25. številka. „■đinost" uhaja po tr-fcrat ha tedrn t šestih is-danjib ob torkih, ietrtklh in aobotaall. /»jutranje izdnnje ii-huja oh (i. uri zjutraj. tcfpfno pa ob 7. uri iverer. — Obojno izdanje stane : » jeden mesec . f. —.»t, izven Avstrije f. 1.4U *» tri mesec.. . „ 2.aii , . 4.— r.m pol let« . . „ •■>.— ... H__ r.a t« leto . . . 10.— . . „ 1«.— Na naroćfce ferez priložene naročnine •• r e jemlje mir. Posamiči1« številko ho dobivajo v prodajal nicah tabaka v Iratu po a nv{., V Gorici po 9 nvć. Sobotno voferno izdanje r lratu S n«., v Gorici 4 nt. isdai^J«.) V Trstu, v torek dne 27. febrnvaija 1894. Tečaj XIX. EDINOST GImIIo slovenskega politiAnetfa druitva za Primorsko. Oglasi ra' jnc po tnrifu t potitu; r.a na«lo» - * debelimi /rkami «e pladnje prostor. kc i le •> .il>»i»fa aradnth »rmic. 1'o-lana osmrtnice in jtvnesahrale, do-n;aiM otrln«! itd. »e rtćiinajo po pogodbi. Vii dopi«i naj »e pošiljajo uredništvu : ulien Caserma it. IS. Vsako pi^mo mara biti frankorano. k>»r nofrankovana a« ne sprejjmajo. Rokopisi se oe Trajajo, Naročnino, reklamacij« in oglase sprejema upravniMvO ulica Canorm» 18. Odprte reklamacije so proste poštnine. , r mdtnomH J« mm! I nega stanja, kafcor jo opravičena politika neinikih levičarjev, naperjena proli narodnemu gibanju deškemu. Toda Nemcev ne smerna poslušati — prati „L' Indipendente" — kajti oni ao preveč prizadeti v tej zadevi in jim nedostaje nepristranosti in objektivnosti, da bi mogli izreči resnostno sodbo. Krivično bi bilo — nadaljuje omenjeni list —, ako bi hoteli radi „Omladine* kriviti ves ndrod ćeski. .Omladina" je le m o r d I n i odsev ndrodne ideje češke, to je iste ideje katera se je ugl obila že v najnižje plasti, kjer dobiva zloben značaj, k e r j o ie prav ne runmejo. „Omladina* sama za«se je gotovo kriminotna; ako pa jo mo-trimo s politiškega in ne z moralnega stališča, priposnati jej moramo precejšno važnost, ker nam služi kot zgodovinsk dokas in nam tolmači ndrodno gibanje češko, katero ni od danes, ampak traja že pol stoletja in se tudi dosledno jači in se ne umika temu, kar kaže na zgodovinsko dijalektiko tega gibanja. Narodno teženje četko nikakor ni n e p o-stavno, ako je sodimo brez ndrodnih in politiikib predsodkov, kajti giblje se v mejah države ter posnema le zgodovino Ogrske. Kar se je dovolilo jednemu nd-rodu države habsburlke, tega se ne more za-nikavati kakemu drugemu ndrodu ni po pravosodnem ni po konstituoijonalnem načelu. Oziri oportunnosti zamorejo p ič zavesti vlado, da v protislovju z državno razumnostjo odkloni jednemu to, kar je dovolila drugemu, a to no dokazuje ie nezakonitosti ndrodnih teženj jeduega naroda v primeri s težnjami drugih narodov. „Omladina* je nezakonita, kur se po siužuje nasiln h sredstev in ker hoče nasilnim potem doseči isto, kar hočeta doaeči Rieger in Gregr pdtem parlamentarnega delovanja, in sa kar se je glede stvari same sporazumelo celo fevdalno plemstvo, z Mlado- in Sta-ročehi. „Omladina" ni toraj drugo, nego češko državno pravo, pojavljajoče se v najnižjih slojevih, kjer zadobiva zlobno obliko, ker je ue razumejo; ali „Omladina" ni narod češki, kateri se je popred tesno in aaupno druži) okolo Riegra, in se je ie le potom, ko ae je isti pokazal nesposobnega v svoji nalogi, vrgel v narečje Mladočehov. Delovanje te stranke gotovo oi zmerno, a giblje se vedno v mejah zakona, ker se rasvija v parlamentu, v deželuom zboru, v javnih shodih in v javnih spisih, torej pred očesom in pod nadzorstvom oblasti. Krivično je torej, kakor delajo Nemci, ko hočejo zvračati krivdo „Omladine" na vso mladočesko stranko in po takem na večino ndroda češkega. To je morda zvit manever Nemcem služeče stranke, toda vsakdo drugi, ki motri to stvar brez ndrodnih in političkih predsodkov, ta mora tej stranki obrniti hrbet. R.»s : s pravdo proti „Omladini* je ista razpadla, vpraianje češko pa ostane. In ako se Nemcem vidi umeatno vezati se ce!6 a reakcionarnimi strankami za borbo proti ndrodnemu gibanju češkemu, je to le dokaz, kako težko in ražno jeto vprašanje, katero se uprav usiljuje cisli-tavskim državnikom. Tako sodi „L* Indipendente* o češkem gibanju. Zgodilo ne je, kar se dogodi le redko kedaj: povodal je pametno besedo* Tudi idi smo že naglaiali opetovano, da dogodki na Češkem, radi katerih so bili obsojeni člani „Omladine*, niso izraz miiljenja ndroda češkega, ampak te simptom ali znsk ?o velike razburjenosti, uglobivie ae v vse slojeve ljudstva. In zato moramo ]e pritrditi pametni besedi „Indipendentejevi", da je nd rodno gibanje češko povsem aakonito vzlic vsem neljubim dogodkom. Želeli bi le, da bi hoteli sluiati to pametno besedo naii držav* niki in pa tudi tiata slovenska glasila, ki sodijo in obsojajo Čehe le se svojega tesnosrčnega strankarskega s t a ] i i č a. „Indipendenteju* pa bodi povedano, da mu je dolžnost biti objektivnim in nepristranskim ne le proti Cehom, ampak tudi proti — Slovencem, svojim soro j a k o ml Politiške vesti. Državni zbor. Kakor smo objavili ie v danainjem zjutranjem izdanju, predložil je finančni minister dr. Plener poslanski zbornici 3 zak. načrte v nadaljevanje uravnanja valute. Prvi načrt določa v zmislu dogovora z Ogrsko, da se odtegnejo iz prometa vsi državni bankovci po 1 gld., dalje neksj pe-takov in nekoliko petdesetakov, skupno ta 200 milijonov gld. Namesto teh pride v promet za 40 milijonov srebrnih kron in potem srebrni gldinarji in bankovci, katere d& av-stro-ogrska banka v največjem anesku 160 mil. gld. proti temu, da založi vlada za isto •voto zlatih kron po 20 kron komad. To zlato pa smo porabiti banka le v pokritje zneska v zameno izdanih bankovcev; dolžnost zamenjavanja bankovcev po 1 gld. konča z 31. decembrom 1899. leta. — Drugi načrt določuj«, da se izroči finančni upravi za 112 milijonov gld. že kovanih zlatov po 20 kron, katera svota spada aa zameno papirnatega denarja na toatranako drž. polovico. Tretji načrt pooblašča finančno ministerstvo, da zniža viseči dolg po delnih hipotekarnih nakaznicah Pametna beseda. Redki, jako redki so slučaji, da bi se nahajali v soglasju se glasilom naših italijanskih nestrpnežev, ki čuje na ime „L* I n d i* pen de n te*. Mej nami in njim zeva takov prepad, da je vsakoršno približanje ali spo. ratumljenje nemogoče, dokler ostanemo mi, kar smo, in oii, kar je. Že okolnost ssms, kakor si tolmači „L'Indipendente* razmerje mesta tržaikega do drŽave avstrijske in kakor si je tolmačimo mi, loči nas za vedno. In kaj ie le „Indipendentejevi* nazori o pri-morskih Slovanih?! Voda in ogenj bi se morda kedaj adružila, a naie težnje z „Indi-pendentejevimi* — nikdar! Nikdar pravimo, kajti „Indipendentejeva* stranka ne more učakati trenotka, da ležemo mi Primorski Slovani v ndrodni grob — mi pa hočemo živeti. Oni so aa smrt, mi smo za življenje — pojma življenja in smrti pa značita protislovje, katero se ne vzravna nikdar. Tdko je razmerje mej nami in onimi, ki stoje za „Indi-pendentejem*. Pravi čudež je toraj, ako pridemo kedaj v položaj, da moremo pritrditi nazorom „Indipendentejevim". Takov Čudež dogodil se je z ozirom na uvodni članek v nedeljni itevilki večkrat ime« novanega lista. Kdor ne pozna naiili srditežev in je čital ta članek, v resnici ne more ver* jeti, da bi bili ti ljudje toliki nasilneži - v v svoji lastni hiti, do svojih lastnih sodeže-lanov. Kar je napisal dunajski dopianik „In* dipendentejev" v nedeljni itevilki, je pisano tako tremo, pametno in temeljito, da se mora omiliti slehernemu pametnemu človeku. Ue« veda ni pisal o nss Slovencih, ampak o — Čhih. A nam mora biti tudi to prav, saj so težnje udroda češkega povsem enake z na-iimi težnjami, kolikor se dostaje borbe za ndrodno jednakopravoost, za ndrodni preporod. Ako bi mogli verjeti, da je italijansko go-spddo volja sluiati glas razuma, spoznanja in vesti, marali bi misliti, da ao se jeli zavedati, kolike krivice so Že provzročili nam in naiemu programu. Mi seveda nismo taki optimisti, da bi se le za trenotek udajali takim iluzijam. Toda k stvari! „L1 Indipendentejev* dunajski depisnik bavi se v nedeljni itevilki tega lista ■ pravdo proti „Omladini*, a vzroki tej pravdi, a posledicami tej pravdi, kakorine se mu vidijo neizogibne. Nai italijanski tovarii pravi najprvo, da, ako bi hoteli posluiati Nemce, morali bi verjeti, da je vae ndrodno gibanje češko nezakonito in da to nezakonitost dokazuje najbolje ravno razprava proti „Omladini". In s tem da je tudi opravičeno proglaienje izjem- PODLISTEK. -- (8) Lepa Anka. Hrvatski »pisal Avgust Š e n o a. Poslovtml 1'eter Medvtiiek. (Dalje.) Z gospodarstvom pa se ni pečal le v veselje kakor umirovljen odvetnik, ampak strastno. Nalaič je holel zbrisati vsak spomin na avojo preteklost, da bi ga nič več ne spominjalo na pravde. Ob zori si ga že videl s iirokim slamnatim klobukom, v platnenih hlačah, v visokih čevljih, brez ovratnika, kako koplje, seje ,plevi, zaliva v vrtu. Tam si ga našel opoludne, tam do mraka, da so padale mu z obraza debele potno kaplje. Da, večkrat se je vsedel med svoje delavce, zajemal iz ilovnate sklede žgance ter jih Blastno jedel. Svoj klobuk z orlovim peresom, s katerim je hodil nekdaj v županijske skupščine, postavil je v tur&ioo vrabcem v strašilo. Dasi je bil velik rodoljub, vendar je čital aelč malo. V časopisih je gledal lo na zadnjo stran, kjer so bile cene žita; sicer pa je čital le razprave o epargljih, o sviioprejkah, o modrem krompirji, o rudečkaatej turšici. Edino znamenje svoje klasične preteklosti je noail vedno v žepu, namreč Virgilove pastirske pesmi in pri njih piščalko. Njegovo strast so Hpoznali kmlalu po vsem Zagorji in vse je govorilo o „zagorskem Cincinatu." Evan-gelje mu je bilo „zagrebški Šoštar," po katerem se je učil spoznavati, bode-li deževno vreme, ali lepo. Na patrijarhalne gospodarske navade je pazil kakor na deset božjih zapovedi. Kadar ae je zelje rezalo, morala je gospa speči delavcem gos, kadar se je vozil gnoj, speči potioo, a o vseh svetib je dobil vsak pastirček pečeno piđče, pogačo in merico vina. Gospa Lackovička je imola tedaj dovolj opravka. Stokrat mu je rekla: „Laokovič! Bog pomagaj, ali je tega Ireba bilo P Ali nam ni dal ljubi Bog vsega dovolj, čemu se mučiš in ubijaš zdaj na stare d oi P" „Tiho, žena, tiho !* odvračal je Laokovič, „dolge lasi, kratka pamet. Oralo, kosa in srp sta več vredna kot vse posvetne modrosti. Pojdi v mleenico in posnemaj mleko. Na mlado zelje v vrtu ne pazii nič. Anki sem tudi rekel, da pojedć gosenice vse aajenice. Molči žena! Dolge lasi, kratka pamet." LackoviČevi strasti ae je čudil ves svet, tudi dobri gospodarji. Sam župnik, ki je bil na glasu kot dober gospodar, sadjar, vinogradnik, je gledal po strani gospodarstvo bivšega zagovornika piavice. Ljudje ao radi hodili k njemu, ker je bila poitena družina, a gospod Lackovič jih je mučil s svojimi gospodarskimi razpravami. Le en človok se je popolnoma vjemal ž njim — baron Lilienfeld. lastnik bližnjega plemičkega premoženja. Li-lienfeldovi praočetje so se naselili na Hrvaiko kot častniki Marije Terezije. Pridobili ao si nekaj premoženja in domovinsko pravico in še šteli za Hrvate. Denar avoj so navadno zapravljali v Gradci, kjer so tudi otroci hodili v šoli. Hrvaških navad, hrvaške a govora je bilo malo v njih biii. Otmur Lilienfeld — o katerem govorimo za 30 milijonov, čim se vidi ministerstvo primerno, da pridobi plačilna sredstva z izdajo k večjemu 4% rentnega dolga. — V seji dne 28. t. m. predložile ho s« razne interpelacije. Minister notranjih poslov odgovoril je na interpelacijo posl. kneza Ivana Schwar-zenberga glede izseljevanja. Minister rekel je, da je izseljevanje dovoljeno; izseljevanje v druge dežele more zabraniti država le takim izseljencem, kateri niso še spolnlli svojih vo-jaikih dolžnosti. Vlada pa je že odredila strogo nadzorovanje ob mejah, da zapreči raznim brezvestnim agentom agitacije za iz-scljevttnjo. Ako taki agenti prekoračijo jasne določbe zakonov, bodo strogo kaznovani. — Posl. Ciani jo interpeliral, da-Ii je res, da namerja vlada olajhčati uvoz franonskega vina s posebno klavzulo; trije dunajski poslanci pa so interpelovali gloda Furlesovega velikega izneverjenja. Slovenski pottanci v Hohenvvartovem klubu. Dne 24. t. m. objavili Orno v večernem izdanju neko vest s Dunaja, v kateri je bilo rečeno, da so se posvetovali v Hohenvvartovem klubu zaostavši peslanci pred klubovo sejo in da nsmerjajo tudi oni izstopiti iz Ilohenvvartovega kluba. No, kolikor poznamo tili dotične gospodo, dozdevala se nam j« ta vest nekako neverjetna ; zaradi tega objavili smo jo z dodatkom : „Die Botschsft hiir ich wohl . .." Res javljajo nedaj razni koalicijski liati, njim na čelu „Vaterland", da je ta vest popolnoma neosnovana in neresnična. Dotični gospodje „slovenaki Hohen-wartovci" niso izjavili ničoaar. (Nam tudi prav f Ur.), le posl. Pfeifer izrazil jo Željo, da bi klub kaj storil v povspeševanje Hpinčieovo zadeve, na kar mu je odgovoril predsednik, da se reži ista še pred Velikonočjn. Ogrska poslanska zbornica. V seji dne 26. t. m. predložil je ininiaterski predsednik baron Wekerle zakonski načrt, po katerem se odtrgne iz prometa volik del državnih bankovcev. Srbski ministarski predsednik ns Dunaju. Včeraj sprejel je Nj. Vel. cosar srb. min, predsednika Simiča v posebni avdijonci. Si-mič predložil je svoja piauia, vsled katerih je moral zapustiti svojo mesto kot odposlanec kraljevine srbske na Dunajskem dvoru. — Dne 25. t. m. bil je Simič pri grofu Kalno-kyju. Državnika razgovarjala ata se jedno uro. Brezposelni delavci na Dunaju. Včeraj zborovalo je okoio 1000 brezposelnih delavcev v predmestju „Favoritpn". Zborovanje bilo je jako viharno. Razni delavci razgrajali so potom po ulicah, toda razgnala jih je policija. — je bil spočetka poročnik pri palatinovih li u zarji li, kjer se je največ brigal za konje, karte, pse, dvoboje in plesalko. Tako veselje pa — kakor pravijo — je kaj drago ; ple-salke, konji in psi so požrli vse dohodke Li-lienfeldovega premoženja ; .makao" pa je pograbil gozdove in polja. Koiiečnn ustavi Otmarju oče vsako pomoč in mladi poročnik se je moral odpovedati vojaški raHti. Po oče-tovej smrti je trebalo doma gospodariti, Živel je precej skromno in ubogo, ker je bilo gospodarstvo zanemarjeno. Z gospodarstvom ni imel sreče. Vinogradi niao bili že več let okopani, polni so bili dračja; krma je bila slaba. Ali da bi bil mladi gospodar dobival saj ono malo, kar mu jo neslo premoženje ? A ni! Pazil je ie vedno na „kavatirsko življenje." Vozil se je po Zagorji na slavonskih vozovih, da pokaže svetu svoje vrance, ali novo puško dvocevko. Od njegovega premoženja so se živile pa Jana, Bara in Dora — no, cela vas, a delavci, pastirji in po*li so gospodarili kakor volki. (Dalje pri'i.) Italija. T v&araiinji seji poti. koaor* odgovoril j« ariaisU-r Saracco na interpelacijo glede groane nesreće, ki ae je pripetil« nedavno pri ieleaniiki poataji Limito. Rekel je, d« preiskuje to zadevo nalaič t ta namen imenovana komisija. Da pa ne bi ae uneti v alućaju take nesreče ie želeaniiki voiovi, na-loiil je ainiater ravnateljstvom vseh italijan* •kih prog, da vpeljejo električno rasavetljavo pri vlakih. Interpelantje zahtevajo, da ae ii« dajo takoj energične naredbe v ta namen, da ■e preprečijo take nesreće. — Poal, Tmbriani interpeloval je o nemirih v Coratu; Crispi je odgovoril, da ti nemiri niso bili le Blučajni, ampak, da ao bili sistematično pripravljeni. Opiaoval je potem, kako ao uporniki napa-dali vojake, da ao se poalednji morali braniti. Imbriani je pretrgal Crispija i vaklikom : .Laž, nič kakor gola laž !• Crispi mu je od-govoril raaburjeno. — Potem so interpelovali rasni poslanci o itjemnem stanju v Siciliji. — Kakor se govori v ital. parlamentarnih krogih, iiRmerja vlada preklicati iijemno stanje,(ie pridno bode komora po končanih interpelacijah in odgovorih na iste glasovala o kakini politiiki naredbi. — Planinski lovci, strelci in konjiitvo ital. vojake dobijo v kratkem nove puike malega kalibra. Tudi to je menda nadaljnji korak la »pomirjenje" deiele. Nemikl državni zbor pričel je v svoji včerajšnji seji raspravo o trgovinski pogodbi s Rusijo. Državni tajnik Marschall povdarjal je dobičke te pogodbe, katera bode v politiiki evropski sgodovini miljnik posebne važnosti in bode nemiki državi v veliko korist. Obsojan anarhist. Čevljar Leauthier, katari je napadel v gostilni srbskega odposlanca v Parisu Gjorgjevića in ga ranil težko, obsojen je — kakor amo že javili — na do-amrtno prisilno delo. Ko ao mu pročitali obsodbo, saamejnl se je in vakliknil: „Živila anarhija ! Različne vosti. Predeetlnlkom okrožnega aodiiia v Ro Vlnjll je imenovan deželnega sodiiča svetnik T u i a r. Novi predaednik je poleg nemičine zmožen vseh deželnih jeaikov y govoru in piamu. Mutni ivet tržaški ima jutri svečer svojo III. javno aejo. Na dnevnem redu so vse od poslednje seje preostala točke. Občni zbor podružnica av. Cirila In Me toda na Greti »riil se je minolo nedeljo v prostorih otroikega »rta v Rojanu pri sado-stnem itevilu udeležencev. Vodil je aborova-nje podpredsednik g. Just PiiČanec; vlado je aaatopal pol. avetnik g. Bacher. Zborovanje se je odprlo s trikratnim živioklicem na presv. cesarja. Po nagovoru podpredsednika, ki je posebno poudarjal potrebo in važnost narodnega iolatva, kojemu podlaga so otroftki vrtci, ter pojainjeval koriati sadnjih, omenjajoč požrtvovalnost ljudstva v ta namen, prečita! je nameato tajnika g. Mikelič tajnikovo poročilo, koje priobčimo v sobotni itevilki. Po živahnem rasgovoru sprejeli sti se pri rasnih predlogih resoluciji, da ae sedaiiji otruiki vrtec ua Greti premesti v nove proitore na Belvederju ter ae aajedno odpre jedna ali dvorasredna iola na Belvederju, in resolucija, da ae oanuje ljudska posojilna knjižnica. — Podružnica ima sedaj 4 pokrovitelje in 8 usUnovnikov. V minolum lotu nabrala je 725 gld. 45 kr. darov in udnine. Vkupni atroiki sa vsdrževanje dveh otročkih vrtov so anaiali preko 2.500 gld. V novi odbor so ae izvolili ter zajedno konstituirali aledeči gg.: Just Piičanec predsednik, Sturžiuar Matej podpredsednik, Franjo Mikelič tajnik, Iv. M. Gombač namestnik Ivan Gerdol, blagajnik, Franjo Dollenz, namestnik. Pregledovalci računov pa gg. Bremic Anton, Pertot Ferdinand in Bole Iv. Marija. Zdravljlko društvo. Jutri ivočor ob 7>/i Uri bode predaval v veliki borzni dvorani g. prof. A. Vierthaler o „Strupih v navadnem življenju*. Iz Trita se nam pite ; Čakam in čakam že dolgo časa. da bi apretnejie pero opisalo malomarnoat, sanikernoat in mlačnost naiib pekovskih pomočnikov v odrodnem pogledu. A ker se nikdo ne oglasi, dovolite mi, da jaz kAtero rečem. V Trstu biva stalno kakih 5 00 pekovskih pomočnikov slovenske narodnosti; o Nemcih ni duha ne sluha, Italijanov, ali bolje rečeno, Furlanov, jih pa je ealih sedem, človek bi mislil, da imajo ti naii pomočniki s r o j o d r u i t * o ; kaj ie : pravo faiko gaesdo imajo, ki se sove: .Con-sorsio triestino dei pistori." To bi ae reklo po nafte : pekovska zadruga. Uradnika imajo, ki no ratom e ni besedice slovenske in ki mrzi očitno nai jezik. Knjige ao piaaae vse v blaženi italijanftčini, iatotako «e glase vabila k zborovanjem itd. Vseh teh spisov kiti ha razume večina nas. To je vnebopijoča krivica. In kdo je kriv vsemu temu f Sami smo 'krivi! Kafti prepričan s«m, da bi bilo drugače, ako bi vsakdo ali pa ako bi vsi skupno sahtevali, da se mora se slovenskimi strankami slovenski uradovati. Ta svoj namen dosežemo lahko, ako le hočemo. — Tovariti I Še pametneje bi bilo, ako bi se mi slovenski pomočniki odcepili od omenjenega drufttva in ai ustanovili svoje lastno, slovensko, koje nam bi bilo v ponos. Pred nekoliko tedni se je pač nekaj govorilo o tem, potem pa je stvar zaspala, fte predno je priftla v javnost. Moj ndrodni čut me sili, da položim na srce svojim tovariftero, da se tudi oni zavejo svoje narodnosti, kakor se že zavedajo drugi delavci, ki so morda v slabiem materijal ne m položaju nego mi. Slovensk pomočnik. Porotne razpravo. Dne 9. marca pride pred porotnike bifiina Ivana Volk, obtožena detomora, (Volk jo zatožens, da je odložila novorojeno dete na novi openski cesti, kakor smo bili že sporočiti. Ur.) — Dne 10. marca bode rasprava proti Avgustu Lasaaroniju zaradi tatvine. Lazsaroni je satožen, da je odnesel izložno okenco zlatarju Stopperju na Corsu. — Zadnja rasprava v tem zasedanju bode proti Ivanu Sosiču, satoženemu težkega telesnega poikodovanja. Za Svetolvaneko podružnico družbe av. Cirila In Metoda nabralo se je dne 25. t. m. pri slavitvi krsta SUvioe Godina 4 kr. 52 at. V Bazovici 18. t. m. pri gospi Urbsnčič 180 stot., P e p j za maftkaro 20 stot. Klub bloiklletov .Tri Sokola«. Koncert kluba biciklistov vriil se bode ▼ soboto dne 3. t. m. ob «/a9 uri svečer v čitalnični dvo« rani. Zanimanje sa to prvo veselico, ki jo priredi nai vrli, mladi klub, jo splošno. Is programa, kojega priobčimo v prihodnje, po v-darjamo komično opero : ,P y I a d e s brez Oresta ali Ifigenija v Škofji Loki", uprizorjena sa oder, od gospodov Tolminskega in Borovičakova. Prepričani smo v očigled simpatijam, koje ušiva ta nai jedva ustanovljeni klub slovenskih kolesarjev v naii okolici, da se tudi okoličani odsovejo in mnogobrojno udeleže tega zabavnega večera. Vabilo na sabavni večer, katerega priredi pevsko društvo „Nabrežina* svojemu taslužnemu pevovodji g. Avgustu T a n c e t u v soboto dne 3. marca 1894. v prostorih gostilne gospoda Ivana Grudna. K obilni vde-ležbi vabi ODBOR. Pevako društvo „Adrija* v Barkovljah vabi na VI. redni občni Zbor, kateri bode v nedeljo dne 11. marca t. I. točno ob 4'/» uri pop. v dvorani .Gospodarskega druitva* na Greti. Dnevni red : 1. nsgovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo o druitveni knjižnici; 5. posamični predlogi; 6. slučajno vpisovanje novih udov ; 7. volitev novega odbora in pregledovalcev računov. Potom je „Pevski večer", Gg. udje so naproieni priti polnoitevilno k temu zboru, kaierega se udeleže lahko i neudje, prijatelji slov, petja ter poavbno oni gg., kateri ielć pristopiti kot podporni udje. Odbor. Nova tovarna v Tratu. G. Ivan .Cian je uložil pri tukajšnjem magistratu proftnjo, da se mu dovoli odpreti tovarno sa milo (žajfo) v zagati del Moro hit. 17. Kdor ima kaj proti tej nameri, uloži naj svojo pismeno pritožbo pri magistratu do 9. marca t. I, ali pa naj se pritoži pri dotični komisiji, ki pride na lice mesta dne 10, marca ob li. uri dop. Nezgoda. (i5lutni kmet Ivan-Marija Brce, stanujod v Oropadi, hit. 2, hotel je včeraj prelesti nek obmejni zid, toda v tem padol mu je kamen nu glavo in ga ranil tako težko, da ao morali ranjenega prepeljati v tržaSko bolnico Pollcljako. 20letncga težaka Joaipa A. iz Kranja sn zaprli, ker je postopal po akla-diičih v novem priataniiču, da bi si menda prisvojil kako stvar, ki ni njegova. Stražarju, kateri ga je hotel prijeti, ustavljal se je z vso Milo in mu raztrgal obleko. Trije stražarji so komaj ukrotili besnega A. — Včeraj popaludne zasačili so 27letnega težaka Joaipa N. is Trsta v neki goatilni v ulici delle Legna, bai ko je hotel ukrasti nekemu gostu iepno uro z verižico vred. Nespretnega tatu odvedli so v zapor. — Sinoč razgrajal je in .pepeval" na trgu Stasione 18-letni sodar Ferdinand G. is Trsts. Ko so ga stražarji opominjali, da naj ide mirno počivat, razjezil se jo pijani G. tak6, da je navalil na stražarje. Seveda so tudi tega razgretega mladeniča spravili pod ključ. — Včeraj ob 3. uri zjutraj prijeli so stražarji na trgu Cofdainoli 32letnpga dninarja Andreja S., ker je razgrajal pijan po ulici. Odveli so tudi njega v hlad, da se strezni. — 53letno beračico Heleno K. iz Cm 5. prihodnjega meseoa se konrA nabiranje Mohorjevih družbenikov sa leto 1894. Zatorej prijazno prosimo ii. gg. poverjenike, vse goreče duhovnike in druge cenjene rodoljube, naj bi so zopet blagovoljno potrudili družbo ohraniti, kolikor se d&, vsaj v dosedanjem njenem svitu} vse mile Slovence pa iskreno vabimo, naj bi pristopili, kolikor moč, ie obilnejie, zlasti oni, kteri se nam dosdaj še niso hoteli pridružiti. Res, izgubo ima, kdor se družbi odteguje, dobiček pa obi-len in mnogostransk, kdor ji pristopi! Knjige, katere se udom pripravljajo za samo jeden goldinar, se že same po sebi toplo priporočajo iz več ratlogov : 1. .Velike Zgodbe sv. pisma*, da nas dobro učijo o dogodkih božjega razodetja in s tem sveto vero bolje razjasnijo ter v njej potrdijo. Če bodo Slovenci pridno in pasljivo čitali to knjigo, bodo menda med prvimi na svetu v polni meri, kot n&rod, is« polnjevali želje sv. očeta Leona XIII., ki so nedavno v krasni encikliki pripočili, naj se prav marljivo goji svetopisemska veda. 2. .Krščansko deviitv o", knjiga neumrljivega ikofa Slomieka, naj bode sana-prej v rokah vsake bolj odrasle slovenske deklice, kakor RŽivljenjasrečen pot" v rokah vsakega mladeniča, da se na8 mladi priraičaj, upunjo boljie prihodnosti, srečno ohrani v svojem najlepiem cvetu sa svet in nebesa. Le nepokvarjena mladeš more in mora biti trdna podlaga krščanski drušini, ktera jedina je najsanesljivejii steber svete katoliike oerkve in vsakega omikanega, torej tudi slovenskega oaroda. 3. „Umni živinorejec" hoče slo* venski gospodarski udrod podpirati v gmotnem blagostanju, ker bo učil umno ravnati pri šivinoreji. Saj vsakdo dobro vć koliko izgube ali ikode učinjuje uevednost v tem o-siru, kakor tudi nemarnost. Nevedni » tej važni panogi gospodarstva naj bi ne bili noben hlapeo, nobena delcla, Šo manj pa alo-venski gospodar ali gospodinja, domaČi sin ali hči! Temu namenu, poučevati v gospodarskih in vsakdanjih potrebah življenja, služila bode tudi nadaljevana knjiga : 4. „NaSeikodljive rastline v podobi in besedi*, III. snopič. Knjigi 5. in 6.: .Slovenske v e-černioe" in „Koledar družbe sv. Mohorja*, z mnogimi krajiimi poučnimi sestavki, povostmi, življenjepisi itd. ste namenjeni duievnemu razvedrilu in vsakdanjim potrebam. Slovenci, sozite pridno po teh knjigah, zdaj je ie čas za to ! „Kričausko d e v i i t v o" se more tudi vozano naročiti, dodati je treba za kujigo v platno vezano z rudečo obreso 40 kr., v usnje z zlato obrezo 6C kr. Ker moramo sestavo in stavek .imenika" kmalu pričeti, prosimo najuljudneje, da se nam vpiaovalne pole poiljejo v pravem času ; zamude družbi mnogo otežujejo delo. V Celovcu, dne 17. svečana 1894. ODBOR. Najnovejše vesti. Dunaj 27. Nj. Vel. cesar odpotoval je danes zjutraj v Montono. (Na takozvano „Riviero", ob obali južne Francijo.) Dana) 27. |Klnb Poljakov itvolil *i je predsednikom Beneoeja in podpredsednikom Zaleskega. Dunaj 27. Nj. Vel. casar odpotoval je danes zjutrsj ob 5 uri v Mentono. Cesurpo-potuje v najstrožjem „ineognito", pod ime-nom .grof Hoher.ems". Cesarica pride jutri v Mentono. Cesar ostane na francoski „Ro-vieri" nekoliko tednov. Bellgrad, 27. Tukaj se govori, da boda bivši kralj Milan imenovan vrhovnim inšpektorjem vojske. London 27. Dopisnik ,Daily Tclngrapba* izjavlja, da je dognal od dobro poučenega ruskega vira, da se p->|ajati ruska in avstrijska vlada o tem, da bi se sestala cesar avstrijski z ruskim carjom prigodom podpisanja avstro-rnike trgovinske pogodbe. Pogodba podpiie se v kratkem. Pariz 27. .Gaulois" in drugi merodajni listi piiejo prisrčne članke, s katerimi pozdravljajo .grofa Hfihenemsa" in njega soprogo, vstopivia na francoska tla. Tvgovlaakl braojavl. Bsdlmpsita. Pionir« z« »pomlad 7 20-7 1!I, *u jeaon 7 48 -7-50 Koruza 4-7rt na maj ; 7.« junl 4'77 --•— Oves za spomlad 6-78 — 6 80. Plenica nova od 77 kil. f. 7'40—7 45, od 78 kil. f. 7-50-7-55, od 79 kil. f. 7B0 — 7 65. od 80 kil. f. 7 «5-7-75, od 81 kil. for. 7'75" -780, It* 5-70—5-83 ; oves novi 6-9 » -7'35. Ječmen 6-65-9-35 [ proso 4 20 - ( «0. Ponudba in povpraševanja pičla, težavna. Cone popustljivo' Prodalo so jo 10900 met. stot. lo odpustiv&i 5 nč. od včuriijinjiii cen. R?, & ni. enojo. Vreme: deževno. Praga. Neratinirnni sladkor: mlačen. Za februar 16-50 —16 5.5. Z i innj 15-70. Nov« roba september Ifl-—, brez kupcev. fiailmpsita. Šp>rif, 17- 7-50. Bavrs. Knva Santo« good avoi-u^ j 101*30, sta juni 97*50 trg miren. HimburjJ. 3*nto* good averago za mitrc f. 8.-aI, inaj 80 76, soptoinbor 7650. Trg miron. DuniOsk« bori« BT. iao«. Državni dolg v papirju . • . . .v srebru . • . Avstrijska renta v zlatu . . . . v kronah Kreditne akcije , . . . | , London 10 Lst.....] , Napoleoni.......' , 100 mark......' . loO italj. lir....... fabpuvstrja danes , 98-20 98-15 120-20 97-65 3S4-&0 125.20 993'/, BI-20 43-20 včeraj 98-30 «8-20 120-05 97 It5 904-75 125.-9-tll 61-127, 43-150 Boritanako poa ljllno in koniumni druitvo, vpisana zadruga z omojenlm poroštvom TT Bovštu (uri Trstu) naznanja slavnemu občinstvu na deželi in v Trstu, kakor tudi sploh povsod, da js odprlo nodnvno ■vojo lastno krdmo blizo železniSkc postajo v Borita Točijo sa izvrstna domača, Istrska črna Iti b«la vina po nizkih cenah. Priporoča se za obiln obisk Predstojuištvo. pivovarne bratov Reininghaue v Stelnfeldu — Gradec P« 156 A. DEJAKD, junior, y TRSTU Vi« datfll Avtlati it. a, zastopnik za Prlmoreko, Dalmacijo In Lovant, ponuja p. n. postilničarjem v Trstu in po »kolioi staroznano stoinfeldsko eksportno (Export), ožujsko (MUrzun) in uložano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po Htekll>nim odjemalcem grstin in franko, — Ilogute zbirke uzorcev, kakor še nikoli, za krojače n*