793. teviiR V LiutJiiaB!, i toroU Z3 oktobra 1917 L. ino. tjfiEiffij^EfciS^^^r ^^^^^^^^^S^^^B^^B ^^Hl^^^^v ^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^p ^^^^^^h ^^^^^^^^^^^^^^^^m ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^| ^^^^^^^^^^b ^^^^^^J ^^^^^^^^^^J ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^w ^^^^^^^^^^^^^^^^^^m ^^^^^^H .Slovenski Narod* »eHa po pošti: za Avstro-Ogrskc: »a Nera*ijo: ee!o leto skupa; nap»re; . l\ 30"- I ceio eto napre; . . . K 34"- SetrMeta I Z ." * \ 750 i za Aracrlko *« vse *««* Ježele; na mesec „ n , . . >50 | ce!o !cio naprej . . . . K 40. - V prazanjem gieđe fnsera'.ov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Dpravnićtvo spoda;, dvorišc« !evol. Uaafiova nlica jet. 5t lele!on ii. SS. Ixhaia trsak dan zv^ćar Uvie «4i aaielja ia praiaiko. Inserati se rafunajo po pora r>! je ti em prostom in sicer: t mm visok, frer r>3 mm ?irok prostor: eniaat pa 8 vin., d»a:;r.it no 7 vin., trikr.it po 6 v. Poslano ^enak prostor) lo vin., oarte m zanale (^.nak prostor/ 10 vin. Pri večjih i sercijah po dogovoru. Novi narnćaiki naj pošljejo aira.aii) veiso ^* pa nateamici. "*3H Na samo pisiiene uaročbe brez p'jslaue ueiarji se ne m>reju aikattor ozirili. „Katodna UiSiara**1' taiafon at. 85. .Slovenski Narod* /eija «r Ljubljani * dostavljen na dom ali Če se hodi poni : ćelo leto naprej . . . . K 2S*— I četri leta „ ... . 7'— pol leta ,...... 14*— I na mesec „ • • 2*30 Posa^nezna števHka valja 12 vinarjav Dopsi naj se Irankirajo. Rokopisi se ne vr ićajo. OrednUtvo: Snallova aliC3 *L 5 «v pritličiu lcv->, teiefoa št. 34. Rritićen dan u parlamentu. Danes popoldne se vrši v državnem zboru glasovanje o proraeunskem provizoriju. Do zadnjega trenutka, vlada ne ve, kakšna usoda caka njeno proračunsko prcdlogo. Poljaki so sicer v principu za proračunski provizorij pri-dobljeni toda dosedaj le za štirimesećm. ne pa za šestmesečni, kakor hoče vitez Seidler. Vlada vztraja pri zahtevi. da mora dobiti šestmesečni proračun. Do-poldne se je vršila plenarna seja Polj-skega kluba, v kateri je padla definitivna odločitev. Včerajšnji dunajski listi se v potu svojega obraza trudijo dokazati, da je j štirimesečni proračun v vsakem oziru prekratuk, s stališča parlamentarne ekonomije in državnega interesa neza-dosten in kar je še podobnih fraz! Temu nasproti morda zadostuje, ako opo-zorimo na deistvo. da se v modernih demokratičnih državah n. pr. v Franoiji dovoliuje provizorij vedno le za eden sam mesec. Tako si parlament ohrani možnost neprestane oštre kontrole dru-god — pri nas pa bi najrajše imeli, da državni zbor reče vladi, delaj kar hoćeš. Vse kaže. da se Seidlerju ne bo po-srečilo doseći šestmesečnega provizorija. Pa tuđi če mu Poljaki konečno le ustrežejo, se ministrski predsednik današnjega dneva ne bo smel veseliti. Njegova većina bo v najbolišem slučaju silno neznatna in sestavljena tako« cl3L bo vsemu svetu jasno, da reprezentira t i s t o Avstrijo. ki je sovraz-nica enakopravnosti narodov. demokratizacije ustave in pravićnega miru. t i -sto Avstrijo, ki gradi vso svojo bodoč-nost na gospodstvu manjšine nad veči-no prebivalstva. Kdo bo danes glasoval za vlado? V bistvu edino-le Nemci, in sicer tišti Nemci, ki hoćejo vse druge narode napraviti za svoje hlapce. V njihovi družbi ne bodo zastopniki nemške demokracije, ki vedo. da Seidlerjevo vlado podpirati se pravi podpirati reakcijo-narstvo. V njihovi družbi bodo Poljaki. Toda poljska delegacija glasuje za "vlado ne iz programatičnih ozirov, tem već iz povsem oportunističnih razlogov. Poljaki stoje na stališču. da jih politični program viteza Seidlerja ne briga, ker se njih ne tiče. ter izrecno poudariajo. da njihovemu votumu ni pripisovati no-benega načelnega pomena. Zaupanje vladi bodo votirale 1 e ne m š k c stranke. ki so po svoji politiki protidemokratične ter n a -sprotnice narodne samoodločbe in sporazumnega miru. Proti vladi bodo danes vsi nenem-ški narodi ( v srcu tuđi ogromna većina Poljakov). S svojim glasovanjem bodo nenemške delegacije pokazale. da nočejo imeti nobenih stikov s sedaniim režimom. Danes popoldne se bo torej v državnem zboru loćila vsa država v dva nasprotna tabora: proti nemški manjšini in ž njo zvezani vladi bo vsta-la slovanska većina. Vitez Seidler bo morda svoj provizorij dobil. toda izgu-bil bo mnogo već: značai avstrij-skega državnika. Kar mu ostane, to je le posel nemškega eksponenta. Posebno pomemben je današnji dan za jugoslovansko delegacijo. Se nikdar, odkar obstoja državni zbor. nišo jugo-slovanski poslanci glasovali proti voja-škim kreditom. Ako so tokrat prelomili staro tradicijo, je to znak najkorenitej-šega preobrata njihove politike in taktike. Povdarili smo že pomen dr. Koro-ščeve izjave z dne 19. oktobra. S to izjavo je prešel Jugoslovanski klub v radikalno smer in se je tako tuđi taktično popolnoma približal. Ceškemu Svazu. To svojo novo radikalno politiko prvič uveljavijajo Jugoslovani danes pri glasovanju o budgetnem provizoriju. O pomenu tega koraka bi si morali biti inerodajni činitelji povsem na jasnem. „Politično sum!]iyi" vojak i. 2 Dunaj, 22. oktobra. V poslanski zbornici je bilo doslej — tuđi v odsekih — veliko govorjenja o tišti nesrečni označbi »p. u.« (politisch unverlasslich — politično nezaiiesljiv) in »p. v.« (politisek verdiichtig — politično sumljiv), ki ima posebno za vpo-klicane silno zle posledice. Mnogim in-teligentom je s tem zaprta pot v ćast-nišKo solo in obsojeni so v težke službe prosiakov, ki so izpostavijeni vrhu vse-ga se mučnemu iu često škodoželjnemu nadzorovanju, omejeni svobodi, trdemu ravnanju itd. Vzdihi in obupni klici teli nesrečnikov so odmevali po poslanski zbornici in podane so bile tuđi razne interpelacije, tako n. pr. o. junija ^tfiber-ny, 6. junija Prokeš in tov., 12. junija Konečny in tov., 13. junija Ellenbogen in tov. Domobranski minister je na te interpelacije odgovoril. Kar je povedal, je tako važno za prizadete vojake, da se moramo v njih interesu pobliže pobaviti s tem odgovorom. Domobranski minister opravičuje postopanje vojaških in civilnih oblasti proti sumljivim osebam, zlasti ob začetku vojne, kajti sovražne države so imele v ćeli državi svoje emisarie, ki naj bi delali tu zmešnjave, organizirali ogieduštvo itd. Priznava pa, da so šli v premnogih slučajih predaleč, da so se zgodile tuđi krivice, kar pa da je neiz-ogibno itd. Nato pravi doslovno: »Ko so se s časom množili slučaji, da se proti posamičnim osebam ukre-njene previdnostne odredbe nišo izka-zale dovoljno utemeljene, so prizadete vojaške in civilne osrednje oblasti odredile, naj se to ćelo vprašanje nanovo korenito preišče, kar naj bi povzročilo, da se odpravi vsaka neopravićena strogost in posebe prepreci, da bi trpele po-samične osebe na težkih posledicah, za katerega ni nikakega pravega povoda. V ta namen se je odredilo, da se svoje-časno tako označene osebe naznanijo civilnim oblastnijam, ki naj na pod-lagi vestnih poizvedb ugotovijo, ali je bilo obnašanje posamičnikov pred vpo-klicom v vojaško službo zares in očitno državi sovražno, zlasti ali obstoji kako tako dejanje, ki z gotovostjo kaže na sovražnost protidr-ž a v i. Pri tem je bilo izdano strogo navodilo, da se mora z vsemi takimi ose-bami, pri katerih so poizvedbe dognale negativen uspeh, od tistega trenotka postopati tako, kakor z vsemi ostalimi vojaškimi oseba-m i. Pa tuđi pri takih osebah, kjer so bili potrjeni kaki pozitivni momenti v zgornjem smislu in je vsled tega bila potrebna neka previdnost pri njihovi vojaški uporabi, je bila tu omejena na ono mero, ki jo nalaga varnost nujnih vojaški li interesov. Točni predpisi v tej smeri naj bi dajali v bodoče jamstvo, da se vojaške oblasti izognejo vsem predaleč segajočirn korakom. Končno še pravi, da se je zaukazalo, naj se opuste vse previdnosti itd. pri takih osebah. ki so bile tekom daljšega časa v svoji službi brez slehernega madeža in še posebno, ako so se dobro sponašale na boinem polju. Reasumirajmo najvažnejše: Vojaške oblasti, ki imajo pod seboj take »sumliive« in > nezanesljive« osebe. so morale te naznaniti civilnim oblast-vom, a te so morale vestno poizvedova-ti. je li sumnja opravičena ali ne in zlasti, ali so proti njim kaki pozitivni momenti, pozitivne obdolžitve. V negativnem slučaju morajo potem vojaške oblasti brisati one označbe »p. u.« ali »p. v.« in ravnati zanaprej z onimi osebami kakor z ostalimi vojaki. Torej: Kdor ima pravico do enoletnega pro-stovoljstva in do častniske sole, morajo mu to pravico nriznati. \r takih je veliko. Ta krivica je zelo huda in jo mnogi naši roiaki občutijo zelo bridko. Kdorkoli naših vojakov je torej doslej trpel vsled one označbe. naj službeno povpraša: ali je bil njegov slučaj iiaznanjen civilni oblasti v smislu izjave domobranskega ministra z dne 3. oktobra v poslanski zbornici; ako ni bil, naj proM, da se to čim prej zgodi s pripo-ročilom, da se izvrše vestne poizvedbe. Ker je pa znano, da so povzročili pre-mnogo takih političnih persekucij le brezvestni denuncijanti, naj vsakdo na-prosi, da hoče biti zaslišan v vsaki pozitivni dolžitvi, da poda svoja pojasnila, ki pokažejo gotovo vso stvar v vse drugačni luči in pripomorejo popolni resnici do zmage. Danes, po toliki kontroli v parlamentu in — hvala Bogu! — tuđi v časopis ju, mora biti izklj učena vsaka ne-opravičena persekucija in tuđi naši vojaki se morejo odloćneje postaviti za popolnn rehabilitacijo svoje časti, svoje državljanske pravice in tuđi svoje vojaške službe kot vsak cnakopraven in enakovreden državljau. Hale urađni prosilo. Dunjj, 22. oktobra. (Koresp. urad.) Vzhodno bojišče. Nobenih do-godkov. Italijansko bojišče. Na obeh straneh ceste čez prelaz Rolle v dolini Pelle-grino in v gorovju Marmolate je bojno delovanje oživelo. Ob gori Sief se je posrećila razstrelitev sovražnega opo-rišea. Obenem v dolini Cordevole na-padajoče čete so v šunku prodrle tja v drugo sovražno crto, prizadejale so-vražniku težke krvare izgube in se vr-nile z nekaj vjetimi zopet v svoje iz-hodisče. - Jugo - vzhodno bojišče. Napad av-stro - ogrskih in nemških čet na zapadnem bregu Scurnbi.ia nam je prinesel posest nekaterih franeoskih pozicii. — Šef generalnega štaba. DOGODKI NA MORJU. Dne 1S. oktobra so izvršili deli naših lankiii bojnih sil pod vodstvom kri-žarke »Helgoland« sunek v južno Adri-jo, da motiio sovražne transporte. Vi-dele nišo nobeno sovražno ladio, dasi-ravno se je naša fJotilia mudila deli časa v blizini italiianske obali. Napadi sovražnih letalcev in nekega podmor-skega čolna na naše enote dne 19. oktobra zjutraj so ostali brezuspešni. Za-žgali smo neko italijansko letalo, ki se je nato razbilo. Naše letalske skupine so uspešno obložile z bombami daleč na jugo - zapadu in izven vidika naših la-dij premoćne italiianske pomorske bojne sile, ki so se tam prikazale. Pri tem je bil neki itpHjanski rušilec, kakor se dozdeva. poškodovan od bombe, ki ie padla tik njega v morie. Naše pomorske sile in naši letalci so se polnoštevilno in nepGškodovani vrnili. -- B ro d o v n o poveljništvo. HemšKo uroSno poročllo. Berolin, 22. oktobra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta Bavarskega. Na Flafidrskem je narasel včeraj strelski boj od Houthoulskega gozda do kanala Vpres - Comines zopet do velike sile in je ostal, na mnogih točkah stopnjevan do bobnajočega ognja, do jutra silen. Danes zjutraj so se glasom do sedaj došlih poroci I pričeli franeosko - angle-ški napadi med Draaibankom in Poel-cappellom. -— Skupina nemškega prestnlonaslednika. Artiljerijska bitka med nižavo Aillette in Braye-jem se je s kar naj već jo uporabo vseh bojnih sredstev nadaljevala ves dan in z le malo presledki tuđi ponoći. V srednjem odseku Chemin des Damesa je bil posebno pri Cernyju ogenj časih zelo živahen. Tuđi v Champagni in ob Mosi se je bojno delovanje ojačilo. Včeraj smo zbili 12 sovražnih letalcev in en privezni balon. Vzhodno bojišče. Ves otok Dago je v naši po šesti. Vjeli smo nad 1200 mož in vplenili nekaj topov ter velike zaloge. V devetih dneh je izvršila armada in mornarica skupno vse operacije preko morja. ki so dale v nemške roke Oesel, /Moon in Dago, končne točke vzhodnega morja. Nov dokaz sile armade in naše mornarice. Njih skupno delovanje tuđi til se srne imenovati vzorno. Makedonska fronta. V dolini Skum-bija so iztrgale naše in zavezniške čete Francozom v napadih nekaj visinskih pozi ci j in jih držale proti moćnim proti-šunkom. Ob cesti Bitolj - Resnja so se ponesrečili opetovani sovražnikovi napadi. Strelski boj je ostal tu in v širo-kem odseku na obeh bregovih Vardarja moćan. — v. Ludendorff. * • NEMSKO VECERNO POROCILO. Berolin, 22. oktobra. (Kor. urad.) Jutranji napadi na Flan-drskem so se izvzemši malo sovražno pridobitev pri Veldhoeku severno od Lan-gemarka ponesrečili. Tuđi ob cesti Menin - Ypres seje moćan angleški napad popolnoma zlomil. Severo-vzhodno odSoissonsase je artiljerijska bitka po začas-nem popuščanju zjutrajzopet stopnjevala do polne sile. Ves plen naOeslu, Moo-nu in Dagoju obsega nad 20.000 vjetihinnad 100 topov in številen vojni materijal. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 21. oktobra. Na već točkah fronte je oživel artiljerijski ogenj ter dose-gel zapadno od Bitolja, južno od Hume in med Vardarjem in Dojranskim jezerom posebno silo. V zadnjem odseku se je ojačil artiljerijski ogenj do bobnajočega ognja. Italijansko bojišče. Iz vojno-poročevalskega stana dne 22. oktobra. Na južnem Tirolskem je včeraj ob ugodnem vremenu znatno narastlo bojno delovanje, zlasti v Fasanskih Alpah je prišlo na obeh straneh ceste čez prelaz Rolle, Pelegrin in ozemlje Marmolate do živahnejših bojev. Dalje proti severo - vzhodu na hribu Siefu so naše čete razstrelile neko sovražno opo-rišče z jako dobrim učinkom. Istočasno so prodrle v dolini Tagordo ob gorenjem toku Cordevola jurišajoče napadalne čete v drugo vrsto Italiianov. prizadele sovražniku krvave izgube in se vrnile z vjetniki in plenom. Na Koroškem in ob soški fronti je bilo artiljerijsko delovanje večje. zlasti severno Krna. pri Bovcu in na Rombonu je dosegel topovski ogenj večjo silo. Baterije ob Zdobi so obstreijevaie včeraj čez dan in tuđi ponoči naše obrežne kraje med Devinom in Miramariem, ne da bi napravile kako omembe vredno škodo. Cesar na južnem Tirolskem. Iz Tridenta 21. oktobra. Cesar je dospel z običajnim vojaškim spremstvom. šefom generainega štaba baronom Arzem in nemškim pooblaščencem pri armadnem vr-hovnem poveljstvu, pruskim generalmajor-jem Cramonom davi na južno Tirolsko. Cesar je obisk^l prvi dan mnogo po obrambni vojni 1915. posvečenega in po napadu 1916. vojni odtegajenega ozemlja. PriŠel je do povellstva infanterijskega generala nadvojvode Petra Ferdinanda in se peljal pri tem skozi Meran Drugi dan je šel v Hajmsko dolino. Po strmih, oštrih serpentinah je pri-spel do starih in častitljivih stolpov in gra-dov Kaldič, En, San Lugano in Castello. Na-stopni dan je obiskal cesar zopet svoje bo-jevnikc na podrocju Sette Communi in Su- ganske doline. Tu je oddal prvo zlato hrab-rostno svetinjo nekemu častniku in stopil tuđi v kapelo cesarice Cite. napravljene v spomin ofenzive. Cesar je obiskal tuđi na-biralne prostore v dolini Voće in čete, ^i sd se boievale globoko v Judikariii. Ta dan mu je bilo izročenih 29 prošenj. Nemški cesar poseti soško fronto. Iz Berlina poročajo. da namerava nemški cesar, ko se vrne iz Carigrada, po-setiti soško fronto. Nemiri v Italiji. Preko Curiha se poroča o novih nemirih po južnoitalijan-skih mestih preteklo nedeljo. Ljudstvo je demonstriralo proti vladi in vojni. Lakoto trp! ljudstvo. V Torentu je hotela množica preprečiti odhod nekega berzaljerskega pol-ka. V kraju Bari je množica vplenila vse trgovine z živili. V Brindisi se je zahtevalo nd mornarjev, da morajo poškodovati vse vojne ladie. da bo prej konec vojne. Etali j anski vojak v avstrij-ski uniformi. Iz vojnoporočevalskega stana. Dne 28. septembra je zagledala naša opazoyalna straža malo pred 4. zjutraj na banjski planoti vojaka, ki je prišel iz itali-janskih črt, se ni ustavi! na poziv in ko se je čntiJ ogroženega, začel metati ročne granate. Nato je prišel ranjen v vjetništvo. Italiian je ime! polno avstrijsko uniformo z oznakom »B. H. \r. M 8« in na rozeti na kapi inicijale ^F. J. I.«, govoril je samo italijansko. Legitimacijski list njegov je odkril. da je vojak, ki je umri na potu do sanitetne kolone, Giuseppe Citera iz vojaškega okraja Campagna, rojen 1. 1887. Anarhija v južni Italiji. Ođ 10. oktobra dalje so pretrgane železni§ke zveze od Neaplja/ proti jugu. železniška zveza Rim - Neapelj je jako omejena. V Kalabriji vlada popolna atitarhija. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 21. oktobra. Tekom včerajšnjega dne so se vršili na tirolski fronti kljub ne-ugodnemu vremenu tu in tam živahni topovski boji. Sovražni oddelki so bili zavrnjeni severo - vzhodno Laghi v Posini in nato so jih napadle naše patrulje. Pri kraju Boche v dolini Sv. Pelegrina so prišli sovražni oddelki v stik z našimi izpostavljenimi stra-žami. Po trdem boju so se morali umakniti na svoje lastne pozicije. Na julijski fronti je sovražna artiljerija nekoliko delovala. Naše baterije so odgovarjale z dobro merjenim bobnajočim ognjeni in so izvedle z dobrim učinkom nekaj ognjenih koncentracij. Petrograd so proglasili kot v voj-nem območju. Vladi vdano gardo so odpo-slali v Moskvo. Z e p p e 1 i n i so se, kakor poročajo iz Stockholrna, prikazali preteklo sredo nad Helsingforsom. V svojem obupu so Rusi zažgali več mest na Alandskih otokih. RUSKO URADNO POROCILO. 21. oktobra. Z zapadne fronte iz okolice Naroškega jezera poročajo o po-skusih sovražnika bratiti se z našimi vojaki. Enako tuđi z roinunske fronte iz okolice iz-liva Buceula. Vsakikrat smo sovražnika z ognjem pregnali. Ob Vzhodnem morju so-vražnik ni podvzel ničesar ter ga naše straže sploh nišo opazile. Zrakoplovski napad na Anglijo. Pariz, 22. oktobra. (Kor. urad.) Ha-vas. Do sedaj došla poročila pripušč'ijo domnevanje, da je plulo 11 iznad Anglije došlih zrakopJovov preko .fra^oDckosa ozemlja. že od vsega početka ođ .negle otežkočeno podvzetje se je razširilo Čez velik del Anglije, končalo pa se je nesrečno. Ko se je zdanilo, je bilo še 8 zrakoplovov nad Franeosko. Trije, ki so bili še kolikor toliko ostali skupaj, so poskusili poleteti preko naše crte med Lunevillom in Bacca-ratom. Eno smo zbili v okolici St. Clemen-ta, dvema drugima se je posrećilo uiti. Vse druge zrakoplove nad našim ozemljem so naši letalci napadli, jih gonili in zbili ali pa tako poškodovali, da so morali pristati, šesti zrakoplov smo zagledali 20. oktobra. Bojne skupina -o začele zrakoplov zasle-dovati, izgubile pa so ga proti 5. uri, >ro je odplul proti odprLemu morju. Ce to ni — kar je zelo ver.ietno — zrakoplov iz Moa-tignyja Le Roix-, v katereni vio sedaj še nišo našli ogrodja in ostanka moštva, so izgubili N-^rnci duc 20. oktobra 6 zrakopio-vov. (Priponba Wo ffovega urada: Opo zarjamo na reciško uradio poročilo, buseni katerega ^o bili 4 zrakoplovi »z-gubljeni.) Chaumont, 21. oktobra. (Kor. urad.) Zeppelin XI. 45 je pristal zjutraj ob 1. in 49 minut pri Bourbonnu les bains. Vođjo zrakoplova in posadko smo vjeli. Lcndon, 21. oktobra. (Kor. jrađ.) Reuter. Kakor se zdi, so bile vržene v uoči na soboto na okolico Londona tri bombe in sicer zelo daleč narazeo. Prva bomba je ubila 4, druga 5 in tretja 10 oseb. Požaror nišo provzročile. Delo podmorskih čolnov. Dunaj, 22. oktobra. (Kor. urađ.) Vsieđ vojnega delo\anja centralnih drzav je bilo meseca septembra potopljenih za G72.000 ton za naše sovražnike porabne prostor-nine trgovskih ladij. S tem se zvišujsjo đo-sedanji uspehi neomejene vojne podmorskih čolnov na 6.975.000 ton. Naši potopljeni podmorski čolni. Dunaj, 21. oktobra. (Kor. urad.) An-gleška časopisna poročila z dne 11. t. m. poročajo: Italijansko poluradno poročilo navaja, da se je do danes z gotovostjo dognalo, da je bilo v Jadranskem morju potopljenih 11 sovražnih podmorskih čolnov, ne glede na številne druge, katerih izguba ni popolnoma gotova. Temu nasproti se more konstatirati, da avstro - ogrsko vojno brodovje od pričetka vojne ni izgubilo se niti polovice navedenega števila podmorskih čolnov, dočim je cesarsko nemška mornarica v teh vodah izgubila cn sam podmorski čoln. Ameriški rušilci za Evropo. »Manchester Guardian« poroča Iz New Yorka, da bo do pomladi 1918. pripravljena velikanska flotilja ameriških ra-šilcev, da posežejo v boj v evropskih vodah. So to baje sami rušilci najnovejšega tipa s posebno nitrostjo in vztrajnostjo. Poskusne vožnje so imele baje najboljši uspeh. K tej vesti pripomnja na podlagi svojih računov linijski poročnik Descovich, da je imela Amerika jeseni 1915 najveC 10, spomladi 1917 pa največ 20 ladjedelnic za rušilce. Ameriški državni tajnik Daniels je nadalje pred kratkim izrazil upanje, na se bo tekom dveh let število ameriških rnšil-cev podvojilo. Takrat so imele Zedinjene države 72 rušilcev. Z vstopom Amerike ▼ vojno se je đovolil kredit 350 milijonoT dolarjev, kar bi odgovarjalo nekako 350 rušilcem. Gotovo pa je, da Zedinjene dr* **>tran 2. .SLOVENSKI NAKUU*, anc 23. oktobra 1*17. 243 *te%. žare do prihodnje pomladi ne bođo mogle poslati reč, kakor 13, norih mšilceT r Ev-ropo, kar za vojno proti podmorskim Čol-nom skoraj ne priđe t poštev. Do sedaj se namreč udeležujejo posamezne dri.ivf rojne proti podmorskim čolnom t temle razmerju: Anglija z okrog 400, Francoska i okrog 100, Italija % okrog 60, Japonska in Amerika z okrog 40 rusilci; vse ententne države imajo torej ▼ boju proti podmorskim čolnom kakih 6M rušileev. i^omoć Amerike bi torej znašala prihodnjo po-mlad samo Z% dosedanjih ententnin obramnib. siL Ruski predparlsrneni. Petrograd, 20. oktobra. iKor. ur.) Včeraj popoldne se je izvršila v morna-riški palači otvorite v predpar-lamenta. Za prcdsednikaje bil i z v o 1 j e n A k s e n t i j c v. Petrograd, 21. oktobra. (Kor. urad.) Agentura. V svojem otvoritvenem govooi je izvajal Kerenskij: Vladi in parlamentu sta stavljeni dve neizmerno težavni nalog i: Obramba dežele in obro-vitev bojne zmožnosti armade. Naglašal je hrabrost ru3kih pomorjčakov, obžalcvai pa, da ne more enako pohvaliti armade. ki je prišla vsled neizobraženosti, katero je zakrivila stara vlada, in vsled zločinske propagande ob svojo odporno silo. Glede -runarje politike je naznan-l Kerenskij. da bo vlada poslala poseono cdpo-slanstvo in zastopnika ruske derr»0K -ajije v Pariz, ki bo jasno in dostojno oznacil stališće ruske vlade. Končno je zaprosil za podporo vseh političnih strank in vsah pa-nog prebivalstva. zlasti glede presk^be armad. kar je vedno bolj grozeče vcri:a-nje. Po interpelaciji ge. Breško. —Breskov-ske in izvoiitvi Ak3enMjenir!« Italijanski parlament. Boda v Italiji. Curih, 21. oktobra. (Kor. urad.) Včeraj je biv>i prehranjevalni kf)tnisar Canepa razlasul. kaka beda je vladala v Italiji do nove žetve vsled pomanjkanja žita in kako je Kalahrija prenesla gorje, v Turinu pa je prišlo do revolt, brezdvomuo iz političnih nagibov. V trenotku največjesa pomanjkanja se je moralo zadržati parnike iz Strahu pred podmorskinii eolni v sirakuškem pristanu. Razloži! je tuđi težave v Londonu, da se je dobilo dovoljenje za 40 milijonov metrskih stotov žita. Poraba mesa se je morala zmžaii na polovico. N i 11 i je po-udarjal. da radi podmorske nevarnosti in odporne moei centralnih držav je nujno potrebna organizacija gospodarske odporne sile Italije. Ministrstvo doslej ni bilo kos tej svoji nalogi. Francoski kabinet. Iz Pariza porocajo, da se Ribot brani odstopiti, vsled česar je odstop celotnec;a ministrstva Painleve vedno boij verieten. Kakor poroea Ivonski »Progres«-, se je pri glasovanju zbornice o zaupnici kabinetu Painleve 146 socijalistov ansentiralo. Francosko vohunstvo v Švici. Iz Berna poročajo. da je švicarska policija zasledila francosko vohunsko organizacijo, ki je imela nalogo. poročati o gibanju švicarskih čet ter netiti revolucijonarno gibanje. Kompromitirana sta baje tuđi franco-ski vojaski ataše v Bernu in francoski konzul v Lausanni. PoSftšcne ^aiti. = Iz kamniškega okraja nam pi^c-jo: Dekan Lavr-jnćič ic »brcvi manu* izročil interese kamniškega po drju. Kreku osirotelega volilnega okraja po-slancu drju Sustcršiću. Stvar se je zgodila tako, da je g. Lavrenčić pri nekem posvetovanju županov radi krme, pred-ložil vsakemu udeležencu neko po!o v podpis. Većina županov ie polo podpi-sala, ne da bi bila vedela. da je dekan gospodarski sestanek spretno izra-bil za politično zaupnico svojemu ožje-mu somišljeniku drju Šusteršiču. Sedaj se mnoeri župani kesajo in pravijo, da so bili »speljani na led«. Drug dopis po-vdarja, da velika većina okraja obsoja demonstracijo dekana Lavrenčiča kot brezprimerno frivolnost. Vsakdo ve, kasno razmerje je vladalo med drjem $usteršičem in pokojnim drjem Krekom, sološno je znano, da dr. Susteršič v no-benem oziru ni podpiral velikega dela, za katero je dr. Krek založil vse sile svoje plemenite narodne duše, nepozab-ljeno za redno ostane, da deželni glavar še t posmrtnici, ki jo je srovoril v deželnem odboru, ni mogel zatreti oseb-ne strasti ter je drju Kreku še v grob očital zmote, in da ie na dan, ko se je zbral ves narod, da pospremi pokojne-ga boritelja za naše ujedinjenje k več-nemu počitku, bežal na Dunaj, uprav simbolično dejanje! Kamniški »sklep« ie torej pravi naplavni g/reh proti pijeteti, ki so jo dolžni predvsem tuđi volilci spominu svojega umrlega poslanca. Dopis poudarja nadalje, da se izročitev in-leresov kamniškesra volilnega okraja dju Šusteršiču tuđi iz povsem stvarnih razlosrov ne da utemeljevati. Dr. Šu-steršič je deželni glavar in nima časa se brigati za koristi okrajev, katere je treba zastopati v državnem zboru. Zadnjega parlamentarnega zasedanja se je komai udeleževal. Pri najvažneiših glasovanjih ga ni bilo. Da v »Jugoslo- vanskem klubu« ne uživa nobenega ugleda, da je njegovo stališće napram deklaracijski politiki dvoumno, je znana stvar. Prebivalstv'o kamniškega okraja protestira kar najodloćnejše proti intrigi gospoda kanonika. Naše mnenje o ćeli zađe vi je to-le: Narod smatra v seda-ujih hudih in resnih ćusih za svojega eJincga poiitićnega voditelja Jugoslo-vanski klub. O zagrizenem strankar-stvu, o domaćih prepirih noće ljudstvo nić slišan. Naprednjaki ostanejo napred-njaki, ohranijo svojo zvestobo narodno-napredni stranki, pristaši S. L. S. ne mislijo na to, da bi se izneverili svojemu programu, toda crn in drugi so pre-piičani. da je treba porabiti vse sile, kar nam jih je na razpolago za skupno stvar. Keprczentant te občenarodne sJožnosti v boju za svobodo je Jugoslo-vanski klub. Njemu morajo biti prepu-šćene v konećno odloćitev vse zadeve splošnega narodnopolitićnega značaja. Scm spada tuđi vprašanje mandatov. Doloćiti namestnika umrlemu tovarišu, je edino Ie naloga in pravica Jugosio-vanskega kluba. Interese kamniškega okraja bo zato zastopal tišti poslanec, ki ga določi naša ujedinjena narodna delegacija na Dunaju. Kdor hoće drugače, ta se pregreši proti najprimitivnejši čolžnosti sedanjega ćasa, proti narodni disciplini in zasluži naj-občutneišo obsodbo. = Iz Stadlerjeve spi>inenice. So-rrudnik >Az Esta* se je razgovarjal v Sarajevu z nadškofom dr. Stadlerjem o spomenici, ki jo je nadškof poslal cesar-ju. Dr. Stadler je izvajal med drugim: Leta 1867. je bil storjen ob sklepanju na-Kodbe usodepoln pogrešek, ko se je od-delila Dalmacija od Hrvatske in priklopila Avstnji. Hrvatska pa Ogrski. Na ta način so prišli Hrvatie v manjšino in radi tega nišo imeli prilike, da bi igrali važnejšo politično vlogo. Ta usodepolni temeljni pogrešek je kriv, da je do>Io do križ leta 1909., leta 1912. in 1913. in bil je eden izmed vzrokov. da je izbruh-n:!a sve tovna vojna. Sedaj pa je nasto-pil čaSi ko se more ta pogrešek, storjen leta 1S67.. popraviti. Jugoslovanska nodroćja v okviriu monarhije se mora-io ujediniti v jedno državno telo. Hrvatska. Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Istra, Kranjska. Koroška in Štajerska do Drave se moraio ujedinili. Drava ima biti moja jugoslovanske države. S statistićnimi dokazi je potem podpiral hegemonijo Hrvatov v tej jugoslovan-ski državi; hegemonija priliče Hrvatom. Samo Hrvatie moreio obvarovati verno lojalnost nove jugoslovanske države habsburški monarhiji in vladarski niši. kakor to uči njihova zgodovina. Hrvatje so se vedno borili za interese Hab6burgovcev. To je potrebno tuđi radi tega, ker se srbski pravoslavni element nikdar ne sprijazni z mislijo, da se osnuje katoliško državno telo in ker so Srbi v tej svetovni vojni podali uovolj žalostnih dokazov, da se jim ne more zaupati. Pa tuđi to bi ne bila srećna re-žite\v ako bi nova jugoslovanska država prišla pod krono sv. Štefana. Zadosti so znana ekspanzivna prizadevanja Mad-žarov, ki hoćejo na vsak način priti do inorja, ćeprav nimajo do morja niti političnih, niti zgodovinskih pravic. Pot Madžarov na morje more voditi samo preko hrvatskih trupe!. Ako bi se kraij bavil s tem vprašanjem. mu prcdla^a nadškof dvojico svojih zaupnikov, ki bi mu mogla predložiti njegovo osnovo in njegove ideje v stvari osnutka nove jugoslovanske države. Program češkega naroda. V nc-delio se je vršil v Pragi zaupniški shod mladočeške stranke. Na predlog drja Rašina je bila soglasno sprvjeta sledeča rezolucija: Politični program češkega naroda bo izpolnjen Ie, kadar doseže ves češko -slovaški narod državno samostojnost v svoji h i s t o r i č-n i domovini. Prva dolžnost Teške politike je graditi to državo. Taktika se mora podrediti temu najvišjemu cilju. -— O avstrijski neraški politiki pravi »Tagespost« v svojem uvodniku 23. t. m.: Obžalovati ie, da si politika nem-škega mešćanstva napram vsemu nove-mu ne ve nič pomagati. Viharjev ne bo-demo prestali z arzenalom starih fraz ter politike pivske beznice in ogorčenja. Staro solidno tradicijo liberalizma so opustili. Tako uboga na idejah ni bila politika avstrijskih Nemcev še nikdar, nikdar še ni bila njihova vodilna ladja tako brez krmila. Povsod revolucija, povsod evolucija. Le nemško avstrijsko mešćanstvo je, kakor se zdi, prokleto, da ostane nerodovito. -- Dr. A. Raširi in slovenski pisaterj t PodlimbarskL Z dr. Kramafem ob-enem je bil na smrt obsojen dr. Rašin. a potem pomiloščen. Izgubil je doktorat, a bil na češki univerzi zopet promoviran. Rašin je bil pred 20 leti zapleten v omladinski proces in je tuđi takrat izgubil doktorat. Leta 1897. ga je v Terezinu na Češkem videl PodlimbarskL ki je takrat tam služil kot stotnik. Podlim-barski piše o niem: »K vojnim vaiam ie prišel dr. Rašin, omladince, ki je bil tri leta v zaporu v Pakracu. Bil ie poprei rezervni poročnik, zdaj pa ga »frajtar« suce po novem dvoru. Jako inteligenten človek se vidi. Majhna temna prišpilje-na brada se dobro poda njegovemu tnarkantnemu obrazu, živo oko kaže strastno energijo.« In kake tri teđne po-zneje: »Rašin ie imeniten mož. Nekateri namestniki medicinci in tuđi enoletni prostovoljci gredo ćasih z njim na spre-liod in takrat ga vzamejo v sredo. To pa častniki ne vedo in ti priv... ne ve-do, da je bil Rašin morebiti soućenec ah prijatelj onih, ki ga sedaj nočejo zapustiti .. .* Podlimbarskemu je ves Te-rezin mrzel; tem bolj ga je zanipal oinladinec Rašin. In v vojnem času se je zgodilo, da je Rašin bil na smrt ob-.sojtn, Podlimbarski pa je bil kontiniran v tujini in je v tujini umri. - - Zborovanje dunajskib žunuili-stov. Pod predsedstvom poslanca Zen-kerja so zborovali vceraj v parlamentu zastopiiik dunajskih žurnalistov in do-pisnikov ostaloga časopisja v. monarhiji. Sprcjcta je bila resolucija, da naj se osnuje združenje dunajskih ćasnikarjov ter pripru\ i organizacija vseh avstrijskih casnikarskih društev. Jugosiovan-^ki ćasnikarji pri tein zborovanju nišo bili za^u>j)ani. = Kako se nad Madžari maščuje protihrvatska politika na Keki. i talijanska poiilepiiost bega tuđi po Reki. »Cro-niijue ltaliciiiie« v Ženevi piše, da bi mogla Reka ves promet in trgovino tr-žaškega zaledja potegniti naše. Reka mora pripasti Italiji tuđi raditega, ker je većina prebivalstva italijanska. Reka bi se, ako bi pripadala kaki manjši državi, mnogo težje resila neiiiskejia vpli-va, kakor pa, će je italijansko mesto. Ta glas ni edini, ki zahteva Reko za Italijo, ampak vsa italijanska politična društvu in odbori, oficijelna in neoficijelna Italija, vsi stezajo svoje roke po Reki, ćeš, da je Reka italijansko iricsto. Ali Reka ni italijansko mesto, marveć de-loma i t a 1 i j a n a š.k o mesto, za ka-kršno so jo napravili baš Madžari, oni Madžari, katere danes ltalijani napa-dajo, ćeš, da so uporabili vsa sredstva, da unićiio italijanski element na Reki. Oficijelna statistika je naštela 1. 1910. na Reki 18.000 Slovanov, v resnici jih je torej mnogo več. Velik del trgovine in obrti na Reki je v jugoslovanskih rokah in Jugoslovani plačujejo ogromne mest-ne in državne davke. Ali na Reki nimajo Hrvatje in Slovenci niti ene sole s svojim učnim jezikom. V najbližji okolici v podobćitiah stanujejo samo Hrvatje, pa nikjer ni nobene hrvatske sole. Vse tozadevne pritožbe in prošnje so bile zamun. Reska občina troši ogromne vsote za vzdržavanje velikega števila italijanskih šol in italijanaši, podpirani od Madžarov, so hoteli raznaroditi s pomočjo sole vse hrvatske otroke. Potem so še Madžari osnovali veliko šte-vilo madžarskih ljudskih šol, navtiko, trgovsko akademijo, našteli pa so leta 1910. na Reki 6493 Madžarov. Torej za 1S.0OO Hrvatov, Slovencev in Srbov nič, za par Madžarov pa tak šolski aparat. Nastopanje italijanašev proti Hrvatom je bilo skrajno divj«;; odobravali in pod-pirali so isto Madžari. Vse proti Hrvatom! to je bilo geslo italijanašev in Madžarov. Ta politika se sedaj maščuje nad Madžari. Ustvarili so italijanaštvo proti Hrvatom, iz tega italijanaštva se je rodil irredentizem in končne zahteva Italija, da se jej pripoji Reka, češ, da je italijansko mesto. =- Nemški zunanji mlnister na Du-naju. Nemški državni tajnik za znnanje zadeve dr. v. Kii hlmann je prispel vćeraj na povratku iz Carigrada in Sofije čez Budimpešto na Dunaj. V Budimpešti ;e konferiral z madžarskim! ministri in nofitiki. na Dunaju pa je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom grofom Czerninom. Zvečcr se je vrnil državni tajnik Kiihlmann v Berc-l:n. Poroča se, da se je pokazala v razgovoru z grofom Czerninom popolna skladnost nazorov obeh državnikov. Odstop nemskega kancfeVja. Z [5erolina poroćajo: Odstop kanclerja Michaelisa je gotova stvar ter se bo iz-vršil. čim se vrne cesar Viljem s svojega potovanja. Kot nasledniki se nava-jajo bivši kaneler knez Biilow, zaklad-nićni minister Rohdern in državni tajnik za zunanie zadeve Kiihlmann. Srbija in Jugoslavija. »La Ser-bie«, oficijozni or.^an srbske vrlade. ki izhaja v Ženevi, piše: Srbija je pripravljena opustiti svoio demokratično konstitucijo, ker je prepričana, da bo usta-vodajni zbor srbsko - hrvatsko-sloven-skega naroda prošinien demokratičnega duha dal naši bod oči državi svobodno ustavo na temelju krfske deklaracije. Jedinstvo države ter absolutna jednakost vseh — to so poglavitne misli krfskega nacrta, v okviru skupne države pa bodo na široko otvorjena vrata za decentralizacijo vseh onih panog jav-nega življenja, ki ne segajo direktno v mehanizem države kot take. Konstitu-anta bo sklenila tuđi upravne avtoncmi-jc, ki so priporočljive iz ekonomskih in socijalnih ozirov. Izvoljena na podlagi splošne in enake volilne pravice bo mogla konstituanta čuvati interes vsega jugoslovanskega naroda. (Ententa torej razmišlja o hiši, ki še ni zgrajena.) = Prebivastvo Bolgarije. Po poro-čilih ravnateljstva za statistiko v Sofiji šteje Bol^arija sedaj z osvobojenim ozemljem vred 8.100.000 prebivalcev. = Stjajn! uspeh nemškega vojne sa posojila. Sedmo nemško vojno posoiilo je dalo 121/o milijard mark, nemški narod je'leta 1917. podpisal vsega skupai 25l/2 milijarde, torej več nego 1. 1915. i n 1916. skupaj. Pri vseh sedmih vojnih posojilih je bilo podpisanih 72l/2 milijard, med tem ko je vsa ententa (iz-vzemši Ameriko) zbrala dosedaj 88 mi-iijard: Anglija (3 posojila) 371/2, Fran-cija (2 posojili) 171 /2 milj., Rusija (7 po- sojil) 27 milijard >b Italija (4 posojila) 6 milijard. = Razmere ▼ Švici. V Švici nekaj vre, a doslej ni možno kaj posebno toč-nega zvedeti o vsem onem, kar se tam-kaj pripravlja. Švicarsko prebivalstvo je deljeno, po bistvu države, v dva dela- južni, v kojem prevladuje franeosko-italijanski živelj, in severni, koder govori većina prebivalstva nemški. Ta dva dela sta se že v mirnem ćasu bist-veno razlikovala, v gospodarskem. kakor v narodnostnem oziru. Vojni čas je zlasti pokazal v zadnjem slučaju mar-sikaj zanimivega, namreć dejstvo, da je tuđi v nemško govorečem delu Sviće većina prebivastva prijazna ententi, Ie da tega ne kaže tako temperamentno, kakor ono na jugu; tu nadvladuje ne-kaka hladno mirnost in prevdarnost. Iako ententa, kakor centralni državi tekmujeta za pridobitev simpatij Ijud-hkega niiienja. (Jlavno vlogo igra seve-Ua tuđi tukaj časopisje. Za entenco se bore v prvi vrsti »Journal de Geneve«, »Gazette de Lausanne« in nemška »Freie Zeitung«, ki izhaja v Bernu. Za centralni državi so: »Ziirieher Neuesten Nachrichten«, »Ziir. Post«, »Baseler An-zeiger, »Berner Band«, in »Bemer Tagblatt«. Vsak teh listov na eni kot na drugi strani, ima za seboj še vrsto manjših listov. Prav posebno se je po-tegovala v zadnjem času za centralne države ženevska »Independance Helve-tique«, ki je oštro napadala entento in njene agente ter državne zastopnike v Švici. Na prizadevanie načelnika zuna-njega u rada Adorja (Francoza), ki je pred kratkim prišel v notranjo zvezno vlado, je bila »Independance Helveti-que« začasno na dva meeca ustavljcna. Zanimivo je tuđi, da sta urednika en-tentoiilske »Freie Zeitung« pristna Nem-ca Hermann Rosemever in Hermann ^ernau. Fernau je izdajatelj brošure *J' aceuse« (»Obtožuiem«), ki je prevedena v vse jezike in naperjena proti Nemćiji in Avstriji. Hermann Rosemever je bil do pred vojne urednik »Berli-ner Morgenpost«. Jugoslovanska državnost. Sunt lacrimae rerum et mentem mortalia tangunt. Vergil. Ko sem se 14. decembra 1890. po celo-dnevni disciplinarni razpravi vraoal s svojim braniteljem drjem J. Sernecom, odvetnikom v Celju in s svojim zaupnikom umrlim dr. Jernejem Glančnikom v Mariboru iz dvorane graškega nadsodišča. sta me imenovana prijatelja toiažila, ker je c. kr. višji državni pravdnik v Gradcu A. pl. R. predlagai. da se me naj iz držav-n e službe izpodi in iztira. Odgovoril sem njima mirno, a odločno: .Pustite Vaše nade zunaj — Vsi ki vstopite v to dvorano.« Drugi dan mi je bila razglašena sodba. jako oštra, če tuđi ne taka, kakor jo je omu-njeni državni pravdnik zahteval. Ko sem se pol leta pozneje v »sti za-devi vraćal s svojim zagovornikom dr. Ivanom Tavčarjem, sedanjim županom ljubljanskim iz disciplinarne razpravevrhovne-ga sodišča na Dunaju. me je tudt ta tolažil, Ker sva dosegla vkljubu njegovemu ime-nitnemu prepričevalnemu zagovoru le inaj-hen neznaten uspeh. Gospod generalni prokurator na Dunaju je ravno tako rohnel in besnel proti meni. kakor javni tožitelj v Gradcu. Ostavil sem državno službo, sicer ne tako. kakor je v svoji nadplemenitosti pričakoval višji državni pravdnik v Gradcu, ampak prostovoljno. po desetlet-nem službovanju brez vsake penzije. Podarit sem jo državi, v kateri taki pleme-nitniki pravično in plemenito sodijo — slovenske uradnike. Pretekla so leta! Postal sem siv, živim skromno v teh hudih časih. a vsigdar se mi duša in srce razveseli, ko prebiram svoje crne hudodel-stva. grozovitne zločine in krute disciplinarne pregrehe, ki so jih napisali ti državni imenitniki na 65 straneh tesne pi-save potrpežljivega papirja, edino le radi tega, ker sem bil zaveden slovenski uradnik. čaši se spreminjajo; tuđi mi se spre-minjamo. Toda epigoni takratnih (1890) ekscelenc, dvornih in višjih svetnikov, d r-žavnih in višjih državnih pravd-nikov se nišo sprementli; oni so ^tenaces propositi viri«, katerih tuđi vfractus or-bis«, ki bo edini uspeh sedanje vojne ne bode spremenil. Pravo je žito pogodil dr. Vekoslav Kukovec v uvodniku Slov. Naroda« z dne 17. oktobra 1917 št. 238: Svojo, jugo-slovansko državnost moramo dobiti brezpogojno. Proč od Gradca, proč od Dunaja, proč od graške in dunajske birokracije, pa ne proč — od dinastije. To sta-lišče so zavzemali Madžari leta 1867., po vojni leta 1866.. ki je bila prava igrača v v primeri s sedanjo svetovno vojno. Kar se Madžarom leta 1867. ni moglo in smelo od-rekati, to *e tuđi Jugoslovanom po r.edinji vojni ne bode smelo odreci, če bodo značajni, složni, trdi in jeklent. Malega, sla-botnega, kilavega ali šibkega rodu y teh usodepolnih dneh ne smemo poznati, ne trpeti, ne imeti. Ptuj, 20. vinotoka 1917. Dr. Anton Brumen, luli iz primorski!) tiežei. Odlikovanja. Nadkomisar finančne straže Anton Mančič je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostne kolajne. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne so dobili: respicijenta finančne straže Melhijor Dečman in Ernst Pa-glavec in nadpaznik Franc Schmier-maul, vsi pri primorskem finančnem ravnateljstvu. Štiridesetletnica. Nadučitelj Leop. Furlani iz Štandreža pri Gorici je praznoval dne 15. oktobra v begunstvu v Ljubljani 401etnico svojega službovanja. Goriško učiteljstvo, razkropljeno po »retu, ljubi tega svojega odličnega tovariša, ki se je z vso agilnostjo udeleževal vseh stanovskih bojev kot pod-predsednik goriškega okrajnega učitelj-skega društva. Štandrež, lepa najpro-duktivnejša kmetijska občina, vzoren vrt goriške teptane zemlje, je danes razdejan, delavni njegovi gospodarji so pregnani na tu je in njih spostovani nadučitelj in svetovalec ž njimi. Imetje, po-hištvo, obleka, knjige, vsi prihranki šti-ridesetletnega delovanja, so ostali y ljubljeni štandreški soli zakopani v raz-valinah. V mrzli tujini se je zahotelo še vedno vroči tovariški duši, ki trpi ob spominu na nekdanjo srečo, da obvesti tem potom v pregnanstvu omedlevajoče rojake in tovariše o tej štiridesetletnici delavnejra učitelja, ki je bil priljubljen v svoji občini in domači deželi, kličoč mu: Na srečno svidenje pod goriškim zlatim solncem ob 411etnici! Iz ruskega vjetništva se je oglasil Ljudevit Lozej iz Komna št. 110 na Krasu. Dopisnica je datirana dne 5. avgu-sta 1917. Piše, da se nahaja v vjetništvu že leto čini in piše vedno do svojih stai-Šev pa ne dobi nobenega odgovora. Išče družino Rozalije Lozej iz Komna 110. On je služil pri 5. dragonskem polku. Njegov naslov v vjetništvu je: Ljudevit Lozej, L. L. Stancia Novo - Sokolniki, Guber. Pskavska, A. Kantar u častek, Rusija. Iz riiskega vjetništva pošiljajo srč-ne pozdrave prijateljem in znancem go-riški Slovenci: Dominik Tomšič, Ciril Cehovin, Ivan Gabrijelčič in Leopold Kobal ter kličejo: Na skorajšnje srečno svidenje! — Delajo v železniku v Lipe-ku, v Tombovski guberniji. So vsi zdravi. — »Ed.« Iz mskega vjetništva pošilja prisrč-ne pozdrave slovenskim rojakom Rud. Mihalj, četovodja s Primorskega. Dopisnica je bila odposlana dne 27. aprila. Naslova odpošiljatelj ni navedel. Umri je, kakor že na kratko spo-ročeno, dne S. oktobra Josip R o ž i č iz Oseka, po domaće Čukov, v bolnišnici v Kromerižu na Moravskem. 29 mese-cev se je boril v vrstan 2. gor. strelske-ga polka. Odlikovan je bil z veliko in malo srebrno hrabrostno svetinjo. Umrla je v Materiji v Istri po dol-gem boiehanju gospa Ivana Kaste 1 i c, mati gospe dr. Rybafeve, dr. Man-dičeve in Bož. Kastelčeve. Pokojnica je bila ugledna glavarica spoštoyane Kastelčeve rodbine v Materiji. Žalujočim rodbinam Jiaše sožalje! Begunec s 6 kronami. Matematično-mehanični način določevanja begunske podpore je krivičen. Občutijo ga pre-mnogi samci, ki so izkazali, da zasluži-jo na dan po 6 K. Begunec, ki je sam in je izkazal 6 K, je preskrbljen z vsem. Tako sledi iz ministrske naredbe, ki stavi za merilo dobivanja begunske podpore dohodek 6 K. On ne dobi podpore in ne dobi obleke; zadošča mu 6 kron za prehrano in obleko. Določba o premo enju v nared., posneti po begun-skem zakonskem nacrtu, se nič ne upo-števa, samo 6 kron dohodka to je mej-nik, preko katerega se ne sme za eno osebo. Gotovo, da mora biti neko merilo za določevanje begunske podpore, ali izključiti se ne sme nobenega. Ako dobiva v subsistenčne svrhe bogat posest-nik, ki se je svoj čas izkazal pri politični oblasti, da more živeti s svojim denar-jem, begunsko podporo, ko teče vzpo-redno akcija za povrnitev škode in ob-novitev domov, zakaj bi se ne dala Iju-dem, ki najtežje žive, begunska pod-pora. In teh je mnogo: samci, osameli vdovci in taki, katerih svojci so internirani v sovražni deželi, ako so izkazali tisiih nesrečnih 6 kron. Vsem begun-cem naj se da podpora, ker so vsi trpini in vsi nesrečni, ne pa, da se ravno nekateri stradajoči izključijo od podpore. Begunski odsek naj se bavi s to stvarjo in poslanci naj izposlujejo naknadno to-zadevno odredbo pri ministrstvu. Veliko število beguncev jim bo iivaležno, med njimi socijalno veljavnejši. Ena zeljnata glava 10 kron in 80 vinarjev. Neka gospa s Sušaka je kupila v petek na trgu na Reki zeljnato glavo za 10 K 80 vin. Družina šteje sedem čla-nov. mož ima 280 K plače. Dopisnice internirancev iz Italije. Dobil sem dopisnice iz Italije nastopnih briskih internirancev, ki iščejo svojce, nahajajoče se pri vojakih. Iščejo se: Josip in Anton Mavrič, Josip Šturm s Krasnega, Josip Cetrtič (Feri) iz Osred-ka, Mihael Crzetič, Viktor Stekar, Vladimir Tomažič, Josip Jakin, Mihael Ja-kin, Fran Tomažič, Alojzij Erzetič, Fran Erzetič in Fran Četrtič, vsi iz Snežat-nega, Andrej in Ciril Štakolič iz Njivic, Ivan in Rudolf Gravnar, Rudolf Zorzut s Huma, Iv. Rožič iz Imenja pri Šmart-nem, Anton Simčič, Ivan Simčič, Ivan Humre s Pojalega, Josip Peršolja s Čr-naškega. Vsi spadajo v občino Kojsko. Kdor bi kaj vedel o njih, oziroma oni sami, naj se oglasijo na naslov: Anton M e I i n k, Dovje št. 8, Gorenjsko, ozir. morejo sami pisati internirancem potom Rdečega križa. Nahajajo se v kraju Cordenons, Pordenone, provincia Udi-ne, Italia. Svojo ženo s 7 otroci išče Josip Bremec, K. u. k. Munitionsdepot VVachdetachement, Niklasdorf a/d Mur. Slišal je tuđi, da mu je zgorela hiša v Čepovanu, kjer jo je zadela bomba. Ženi se s tem naznanja naslov moža. Svojega očeta išče Rudolf B u č i -n e v, ki se nahaja sedaj v k. u. k. Re-konvaleszenten - Abteilung, Grobning. Oče Mihael Bučinev je roj. v Višnjevi-ku v Brdih in pristojen v Mošo. Bil je v begunskem taborišču v Wagni in od tam je odsel na kmetijsko delo. S tem se naznanja ocetu naslov sina, oziroma naj bi mu kdo iz Wagne naznanil, kam je odŠel oče. 243 §tev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 23 oktobra 1517. Stru 5 Kdo ve kaj? Konrad Kolenc. K. u. k. 2 11 Baukomp., Marinefeldpost Pola, išče svojo družino Marijo Kolenc, dva otroka in svojega tasta. Bivali so v Lokvah št. 49 pri Trnovem na Primor-skem. Pri 11. italijanski ofenzivi je zapustila domaći kraj in se preselila neznano kam. Kdor bi o pogrešanili ose-bah kaj vedel, naj blagovoli sporoćiti na zgoraj navedeni naslov. Kdo ve kaj? Amalija Gabrijeleič, stanujoča v Zeleni jami št. 141, pošta Moste pri Ljubljani, išče svojo mater Marijo Jug ki je odšla iz Cerknega s tremi otroci dne 3. oktobra neznano kam. Oglasi naj se na omenjeni naslov mati, oziroma kdor kaj ve o njej. Haši begunclna Itejskem. g D u n a i, 21. oktobra. Vzdrževalni prispevek rodbinam vpokiicancev je cna najhujših ran naših beguncev. Naravnost neverjetno je, koiiko krivic in solza ima na vesti naša birokracija, ki brez slehernega kriterija in brez ozira na jasen zakon deli te »podpore« po svoji dobri ali zli volji, rešuje vloge po svoji udobnosti, kadar se ji zahoče, kadar vendarle mora; in kadar jih že resi, so cesto te rešitve v nebo krićeče. Kako postopaio deželne komisije v Gradcu in v Celovcu, sem že povedal. 2al, da se moramo javno pritožiti tuđi proti deželni komisiji v Ljubljani. Iz premnogih dopisov je razvidno, da se i tu rcšuje vse zelo, zelo počasi in često nezakonito- Ne upošteva se, da je treba odmeriti na osebo po 1 K oU v na dan do najvišjega dnevnega zneska \2 K. Neka bcganska rodbina v kam-niškem okraju, ki šteje 8 oseb, je dobivala do 1. avgusta le po 4 K, potem pa po 8 K. Oboje je krivično. Do avgusta bi morala dobivati po 9 K 60 viru pozneje pa po U K. Ta rodbina ima pravico do doplatila vse^a, kar je do-slej premalo dobila. Takih slucajev je veliko, posebno pa je mnogo pritožb, da begunci sploh ne dobe nikake rešitve niti na ponovne prošnje. Naj ta javni apel zaenkrat zadostuje. Ako to ne bo pomagalo, prosim begunce na Kranj-skem, naj javijo vse slučaje, ko se komu sodi krivica. Vsakdo lahko sam izračuna, za koliko je bil morda oškodo-van. Vzdrževaini prispevki se morajo izplačevati od dneva vpoklica očeta ali rednika sploh, brez ozira na to, kdaj se je kdo za podporo oglasil. Na Dunaju samem je bilo že veliko slučajev, ko je deželna komisija izplačala za 400 do 808 dni nazaj, in to brez slehernih ovir in težav. Zakaj bi to ne bilo drugod mogoee?! Tuđi kar se tiče beg unske podpore so pritožbe iz Kranjske zelo pogoste. Ministrska naredba o be-gunski podpori je izšla vendar že dne 23. julija, a še danes so ćeli okraji na Kranjskem. kjer begunci še nišo niče-sar dobili. Edini kraj, kjer so begunci hitro prišli do svoje pravice, je menda Ljubljana, katere magistrat je pokazal, kako morajo oblasti poslovati. Z drugih okrajev, iz kamniškega, z Gorenjske sploh, iz ljubljanske okolice pa tožijo begunci, da ni nihče še dobil begunske podpore. Zdi se mi, da je temu kriv nespretni birokratični sistem, kako so to reč pričeli izvrševati s tištim popisova-njem itd. Ali ker begunci nišo krivi te zamude, tiče vsakomur za ves čas na-zaj v smislu naredb od 23. julija in 6. avgusta. Naj bi se torej vendar že po-spešila vsa ta zadeva! FO Tenskega đenarnega earoda »Obrtno p<*-možnega đruštra*. Zalibog je kruta trđo-▼ratna bolezen 1« prezgodaj pobrala togm izrrstnega meščana in narodnjaka. Zapn-stil je preskrbno rdoro in sina absolTirano-ea jurista. Blag mu sipomin' — Nakup konj. C. in kr. Tojaško po-▼eljstro bode nakuporalo po vojaški komisiji prostoToljno ponuđene konje — tuđi konje z razvidnicami. — Na Primorskem in t Istriji se bode nakuporalo tuđi močnej-še osle. Z nakupom se prione dne 3. no Tembra 1917 in ne bodo kraj, dan, mesto in ura kakor tuđi natančnejša določila «a nakup razglasila pri občinskem u rad u in razgiasilni kraj naznanil. — Nagrade za oves. C. kr. urađ za ljudsko prehrano je brzojavno sporočil. da dobe nagrade za oreš naknadno izplačane tuđi oni posestniki, ki so oddali letošnji oves za vojaštvo že v prejšnjih mesecih. — Dvajsetvinarske srećke za oslepe-le. Žrebanje 20vinarskih srečk za slepce r korist cesarja Karla vojnega doma za osle- j pele se vrši nepreklieno 5. novembra t ! društveni dvorani koncertDega dozna ob C ' uri zvečer. Glavni dobitki ao Tređni 10.000, 5000 in 2000 K, ki se izplačajo tuđi t gotovini. Nadaljni dobitki v vrednosti 5 do 10.000 K. Med temi zlate in srebrne reći in iivila. — čevljarskih pomoćni kov event. tuđi pomoćnic se sprejme već za v Ljubljani se nahajajoco delavnico. Priglasi, v kate-rih naj se navede visina ^zahtevane plače in čas mogočega nastopa,"naj se prijavijo pismeno ali ustmeno v pisarni »Zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22.« — Deželne zadruge izdelovalcev soda-viče na Kranjskem izredni zadružni zbor vrši se v sredo dne 31. oktobra 1917 ob fo. uri dopoldne v hotelu »Lloyd« v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Vsled silne važnosti spore-da vabi k točni udeležbi t. č. gerent G. Bolte. Nezgode. Josipa Kocjančiča, voznika v hotelu »pri slonu«, je udaril konj na desno roko. — Dečko Rudolf Nežmah je našel vojaško patrono in jo razbijal, da je eksplodirala, vsled Česar je izgubil na levi roki en prst. — 181etnega Ivana Bukovca je tudi poškodovala eksplozija patrone na roki. Res čudno, da se ljudje ne spametu-jejo, da bi take reći pustili na miru in na-znanili vojaštvu, da se nahaja na tem In tein kraju patrona. Tako pa bo nesreće vsak dan. Pod voz je padel France Mikuž, po-sestnik v Rakitni. Ko je s konjem peljal domov otrobe, je. hotel popraviti vreće, ki .so mu zlezle nekmiko navzdol, pri tem mu je pa spodrsnilo, da je padel pod voz; kolo mu je šio čvz glavo in mu strlo čeljust. Z vojaškim samokresom se je obstre-lil. Alartiu Jeras, 171etni posestnice sin v ltepujah, je našel vojaški samokres. Doma na skecmju je poskušal, misleč da ni nabit, ž njim streljati; kar poči strel in ga rani na levi roki in levi nogi. Poškodbe so težke. Grmenje topov z jugozapadne fronte se je Hlišalo v Gradcu in okolici 21. t. m. tako rnočno, kakor še nikdar poprej. Kino Ideal. Spored za danes, torek 23. oktobra »Zakon Lujize Rohrbach-trebne potne dokumente. Prošije je vlagati pri •i«m izmeđ zgoraj imenovanih štirih informacijskih uradov s pošto ali osebno. Prošnj« pro3ilk za pisarniško službo morajo biti lastnoroč-no pisane ter morajo vsebovati: Ime in priimek. rojstne date. domovinsko pripađ-■ost, veroizpoved, znauj© jezikov, stan (al! vdova ali sirota im po kom), natančni naslov in zaželjeno službo. Prošnjam je priložiti: zadnje šolsko spričevalo ali spriče-valo o službeni sposobnosti, ki «• po pregledanju vrne, zdravniški izviđ o splošni fizični sposobnosti prosilke in od politično oblasti izdano nravstveno spričevalo. Vse druge prosilke morejo nstmeno ali pismeno s predložitvijo zgoraj imenovanih spri-cevai m izvidov prositi za sprejem pri imenovanih informacijskih uradih. Vsekakor se mora v prošnji natančno navesti služba, ki jo prosilka želi. Priporoča se samo ob sebi, da se prošnja posije naoni izmeđ zgoraj navedenih informacijskih uradOV, ki je najbližji stanovališču prosilke. Pie- mene prošnje morajo biti kolkovane. Suan 4 .SLOVENSKI NAROD-, dne 23. oktobra i917. 243. stev. Nakaznico za moko popravila. Frmn-čiška Ružička, čevljarjeva žena na Vrhni-ki, je ponaredila trikrat na nakaznici. Izdani jej od vrhniškega občinskega urada, količino pšenične moke II. in sicer na ta način, da je zapisala višjo množino kilo gramov. katero je ttidl prejela, in sicer za isti denar. kakor bi ga imela plačati za prejpfo moko po uradni nakaznici. Vse to obdolženka odkrito priznava. Sodišče jo je zato obsodilo na teden dni ječe. Dariia. Za Dijaski dom Domovine« je daro-ral neimenovani 400 K. Srčna hvala! Darovi za begunce. Mesto venca na grob đr. Kreka: Zveza ■ Slov. Zadru?« 100 kron. Deželrn glavar kranjski Ivan š.is-:«t-šič 100 K. Gabrijel Bevk, trprovec v Cerk-nem; Ciril Sedej, kaplan v Cerknem; Ivan Kenda, kurat *- Xov^kih pri Cerknem. sku-paj 40 K. Županstvo Bovec 30 K. RarnatHj Ivan Traven 100 K. Uradništvo d^želnih zavodov in uradov ter deželne^a mesta za vnovčenje živine v LJublj iii 4?S K. — Vsem blagim da. oval?-»m se Posrodcv&lni-ca najtopleje z lhv.i* :u;e. Izdajatel: in odgovorni m^unl*. Valentin Kopitar Lsstiiina \n i?sk »Narodne ttefcarm:.' MT I«e se dobro okrntono W otroško posteljico. Helena Sve tek, Sv- lakoka tt% it¥. II. Meblovano SOBO s posetrnim vhojo^ oddam one ni«, kl mi preskrbi premog 3-.10 Naslov pove upravništvo »Siov. Naroda«. Dve DEKU za navadna de!a se sprejmeta takoj. — Osebne ponudfce Hotei „Slon" Ljabliana. MF~ Kupim ▼ vestv ali ¥ bllttni ĐrifllčĐo evs&t. Aotaiarhni hišo z vrtom. — PonudDe do 30. t m pod wAVptC 35 St*4 na uprav. »Siov. Naroda«. | Trgovci! Gostilmčarji! KOCKE za juho! j 7r'o d. »r^ vr< e 1000 za 27 kron, ' Najbcttše kocke za gola*, 1000 kock 40 K. Naiboliše kocke za kimel-iuho, 1000 kock 40 K ptšilja vtou povjeiju ali preJpiact u ivrdkj IVAN UREK, Ljubljana, Kestni trg liv. 13- o 9t> Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega nepozabnega očeta, kakor za šievilno čaščeče spremstvo na njegovi zadnji peti, izrekamo tem potom našo najprisrčnejso zahvaTo. 2615 Žalujoca redbina: terne'l. Modni salon Židovska ulica šiev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljana. Prirn^rcč^ naivećjo izbiro finih velour-klobukov s kosmatim robom iz prvo- \rstcih tovarn »Novoga Jičina«, kakur iz baržuna, filca in ko uho-vrje. ter čeoic za dame ia đesdice. Popravila točno in vestno! Veliko izbira žalnih klobukov. Cene razmerorna zelo nizke! C. hr. nustr. zniilnd za udove in sirote zavarovalni oddelek deželna poslov. v Ijubljani, franca Jožeja nabrežje 1 bode sprejemal na temelja pogodbenoga dogovora s c. kr. prlv življeasko zavarovalnico OVSTR. FENIKS na Dunaju zovarovaole !i na sedmo vojno posolilo in sicer pod najugodnejšimi pogoji. Vpeljejo se novi naftni zavarovanja. Tako zavarovanje oiejša vsakomur zafetje VII. vojnejja posolila z malim i delnioti vpl&čili ▼ daljsi ali krajfti dobi. Pojasnila dafeio tuđi naše poslovalnicc v vseh polittčulh okraćih. Bspl M proti gotovemu plačilu Srvećje zemlftt&e ^5 pripravno za parcelirati, ali bolfAa v«^aa4- siropita hiia w prometne a dala aiaata Liualiana. Pa{a-n.U dajr : Fi*. Ravailiar. Linnart^va ulica stv. tS 66m HiŠd enonadstropna pripravna za vsako onrt te proda pod zelo ugodn mi pogoj: v Višnji gori na Doltn:-sRem Zraven *.iše dve kleti, hlevi, pod itd Vt^ pri H. Tetak Sv. Jakoba trg »tv. S L^ubliana. 3608 ČTJ1TJE suknene odrezke, stare in nove, kakor vse druge vrste pavolnate in volnene cunje, iakl*avino, ode'e vrvi i. t. d. v vsaki mnoiini kupuje pf> nagvUji cenl. E. KOTZBEK v Kranju. Razglas. Armadbi avtomobilni park Dunavska cesta 35 (tovarna TBnnies) išče takoj: mehanika, hljjočavničarla, mizarfa In kleparfa. Oglasijo naj se Ducajski cesta st. 35, piaaraa« prttdćie. 5605 J$z$na feniteu Udovac vookoienec, 44 iei star, 3 ne^at pnhranki ^moyen pisarnt-Š^th del, mirne ga jnačafa, čvrst. Se jeli zs^nanttt v $vrho jeniti/e s pošteno gosoodično alt vdovo brey o*ro% od 3G do 45 let, %i bi imela rna.o trgovino. .oose^tLO ah po^ojnino. j^esne poKudbts aJfo megroze $ sliko. Katara se vrns pod vSrc^a 1000 36tJ* na uztsjo „Stov Aaroda^. Proda se dve je £epih posestev v sev. Bosni eno v površini 5U0 johov. n drugo 1'00 jo-hov in sicer: 1O('O johov polia, 25U johov travnikov, 225 johov gozda, 25 'johoh šiji-virka v najkrasnejši in nnjživahnejši okolici, blizu želeiinice, 3 km. od parobrodne agenture. Prvovrstna zemlia crnica. Vsakn posebej v večjih parcelah. Poslopja in fundus instruktus. Za čas vojne ima vojaštvo v zakupu. Dosedaj vs? obdelano. Letni do-hodek okrog 300 000 K. Cena katastrainemu joha (5.b00 n^-.) a 1.600 K. Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda« 3514 Dobre britve in APflRATi ZA STRIŽENJE LAS. I. a britev iz srebrnstega jekla K 3, i, 5 ; varnostni brivski anarati ponikljani K 3, 5 ; znamka .Perfekt* z 6 klinami, K 12, 15, 20; Dvorezne rezervne kline tucat K4'50,5,6. Prirna aparati za striženje las 9, 11, 12 K. Premena dovolje-na ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni z.iložnik, Jaa Konrad izvozna tvrdk.?, Most št. 1667. (Brux) Češko. Glavni katalog vsakomur gratis in franko. Nabavite sa! d'.kler je čas in po kakovost« ne previsoka cena, našemu priznano dobremu kolomaza zasmke Hirnor v lesenih zabo;čkih po pol in 1 ^s, cena kc K I SO, ter v sodih po ^0—1CK) kg po K 1-7»). — Nadalje zvračamo pozoinn^t naših cenj odjemakev r.? nas priznano dohri ter mnoj^o hvaljeni kavnš nadomestek s sladkorient v pakc'ih r" enćetrt :n pol l.g. Di-ave: kakor Cimet, poper, piment, iifran i*C.t oirrt in v zaviikih ter vse drugo š^ecev'iskc blago v bogati izbiri se dobi pri tvrđki Vučkouać i Šiben?i% Zagreb, Import, Export, Sveu^fniftni trg iU 1. Vse naročbe se sprejm jd i>amo za na-prej poslani dena-, za kolo ma z pa 5O°.o v naprej, drugo z povzetjem. Josip Jug pieskarski in iikarski mojster Ljubljana, Rimska c. 16. se '»nporoča cenjentmu občinstvu za vsa v to stroko sp^daioća dela Jamćfra da delam samo s pristoim firnežem. Solidna in to^na postrežba. — in mizarjett proti dobremu plačilu sprefme ANTON nmOSM, Liobl|anaf ieranova «11 ca 11. Kupi se vsaka, tadi najmanjša, množina dobro posašenib olupkov od hrušek in jaboik vs-.lvi poseb 'j po 2 kronl kg In dobro posnieoe preseniae od hraše^ la ;abolk po 80 v. kilogram, r'onudbe m ro-j'.jatev se prosi na sa t¥rđko Fran iios, Ljutliana. •: Kupim hišo :- v okol'cl mesta Ljubljane, od enega do štinh stanovam. ako mogoče malo vrta. — Pismene ronudbe na naslov Ivan Siavec, Trst, Boroević. niica 17. dvor. 3606 Poslovodia ali poslovittja za restavracijo In kavarno, stroko/no izobražena moć, pridna, ^anesljiva in energična nio*, ZT.oŽna slovenskega m nemšKega jezika v govoru in pisavi, se sprejme takoj. Plača dobra po dogovoru. — Ponudbe pod „Posiovodja 35G9*' na uprav. »Slov. Nar«. BI I laf ^\ laf l^ 4^> ^ £\ za Izdelovanje drwt kakor tuđi gotova drva se kupi po visoki ceni, na Kranjskem ne daleč od žeiezniške postaje — Vzams te tuđi vecja njiva v najem v^okolici Ljubljane. - Ponudbe: Ljubljana Poštno predal št. 151. 3^05 Zrebanje 20 vinarskih o • %9 I w % tf^ m» Ci w i %& gv ^9 l& • • se vrši nepreuicao dne 5. novembra 1917. Glavni dobitki so 10.000 K. 5000 K, 2000 K vredni in se lzplačajo tuđi v getovim. Nadalje so še 1503 dobitki v vrednosti 5—1000 K, obstoječi v zlatnini, srebrnini, utenzilijah in - i i v i I i h. : Srečka stane 20 vin. ia se jih dobi v vseh irafikah, loterijah ia menjalnicah. XOterijSk8 birOf DUnaj IV.f Wiedener Hauptstrasse 19^ Nov kažipof zabblnikel Sestavi! sem spis, k: v.niep. tisočim trpečim kažem eaino možno pot do ozdravljenja. Ta kažipot ne stane vmarja in ga pošljem vsakomur, kdor se čut; bolnega, slabi ga in obupanega, zastonj Moj spis je rezultat 50 letnega Studija in premišljanja, vsebuje ćelo množico praktičnih izkušenj in do-kazov od odličnih mož znanosti. Kdor se hoće resiti bo sledil mojem pouku, ;^M\i~E MJr^L VM\x~l^ Rexerwe: okrog K 1,000,000.-. SPBEJEMA: Vloge sa knjižice in jih obrestnje po čistih *"■»' Centrala: E8K0NTDUI: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Vloge na lakoći In ilro račun proti na|ugodne|semu Tr.t. - '. . ' v r . . . obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na mora- Frtrazalee : UDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in mozemska mesta. torij. Rentni davek plača banka iz svojega. KH~1"llk iSfiST **** PMEDUJMEs na blago, ležeće v javnih skladiščih. KUPUJE Dl PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srećke «•*" | «»•«••' PROTUHA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. c. kr. razredne loterne. I I Brzojavni naslov: JADRANSKA. . 10 Telefon št. 257. ___________________________________________________________________________________ _.