Nr. B. Celje, U. marca 1883. Kmetski prijatel. _|) terfteirifdje Sauet bie ©offnung hat, in 3u(unft jum ©toßflooeneu ju aoanciten, roeil er nobel bei tbeuerem Settoleum bie S"»afenblätter lefen fann, roeil ber Kaffee treuerer gerootben ift, roeil bie Zfc^e» dben eine tfdjechifcbe Unioerßtät haben; roeil ben Solen übet 70 Millionen Schulben gejdjenft roer» ben, unb ber fteirifdje Sauet bie @hte hat, ben 9u«fall ju beden; roeil in 3ufunft bie ©erichte bie Älagen flooenifdjer äbootaten roerben ftooenifd) er» lebigen, bie Urteile roerben flooenifih herau«gegeben roetben, roeil bie flooenijchen Sboofaten roeniget Soften ben Sauetn oerutfachen al« bie beutfdien — unb roeil bie Äinbet be« Sauern nicht mehr fo oiel ju lernen brauchen roerben, roie bi« jegt; roeil bie Seroafen gern bie 3Rühe auf fich nehmen, für bie Sauetn ju benfen. ®iefe mögen ihnen nur vertrauen, fie roetben fdjon Mittel unb fflege ftnben, baß ber Sauet ni$t nut bie Steuern mit gfreuben jahlen roirb, er roitb auch f"» ®e'b füt ben 9Jarten«®om in Saibach hergeben, unb füt anbete heitere Unter« nehmungen. ffienn man fo ben ©errn Seroafen Älun teben hört, fo möchte man glauben, baß Oefterteich mit ©ilfe bet Sttoafen ein roahte« Sdjtaraffenlanb gerootben ift, unb baß unteren Sauem bie gebratenen Zauben nur fo in ben Stunb fliegen? t deželo, kjer mleko in med teče na mestu rode po rekah, in kjer kmetom ie pečeni golobje letajo v usta. Ta reč pa je vse drugača. Poslanec Herbst, pri liberalnem ministerstvu minister prava-sodja, brez da bi hoteli komu krhrico delati, smemo reči nar umrajši poslanec iz celega Aystrijanskega, govoril je oziroma na potrebe deržavnega gospodarstva za leto 1883 besede, ktere donijo po ušesih še dandanes Čehom, Poljakom in našim pervakom. Govoriti pustil je številkam, in resnice tacega govora ne more nikdo zavreči, če so le številke prave in resnične, da bi pa Herbstove številke ne bile resnične, tega se še finančni minister ni upal terditi. Bahali so se, da se vedno zmanjšuje nedostatek denarja potrebnega za plačati obresti dolgov, ktere naredila je deržava. Zmanjšuje se nedostatek v resnici, pa po kaki ceni 1 Sedajno ministerstvo, pri kterem ni ne ednega liberalnega ministra, nabralo je od ljudstva samo leta 1882 blizo 22 milijonov iz novih davkov; — 22 milijonov davkov v enem samem letu! In kdo plačuje te davke t Revna muškra, ktera bi ne mogla živeti od slabe plače, ktero dobi od svojega trudopolnega dela, če bi ne sedela od ranega jutra do poznega večera pri petrolejovi lampi z d a v-kom obloženi; stara mamica, ki se je trudila in je skerbela mnogo let, kje bo dobila pičlega živeža, sedaj pa sedi pri peči in sreba svojo ljubljeno kavo z davkom obloženo; kmet in delavec ki pušita tobak, kteri je skoraj vsak dan dražje. To so ljudje, ki morajo pomagati plačati 22 milijonov, in pomagajo prav teško. Točivni davek , vojaški davek , hišni davek, povikšana cena tobaka poselno tistih sort, ktere kadi revniši stan, — to so sredstva, ktera so iznašli pervaki odpraviti „deficit". Če gre to tako nadalje, ni dvomiti, da bo sedaj pri kermilu štoječa stranka zakričala nekega dne : Živio! pod našim verlim vodstvom zginil je deficit! Pa komu kričali bodo F Izserkanemu kmetu, uničenemu srednemu stanu 1 Misliti moramo, da ni potreba več novih davkov, če sledimo razlaganje bistrega govornika iz „levice". Po njegovem pojasnilu, kteremu ni nikdo ugovaijal, pomnožili so se der-žavni dohodki za 40 milijonov goldinarjev, brez da bi se tu sem šteli novi davki, ktere je napravila sedajna vlada, druge naklade, in podra-ienje v iivljenje potrebnega blaga in živela. — 40 miljonov pa je denar, kteri bi pod zadno varčno liberalno vlado ne bil le nedostateka („de- Sfber bie ©efdjidjte ift eine ganj anbere. Der ätbgeorbnete ©erbft, unter ber liberalen (Regierung 3uftijminifter, ohne irgenb Oemanbem nahe treten ju motten, ber gefdjeitefte itbgeorbnete in Defterreich ha' h'nfi bete, unb bie Steuergebabrung im Staate ift fold)' eine SRafchine — ba« merfen roir alle red)t gut. Sin Blicf in'« Steuerbücbel belehrt un« baräber, bag bie abgaben oon 3abr ju 3abr böber roerben, nimmt man bann auch noch bie hohen Canbe««, Bejirt«* unb ©emeinbeumlagen, roeldje auf ®runb-lage ber StaaKfteuern berechnet roerben, bann erhält man eine Steuerfumme, bie unfere Sorte oon ber Berarmmtg ber unteren Stänbe jur notlften Saht' beit macht. 3ft einmal ba« neue Steuergefefc fancti» onirt, bann ift e« auch bie Bftidjt ber Steuerte« vörben, bie neuen Steuern einjutreiben., unb ba ba« Rahlen häufig Schierigteiten macht, fo mug bie Schraube angejogen roerben. Riemanb hat ba« Stecht ben Steuerbehörben barau« einen Borrourf ju machen — ber Steuerbeamte (ann bie Steuern nicht Heiner machen al« fie ba« ©efetj oorfdjreibt; ba mug man fif — «nb bie einjige gelegliche Hrt unb Seife bieg ju tbun ift bie butch unfere Kbgeorbne» ten im Reicj)«ratbe. Sie feil aber bie Regierung bie Sahrheit über bie Somit ber Benölterung in 3olge ber Steueraberbürbung erfahren, roenn bie flooenifchen Sbgeorbneten offen bie Berfichernng au«* fpredjen, bag ba« Bot'je h t mit Jteuben bie Steuern jahlt. SWug fich ba bie Regierung nicht benten, bag ein Botf, roelche« freubig Steuern jahlt, ju roenig Steuern jaljle, unb roenn fie e« auch nicht glaubt, fann fte biejg nicht mit Recht al« eine entfchulbigung ber Sinfübrung neuer Steuern anführen? gat fo ein $eroat ba« Reiht im Ramen feiner Sähler eine fo freche Unroabrbeit augjufprechen ? Unb fo eine Steuererhöhung ift nicht fo harmlo« roie fte au«fieht. $er Bauer welcher 100 fl StaaMfteuer jahlt, bat j. 8. 20•/, £anbe«umlagen, 38«/, 8ejirl«umlagen unb 30*/, ©emeinbeumlagen ju jahten, fomit in Suma 185 fl. 3e|t roirb bie Steuer um 20 fL erhöht ? Sirb er nun 205 fL Steuern jaljlen ? o nein! er roirb oon 120 fL auch bie entfprechenben Umlagen jablen, unb fo rotrb feine Steuer ftatt um 20 fL um 37 fL erhöht Unb bei biefer Sachlage fotlen roirflidj roeniger <5teuere;ecutionen bei un« oorfomnten ? Bon ber Sahrheit biefer Behauptung ober ihrer Unrichtigteit tann fich jebet Bauer über» jeugen; er gehe einfach ju bem nächften beften 8e= jirfägericht, er mirb feljen, bag bie fchroarje Xafel ju Hein ift. unb bog man bte £;ecutionen ftbon S bie naefte Stauer piefen mag. Sber roenn rotrf» roeniger Sgecatioaen roären, bemeift bieg bag bie Steuern ju Hein ftnb ?! Soll fich ber Bauer temveč morajo ae nabijati po golem zidu. Mialimo «i pa, da bi bilo v resnice manj ekaekneij, ali to •pričuje, da ao davki premajhni P1 Ali kmet in manj premožen meatnjan ne sme si privarčevati kakega krajcarja, za čase nesreče in nezgode, ki ga lahko zadenejo 11 Ali poitne hranilnice nimajo druzega namena, kakor hraniti denar, da se nese potem v davkarijo P! V resnici bedasto (da ne rečem hujše besede) je toraj od slovenskega per-vaka Kluna v deržavnem zboru terditi, da ljudstvo sedaj z veseljem davke plačuje. Zakaj pa trobi ta pervak tako nepremišljene besede po svetu P Ker upajo slovenski pervaki s slinenjem doseči od vlade svoje sebične namene. — In kaki so ti nameni pervakov P Večkrat smo jih ie naznanili, in •e ne bojimo jih tudi danes ponavljati. Kmet naj bi ostal neumen in neveden, da bi ga pervaki ložje molzli; zato naj se Bkrajša šolovanje, in iole naj se poslovenijo! Da bodo mogli kmetje pri nas spoznati potrebo, odpreti svoje oči, da se bodo vdeleiili posvetovanja sami po poslancih svoje ga stanu, kteri bodo mogli v prid svojega stanu govoriti in prositi, ta čas se ie bljiža. Kako se pervaki branijo če se govori o njihovi sebičnosti ! Kako radi bi prevalili na druge, kar so pregrešili sami I Ne dajte se preslepiti prijatelji! od priliznjenih besedi vaših .voditeljev", ne dajte se zapeljati do fanatičnega narodnega sovraštva, ne dajte ae goljufati o njihovem delovanji, — glejte, da pridete sami do priloinosti delati za lastno korist, tega želeti vam, to vam svetovati se ne bomo nikolj naveličali, dokler tih ielj ne doseiemo! unb ber minberbemittelte Bürger feinen Sparpfenig auf bie Seite legen, für ben gatt al« Ung[ücf«fäUe über ibn bereinbredjen ?! Soffen bie SoWpatfaffen nur ben 3roecf boben, ba« Selb jufammenjufparen, um e« bann auf ba« Steueramt ju tragen?! »Jährlich albern, um feinen ftärferen Hu«brui ju brauchen, ift baber bie Behauptung be« flooe= nifchen Šeroafen «lun im SReid)«rathe, bag ba« Solf jet)t mit greuben Steuern jahlt. «Barum brüllt aber biefer Seroaf biefe unbesonnenen «Borte in bie ffielt hinau«. ffieil bie [looenifchen Sercafen fät ihre »rieeherei ber Regierung gegenüber ihre felbft» füdjtigen ßielt ju erreichen hoffen — unb roelcf>e« finb biefe 3iele ber Sernafen ? «Bit haben fie Won oft genannt unb fch«uen un« nicht bieg auch heute ju roieberholen — ber Sauer foll bumm unb un» roiffenb bleiben, bamit bie gerren Senaten ihn beffer ausbeuten fönnen — barum Serfütjiing ber Sdjuljeit — barum Slooenifirung ber Schulen! — Slber ber lag ift nicht mehr ferne mo bte Sauern hei un« bie SRotbroenbigfeit einfehen toetben, bag fte enblich felbft bie Äugen roerben öffnen müffen, bag fte f e l b ft roerben an ben Seratbungen im Reidj«> rathe Sh«i' nehmen mügen burci| Sertreter au« ihren eigenen »reifen, bie bann roahr unb offen für ihren eigenen Stanb roerben fpredjen unb bitten fönnen. ffiie ftcb bie Kematen mehren, roenn man oon ihrer Setbftfucbt fpricht! ffiie gerne fte anf anbere roäljen möchten, roa« fie felbft oerfdjulbet haben! Sagt euch greunbe nicht blenben oon ben gleignerifchen Serfprechungen ®uret „Rühret", lagt Such nicht hinteigen ju ihren fanatičen «Bationa» litätenhag, lagt ®uch nicht Sanb in bie Hugen ftreuen über ihre Xbatigfeit — fucht felbft in bit Sage ju fommen für Such arbeiten ju fönnen — ba« roerben mir nicht mübe merben Such ju roünfdjen, jujurufen bi« mir e« erreichen! Ljudska uCilnica ja vir prava omike. Nasprotna izjava „Gospodarjevi" pedagogiki, it 4. 5. in 6. Izpisal skuäen učitelj in avsrijaki vojak pametnim stariSem in neodvisnim kmetom v poduk. in. Umni kmetovalec pripravlja zemljiiče zgodaj za setev poljščine; on rahlja in gnoji njive z vso skerbjo, dobro vedoč, da z marljivim delovanjem doseže pri ugodni letini svoj namen. Sadjerejeo S ji iz peiek drevesca; oskerbljuje jih v pervih ah z vso porodnostjo; varje jih mraza in zime j požlahtni in vsadi jih na primerno staliiče, kjer naj bi donaiala ukusen sad. Živinorejec akerbi za prostoren, zračen in snažen hlev, tam živino kermi in redi, da mu je zdrava, čversta in pripravna sa kupčijo. — Tako naj bi tudi ljudska iola blaüla ono rastlinico, ono bitje, v katerem se razodeva božja podoba, da bode iz fanteka in dekletoa postal človek v istem pomenu, kojega si želč stariii in postavne oblasti. Vto sverho ima učitelj dovolj pripomočkov ; kajti na jednej strani podpira ga der-žava, na drugej pa zdatna očetova roka — in te dve terdnjavi ste pri iolskej odgoji ključ do polne jame zlata in biserov zaželjenih vednostij in sna-nostij. Vsi predmeti, koje ima nova iola v učil-nem načertu, nameravajo učečemu se slovenskemu otroku pripomoči, da stopi v krog napredovalne omike, kjer davno že stojč dragi izobraženi narodi. Zatorej se pa podaja na podlagi beril mladežu pervotna in naj potrebnejia znanost o semljepisju in domovni zgodovini, o naravoaloju itd.; naj se otrok, kojega čil in trezen doh hrepeni po novostih seznani se skritimi natornimi močmi, ki v občudovlnej lepoti kaiejo vsemogočnost milega stvarnika. — Učitelj, kateri se zaveda, da niso stari« izročili ioh svoj najdražji zaklad aavoljo postave, timveč le i blagim namenom, da se tam mladina isuri t onih duievnih potrebnostih, katere zahteva danes od vsacega stanu naie stoletje, ne bode le podučeval, on bode tudi odgojeval; on ni kar učitelj, temuč tudi odgojitelj — tedaj mornar, ki umno in varčno čoln vodi od otročjih do mla-deniških let. Pri tem prelepim delovanju podpira ga največ jezik, isti dragoceni dar, ki glasno pravi, človek je Bogu podobna stvar. Iz tega pa sledi, da mora učitelj stopro obračati vso pozornost na pravilni razvoj jezika, ki nam pri pomaga dogovarjati se o vsem , kar zahteva človeška popolnost r iivlenju — in posreduje napredek pri kmetijstvu, obertniji, rokodelstvu, umetnosti, učenosti in sploi-nej kupčiji. — Da imamo pred očmi slovenščino in nemščino, o tem ni dvombe, ker vem, da je omikanemu Slovencu ličen nemški jezik sol v kruhu. Ta izjava je baja smertni greh; toda veliko se zanj vendar le ne zmenim, ker sem slišal in bral, da je moral celo večni Beg v nebesih poslušat slovenskonemški .Očenas*. In resnica je, da šola, katera oba deželna jezika v ravnopravnem soglasju olikuje, izgoji misle e deriavljane, ki neodvisno in varčno hodijo po zlati cesti svobodne samostslnosti; Ona zadostuje tirjatvi naših naj-bliinjih nadzornikov — starišev — in pa tirjatvi najblagejšega podpornika ljudskih učilnic — proslavljenega, velikodušnega nam vladarja. Ne zamerite sovražniki človeštva, da se bode v javnosti, tedaj tudi v naših šolah edno tirjalo znanje sosednega nemškega jezika, brez katerega ni mogoče gospodarskega obstanka nerazrešljive Štajerske, Kranjske in Koroške. Zatorej vam pa kaj slabo in gerdo pristoji upor, strast, sovraštvo in zaničevanje proti nemškemu mejašu, kateri še nikdar ni nad milo našo materinščino tako gerdil, kakor blatijo zblazneni pervaki njegovo besedo. Ker pa odkritoserčen in značajen naš mejaš še zmirom do nas prijateljsko zastopnost v sercu goji, treba je, da ostanemo zvesti stari naii navadi, da pri-serčno ljubimo lastno mater; z blagim sosedom pa živimo tudi v trajni in prijateljski zvezi. K tej ljubavosti pripomaga le šola; ona, ki derii v rokah vajeti, lehko mladež nagiba na pot, po katerej hodili so naši predstariii srečno brez hinavskega sovraštva do vrlega soseda; umeli so in še umejo njegov povsod čislan jezik; privadili to se ga lehkotno; kajti dar poznanja jezikov ima Slovenec izmed drugimi narodi v največjej meri od stvarnika. Zatorej se po želji starišev in postave v poznejših šolskih letih mladina naj temeljito uri v tem koristnem jeziku po navodu slovenskonemških slovnic in beril; nikdar naj ne mine dan, da se ne bi naučila, zapisala nemška besedica, nemški stavek; nikolj naj ne mine teden brez spianih nemških vaj, ki se opirajo na materinščino; le potem bodeta oba deželna jezika v slovenskih krajinah jed-nako spoštovana — in brespotrebnih razdraie-noitij bil bi sa vsikdar konec. Učitelj, kateri opusti poduk v drugem deželnem jeziku, je sovražnik dertave, omike, kmetijskega, obertnijs-kega in kupčijskega razvoja, je sovražnik starišev in samega sebe, ker je zabredil v uporno tkriviče, iz katerega piha strupen veter izdajalstva domovine. Slovenec, ki je v lastnem jeziku olikan — in pozna tudi potrebne pogovore soseda Nemca, lehko obide velikansko obkrožnje europejske zemlje in vsepovsodi najdel bode delo in kruh. — Privoščimo tedaj pridnemu slovenskemu mladežu poleg drugih vednostij tudi potrebno znanje nemškega jezika — in ne poalu^jmo ošabne in pro-tivne nam besedarije, ki v novejšem času prouz-ročujejo tolikanj deržavnih nerodnosti; kajti odgovorni smo pred Bogom za srečno bodočnost naše mladine. Neprijatelji ljudskih učilnic, katere so vir prave omike, pa naj rogovilij > po svojem; vsaj moramo tudi mi -.anje prositi: .Oče, odpusti jim, ker ne vejo, kaj delajo!* Brodaratvo na Savi. Is lapisnika posavske iole. Kdor se pelja dandanes s hlaponom navzdol po savski dolini od Zaloga do Kerikega po prav različnih krajih, od kterih nam se zdi Zagorska okolica do Zidanega mosta nar bolj zanimiva zavoljo tvojega goratega obličja, gotovo ne mitli, kako živahno življenje bilo je nekdaj po reki, ktero po pravdi vtak Slovenec ponosno tvojo imenuje. In kako se je sedaj vse spremenilo, odkar jel je itokati hlapon po naših krajih. Ni je viditi več ne ene teško naložene ladije, kakor so se prevaževale popred po bistrih ribnatih valovih, ni več čuti kričanja in vriša po poti, ktera pelja prek Save, od vsih naravnih pervotnih na-redb ni čuti tu nič več. Dandanašni tovori železnica blago ložje in cenejše; po grapah peljajočih do Save pri Zagorji t Terbovljih in v Hrastniku jeli so kopati premog, kterega prevaževa hlapon v daljne kraje, toraj ni čudno, da se je preselilo tje tudi imenovito obertnijstvo. Premog pa je tudi premenil čisto in bistro Savo od Zagorja do Sevnice v vmazano černo reko, ker premog spirajo v nji, in tudi od Sevnice naprej, kjer je černi premogovi prah že večinoma obstal po tleh, ne dobi bistra Sava več svojega čistega obličja, temna ostane, kakor da bi žalovala po tvoji nek-dajni veljavi. Veliko starin, ktere te nahajajo navprek Hrastnika in Terbovlj na desnem savskem bregu, pričajo dovolj, da to že Rimljani bili te natelili po tih krajih, če pa so brodarili po Savi ali ne, tega ne moremo več sa gotovo izroči. Da so bili brodi čez Savo, pričajo nam naselitve Rimljanov na obeh bregih. Broda rs tvo po Savi, kakorinega smo imeli ie pred 30 leti, pa ni is rimskih časov, temveč počelo se je v srednjem veku, ker pri ikarpah se ne vidi nič rimskega zidanja. Bro-darstvo po Savi pospeševalo je obertnijo a žitom in vinom is Horvsikega in Doljenskega, naj imet- nijši kraj ta to zalogo bil je Zalog, kjer se istaka Ljubljanica v Savo, in po napravi zeležnice od Zidanega mosta t Ljubljano — Zidani most. Ladije bile so dolge 50 do 60 metrov in iiroke 4 do 5 metrov, visokosti imele so en al poldrag meter. Taka ladija veljala je po velikosti in dobri napravi 1000 do 2000 goldinaijev, in tovorila je 400 mernikov žita ali pa 1000 dunajskih emerjev vina. Te številke veljajo za zadni čas, kjer je brodarstvo vie dospelo do popolnosti. Da se je brodarstvo le počasi zboljševalo, to mora razumljivo biti vsaeemu. Rima tudi niso zidali v enem dnevu. Stari ljudje še pripovedujejo, kako so vlačili ljudje perve ladije (saj se ve, da so slišali še od starejših ljudi). Od Kerškega do Dola vlekli so ladije na desnem bregu, od Siseka do Kerškega in od Dola do Zaloga pa zdaj na desnem zdaj na levem bregu, kakor je bilo jim ugodnejše. Pozneje so vlačili ladije s konji in volovi. Od Siseka do Lekonika, kjer je voda mirna zadostovalo je za ladijo 8 konj, zgoraj bližje izvira, ' kjer je Sava dereča, večkrat ni bilo zadost 20 parov volov, da so ladijo vlekli navzgor po Savi. Kolikrat se je tu pripetilo, da živina ni imela moči obderžati ladije, povezati so morali verv' in ladijo prepustiti oeodi ali mornarjem na ladiji, kterih dolžnost in naloga je bila obvarovati ladijo, da se ne razruši. Večkrat se je razrušila ladija, in potonilo je vse blago, srečni bili so ljudje na ladiji, če so se mogli räiti. Če se pa so zgodile take nesreče, bila so zavarovalna draštva, ktera so plačala škodo, toraj kupcem in brodaijem ni bilo ravno treba imeti velicega straha. Živino, ktera je ladije vlačila so promenjevali, treba pa je bile poslati vsakikrat poslanca naprej, da je živine najel. Brodniki bili so večinoma stalni. Bili so večidel čversti močni posavski sinovi, kterim je bilo ljubo delati na vodi, navadili so se posla, in ne bili bi radi šli delati več domača poljska dela. Godilo se jim je ravno tako, kakor drugim tovornikom po velikih cestah, kterim tudi domače delo ni šlo od rok. Brodnikov je bilo na ladiji narmanj 4 možje večidel 8; tih dolžnost je bila ladijo škode varovati. Od spredaj bil je „prednik* s svojimi pomagači, kteri so s pomočjo močnih palic deržali ladijo od brega p reč v sredi vode, na zadnjem delu ladije bU je „zadnik* kterega so imenovali .Cormanus*. Ta je v rokah imel kermilo. Brodarji večinoma tudi posestnik blaga, tovornik in posestnik ladije kuhali so na ladiji. Odvisni niso bili po tem takem od gostil-nio na bregah, in so jedli in prenočili, kodar ae jim jc poljubilo. Vsakdanja jed je bila meso, pijača pa vino, kterega so imeli vedno dosti saboj. Ker pa hlapci vina niso nikolj dovolj dobili, ali ker ga niso nikdar dovolj imeli, kradli so ga iz sodov, da bi pa vsaj na meri ne manjkalo zalivali so sode s Savo. Tudi žito so kradli. Belega pšeničnega kruha, kakoršen je na Kranjskem navaden, dobili bi bili povsod lahko. Ladije, ktere so odhajale prazne iz Zaloga, jemale so seboj kolonialno blago: kakor sladkor kavo, rajž, južno sadje, ktero je prihajalo iz Tersta v Zalog. Prazne vinske sode pa so vezali večidel v tovore, in jih tovorili po Savi do vinskih krajev. Dača za kolonialno blago se je odrajtovala že v Terstu, pa je bilo pri vsem tem treba plačevati v Ratečah pri ladjiski uradniji posebno dačo od blaga; dača od žita odrajtovala se je v Jesenicah na horvaški meji, in je dosegla za polno obloženo ladijo do 200 goldinarjev. Dača od vina, ktera se je plačevala v Ratečah, bila je še višja. Tovorni stroški niso bili ednaki. Posestnik moral je plačati tovornine od 25 krajcaijev do goldinar starega denaija od dveh mernikov žita tovorniku; ta pa je potem skerbel za vse, za jed ljudem na ladiji in za živino ktera je ladijo vlačila. Po nekterih krajih reke, kjer je posebno dereča ali pa kjer so se tergale skale od hribov ter padale v reko morali so zidati prav drage vodotoke, in izderževati jih z dragim denarjem v dobrem stanji. Nar važnejša takova objekta bila sto Prusniški vodotok (na jezu) blizo sedajne Zagorske postaje ;!90 klafter dolg z upadom od 8 čevljev. Drugi vodotok bil je pri „belem slapu* navprek tunela na železnici med Terbovljsko in Hrastniško postajo, zidan je iz terdega kamenja 70 klafter dolg. Cesarsko poslopje, ktero je stalo nekdaj pri tem vodotoku na obrežji je sedaj podertija. Ko so leta 1749 od hriba odtergane skale padle v Savo, in jo čisto zajezile, poslala je cesarska deželna vlada v Ljubljani komisijo tja, da bi napravila kar je tre-balo. Komisija peljala se je po Savi do naznanjenega kraja, in predsednik komisije baron Reigers-feld poročal je deželni vladi. To zanimivno poročilo najdejo naši prijatelji, če jih zanimiva v .Laibacher Wochenblatt* štev 48/9 od 16. in 23. julija 1881. Iz tega poročila se vidi, da leta 1749 ladije še niso nakladale toliko teško, kakor v novejšem času. Baron Reigersfeld pripoveduje , da je ladijina tovornina 160 emerjev (vsak emer 24 bokalov) toraj 115 dunajskih emeijev (3840 bokalov), pri koncu brodarstva po Savi pa je peljala ladija 1000 dunajskih emeijev (40.000 bokalov) vina toraj desetkrat toliko. Naj nevarnejši kraj ladijam bil je Prusniški vodotok, kjer je bila voda zavoljo hudega upada grozno dereča, toraj bilo je treba posebne moči pripraviti ladijo navzgor po doreči vodi. Da bi bilo tu vedno dovolj to-vorske živine, zidala se je na deržavne stroške hiša z enem nastropjem s potrebnimi pristavami in krasnim hlevom za 20 kosov živine, krito je bilo vse z opekami in lepo velbano, kar nam po-dertije še sedaj kažejo. Hiš* pa je še dandanašni v rabi, in je sedaj posestvo Dunajčana gospoda Lider-a. Deržava dala je v najem ta kraj najemniku na 6 let, kteri imel je dolžnost vsako došedšo ladijo pretirati čez slap; za to mn je tovornik plačal 10 do 12 goldinarjev. Najemniki pa so plačevali deriavi veliko najemnine, n. pr. plačeval je deriavi v dvajsetih letih tega stoletja najemnik Jožef Klembas 2000 goldinarjev najemnine. — Prevaževanje ladij posebno po nevarnih krajih napravilo je živahno gibanje. Kričanje in glasno preklinjanje naznanevalo je že od daleč, da se ladija bliža. Po potu sraven Save gibala se je živina in gonjači, živina vprežena v ladiji na dveh do četirih vervih. Da se te vervi niso satikale, bilo je treba posebnih dečkov, kteri letali so vprek vode po obrežji, ter so morali plesati večkrat po prav nevarnih krajih, če se je verv zapletla na kako germovje ali naprej iterleče skalovje, za to nevarno delo taki dečki v resnici niso bili zavidati. Po vožnji od 1J do 14 dni dospela je ladija do Zaloga, včasih potrebovala je ie dalj časa, v Zalogu bila je napravljena velika pristaja od tod se je tovorilo blago naprej pe vozovih. Da je bilo tu dobro življenje se razume, brodarski hlapci pili, igrali in kričali so po gostilnicah, kterih je bilo mnogo, denarja so si prislužili ti hlapci dovolj. V pretečenem stoletji poskusili so sicer narediti pot lsdijam po Ljubljenci do Ljubljane; napravili so Ljubljančini vodotok, kteri je veljal 200.O00 gold. pa priilo je samo 14 ladij v Ljubljano, potem pa so ta vodotok opustili. Baron Reigersfeld omeni leta 1752, da ta vodotok ni za rabo. Zalog bil je ta čas imeniten kraj, in Ljubljana, kako' zaloga blaga nar imenit-njie mesto ne le samo na Kranjskem, temveč tudi za druge sosedne dežele. Ko pa se je od-perla železnica od Zidanega mosta do Ljubljane, bil je konec brodarstva po Savi od Zidanega mosta navzgor; kar je bil popred Zalog, nastal je sedaj Zidani most. Ko pa se je napravila ieleznica od Siseka do Zidanega mosta zgubila je Sava svojo veljavo, samo pot po kteri vlačila je iivina ladije. nam kaie ie, da je bilo nekdaj tu živahno hrodarstvo, pa že ta pot je propala, ker je zapuičena. Nar živahnejie bilo je bro-darstvo na Savi v časih Marije Terezije, kadar je bil zidan Prusniški vodotok, Marija Terezija dala je službo pri Savi tudi nekterim vodnim inženirjem, da bi čnvali nad brodarstvom po Savi. Ko je Napoleon I. napravil Ilirsko kraljestvo, priilo je tudi posavsko brodarstvo pod Napoleona. Kranjci hvalijo te čase, ker plačevalo se je takrat vse s cvenkom, in sicer z zlatim denarjem. Prednaianje a aadjeraji, govoril v Laikom trgu nadučitelj Valentinič, dne 18. ove-čana 1883. Dovolite mi, da danes pred vas stopim ino kakor vaii domorodec prednaiam o predmetu, do kterega veselje ukoreninili so mi moj gosp. oče, in ktero gojim od prvih let svojega mladenitva do danes. Prednaiati hočem v sadjereji, enem po mojim sposnanji naj lepšem delu celega kmetijstva. Vse, kar vam hočem danes povedati je potrjeno po lastnih svojih, ino po skuinjsh izvedenih praktičnih pomologov. Sadjereja je znanstvo, sadna drevesa prav gojiti, njemu pravilno streči, mlada drevesa zacepiti ino s sadjem rav ravnati. — Sadno drevo je pa resnično tudi rasna rastlina. Poglej ga spomladi, kader se kinča s krasnim evetjem, vso prepreženo, kakor z naj lepio tančico! Poslušaj na njem drobne tičice, kako si prepevajo, kako se rsdujejo, kako si sanje delajo o hišici, ktero stavijo, o mladini, ktero jim bode stvarnik v izrejo izro il! Poglej drevo po letu, ono nas hladi ino nas navdaja z naj lepšim upanjem za prihodno jesen. In še celo jeseni! kaj je neki lepšega, kakor s sadjem preobložena jablana, ktera veje do tal pobeša. Če bi že sedaj sadno drevo zaslniilo, da bi ga ssmo zavoljo lepote sadili, koliko več zasluži naj večjo skrb, ker nsm drago, zdravo ine tečno sadje ponuja. — Izskušeni ino prakti'ni ekonomi pri vsakej priliki trdč, da se naši kmet reši goto-tovega siromaštva le samo s tem, da zmanjšuje pridelovanje žita, — ktero pridelovanje pri nas več stane, kakor je žito vredno, in kako si ga lehko iz drugih krajih naročimo — in da se z vso svojo skrbjo obme živino- in sadjereji. To je med drugim povdarjal tudi naši obče spoštovani gosp. prriident kmetiikega društva štajerskega. — Kako nam navadno sadje, kterega doma pridelujete koristi, sami veste. Ono vam daje zdravo jed in pijačo. Korist žlahtnega sadja pa še morda nekteri iz med vas ne poznajo, kakor tudi žlahtno sadje ne. O koristi le nekoliko. Okolščina Gielsdorf na vshodnem Htajarskem poslala je od meseca avgusta do decembra 1. 1880 na dunaj 12.430 Mtc. sadja, večidel kislih jabelk, cent povprk (100 klo) po 8 gl. tedaj iznosi to blizo 100.000 gl. Gospod Cirio, neki ssdjetržec na dunaju prodal je preteklo leto eoo jabelko (Rom-bour Reinette) od 12 do 20 kr. — Moj gosp. oče imajo pod svetim Mihelom na Laškem mali posest s sadanosnikom, kteri še eno oralo (joho) ne meri. V tem sadunosniku je posajenih morda kakih 200 dreves v naj lepiši dobi, kar je vam vsem gotovo znano. Leta 1878 je bilo mnogo sadja, pridelali so iz samih kislih jabelk 12 polovnjakov izverstnega jabolčnika, razun tega so ie prodali za 200 gL jabolk, veliko se je pa doma porabilo ino mnogo smo jim jih mi otroci odnesli. Leta 1881 pridelali eo pa 10 polovnjakov jabolčnika, ter jabelk prodali za 100 gL —V lanskoletni razstavi v Trstu seznanil sem se z nekim grajščakom iz-verstnim sadjerejcem blizo Wildon-a, kteri je za svoje zasluge v sadjereji z zlato medaljo kinčan. Imel je lansko jesen na prodaj samo lastnega pridelka 1000 Mtc. žlahnih jabelk, in večidel cent pe 10 gL — Vprašajte teharskega Pečovšeka, koliko on na leto povprek za sadje dobiva! Pre- točeno leto na Nemškem ni bilo dobra letina ta sadje. Kupci so prišli, ter pokupili ne le sadje za trgovino, ampak tudi sadje za jabolčnik, kterega nemci izverstno napravljati znajo. Izpeljalo se je po raznih železnicah iz naše štajarske kronovine 4000 vagonov friioih jabolk, ako se cent povprek samo po 5 gl. ceni, iznosi to za vagon 50O gl. dohodek naše kronovine je bil tedaj lansko leto 2,000.000 gl. Koliko se jo pa še doma prodalo ino pojedlo 1 Hrastniku nasproti je hrib Kum, svet Kum imenovan. Na jegovej severni strani leii vas Mace. Zemlja tam sicer ni nerodovitna, ali proti severu ležeče, je poletje za dober mesec krajši kakor pri nas v nižinah. Koruza tam le v naj toplejših letih dozori, ajdo pa že o kresu sejejo. Ljudje so močni in čversti kakor njih hrasti, ali vbogi seveda neučeni, pa delavni. Vedo pa ti ljudje vse v denar preobračati, česar le gleštajo. Po zimi hodijo babe z raznimi kmeški pridelki v naše ljudnate grabne, kakor na zidani most, na Hrastnik ino v Terbovlje ter te pridelke prodajajo. Ko mi je enkrat taka žena jabolk ponujala, ji velim, naj mi jih po kaže. Alj Bog se ji vsmili! Obtolčena, ovela, sladka jabelka ima, ter tirja ze eno 2 krajcarja. Hotel sem po palico segati, da bi babo spodil. Ali boljša misel mi pride, ter rečem: „Takih jabolk ne kupim, pa veš kaj, vzemi te le cepiče, nesi jih domu, pa daj jih možem, naj jih zace-pijo, ino ako enkrat kaj prida imate, dajte sadje obrati, pa ne odtepsti !* — Stem sem hotel dokazati, da bi nekteri ljudje radi prodali pa nič prida nimajo. Drugi pa bi ta ali drugi pridelek lehko prodali, pa so pre nemarni za to. Nekega kmeta, trd staropitnež, pa priden sadjerejec, vprašam, kako je to, da on nikoli sadja ne prodaja. Ali on mi zaverne: „Skoraj bi me bilo sram, sadja prodati !■ Kako neumno je to, ni treba omeniti. In kaj bode, ako bode trtna uš tudi do nas priletela ino uničila naše vinograde. Še ni 3 leta odkar se v naših, v južnem Stajarskem ležečih vinogradih zadržuje; in kolikoje zasedla do sedaj f 147 oral vinograda je ukužemh v 652 vinogradih. Sčim hočeš potem nadomestiti vino, sčim pa dohodke katere ti dojdejo po vinu, ako bode trtna uš vse uničila? Že sedaj bode treba to nevarnost resno premišljevati. Svetovati bi bilo v vinograde posaditi divjake ter na nje cepiti tepke ino dobre kisle jabolka. V osmih do desetih letah ti bode drevje rodilo. Ako v tem času nevarnost do trtne uši popolnoma preide, stori v drevjem kar hočeš, ako pa morda uš tudi tvoj vinograd ukuži, posekaj trsje pa vsejaj trave. Tepek se pa uš gotovo lotila ne bode. To drevje ti bode gotovo ravno toliko pijače dalo, kakor vinograd, tudi slabeje ne bode, kakor vino v naših krajih preteklih 18 let. Starokopitneii sicer pravijo: „Res je sadje-reja lepa reč, pa jaz se že ne bom stem pečal, pre star sem; bo pa moj sin cepil, ako bo hotel | zavživati !* Tako govorjenje je jako pregrešno. Ako hočeš gospodarstvo popolno zanemarjeno sinu prepustiti, kako se bode gospodaril! Hosto si mu posekal, živino prodal, travniki so mahovi, njive puste, davki pa veliki posest pa zadolžen. Ali mu ne kaže dom zapustiti ino v službo iti ? Ravno ti oče si primoran v sinovem srcu veselje do tega predmeta zbujevati, kjer veselja manjka, tudi vspeha ni. Od ljudskega učitelja ne tirjaj popo-loma poduk v tem predmetu, učitelj le takrat vspešno dela, ako se mu je veselje to tega po domačih navadah izbujevalo. — Koliko prostora je še pri nas na kmetih za sadjerejo, koliko zakopanega kapitala P Vidi se semtertje kako sadno drevo, ali — Bogu se smili — v kakem stanu in kakšnih sort P Ne zamerite mi, pa zagotovim vas, da je vaše drevje, da so sorte, ktere imate, k večjem — malo vredne, če ne popolnem zanič. — Zavernili mi böte: „Kaj pa naj zace-pimo, če so naše sorte zanič P' sloviti sadjerejec ino ekonom gospod graf Henrik Attemi, kteri sadjerejne razmere po našem Štajarskem popolnoma pozna, priporoča nasledna jabolka: 1. Štajerski mašaneger (steir. Haschanzgen); 2. Parmena zlata, zimska (Wintergoldparmäne); 3. Šampanjska reineta (Champagner Reinette) ; 4. Reineta iz Canade (Canada Reinette, Rom-bour); 5. Kosmatinka (Ledrerapfel); 6. Rombour veliki risasti (grosser gestreifter Rombour); 7. Tatet (Taffetapfel); 8. Kronprinc Rudolf (Kronprinz Rudolf) ; i. t d. Pri nas se pesebno priporočujejo: 1., 2., 4., 5., 0., 7., 8. sorta. — Koliko sort pa naj kmet pomnoži P Ako bi ti nekdo ponujal več dreves, eno bi rodilo cekine, drugo srebernike, tretjo krajcarje, gotovo ne boš dolgo premišljaval, ter izbral drevo, ktero cekine rodi. Zategadel ti svetujem ne preveliko sort zacepiti, ampak ene sorte mnogo dreves in to sicer zato, da kupcu enakih jabolk lahko več prodaš. Kupcu ali sadjetržecu namreč ne ugaja mnogo sort prodati. Seve, da se stem ne reče, da bi kmet ne smel več sort imeti. Dva ali tri drevesi vsake priporočene sorte si lehko zacepiš, jabelko pa, ktero ti naj bolje rodi, ino ktero najložeje prodaš, pa v veliki množini pož-lahni. — Kako se pa naj sadno drevje izreja P Dosedajna navada, divjaka iz hosto izkopali, ter ga doma na travnik posaditi, mala velja. Težko namreč najdeš v hosti lepo mlado drevo s lepimi koreninami. Navadno so divjaki hostni stari, akoravno še tanki, taki se nikoli tako lepo ne izrasto, kakor mlado zdravo drevo ia drevesnice. Popusti tedaj to staro navado in se ravnaj po naslednem svetu: Preskrbi si gredico « dobro aemljo, v to posejai jeseni ali sadna jedrca ali tropele, kakor jih is preie viamei, spodkoplji jih, ter oelo gredico pokri s žago vino ali i listjem, kar semlji vlago pridržuje in brani, da kuretina in ptiči temena ne pozobljejo. Spomladi ograbi listje: O svetem Jurji bodo mlada drevesca začela pognati. Ako se na mladih rastlinah itiri peresa vidijo, ino ako je drevesce ie kake 3 prste visoko doraslo, populi jih, osčipli jim spodno četertino precej dolge srčne kerenine , ter jih v mokrotnem vremenu na nalaič pripravljeno gredico dobro ped vsaksebi v verste, po ipagi, kakor zelje, posadi. Verstice naj bodo dve pedi vsaksebi. Pridno jih je zdaj treba oplevati ino jim večkrat v letu prst rahljati. To leto ti bodo drevesca ie '/i metra visoka, nektera ie viiji do-rastla. Tu jih pusti dve leti potem naj lepie med njimi ie lahko cepii. Izkoplji jih, izberi naj lepie, ter jih početka meseca aprila, ali koncem marca cepi, kar se lehko v sobi zgodi. Ta pleme-nitena drevesa posadi prav skrbno 80 cm. vsaksebi v nalaič pripravljeni svet. Ta svet se pa jeseni pripravlja tako, da se na 80 cm. globoko prekoplje, sicer tako, da dobra zemlja spodaj, slaba pa na verh pride. Ostale divjake razsadi tudi na taki svet, lekko jih meseca augusta okulirai, t. j. cepš s popkom. Kako se cepljenje verii, povedati, ni namen mojega daninega govora, to se more djavno kazati. Seveda mora biti drevesnica dobro nagrajena, da ti zajec ino drugi ikodljivci vanj ne pridejo. Oepi drevesce prav nizko, čisto blizo tal, ino posluii se, ako hočeš lepa drevesa izrabiti, cepičev zimske zlate parmene. Drevesce bode ravno ko sveča zrastlo, in to brez kola, kterega nikakor ne bode treba. Kol se le tedaj rabi, ako zacepii sorte slabega rasta , ali pa, ako ne ravnai po navedenih pravilih. če je drevo do 2 m. visokosti dospelo, ostriii ga sam, ter ga silit, krono nastaviti. Nobeno drevo bi pa ne smelo — izvzemii pritlikovci (cverglni) — niije krone imeti. Ako hočeš namesto zlate parmene imeti drugo sorto, lehko zacepii 2 m. visoko z malim trudom sorto, ktera ti je ljuba. To sicer pouzrokuje nekoliko več dela, ali ta trud se dobro poplača. Tako tudi ravnajo v deielni kmetijiki šoli v Mariboru, od koder se pa tudi naj lepša drevesa dobivajo. — Ako je tako drevo 4 leta v drevesnici stalo, mora biti dovolj močno, — dober palec debelo — za presejevanje na sadunosnik. Travnik ali njiva, na ktero hočeš drevje posaditi, naj bode koliko mogoče razravnana. Jame za drevje morajo biti naj manje 8—10 m. vsaksebi ino če je le mogoče v vrstah izkopane. Jame morejo biti naj manje 1 m. široke 7—8 dm. globoke. V te jame, ktere si dal izkopati ie jeseni, postavi naj poprej kol, potem nasuj do pol jame tnalovine , kompostne prsti, preležane važne, ali dobro premrarene prsti. Potlači vse nekoliko, ter posadi zdaj drevo nekoliko viiji, kakor je poprej stalo, tedaj ie enkrat povem: nekoliko viije! kar je velike važnosti. Ako pride drevo v globo-čino, v mrzli svet, hira ino ne raste. Korenine obdaj obilno z dobro prstjo, ne z drugimi snovi, ter zagrni zdaj jamo z mrtvo ostalo prstjo iz jame. Pohodi to nekoliko , »zravnaj svet, naredi okoli drevesa skledico s prstjo, ter vlji vanjo skaf vode. Popravi skledico, priveži drevo prav na iiroko, da se lahko s prstjo vred posede, ino drevo je zasajeno. Gospodarske stvari 1 Obrezovanj« hmelja. Obrezovanje hmelja je nar važnejie delo pri celem hmeljarstu. Od pravega obrezovanja odvisen je terpež hmeljeve nasaje , dobro branje , in vrednost hmelja. Pred obrezovanjem se morata odpraviti gnoj in perst. Obrezovati se sme začeti hmelj še le pri suhem vremenju, kadar se ni več bati mraza. I Hmeljeve terte se odkopljejo toliko, da je rastlina prosta. Široko okopovati ne stane veliko časa, tem boljše raste pak hmelj , ker a tim okopanjem obdelava se zemlja. Zemlja se odpravi pri obrezovanji ali podobno krožniku pri vsaki rastlini, ali pa ne odpravi zemlja za celo versto na obeh straneh bmeljevih rastlin, da so proste do korenine. Za obrezovanje je nar boljši nož narejen iz kosnega ali serpovega konca, ter mora biti prav oster, da se ne poškoduje koža pri obrezovanji. Pri obrezovanji hmelja se morajo na pervo odpraviti vsi novi popki, odrežejo se vse postranske korenine, in zadnoletno steblo prav blizo korenine. Postranske korenine bi gonile nova stebla, ter bi jemale zemlji enako plevelu redilno moč. Ostati ne sme druzega, kakor mali košček stebla in korenine, ktere gredo globoko, pa tudi od tih se morajo odpraviti vsi škodljivi, gnjili ali suhi deli. Ce so hmeljevi verti mokri naj se režejo hmeljeve rast-like nekoliko višje, previsoko pa se ne sme nikoli obrezevati, ker bi ga bilo potem treba obsipati. Obrezani konci morajo biti nar manj 20 centimetrov pod vertnim verhorn. Po dokončanem obrezovanji zakrijejo se obrezane korenine blizo 10 centimetrov na debelo, ker tudi obrezan hmelj ne pozebe, ni ga treba zakrivati z zemljo bolj visoko. Hmelj, kteri je tanjkejše pokrit, hitreje poganja, kakor debelejše pokrit Kdor hoče imeti nekoliko hmelja popred zrelega, kakor drugega, naj pokrije en del tanjše, drug del pa visočeje. Bedno se pri takem ravnanji dozeže zaželjen namen. Če se pa hmelj zakrije previsoko, uterdita dež in mokrota zgornjo zemljo, ki zaderžuje hmelj izraatiti se, mora se toraj zemlja po verhu večkrat z vilami porabljati. Mesca aprila mora biti obrezovanje dokončano r če so korenine že popred poganjale se zgubi nepotrebno mnogo redilne moči. Obdelovanje travnikov z brano. Navadno je, da dajejo travniki malih posestnikov tako malo sena in otave, da jih večinoma raiorjejo in v njive spreminjajo. Kdo pak je kriv, da travniki donašajo tako slabe pridelke ? Posestniki sami, ker ne gnojno in obdelujojo travnikov nikdar. Navadno se grabelj poslužujejo, druzega orodja po travnikih pa ni . iditi. Ali morda travniki ne potrebujejo obdeljave, če se hoče da dajejo večjega pridelka? ali travniki ne potrebujejo za dober razvoj svojih rastlin svit-lobe zraka in gorkote? Kolikokrat bi pomagalo le kaj malega, kar se stori po njivah preveč, da bi donašali travniki prav dobre pridelke. Ker se pa večinoma za obdelovanje travnikov ničesa ne stori, slabi nasledki navadno tudi ne izostanejo. Skoz terdo zemljo po verhu ne more ne zrak ne mokrota do korenin, mokrota, ktera je v zemlji, se ne more izsopariti, gnjiloba umerlih rastlinskih del se ne more zveršiti, ktera dela rastlinam gnoj in noro rodovito zemljo, kar je travnikom perva potrebi, nove korenine travi se ne morejo napravljati, in na tak način opeša trava, pokažejo se goli kraji brez trave, po kterih začne rasti mah in druge strupene rastline, ki zaderžujejo še tisto malo trave, ktera je ostala še na travniku. Kako pa se oživijo tla po travnikih, če je napravila brana svojo dolžnost, če napravi pot do travnih korenin tistim trem rečem, brez kterih nobeno bitje nima obstaje, namreč svitlobi, zraku, in gorkoti. Mah zgine, nepotrebna mokrota se izsopari, in gnoj, kterega ni pripravila brana v zemljo, raspere dež vanjo. Mravljinski in kertni kupci se razdelijo, travne korenine se razširjajo, trava raste na novo, in pridelek, ki je še enkrat tolik, kakor druga leta, isplača obilno posestniku mali trud, kterega imel je spomladi. Razločke med obdelauimi in neobdelanimi travniki nam je profesor Anderedg po skušnjah sostavil. Travnik, kteri je bil po celem ravno tiste zemeljske lastnosti, razdelili so v četeri dele, in dali ■o ti deli nasladne pridelke: Dal je sena: Pervi del ne gnojen in neobdelan i brano........ 377 kilogram. Drugi del neobdelan z brano, pa pognojen........ 833 . Trtji del z brano obdelan, pa ne pognojen........ 770 . Ceterti del z brano obdelan in pognojen........ 1563 , Kaj pa bi vendar moglo dokazati bolj očividno korist obdeljevanja travnikov z brano spomladi, kakor te resnične številke, ktere nam je dala poskušnja. Svetujemo toraj vsacemu kmetovalcu pobraniti svoje travnike spomladi z lahko brano navzdol in navprek, ta mali trud isplačal se mu bo obilno. (Konjska razstava in konjska loterija.) Z razstavo konj 29. aprila v rotundi v c. k. praterji na Dunaji zedinjena je posebna obert-nijska razstava, in IV. konjska loterija, za ktero vleklo se bo 6. maja. Loterijni komite se je odločil pri kupovanji dobitkov za nai obširnejšo po-ganjbo, vabi toraj vse posestnike konjev, vozarje, delavce konjskih in hlevnih priprav, in vse firme, ktere imajo pripravne tvarine na zalogi, da pošljejo, oferte (poročila) do 20. marca i 1. v pisarno VI. sekcije konjerejske in kmetijske družbe na Dunaj I., Herrengasse (gosposke ulice) 13. Posestniki konjev, kteri jih mislijo poslati na to razstavo, dobijo naz-nanilne liste in občne določbe tudi v imenovali pisarni. .Pferdezfichter.* (Divji konji v Avstraliji.) Kakor pripoveduje k. časnik so se v zadnem času pomnožili divji konji v Avstraliji tako močno, da se jih ni moč obraniti, in da se štejejo med škodljivo divjaščino, ktero sme vsakdo pobiti. Tamošnjim posestnikom so prava šiba, pokvarjajo jim njive in druge naredbe, ter vabijo domače koqje seboj , da ubegajo posestnikom, kterim potem ne pridejo več do videza, toraj so jim popolnoma zgubljeni. Evropejcu se gotovo čudno zdi slišati o lovu na konje, zdi se mu barbarično (divjaško), streljati konje; v Avstraliji pa se jih ne morejo znebiti drugače. .Pferdezfichter.' (Kermiti konje z letošnjim ovsem je treba s posebno p revi d 1 j i v o s tj o.) Nekemu kmetu v Frankenau pri Kirchhain-i poginila sta dva konja vredna 1000—1100 mark (bliio 600 — 660 goldinatjev) in sicer po izreku živinskega zdravnika, kteri je bil poklican, ker sta jedla letošnji slabo posušen oves. Neposušeno zemo kermiti se ne sme, ker «strupi kri. Iz enakega vzroka so menda poginili nekemu kmetu v Pros-marke 4 konji. (Taka poročila, ki se vračajo vsako leto vam sicer naznanimo, ali če so resnična ali ne, ne vemo sami.) . Pferdezfichter. • (Nova vreča (žakelj) za kermo.) Anglež Aykbourn znajdel je novo vrečo konjem r kermo. Je to mala bedenj, ktera ima pri tleh na obeh navprek ležeči straneh luknje, v ktere se priveže spodni del vreče, ktera od zdolaj ni zašita, vreče odperte tudi od zgoraj imajo jermene s kte-rimi se priveže cela priprava konju na gobec. Kerma se napolni v obe vreče in pada od zdolaj v bedenj, iz ktere konj je, in sicer pride vedno toliko zerna in vreč v bedenj, kolikor ga konj pov-žije. Prednost te znajdbe pred sedajno navado kermiti konje z vrečami je ta, da ima konj vedno prost gobec, in se ns zaderžuje v sopljenji, kar se je godilo do sedaj, kadar navezavale so se vreče konju na gobec, in to mu sapo močno oteievale. .Pferdeiflchter.* Razne stvari I (O potovanji cesarja v Gradec in Ljubljano) in o bivališči vtih mestih pisali so časniki že vse sorte reči; kakor pa se poroča iz Dunaja se za to potovanje ie ni napravilo nobenega programa, toraj je vse kar so pisali časniki do se-Jaj samo — želje. (Naš cesarje v ič) bil je pretečen teden v Berolini pri nemškem cesarju, kteri ga je sprejel s posebnimi častmi. (T O r a d e c u se bodo razstavile med habsburškim praznikom) take reči, ktere tičejo deželno zgodovino, odkar je dežela zedinjena s habsburškim tronom (prestolom), n. pr. staro orožje, stara pisma, in druge starine. Gotovo je mnogo občin, ktere imajo take zanimive starine. Kdor hoče podpirati lep namen, oberne naj se v Sevnici do gospoda Ausserer-a, v Brešcah do gospoda J. Šnideriiia, v slovenem Gradecu do gospoda Naredi viteza Raiuer-a, na Vitanja^em do gosp. Ed. Mulley-a, v Celji gospoda Riedl-a po drugih krajih pak na župane, kteri naj se obračajo potem v Gradec na: „Central-Comite zur Ausstellung culturbistorischer Gegenstände". Zadni čas naznaniti je 1. maja. (Volitev okrajnega zastopa v M »ri-b o r u) izveršila se je navoljo tega znamenito, ker imajo sedaj v tem zastopu sedež in glas samo liberalni. Po tem tudi kmet v Mariborškem okraji nehal je osel biti, kteri je nosil glasove, kakoršne so mu naložili nekteri šuntatji; volili so tudi kmetje po svoji vednosti in vesti. Prepričani smo, da se bodo liberalni trudili v Mariborskem okrajnem zastopu na vse moči, opravičiti častno zaupanje, ktero se stavi v vanje. Voljeni so vsi značajni pošteni možje, toraj gratuliramo k ti volitvi 1 (Iz B i m a se poroča), da so dobili tistega, ki je pri razstavi v Terstu atentata z bombo bil pričetnik, in ga zaperli. Došel je iz Tersta v Bim, in se imenuje Viktor Mattetika. (Iz Polčanj) naznanja se nam, da so tam napravili gospod,e Franc, Ferdinand, Ivan Diminger v Baumanovi gostilni vesčl večer z godbo in petjem. Čisti dohodek 37 gold. 30 krajcarjev obernil se je za napravo gorkih spodnjih oblačil in za učilno sredstva revnim šolarjem. Prav lepo in posnemanja vTedno! (B u s k i c e s a r) se hoče dati kronati letošnje leto, za to se pripravljajo veličanske priprave. Med tem pa se oglašajo zopet nihilisti, ki so razširjeni po celi Busiji, in kujejo svoje namene, in delajo zločinstva. Mogoče bi bilo toraj, da se kronanje iz strahu pred nihilisti ne bo praznovalo tako slovesno, — ali pa se bo odložilo na pozneje. (Stari koleki ali štempelji) pre-menujejo se še do 29. aprila. (V Zagrebu vstanovilo se je društvo) za zidanje nove velike cerkve. (Nemški parobrod .Kronprinz") potopil se je blizo Lisabona, ker je treSil skupaj z drugo ladijo, kar je bilo ljudi na parobrodu so vsi rešeni. (Smešno društvo.) V .St. Jobann Saarbrücken" je tako v navadi vstanovljati društva, da tam je prav malo tacih , ki ne bi bili udje kakega društva. Da bi se tudi tim pomagalo, napravilo se je društvo tistih, ki niso v nobenem društvu. (Roparji pošte.) Zadnjič smo vam povedali da je bila blizo Siseka pošta obropana, in nekoliko ljudi umoijenih. Četiri te roparje in morilce so vže dobili, imenujejo se : Mane Smiljanič, Peter Danilovič, Luka Janič in Peter Kukovica. (Uredniška pismenica:) Mnogim gospodom dopi8ateljem : Lepo se zahvalujemo; ker pa nam prostora manjka v tem listu, prinesemo v prihodnji številki._ ZaUDieiflenileDjff MM. Das dentistische Etablissement des Dr. J. Hoisel, pract. Arztes in Cilli, bleibt in dieser Saison nur mehr bis zu Beginn des Monates April in Th&tigkeit. In demselben werden alle zahnärztlicher. Operationen vergenommen und zahntechni8che Arbeiten jeder Art ausgeführt. 90— ZLATA IH SBEBERMA MEOAUA Baron Dnmreicherjeva fabrika špirita in medenic in rafinerija 2t£axla.of na Savl priporoča svoj P ■spravljene po poksljiaasa poterjee» savods hraaljlve. Zaloga ' naših medenic za savinako dolino in okolico Celje je pri ,„„. ____*»krtt» J« »reS»U 1S7S: SUSP -Eil._1SSS; HSSPS ZU. ZLATA III SBEBERMA MEDALJA Sredno v Radgonskem ali Mariborskem okraji želi se kupiti. Ponudbe z natanjkim popisom posestva in naznanilom cene pošiljajo naj se na ekspedicijo tega lista z naslovom „mittlerer Besitz". I ••• ••• ••• # # gosposke ulice, prodaja imi -»»a #*# ••• ••• #*» i 500 pol lepega konceptnega papirja po ir ii.