DRABOSNJAK: Pasijon zapisala Magdalena Kokot V platno vezana knjiga neoštevilčene strani, velik format; 345 šil. Knjiga za ljubitelje slovenske besede, o kateri je Andrej Kokot zapisal: ..Faksimilna izdaja materinega zapisa Drabosnjako-vega Pasijona je gotovo lepa oddolžitev kulturno razgledani ženi, ki je na svoj način doprinesla k ohranitvi dragocene literarne zapuščine koroškega bukov-nika. FRAN LEVSTIK: Martin Krpan V nemščino prevedla Helga Mračnikar. Ilustriral Klavdij Palčič. Vezana knjiga z zaščitnim ovitkom; 38 strani, 112 šil. Martina Krpana poznamo vsi. Predstavite to besedilo iz slovenske literarne zakladnice z živobarvnimi ilustracijami tržaškega umetnika Klavdija Palčiča Vašim nemško govorečim prijateljem, predvsem pa njihovim otrokom. Na zeleni strehi vetra Auf dem grunen Dach des VVindes Sodobna slovenska lirika. Slovvenische Lyrik der Gegenwart. V platno vezana knjiga, zaščitni ovitek, 254 strani, 145 šil. Prebiranje lirike ob dolgih zimskih večerih ogreje srce in dušo. Vse tri knjige skupaj stanejo do 31. dec. namesto 610 samo 370 šil. Želimo V::::! prijeme praznike Ir: Va.s obse.sZamo, da ho Anjl-garna zaradi Invenlure od 7. 1. do 9. 1. /989 zaprla. Z bra/c/ sla razprav//'a/a g/avn/ urednik Lukan /n predsedn/Ar ZSO l/l//eser. s/Aa. weser Vestnikov večer: Pohvaie in kritične pripombe bralcev 7nd; Fc.smikov večer v /e poraza/, da (/M J/e a a podeželja ve.s/ao .s/ed;)o dogayaa/a v Ježek, .se pravi kiJ/Mrne-raa, poddčaeara, grupo Jar^kemu pa radi .sparaaaaa zlvl/ea/a, ter da par je .S7ocen.sk; cestnik zce.st spreral/evalec, l;Arra;l pa radi vir la/orraacvj. Razveseljivo je bilo radi dej.srvo, da je .S*lo-censki cestnik prlzaaa rabo ared 1/adsrvora kokor radi s srraal pollrlčalb dejavalbov, bar je eaa Izared agorovlrev po globa-.šbea: večera z aašlarl bralci. Glavni urednik Slovenskega vestnika Ivan P. Lukan je bralcem v Globasnici predstavil predvsem vsebinsko zasnovo lista, pri čemer je izpostavil, da se Slovenski vestnik ravna po novinarskih zakonitostih, ter da ni strankarski list. To pomeni, da imajo v Slovenskem vestniku prostor ideje, kar se zrcali tudi v tem, da so vsi članki posameznikov in tudi urednikov podpisani s pravimi imeni piscev. Bistvo nestrankarske usmerjenosti pa se zrcali prav ob občinskih portretih, v katerih so objavljena mnenja in stališča zastopnikov vseh strank oz. frakcij v občinskih svetih. Naši bralci so tako časopisno politiko vcenili za pozitivno in nam potrdili, da Slovenski vestnik prav v tem oziru odstopa od drugih listov ter da s tem pridobiva na širini in ugledu. Razprava je tekla tudi o tem, kako bi lahko še bolj učinkovito ustvarili ravnotežje prevladujočemu tisku v nemšini. Tudi v globaški razpravi pa je bilo jasno, da je vizija ali želja po slovenskem dnevniku sicer zelo dobra, da pa še ni uresničljiva. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je opozoril na možne še hujše pritiske na pravice narodne skupnosti po koroških deželnozborskih volitvah. „Kdo pravi, da Haider kot namestnik deželnega glavarja nc bi začel tudi diskusije o etničnem proporcu? Bodo v občinah pri namestitvah uslužbencev začeli razpravljati o tem, ali je kandidat slovensko ali nemško govoreč?" Wieser pa je v zvezi z deželnozborskimi volitvami tudi dejal, da ZSO pri volitvah ne bo mogla podpreti nobene stranke, ki je v parlamentu glasovala za ločitveni šolski zakon. „To poleg SPO, OVP in FP velja tudi za ZAL oz. KEL", je dodal Wieser, „vsaj tako dolgo ne, dokler se KEL ne bo jasno distancirala od Smollejevega pristanka." V razpravi z globaškimi bralci je bilo veliko govora tudi o našem poročanju o namestitvi ločitvenih sten v globaški šoli. Župan Albert Sadjak (ki je naš preurejeni list sicer zelo pohvalil in ugotovil, da je občinski portret izvrsten prikaz težav in možnosti Globasnice) se ob vsebino poročanja o tej zadevi ni obregnil (čeprav je kritiziral, da še premalo poročamo o Globasnici, predvsem z občinskih sej), dejal pa je, da so bili v to pač prisiljeni. Odbornik EL Walter Gutovnik, je priznal, daje EL v Globasnici ravnala napačno, ko je skupno z ostalima frakcijama glasovala za postavitev ločitvenih sten. Dodal je še, da bi EL brez vsake nevarnosti za koalicijo lahko glasovala tudi proti. „Zato je bila to napaka, katere se je treba sramovati. Popraviti je seveda ni več mogoče, vendar sklepa ne bi mogli spremeniti. Toda to naj ne bo izgovor." Skupno z Gutovnikom so tudi drugi Globašani ugotovili, da je razvoj Slovenskega vestnika zelo pozitiven in razveseljiv, hkrati pa so navzočim urednikom izrazli svoje kritične pripombe in želje. Predvsem so nas kritizirali zaradi preskromnega poročanja o problemih kmetijstva in o položaju Slovencev v Italiji. Ti dve kritiki - pa tudi druge nasvete - bomo v bodoče upoštevali. Andrej Mohar Obir: koncept prediožen... in