Uto LXXTV^ št. 77v
Ljubljana,
4« aprila 1941
Gena Din
Izhaja  rsak dan popoldn«
vrst 4 Din 2. do 100 »nt a Din 160. od 100 do 800 vrat * Din a, v»ejl . ___
Trsta Din 4.—. Popust po dogovora. tnaeratni davek poaebej. — >81ovensJrJ Narode valja BM—fe v Jugoalavtjl Din 14*—, nm tenaauiatiu Din "
UREDNIŠTVO Of UPBA VNMTVO LJUBLJANA. Knafljevn ulica ŠL i
n-n. si-m. a-**, n-» ■
Pedrntnlei: MARIBOR, Orajafcl trg št. T — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon St. 96 — GELJB, celjsko uredništvo: Strortsmaverjeva ulica 1, telefon St. 69f podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon at. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ (3RAP1DC, Slomškov trg & — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351.
Jasen pogled m možata odločnost
Davi je prispel v Beograd voditelj Hrvatov dr. VL Maček, da prevzame mesto prvega podpredsednika v skupni vladi narodne sloge — Vlada bo storila vse, kar je mogoče
za ohranitev mira
Vojvoda Bojovic, vrhovni inspektor vse vojne sile
Beograd, 4. aprila. AA. Včeraj ob 13. je predsednik vlade armijski general Dušan Simović v spremstvu armadnega generala Bogroljuba Hica obiskal vojvodo Petra Bojovića v njegovem stanovanju.
Vojvoda Bojovič je v navzočnosti svojih dveh sinov sprejel predsednika vlade in bil posebno presunjen in srečen ter očitno Jobro razpoložen in vesel.
Predsednik vlade je vojvodo obvestil, da ga je Nj. Vel. kralj Peter II. s svojim ukazom postavil za vrhovnega inšpektorja
Beograd, 4. aprila e  Davi ob 6 50 je z
rednim zagrebškim brzim vlakom prispel v Beograd prvi podpredsednik vlade dr. Vlad-ko Maček v spremstvu hrvatskega bana dr. Ivana Šubašiča glavnega tajnika HSS dr. Jurija Krnjevića in bivšega podbana dr. Krbeka.
Na postaji so pozdravili podpredsednika ministri dr. Srdjan Budisavljevič, Sava Kes f. novic, dr. Boža Markovič, dr. Branko Čubrtlovič, dr. Krek, dr Šute j, dr. Smoljan iri dr. Torbar. Navzoč je bil tudi upravnik mesta Beograda Dušan Ribar in vsi šefi kabneta ter mnogo uradništva Na peronu je bilo zbrano mnogo občinstva zlasti no\inar}ev Po pozdravu se je dr. Maček odpel i.i» v s\x>je stanovanje.
Zagreb, 4. aprila z Današnji »Hrvatski dnevnik^ piše v uvodniku med drugim: Ni dvoma c!a je odločitev predsednika dr. Mačka pn»iv zgodovinskega pomena V av-gusru 1953 jc ar. Vladko Maček doprinesel mnogo- za m*T in varnost državne zajednice, ko je sk'tnil znani sporazum dne 26. avgusta. Če ne bi dr. Vladko Maček tedaj tEga M(,ri!. bi se dogodki razvijali v kdove kakšni suneri. Potem sii je dr. Maček mno-Cc- in vneto prizadeval ne samo za zboljšanje in ure-i-tev odnosov med Srbi in Hrvati, temveč tudi za utrditev miru, ki je v in*cresu Srbov in Hrvatov.
Zdaj ponovno sprejema dr. Maček poziv današnjih predstavnikov Srbov, da skupno z njimi deluje za mir in za ureditev srbske-hrvatski h odnosov. »Čutim dolžnost do poroda, ki mi zaupa že več kot 10 let, da pcirkusir- vse. da mu re^im mir — to na j več h. dohrmc človeštva«, je izjavil dr. V!ž»dk'y Maček novinarjem, ki so se v ve-Hkem številu zbrali v banski palači. V teh bej^edah je izražen glavni razlog, zaradi katerega se je dr. Maček odločil za ta srvoj korak.
Ni dvoma, da bo odločitev dr. Mačka povzročila zelc živahne komentarje v inozemstvu Po vtisu, ki ga bo naredila ta njegova odločitev in po rezultatih akcije, k- bo izvedena, se bo videlo, v kakšnem pravcu se bo razvijal zunanjepolitični položaj. Vsekakor pa drži. da predsednika dr. Vladka Mačka čaka v Beogradu težko in odgovorno delo. Po izjavi, ki jo je predsednik dal novinarjem, se vidi, da račun«, v svoji mirovni akciji na skupno sodelo*-vanje in na skupne napore.
Hrvr,t*kc iavno*vt. ki je z živim zanimanjem pr:rakova!a odločitev dr. Vladka Mačka, bo tudi z živim zanimanjem spremljala njegovo delo na tem polju in uspehe tega dela. Hrvatska javnost se zaveda važnosti take naših notranjih kot zunanjih političnih problemov. Ima zrele poglede gde-de teh problemov in ve, da gre tudi za bodočnost hrvatskega naroda. Prav v teh zadnjih dneh se je pokazalo, kako smo Hrvati edini glede na svoj nacionalni problem in glede vloge, ki jo moraiTK. v teh časih odigrati. Menda ni med nami človeka, ki ni prepričan, da so to usodni časi, v katerih nam je potreben jasen pogled in možata odločnost. Disciplina m duhovna solidarnost, ki jc med nami te dni vladala, je živa priča na>e narodne zavesti in naše naše narvone politične zrelosti.
Po od !oč it vi predsednika dr. Mačka n«j bi se razčistila zunanjepolitična atmosfera.
Njegova odločitev pomeni začetek močne pobude zelo ugledne politične osebnosti, da se stori vse, kar je mogoče, za mir v tem delu E\Tope. Šele sedaj prihajajo dnevi", katere bomo preživeli v največji pozornosti in v katerih se bodo naše m i s/i še bolj osredotočile na bodočnost.
Vsi se zavedamo, kako težka je naloga, ki jo je prevzel nase predsednik dr. Vladko Maček. Pa tudi sam dr. Maček se brez dvoma zaveda njene važnosti. Oborožen z orožjem duha in ogrnjen v plašč svojega dostojanstva bo spet trudil dokaze, da je na višini svoje zgodovinske naloge N'jego-ve krasne vrline, politični instinkt, ljubezen do s\x>bode kakor tudi pripravljenost za največje žrtve, kadar gre za rešitev naroda, bodo tudi v bodočnosti določale nje goveja duha.
vse vojne sile. To mesto je doslej zavzemal Nj. kr. Vis. knez Pavle.
Pri tej priliki se je predsednik vlade zahvalil vojvodo za njegovo plodno in dosedanje požrtvovalno delo ln izrazil upanje, da bo vojvoda vso svojo vojaško sposobnost in vrline kakor tudi svoje dolgoletne vojaške izkušnje uporabil za dobro kralja in drage domovine. Nato sta predsednik vlade in vojni minister zapustila stanovanje vojvode.
Odprta mesta v Jugoslaviji
Beograd, 4. aprila. Z uradne strani smo pooblaščeni objaviti naslednje:
V vrsti ukrepov, Id jih narekuje današnji položaj, je kr. vlada sklenila, da bodo v primera, če bi naša država bila v vojnem stanju, mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana,   proglašena  za  odprta   in nebranjena
mesta.
Ce bi miroljubni napori, Id jih izvaja kr.
vlada, ne đoveđU do zaželjenega uspeha In če bi nastopilo vojno stanje, bo kr. vlada gornji sklep po običajni poti sporočila vsem prizadetim vojujočim se državam.
Novi upravnik mesta
Beograd, 4. aprila. AA. Z odlokom notra njega ministra in v soglasju s predsednikom vlade je bil dosedanji načelnik oddelka javne varnosti v notranjem ministrstvu Dušan Ribar postavljen ca vr&ilea dolžnosti upravnika mesta Beograda. Z Istim odlokom je bil orožniski brigadni
general Miljutin Stefanović, dosedanji vr- flot«.
Silec dolžnosti upravnika mesta Beograda, vrnjen na svojo redno dolžnost.
NaJ poslanik pri Rooseveltn
Washington, 4 apr. r Predsednik Roose-velt je v zvez1 z mednarodnim položajem sprejel včeraj poslanika kraljevine Jugoslavije, 9 katerim se je delj časa razgovar-jat
Odmev v Londona
London, 4. aprile r. Vsi današnji londonski listi poročajo o sklepu predsednika Hrvatske seljačke stranke dr. Mačka, da hoče kot prvi namestnik ministrskega predsednika sodelovati v novi juge slovenski vladi. »Daily MaiU piše med drugim, da jugoslovanski narod kljub ojačeni inozemski pro-papandi ni izgubil živcev, kar je najboljši dekaz za pravilno stališče vlade Dušana Simovića, ki je trdno odločena ohraniti Jugoslaviji njeno narodno in državno čast
Ruski glasovi o položaja na Balkanu
Moskva, 4. aprila, n. (CBS). Glasilo ruske vojske »Krasnaja Zvezda« razpravlja o položaju na Balkanu, v posebnem članku, v katerem zavzema posredno tudi stališče do najnovejših dogodkov.
List uvodoma opozarja na proglas jugoslovanskega rrunistrskega predsednika generala Simovića. da se je jugos!ovenski narod trdno odločil braniti svojo neodvisnost in svobodo. T '    -v r^f*T
Podoben prikaz noložaia je podalo tudi glasilo   ruske   vojne  mornarice »Krasni
Nove izmišljotine iz tujine
postaje nadaljujejo kljub nesporno ugotovljenim dejstvom gonjo proti nafi državi
Mir v Vojvodini
Novi Sad, 4. aprila e. Harmonično življenje med Srbi in narodnostnimi skupinami v Vojvodini nikjer ni bilo skaljeno, piše novosadski »Dan« v svoji snočnji Lzdajs m pravi med drugim:
Tuje radijske postaje so cbjavfle, da jo bila v Petrovgradu uničena ena cela ulica, v resnici pa ni bilo razbito niti eno okno, niti ni bilo nobenih izgredov v tem mirnem mestu, središču Banata. V Pertrovgra-du so Srbi -vedno živeli v slogi z Madžari in Nemci in ta sloga ni bila nikdar skaljena. Srbi m Nemci so poslovno in prijateljsko povezani in niti alarmantni glasovi tujih radijskih postaj o izgredih, ki so se baje dogodili v Jugoslaviji nasproti Nemcem niso mogli skaliti teh odnošajev. Tudi danes se Srbi preskrbujejo z mesom v nemških mesnicah Petrovgrada.
Da so medsebojni od noša ji mod Nemci in Srbi dobri, kale rudi to. da je dr Sepp Janko, vodja nemške narodne skupine v Jugoslaviji b'l odvetniški pripravnik pri odličnem Srbu in velikem jugoslovenskom rodoljubu Milanu Nikoiiću. starosti kmečkega sokođsJcega društva v Petrovgradu. Ta primer je najlepši dclcaz. da vojvodinski Srbi niso šovinisti m kako tesni in prijateljski odhošaji so med Srbi in Nemci v Petrovgradu, ki so tudi vedno v krepki gospodarski zvezi. Ni mogoče, da bi so ti odnošaji nepričakovano poslabšali, a so manj. da bi se manifestirali v brutalnih izpadih Srbov, ki jih Srbi niso nikdar izvajali nasproti drugim narodnostnim skupi-
Beograd, 4. aprila. AA. Z uradne strani smo pooblaščeni, da objavimo naslednje: XI bilo mogoče pričakovati, da bodo po dosedaj izdanih zanikanjih o vznemirljivih, fantastičnih ln popolnoma izmišljenih vesteh, ki jih širi del tujega tiska in radijskih postaj, ln po nesporno ugotovljenih dejstvih, da v naši državi vlada popoln red in mir ln da ni z nobene strani nobenih incidentov, Isti tisk in radijske postaje nadaljevale z objavljanjem vesti o nekakšnih nasiljih proti pripadnikom narodnih manjšin.
Tako je bilo včeraj v tem tisku objavljeno, da so po nemških občinah razporejeni zloglasni četniki, ki silijo ženske nemške manjšine, da poljubljajo znamenja z mrtvaškimi glavami, da jih pretepajo, da so bili v Braslovčah mučeni nemški otroci in davljeni skoraj do smrti, da Nemce na vseh straneh ropajo, da so Srbi nekemu nemškemu študentu zvezali noge ln ga vrgli skozi okno iz vlaka, da »o v Beogradu Nišu in Novem Pazar ju razrušili trgovine Nemcev in Italijanov, da so vojaki, ki pripadajo nemški manjšini, spravljeni v koncentracijski tabor ln Se celo vrsto nekakšnih hudih dogodko\.
Za zdaj Se ni mogoče točno ugotoviti kakšen cilj naj imajo te, očitno in s polno zavestjo, da so neresnične. Sir jene vesti, toda «e zdaj je mogoče ugotoviti, da te
vesti v prvi vrsti zavajajo javno mnenje tistih držav, iz katerih se širijo.
Nemški konzul v LJubljani obžaluje neresnične vesti
Kr. banska uprava objavlja: Včeraj 3. t. m. se je pred svojim odhodom prišel poslovit od bana dravske banovine dr. Marka Natlačena nemški konzul dr. Hans Brosch.
Ob tej priliki je obžaloval, ker so nekatere tuje radijske postaje oddajale vesti o slabem ravnanj« s nemško manjšino v Sloveniji. O neresničnosti in neosnovano« ti teh vesti se je mogel sam prepričati na kraju samem. Nemški konzul je hvaležno priznal korektno vedenje prebivalstva do Nemcev, njegovo prisebnost, treznost in nstrežlji-v ost.
Konzul je odpotoval snoci ob 17.30. Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani, dne 4. aprila 1941.
t
Zagreb, 4. aprila. L > Seljački dom«, glavni organ HSS objavlja:
Razni glasovi ln vesti se širijo med ljudstvom. Njih namen je ustvarjanje m vzdrževanje vznemirjenja ln nezadovoljstva. Take razmere se v »Živčna vojna«. Ce vojna, potem ga Je lahke obvladati. Takih primerov Je mnogo v zadnjih pasih TI primeri naj nam bodo v pouk.
Ml amo doslej s uspehom zavrnili vse napade, da bi se s lažnimi vestmi zanesla vznemirjenost v vrste našega naroda ln da se nas oslabi. SedsnJI veliki dogodki so nas vkljub vsem tujim tat nasprotnim
In čvr-
ste. Bodimo dostojni velikih časov, ki jih preživljamo in vredni svojega predsednika dr. Vladka Mačka. _x
Zaupanje v našo vrhovno državno vodstvo je najboljši odgovor na zlobne vesli iz tujine
I
Macuoka zapustil Italijo
Trento, 4. aprila AA. (Štefani) Japonski zunanji minister Macuoka je na poti iz Rima dospel srtioči v Trento, kjer so mu priredili veličastne manifestacije simpatij in spoštovanja.
»Hočemo mir in prijateljstvo z kim, ki spoštuje naše narodne meje in našo neodvisnost- Zato je tudi nova vlada pripravljena nadaljevati s politiko prijateljstva z vsemi sosedi in s politiko oborožene nevtralnosti, ki v tej krvavi pomladi daje edino jamstvo, da naša država ne postane bojišče tujih vojsk in samovoljnih načrtov vsakega zavojevalca. Ako kdo ni zadovoljen s željo našega naroda, da ostane izven vojnega spopada in če misli, da more tudi to državo kmetov in vojakov podrediti svojim vojaškim in političnim interesom, ta se bo prepričal, da zna naš narod braniti svojo domovino.«
Bivši minister dr. H. Krizman v »Varaždinskih novostih«.
Bardossy - novi predsednik madžarske vlade
Obdržal bo tudi zunanje ministrstvo — Pogreb tragično preminulega Telelrija bo kljub njegovi želji svečan
Budimpešta, 4. aprila AA. (MTI) Zunanji minister Bardossv je imenovan za predsednika ministrskega sveta. Zadržal je tudi zunanje ministrstvo. Vsi člani vlade ostanejo na svojih mestih.
London, 4 aprila AA. (Keuter) Novi predsednik madžarske vlade Bardossv je dobre znan v londonskih diplomatski h krogih, ker je bil v Londonu odpravnik poslov in svetnik madžarskega poslaništva. London je zapustil leta 1934, nakar je bil madžarski poslanik v Bukarešti.
Budimpešta, 4. aprila, AA. (MTI). Vlada, ki ji predseduje sedaj Bardossv, je prisegla danes dopoldne. Glede sestave vlade ni sicer nobenih sprememb. Notranji minister Keresztes-Fischer je sporočil članom parlamentarnega kluba vladine večine, da je ministrski predsednik Bardossv, ki se doslej ni bavil z vprašanji notranje politike, sklenil imeti stalne zveze s stranko vladine večine glede notranje politike. Notranji minister je izjavil, da bo on podpiral novega predsednika vlade pri njegovem delu in njegovih naporih.
Budimpešta, 4. aprila. AA. (MTI). Tragično umrli predsednik vlade grof Teleki je izročil leta 1929. svojemu tajniku In-eeju pismo s pripombo, naj ga odpre šele
po njegovi smrti. To pismo je b.io sedaj odprto. V njem izraža gro t Teleki željo, naj bi bil njegov pogreb čim skromnejši in naj se izvrši ob 7. uri zjutraj Grof Teleki je izrazil željo, naj pogrebu nihče ne prisostvuje razen duhovnika in tajnika. Želi, naj mu se venci ne pošiljajo in naj se njegova smrt ne objavlja z oglasi. Na koncu je izrazil grof Teleki željo, naj mu ne postavijo nobenega nagrobnega spomenika.
Kot že omenjeno, je bilo to pismo z zadnjimi željami napisano leta 1929. Ker je pa grof Teleki umrl kot predsednik madžarske vlade, je popolnoma naravno, da se bo vršil pogreb drugače kot je to želel. Madžarski narod čuti. da je potrebno izvršiti svečan pogreb.
Budimpešta, 4 apr. AA. (MTI). Pogreb umrlega predsednika madžarske vlade grofa Tekkija bo v ponedeljek 7. t m. ob 10. uri dopoldne.
Budimpešta. 4. aprila. AA. (MTI). Grofica Teleki, ki je na zdravljenju v nekem sanatoriju, se je pripeljala z ambulantnim avtomobilom do poslopja parlamenta ter so jo nato prinesli k odru grofa Telekija. Grofica Teleki je ostala pol ure ob odru ter so jo nato ponovno odpeljali na kliniko.
Letalska vojna na zapadu
Preteklo noč so nemški bombniki vrgli mnogo zažigal-nEli in rušilnih bomb na zapadno Anglijo* Angleži pa so
bombardirali Brest
London, 4. aprila, j. (Un. Press). Delovanje nemškega letalstva nad Anglijo je bilo v noči od četrtka na petek zopet precejšnjega obsega, Napadi nemških letal so bili krajevno zelo razsezni, toda v glavnem je trpelo neko mesto v zapadni Angliji, na katero je bil izvršen zelo hud napad.
Kakor objavlja v da višnjem komunikeju letalsko ministrstvo, je napad trajal štiri ure. Na mesto je bilo vrženih zelo veliko število zažigalnih ter težkih rušilnih bomb. Precej Škode so povzročile zlasti rušilne
bombe na zasebnih zgradbaii. Zazidalne bombe so zanetile vrsto požarov, ki pa so bili večinoma Se med napadom pogadenL Število človeških žrtev verjetno ne bo doseglo običajnega povprečja.
Napadi na ostale predele Anglije so bili lažjega značaja in po dosedanjih vesteh nikjer ni bilo večjega števila človeških žrtev. Po doslej znanih podatkih je bil v teku nočnih napadov en nemški bombnik sestreljen.
VferajSnfi dnevni napadi
London, 4. aprila, j. (Reuter). O včerajšnjem delovanju nemškega letalstva nad Angru^c objavljata letalski ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost naslednji komunike:
V četrtek je bilo sovražno letalstvo ne-
koliko delovno ob angleških obalah, vendar so redka letala prodrla, globlje nad celino Zgodaj zjutraj je n°ko sovražno letalo metalo bombe na neko mesto na ju-žnovzhodiii angleški obali, nakar se je spet oddaljilo v smeri pioti morju. Bilo je povzročene le malo škode, d očim človeških žrtev sploh ni bilo. Nekoliko kasneje so angleška lovska letala napadalce potisnila v smeri proti morju.
Iz drugih delov Anglije ne poročajo, da bi bili podnevi kje izvršeni kaki letalski napadi, odnosno da bi bilo kaj človeških žrtev. V popoldanskih urah je poizkušal neki sovražni bombnik napasti angleško brodovje ob jtižnozapadni obali. Angleška lovska letala so po krati d borbi nemški bombnik sestrelila v morje. Eno izmed angleških letal se iz te borbe ni vrnilo.
Berlin, 4. aprila. AA. (DNB). Nemško letalstvo je prizadelo včeraj popoldne ponovno občutne izgube angleškemu brodov-ju.
Bombni napad na Brest
London, 4. aprila j. (Reuter). Preteklo noč so angleška letala spet obnovila svoje &A£ade proti zasedenim pokrajinam. Poglavitni cilj so si angleška letala izbrala v nemškem por^—oporišču Brestu na francoski ob-- Isj. mesto je bil izvršen uspešen br     ... napad.
Vojaški razgovori v Ankari
4. aprila. AA (Reuter). Maršal Comwal in letalski podmaršal Aimhorst, ki predstavljata vrhovno poveljstvo na Srednjem vzhodu, sta prispela iz Egipta v Ankaro, da bi z načelnikom turškega glavnega štaba nadaljevala z razgovori General Kelly, posebni predstavnik glavnega poveljnika britanske sredozemskega generala Cunninghama, ki se tukaj mudi še od prejšnjih razgovorov, se bo prav tako udeležil razgovorov.
Nemiri v Siriji
Beirnt, 4. aprila, j. (Un. Press). Položaj v Siriji se zmerom bolj zaostruje in so spopadi med demonstranti ter francosko policijo in vojaštvom  na devnem redu.
Čeprav je mogoče v ozadju teh nemirov opaziti delovanje tuje propagande, je vendar poglavitni vzrok veliko pomanjkanje živeža, ki je spravilo prebivalstvo zlasti v velikih mestih v obupen položaj. Zaradi blokade je dovoz žita skoraj popolnoma onemogočen, Sirija pa je biLa docela navezana na uvoz žita po morskih poteh.
Navzlic prizadevanju francoskih obla— stev vprašanja vsaj približno zadovoljive prehrane Sirije doslej ni bilo mogoče rešiti in tako ni pričakovati, da bi nemiri skoraj ponehali. Oblastva z vso odločnostjo vzdržujejo red.
Intimna večerja maršala Petaina
Vichy. 4. aprila AA. (Havas.) Maršal Pe-tain je priredil snoči intimne večerjo ki *e je je udeležil podpredsednik vlade general EteHan. veleposlanika Španije in Brazilije ter sc nekatere ugledne osobnosti.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, petek, 4 aprila t**L
Štev. 77
Naša sloga —
naš branik
Po zgodovinskem 27. marcu je pisalo glasilo podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka, da sta Zagreb in vsa Hrvatska z mirom, ki mu ni primera in z dostojanstvom pričakala ta dan. V nadaljevanju svojega uvodnika je »Hrvatski Dnevnik« poudaril, da je prisotnost dr. Mačka v Zagrebu povoljno vplivala na samozavest Hrvatov in da vprašanje njegovega osebnega vstopa v novo vlado trenutno ni nujno, ker ni šlo za nikako spremembo v drtavnopravnem pogledu Hrvatske: »Vsekakor dovoljuje okoliščina, da so vsi Hrvati, ki so bili člani stare vlade, imenovani za ministre tudi v novi vladi, domnevo, da se je presodil pomen hrvatskega zastopstva v novi vladi.«
Istočasno je pisal »Hrvatski dnevnik«, da je politika častnega miru s sosedi in izgradnja skupnega življenja Srb ov, Hrvatov in Slovencev na osnovi spoštovanja njih individualnost, enakost in enakopravnost edino sredstvo, ki more dati Jugoslaviji potrebne sile in jo usposobiti, da opravi svoje poslanstvo v tem predelu Evrope. Zunanjepo-liični položaj resno zaheva, da se vsi sklepi sprejmejo po zrelem premisleku, da se ne ukrene In ne opusti nič, kar bi bilo treba  pozneje obžalovati.«
Kakor je inozemska nam nasprotna propaganda hote prezrla notranji pomen zgodovinske spremembe v Beogradu, tako je s še bolj določenim namenom napačno tolmačila stališče Hrvat ov, odnosno njih vodstva do novega državnega režima. Nedvomno se je tudi pri nas našel kak redki dvomljivec starega kova, ki je vsaj bežno verjel tuji gonji, katere razvidni cilj je bil zrahljati v teh usodnih dneh krvne in bratske vezi med jugoslovenskim državnim narodom.
Jugoslo venski nacionalisti, ki smo — da se poslužimo besed podpredsednika vlade — v popolnem zaupanju sodelovali v najt« ž jih časih z voditeljem hrvatskega naroda kot nosilcem skupne liste na volitvah, smo bili kot ljudje, Id se ravnajo po stvarnih političnih razmerah, trdno prepričani, da bodo zastopniki hrvatskega naroda z dr. Mačkom vred sodelovali v novi vladi narodne sloge tako iz notranjepolitičnih kakor in predvsem lz zunanjepolitičnih razlogov.
V tem prepričanju smo z zadovoljstvom čitali v glasilu dr. Mačka s poudarkom napisana obvestila o daljnosmernih posvetovanjih v Zagrebu In o konferencah v Beogratlu med hrvatskimi in srbskimi političnimi prvaki: »I>anašnja evropska m domača stvarnost nalagata vodstvu dolžnost, da bo v svojem delu premišljeno, pa tudi odf->čno. Za njim stoje ogromne organizirane narodne sile, pripravljene, da sto-pijo z največjim elanom v službo domovine. Predsednik dr. Maček se posvetuje s svojimi najbližjimi sodelavci. >Tamen teh konferenc je za sedaj Informativnega značaja. Ko bodo zbrane vse potrebne informacije, bodo sprejeti sklepi, ki se pričakujejo z živim zanimanjem, pa tndl z največjim zaupanjem ... V teh zgodovinskih časih se želimo pokazati kot politično zrel narod, ki je pripravljen Izvršiti svojo dolžnost do konca. Z globoko vero v pravico in v ideale svobode hočemo tudi to pot dokazati, da sino zaslužili svoj
ugled, ki smo si ga s svojim dosedanjim delom pridobili in zagotovili,«
»Ob dostojanstvu naroda so se razbUi vsi poskusi nekih elementov«, piše >Hrvat-ski dnevnik«, »ki zastopajo ideologijo, tujo narodnemu duhu in ki so tudi sedaj poskušali delati neke težave, kakor to delajo od ustanovitve banovine Hrvatske, čeprav so mirno prenašali najtežja nasilja diktature. Tnal v teh dneh, kakor vedno v zadnjih desetletjih, je hrvatski narod dokazal, da je zrel politični narod, da ni množica, da zanj ne veljajo zakoni mase, da ne dela izgredov, da pa tudi ne beži pred posledicami svojih dejanj.«
Včerajšnja izjava predsednika HSS dr. VI. MaČka — katero smo objavili v povečani naknadni izdaji »Slov. Naroda«, ki je bila na mah razprodana — ne dokazuje samo zrele odločnosti hrvatskega vodstva, da se ne ukrene in ne opusti nič, kar bi bilo treba kasneje obžalovati ter pripravljenosti organiziranih hrvatskih sil, da stopijo z največjim elanom v službo domovine, temveč je tudi državniški akt vzporedne zgodovinske važnosti z usodno spremembo 27. marca.
Ako so zastopniki hrvatskega naroda z uspehom sodelovali v prejšnji vladi w> ~* ^    ^ ^ ^ ^ — !■-*-'^     ^-   Z~   bo njih
delo v vladi narodne koncentracije ne le uspešneje, ampak tudi pozitivnejše v blagor skupnosti, saj pomeni priznanje sporazuma od 26. avgusta 1939. po resničnih srbskih predstavnikih dokončno odobritev sporaznma s strani srbskega naroda, kar nI samo v življenjskem interesu naše državne zajednice, temveč — v teh težkih dneh — tudi v Interesu obrambe naše s krvjo pridobljene neodvisnosti in svobode.
Sleherni Slovenec, Hrvat in Srb je kljub naši skupni odločnosti, da z vsemi silami branimo svoj skupno državo v nevarnosti, z zadovoljstvom vzel na znanje Izjavo podpredsednika vlade dr. Mačka, da moremo vzlic vsem tež kočam, ki so se v zadnjih časih nakopičile, s skupnim sodelovanjem in skupnimi napori ohraniti mir in olajšati težkoče, ki nam jih prinaša današnji težki čas.
Ako naši sosedje resnično spoštujejo našo nevtralnost, kakor so ponovno Izjavili, ako hočejo uresničiti svoje vojne cilje brez našega kaki " -egakoli sodelovanja, potem sta mir ln ; Hateljstvo zagotovljena, če bi se pa mo;.:lo zgoditi po tuji volji, da bomo prisiljeni z orožjem varovati svoje skupne meje, se bo to zgodilo z vero v Boga in bodočnost Jugoslavije, kakor je rekel naš kralj Peter H., ko je obdan od svoje zveste ln junaške vojske ter v soglasju vseh Jugoslovenov prevzel v svoje roke kraljevsko oblast.
Razpustitev senata
Beograd, 4. aprila. AA. Z ukazom >'j. Ved. 1.ralja od 1. aprila 1911 je predsednik ministrskega sveta po zaslišanju vlade in na podlagi čl. 116. ustave je bil izdan odlok, s katerim prenehajo veljati na dan objave tega ukaza mandati vseh dosedanjih senatorjev tako imenovanih od kralja, kakor tudi izvoljenih ter njihovih namestnikov. Poseben kraljevi ukaz bo določil dan volitev in dan za sklicanje senata.
Naša pripravljenost
— naša varnost |
Borba za Hassaiio
Angleški pritisk narašča — Adđto Abebn bo proglas
izpraznili Bengasl in se nmainrili na določ
mesto ~~
Kairo, 4. aprila j. (Rauter) Angleški oklopni vozovi neumorno zasledujejo Italijane, ki se umikajo v smeri proti Massa-uL Poglavitni pritisk britanskih čet pa ni usmerjen proti tem četam, marveč proti italijanskim četam, ki se umikajo proti jugu in ki jih lastno italijanske letalstvo ne podpira.
Zastopnik angleškega vrhovnega poveljstva pravi o akcijah v Vzhodni Afriki, da so angleške čete po padcu mesta Mieso, ki so ga zavzele v torek popoldne, še bolj poja čile svoj pritisk na odstopa j očega sovražnika. Mesto M i esc leži ob železniški progi oddaljeno 65 km od reke A vaš.
V Kairu pričakujejo, da bo italijansko vojno poveljstvo proglasilo Addis A bebo za odprto mesto, ker se je tjakaj zateklo zelo veliko število žena in otrok italijanskih kolonistov v Abesiniji.
Kar se tiče bojev v Libiji, jih označuje zastopnik vojnega poveljstva kot malenkostne spopade, ki ne morejo imeti kakega posebnega pomena. Angleške sprednje čete so se umaknile na sprednje postojanke severno cd Agedabie, ki leži kakih 150 km oddaljena od Bengazija.
Italijani evakuirajo Massauo
Kart hum, 4. aprila A A. (Reuter) Izve se, da so angleške pa trulije, ki iz Asmare napredujejo proti Rdečemu morju, naletele na blokirane ceste. Italijani so ob umiku uničili mostove in dele cest Smatrajo, da so Italijani uničili prometne zveze zato, da bi lahko izvršili evekuaciio Massaue in do konca uničili naprave in ladje v lu-ki. Po gotovih vesteh je v Massaui 40 la-dij.
Angleške sile, ki napredujejo iz pokrajine Areza, so naletele na italijanske patrulje med Asmaro in Adiugriro 60 km južno cd Asmare. Tu je bilo osvobojenih čez 150 angleških vojakov, ki sc jih bili Italijani ujeli. V pokrajini Asmari so Angleži ujeli do sedaj okoli 3000 italijanskih vojakov.
Komunike angleškega letalskega poveljstva
Kairo, 4. aprila. AA. (Reuter). Sporočilo vrhovnega poveljstva kr. letalskih sil pravi:
Eritreja: Kr. letalske sile so v sredo nadaljevale z bombnimi napadi in s strojniškim ognjem na sovražne prevoze, ki so se umikali iz Asmare proti jugu. Letala francoskih svobodnih sil so bombardirala sovražnikove tabore ob cesti, ki drži v Aduo. Motorizirani prevozi na cesti Desi —Asab so izpostavljeni bombardiranju in strojniškemu ognju. Nekaj motoriziranih prevozov7 je bilo poškodovanih.
Albanija: Štirje sovražnikovi bombniki, ki so včeraj poskušali izvesti polet nad
Volosom (Grčija), so bili sprejeti po naših    lovskih    letalih.    Trije sovražnikovi
bombniki so bili zbiti, četrti pa hudo poškodovan. Ena formacija naših bombnikov je izvršila napad na vojaške objekte v Tepeleniju. Poškodovala so vojašnice in vojaška skladišča.
Tripolis: V noči od 1. na 2. april so kr. letalske sile izvršile polet nad luko Tripolis in vrgle večje število eksplozivnih in zažigalnih bomb. Izvršen je bil tudi močan napad na motorizirane transporte v Tri polisu. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča.
Posebno sporočilo J      angleškega štaba
Kairo, 4. aprila AA. (Reuter) Glavni štab an£*c:ke vojske je objavil tole posebno sporočilo:
Naši lahki oddelki so naletel' na odločno napredovanje pomembnih italijanskih sil, ki razpolagajo s številnimi tanki ter so se umaknili in bili poslani na obrambno črto za koncentracijo na osnova načela, ki smo ga s tolikšnim uspehom uporabili pri Sidi el Baraniju in ki obstoja v tem da sami določimo svoje oporišče V teku tega umika ie bilo izpraznjeno mesto Ben-gazi. Uničena so bila vsa skladišča.
Bengazija z vojaškega staUišca ni mogoče braniti in mi ga nismo izkoriščali niti kot luko. Sovražnik gre enako kak' t v jeseni 1940 oči vid no tbb tem, da doseže propagandne uspehe za ceno podaljšanja prometne črte z zaledjem, ki je že seda! dolga. Pri umiku so naše čete prizadele sovražniku pomembne izgube na moštvu in oklopnih enotah.
Angleška sodba o pregrapadji čet
London, 4. aprila j. (Reuter) Pojav nemških oklopnih vozil na libijskem bojišču je prisilil angleške čete, da so izvršile malenkostno pregrupacijo svojih čet ter so zavzede nove položaje severno od Agedabie. V Londonu zbuja posebno zanimanje vprašanje, kako so mogli nemški tanki v večjem številu priti na libijsko bojišče.
Vojaški dopisnik lista »Dailv Telegraph« trdi, da je po mfarrnacijah, kolikor sc- na razpolago, posredovala prevoz nemških tankov iz Sicilije italijanska vojna mornarica in da je bil prevoz izvršen sporazumno s Francijo. Transporti teh tankov so morali iti vsekako skozi Sicilsko ožino, dalje po francoskih teritorialnih vodah ter so bili po informacijah dopisnika »Daiilv Telegrapha« izkrcani nekje v bližini rtiča Bon, odkoder so bili morda preko ozemlja Tunizije spravljeni na libijsko bojišče.
Dopisnik »Daily Telegrapha« pravi, da je to dejstvo zbudilo v Londonu precejšnje nerazpoloženje proti Franciji, ki ji v Londonu očitajo, da to pot ni uporabili t svojih obalnih topov kakor ob legalni akS ji angleškega blokadnega b rodov ja prdu* francoskemu konvoju. Zda,j, ko so se pod varstvom italijanskih vojnih ladij v konvoju trgovinskih ladij prevažah nemški tanki po francoskih teritorialnih vodah, so francoske obalne baterij« popoinoroa molčale.
Letalski napadi v številkah
London, 4. aprila. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo je izdalo sporočilo, v kate.
rem pravi, da so angleški letalci v teku meseca marca zbili na Srednjem vzhodu 178 sovražnih letal. Od tega jih je bilo zbitih nad Malto in to 15 od protiletalskega topništva in 19 od lovskih letal.
V Albaniji so angleška letala v teku marca zbila 85 sovražnih letal. Samo v petih dneh operacij na albanskem bojišču je bilo nad grškim ozemljem zbitih 64 italijanskih letal.
V Vzhodni Afriki je bilo zbitih 20 sovražnih letal, 11 pa jih je bilo uničenih na zemlji Na Keren je bilo izvršenih čez 60 letalskih napadov. Vrženo je bilo 120 ton bomb. Angleška letala so pogosto bom bardirala Asmaro, Besijo in posebno še železniško progo Džibuti—Adis Abeba. Posebno močno je bila bombardirana ta proga konec marca.
Na vsem Srednjem vzhodu so angleška letala v teku marca izvršila blizu 700 napadov. Angleške izgube znašajo 19 letal, toda s štirih izmed njih so se piloti rešili
★
Albansko bojišče
London, 4. aprila. AA. (Reuter). Atenski radio je sinoči sporočil, da se je pet grških letal srečalo nad bojiščem z 10 italijanskimi letali, od katerih sta bili dve zbiti.
Nato je radio sporočil, da so grške čete konsolidirale nove položaje, ki so jih zavzele v teku zadnjih napadov. Grškim pa-trulam se je posrečilo prodreti v italijanske črte navzlic sovražnikovemu odporu ter so se pa trule vrnile z koristnimi podatki. Grško topništvo je bilo aktivno v teku vsega dne ter je bombardiralo sovražne položaje in prometne črte.
Italijani postajajo vedno občutljivejši ter vsak najmanjši gib grškega vojaka povzroča pri njih alarm. Sovražne strojnice začenjajo takoj streljati na slepo srečo z vseh strani Po zadržanju italijanskih čet na bojišču sodeč se sovražnik v prvi vrsti trudi upreti se našim silam
Grško vojno poročilo
Atene, 4. aprikl AA. (At. ag.) Uradno poročilo št. 159 generalnega Haba grške vojske z dne 3. aprila se glasi:
V teku dneva je bilo opažati udejstvo-
vanje patrul ter topništva. Ujetih je bilo več vojakov in zaplenjena gotova količina avtomatičnega orožja in mornarjev.
Uradno poročilo notranjega ministrstva z dne 3. aprila pravi, da so sovražna letala izvršila napad na zapadno grško Makedonijo, ni pa bilo ne človeških žrtev in ne materialne škode.
Nemške represalije
zaradi aretacije nemških pomorščakov v Ameriki — V Berlinu so aretirali štiri ameriške državljane
Washington, 4. aprila, j. (Ass. Press). Včerajšnji washingtonski Usti objavljajo pod senzacionalnimi naslovi informacije iz Berlina, da so tamkaj nemška oblastva aretirala štiri ameriške državljane.
Listi pišejo, da je dala berlinska policija indirektno razumeti, da je smatrati te aretacije Kot nemške represalije zaradi aretacij nemSkih mornarjev ln mornariških častnikov v Zedinjenih državah. Listi se vprašujejo, kakšne korake bo proti temu storila Amerika, ker so bili aretirani nemški mornarji pač obtoženih sabotaznih dejanj, d očim m mogoče izvedeti, česa nemška oblastva dolže aretirane Američane.
Washington, 4. aprila AA. (DNB) Sncči je zunanje ministrstvo izročalo odgovor ameriške vlade na protestno noto, ki jo je poslal nemški veleposlanik v Washing-tonu 31. marca in 1. aprila glede zaplembe nemških ladij, ki bilt v ameriških lu-kah ter glede interniranja pvsedke nemških  ladij  po ameriških oblasteh.
Ameriška vlada v tvojem odgovoru odklanja zahtevo nemškega veleposlanika, naj se csvobode nemške ladje v ameriških lukah in oprostijo člani poeedk teb ladij. Glede p-os-topanja z nemškimi mornarji bo z ozirom  na  nemški protest i»lana druga
nora, v kateri bedo ob razlože m ukrepi, ki se bodo v bodoče izvajali
Nevv York, 4. aprila, j. (DNB). Kakor se izve iz Waahingtona, bo nemško zunanje ministrstvo še danes zavzelo dokončno stališče do afere z zaplenjenimi nemškimi in italijanskimi ladjami.
Ameriški listi objavljajo Informacije, da
je ameriška vlada na intervencijo odpravnika poslov nemškega poslaništva odredila, da se spet odstrani ameriška zastava z nemške motorne ladje »Arrauca^.
Listi obširno pišejo o obtožbi častnikov in mornarjev s hudo poškodovanega nemškega petrolejskega parnika »Pauline Fri-derich« ter podčrtavajo, da ta tožba dokazuje, da smatra ameriška vlada še zmerom veljavne zakonske določbe izza časa svetovne vojne, kolikor se tičejo sabotaž-nih dejanj.
Povzročena škoda
New York, 4. aprila. J. (Ass. Press). Ameriški mornariški strokovnjaki, ki so pregledali poškodovani nemški petrolejski pamik »Pauiine Friederich«, so ugotovili, da je posadka tako poškodovala ladijske stroje, da bi bilo potrebno precej časa, pieder. bi se strojne naprave spet spravile v red ter bi postala ladja sposobna za plovbo. Po proračunu ameriških strokovnjakov, bi ta popravila veljala dosti več, kakor pa je nemška petrolejska ladja vredna v sedanjem stanju.
Mehika preklicala odlok
Mexlko Clty, 4. aprila, j. (A. R.). Mehiška oblastva so preklicala odlok, da mora nemška posadka zapustiti nemški potniški parnik »Orinoco«, ki je zasidran v mehiški luki Tampico. Isto velja tudi za nemški trgovinski parnik >Hammel< v luki Veracruz. Mehiška oblastva so se baje prepričala, da odlok o odstranitvi nemške posadke ni bil upravičen, ker so imeli nem ški ladijski kapitani strogo povelje, da se vzdrže vsakega sabotažnega dejanja.
Amerika zahteva odpoklic italijanskega pomorskega atašeja
Washington, 4. aprila. AA. (Reuter). Po nalogu predsednika Roosevelta je tajni!, za zunanje zadeve Cordell Hull poslal italijanskemu poslaniku spomenico, v katerem zahteva, da se takoj odpokliče italijanski pomorski ataše v Washingtonu admiral Alberto Laos. Spomenica pravi,, da je italijanski pomorski ataše bil zapleten v sabotažo, do katere je prišlo na i tali-j/u0r+4h ladjah po pristaniščih Zedinjenih
itavkovno gibanje v USA
tej priliki se je policija posluževala nekega novega nalašč v ta namen konstruiranega avtomobila, v katerem je prostora za 25 mož, ki so oboroženi z avtomatičnimi puškami ter pripravami za izpuščanje plina solzivca. Stavku j oči so te oklopne avtomobile večkrat napadli, vendar v teh spopadih ni bilo hujših žrtev.
V »plodnem otegne biti na področju Zedinjenih držav v stavkovnem gibanju v celoti kakega pol milijona delavcev, vendar v nobenem primeru niso s tem prizadete industrije, ki so nujno vključene v sistem ameriške vojne Industrije.
Menzies pojde tudi v Kanado
Belfast, 4. aprila A A. (Reuter) Avstralski ministrski predsednik Menzies je izjavil pred sita vn ikom tiska, da bo kakor upa. v teku svojega obiska v Ameriki razpravljal s predsednikom Kooseveltom o vprašanju sode'<>van ja neti AvstraMio in Ze-dinjenimi      državami   na  Tihem oceanu.
Menzies obišče tud"i Kanado,
60 novih letalskih šol v Zedinjenih državah
Wmahington, 4. aprila A A. (Reuter) Vojni minister Stimsoo je sporočil na sestanku 8 predstavniki tiska, d*i namerava ameriško Letalstvo ustanoviti še 60 novih šol, v katerih se bo lahko pripravljalo za letalsko službo 30.000 pilotov letno.
Kmetijska proizvodnja v Ameriki
Wa9hington, 4. aprila A A. (Reuter) Ameriški senat je sprejel včeraj zuktm.-«ki n.u-rt o pospeševanju kmetijske proizvodnje Na osnovi zakonskega načrra je določena rekordna vsota 1.340,610.000 dolarjev za pospeševanje kmetijske proizvodnje.
Irski protest v Wa-shingtonu in Berlinu
Dublin.  4.  aprila.   AA.   (Reuter). Včeraj
je bilo v irski zbornici zastavljeno vprašanje, če bo Irska glede na to. da vlada USA pošilja v Španijo in zasedeno Francijo žito in živež, takoj protestirala pri ameriški vladi, da bi se odpravile omejitve glede pošiljanja ameriških trgovskih ladij na Irska
Predsednik De Valera je odgovoril, da so v tem smislu protestirali že v začetku vojne, da pa ta protest ni uspel. Irska je predlagala, da bi kupila trgovske ladje v USA in je prosila pristojne ameriške oblasti, da bi ji pri tem pomagale.
Delavski poslanec Morton je potem vprašal, če je prišel kak odgovor ameriških oblasti. De Valera je odvrnil, da za zdaj še ne more dati končnega odgovora na to vprašanje. Potem je izjavil, da je v zadnjih 4 tednih bila potopljena ena irska ladja. 3 druge pa so bile napadene. Pri vseh teh primerih je bilo ugotovljeno, da so napadalci bila nemška letala. Zaradi tega so bila irskemu odpravniku poslov v Berlinu dana navodila, naj protestira in zahteva odškodnino.
Bivanje tujcev v Rumuniji
Bukarešta, 4. aprila A A (DNU) S kraljevim odlokom je spremenjen z«ik< n o urejanju bivanja tujcev v Rumunip. Po novi ureditvi tuji državljani židmsk^.i p* rekla v nobenem primeru ne morejo dobiti dovoljenja za bivanje v Rumunij' s pravico do dete v kntererrko-li poklicu
Potopljena angleška ladja
London, 4. aprila, j. (Reuter). Admirali-teta uradno objavlja:
Svet admiralitete z obžalovanjem sporoča, da je bila potopljena pomožna ladja angleške kr. mornarice »Rosaura« pod poveljstvom komandanta Spencerja. Svojci žrtev so bili obveščeni.
Ne veruj tuj!
propagandi!
New Torte, 4. aprila, j. (Ass. Press). Poravnave v stavkovnem gibanju v Zedinjenih državah so prinesle znatno izboljšanje zlasti v industriji rjavega premoga, kjer utegne prinesti nova tarifna pogodba skorajšnji konec stavk v premogovnih rudnikih.
V Milvvaukeeu je prišlo večkrat do spo-• padov med policijo in stavkujocnnL Pri
Preji?ved podražitve velja za vse!
Ho avgusta ne sme nihče samovoljno podražavati blaga, tudi kmetje niso izvzeti — Neupravičeno podraževanje mleka
Ljubljana. 3. aprila
Nekateri še vedno nočejo vedeti, da je bila izdana ministrska uredba, ki prepoveduje vsako podražitev blaga do 1. avgusta. Pred dnevi je bila ta uredba uveljavljena tudi v banovini Hrvatski, kar je bilo seveda neobhodno potrebno, saj Je vsa država enotno gospodarsko telo ter morajo biti zakonski predpisi, ki posegajo v gospodarsko življenje, enotni v vseh banovinah. Prav tako jo oa nujno, da nihče ne krši tako pomembnih predpisov, kajti v splošnem interesu je — konzumentov in preducentov — da se cene ustalijo. Tega bi se morali zavedati tudi tisti prodajalci življenjskih potrebščin in zlasti kmetijskega blaga, Id so pred izdajo uredbe samovoljno podraževali svoje blago. Zdaj ni več nobene izjeme med prodajalci kakršnega koli blaga — za vse veljajo predpisi uredbe o prepovedi podražitve.
Tega bi se naj dobro zavedali tudi v vseh pristojnih uradih ter bi naj vestno nadzirali cene. Zlasti je potrebno najstrožje nadzorstvo na živilakih trgih. Naše tržno nadzorstvo ima posebno zdaj pred prazniki najlepšo priliko, da preprečuje samovoljne podražitve. V Ljubljani je prišlo že v navado, da so se vselej pred večjimi prazniki podražili mlečni izdelki in včasih tudi mleko. Letos pa prodajalkam ne bo treba navijati cen že zaradi tega, ker mlečni izdelki ne bodo šli posetmo v denar, saj velike noči ne bomo praznovali tako razkošno kakor prejšnja leta. Vestno nadzorstvo je vendar petrebno, zlasti še. ker nekatere prodajalke očitno še ne vedo ali nočejo vedeti, da Je posle 1 prepovedano navijanje cen na živilskem trgu. Vsekakor bi iih bilo treba do učiti, da rti dovoljeno podra zevati nobenega blaga ter da nista izvzeta tudi krompir in mleko. Posebno pri prodaji krompirja so nekatere prodajalke preizkušale svoje kupčijske talente, odkar se je začela vojna. Krompir se je nenavadno podražil čez noč brez vsakega razloga, zgolj zaradi tega, ker se je prodajalkam zdel prepoceni. Naša tržna politika Dri prodaji krompirja je bila ponesrečena že zaradi tega, ker so prodajalke smete prodajati krompir dražje kakor so ga prodajaM na stojnici mestne aprovizaeije. Kmetice 90 prodajale krompir vselel najmani 50 par dražie kakor ie bil na stojnici. Lahko bi se dogajalo, da bi spretne prodajalke organizirale nakupovanje kTompiria na stojnici ter bi "e zalagale z niim do mile volje, da bi c-^a pozneje prodajale s 30 do 40*'o dobičkom AH se to morda ni v resnici dogaJ^M Prilika ie bila preveč lepa. da bi ie podjetni ljudje ne izrabili. Prodajalke krompirja so se sklicevale, da prodajajo boljši krompir in izbirčni mehčani so iim slep^ verjeli, čeprav ie bil »kmečk1"« krompir prav tako slab. če ne celo slabš: od »industrijskega« na apTOvizacijski stojnici
Nekatere »mlekar!ce«. prodajalke mlekn iz okolice in Ljubiiane. so na lep^m •Menile, da bodo prodajale mleko po ^ 50 do 4 din liter. Začetek tega meseca se
jim je zdel za podražitev posebno primeren. Dolžnost tržnih organov je. da prodajalke mleka pouče L'ovedati jim je treba, da so se uštele, če so mislil, bodo lahko podražile mleko zarad: bližajočih se prazjukov ali v pričakovanju posebnih dogodkov. Kmečkemu prebival?:vu je treba dopovedati, da je ustalitev cen tudi v njegevem interesu. Prejšnje čase so bih zastopniki kmetijeev odločni na.; i i-niki maksimiranja cen kmeitjskega b češ. kmet ne more prodajati svojega blaga po Dredpisanih cenah, dokler niso maksimirane tudi cene industrijskih izd.1 kov in sploh blaga, ki ga kmet kupuie. 7/iaj na velja prepoved r>odražitve industrij-skega kakor kmetijskega blaga. Ce kmetje žele, da se ustalijo cene. ne smej.j tudi sami podraževati svojega blaga Zav3dati se morajo, da so cene pridelkov in i .du-strijske^a blaga medsebojno odvi-n^ Ce bi bila dovoljena podražitev življenjskih potrebščin, ki jih prodajajo kmetie. bi se moralo podražiti tudi blago, ki ga kmetje kupujejo. Ta podražitev bi kmete seveou prizadela in skušali bi si pomagati S P -novno r*>dražitvijo svojega blaga. To bi se ponavljalo brez vsakih izgledov na izboljšanje in na tržiščih bi bil vedno več i i nered. Uvidevni kmet je bodo pač lahko sprevideli, da uredba, ki prepoveduje nadaljnje pc<trazevanje, nei narveriona ?r ti njim. temveč, da jim bo lohko koristi'a Toda učinkovala bo lahk- mto. če ie ne bodo kršili kmetje, indu** :r VSi dri -gi oroducf^nti. Nadromi or^r. ni tri r> nnell gledati nikomur ako?:: prste, kajli slabi zgledi vlečejo ln kdo bi spolova' zakonske predpise, če bi sprevod 1 da re rrru ni treba bati kazni, zaradi krčitev ter izigravanja; z vso odločnostjo |e t-ebn iztrebiti »moralo   tistih ljudi.
Hace In tovariši sprejeli o&3~3&o
Ljub!jam. 4. aprila Kakcr smo včeraj poročal i. .co <=e An * on Hace in obsojeni pajda"? pritožili proti sodbi, s katero ie bil Hace ob so en v dosmrtno, ostal: pa vsak v večletno ieČOi Njihov branilec je prijavil takoi revizijo in priziv in ie vse kazalo da bo mora o sodi§če ponovno obranavati zadevo, s katero so se ukvarjali orožniki, policija in preiskovalno sodišče do'ge mesece vzndar pa so se obsojenci premislili in so včeraj izjavili Dristoinemu sodniku da snreimejo obsodbo S tem ie podala sroTba pravomoćna In so obs:jer>ci z včerajšnjim dnem že začelf prestajati kazni
Svoboden narod ne pozabi nikoli na svote življenjske interese
*
Stev. 77
»SLOVENSKI NAROD«, pate*. 4. aprila 1941.
Stran S
DNEVNE VESTI
— Pomladna razstava »Lade« v Beogradu. V nedeljo je bila v paviljonu Cvijete Zuzorič v Beogradu otvorjena letošnja pomladanska razstava beograjske »Lade«. Razstavljajo vsi umetniki, ki so poslali nekaj svojih del na ljubljansko razstavo v Jakopičevem paviljonu. Razen njih je zastopan še živorad Nastasijević, a med gosti član slovenske >Lade* Tine Gorjup. Na jesenski razstavi, ki je določena za 7. decembra, bo slovenska 3>Lada« nastopila v celoti skupno z istoimenim društvom v BeogTadu.
— Razpis zdravniške službe. Bonska uprava v Ljubljani je razpisala službo zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v B:ež:cah. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v »vezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih banovinskih uslužbencev diavske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri banski upravi v Ljubljani do 14. aprila.
—w Začasna odložitev uveljavitve uredbe o državnem računovodstvu. V včerajšnjih »Službenih novinah« je bil objavljen odlok finančnega ministra, da je odlože-uveljavitev uredbe o državnem računovodstvu do nadaljnje odredbe, razen tretjega poglavja. Uveljavitev je odgođena začasno zaradi odsotnosti večjega Števila uradnikov. Kmalu bo objavljen pravilnik o izvedbi te uredbe in finančne finančne oblasti so dolžne pripraviti vse potrebno, da bodo lahko prilagodile svoje poslovanje  predpisom  nove uredbe.
— Preizkus velikega zagorskega vodovoda. Iz Šibenika poročajo, da so začeli preizkušati veliki vodovod v dalmatinskem Zagorju. Vodo dovajajo od izvira jezera Toraka. O priliki definitivnesa preizkusa vodovoda bodo priredili slovesnost, ki se je bodo udeležili zastopniki banovina in drugih ustanov. Nov: vodovod bo dajal vodo 30 vasem dalmatinskega Zagorja ser bo služil številnemu prebivalstvu Doslej je prebivalstvo dobivalo vodo pri izvirih, ki so bili oddaljeni 10 do 15 km Pogosto je poleti zaradi pomanjkanja vode poginilo mnogo živine.
— Konferenca centrale industrijskih korporacij. Centrala industrijskih korpo-racij je sklenila za 7. t m. konferenco zastopnikov naše industrije. Na dnevnem redu je predvsem vprašanje cen industrijskih izdelkov za nabave sirovin.
— Tekstilna industrija v Jugoslaviji. Po podatkih trgovinskega ministrstva odpade v državi od 4275 tovarn 491 ali 11.53 odstotka na tekstilno industrijo, ki zavzema četrto mesto za drugimi pomembnimi gospodarskimi strokami. Na prvem mestu je živilska industrija in kmetijstvo (32.23 odstotka), na drugem lesna industrija (14.61 odstotka) in na tretjem električne centrale (14.26 odstotka). Po številu tekstilnih tovarn (28.52 odstotka) je na prvem mestu dunavska banovina, na drugem Hrvatska, in na tretjem dravska banovina 24.03 odstotka). Po številu zaposlenih delavcev je tekstilna industrija pri polni kapaciteti na prvem mestu. Zaposluje oko li 75.000 delavcev ali 24.96 odstotka vsega zavarovanega delavstva pri SUZOR-ju. Investirani kapital pri tekstilni industriji znaša okrog 1.5 milijarde ali 12.28 odstotka vsega investiranega kapitala V vseh naših gospodarskih strokah je investiranega 12.25 milijard din. Po vrednosti produkcije so največje tekstilne tovarne v dravski banovini, na drugem mestu je banovina Hrvatska in na tretjem dunavska banovina.
— Industrija banovine Hrvatske. Po podatkih Zavoda za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva pri »Gospodarski slogi«, objavljenih v razpravi »Industrija banovine Hrvatske«, je Hrvatska za Slovenijo najbolj mdustrializirana, ker zavzema 32 odstotkov vse industrije v Jugoslaviji, med tem ko odpade na 1.000 prebivalcev Jugoslavije povprečno 843.984 din investiranega kapitala, odpade na tisoč prebivalcev banovine Hrvatske 946.000 dinarjev7. V Sloveniji odpade na 1.000 prebivalcev 1,982.514 din investiranega kapitala. Povprečje zaposlenih delavcev v industriji v vsej državi znaša 2.1 na 1.000 prebivalcev, v banovini Hrvatski pa 2.2.
— Vojvodina je prejela lani 850 milijonov din za konopljo. V Vojvodini ne pridelujejo le mnogo žita, temveč tudi raznih drugih pomembnih pridelkov tako n. pr. 85 odstotkov v vsej državi pridelane konoplje. Lani so jo pridelali 4.000 vagonov. Pridelovalci konoplje so prejeli lani okoli 850 milijonov din, med tem* ko so pridelovalci v vseh drugih krajih prejeli le 150 miliijonov dim
— Lanski pridelek koruze v posameznih državah. NaSa država je lani pridelala po precej zanesljivih podatkih 43.802.000 stoto V koruze, kar je zelo malo v primeri s pridelkom koruze v ameriških državah. Tako je bilo lani pridelano v Zedinjenih državah 622.121.000 stotov koruze. Argentina je pridelala lani 110.280.000 stotov koruze. Balkanske države in Turčija so pridelale manj koruze kakor naaa država. Tako je Rumunija pridelala 40.090.000 stotov. Turčija le 7,280.000 stotov. Manj je pridelala koruze tudi Madžarska kakor mi, in sicer 34,310.000 stotov.
— Ivoz koruze na Slovaško. Dne 24.marca so začeli izvažati našo koruzo na Slovaško v zameno za pSenično moko. Po Zasebnik podatkih bo izvoženo na SlovaSko iz Medjimurja 485 vagonov koruze. Koruzo
plačujejo kmetom po 250 dinarjev stot.
— Zahteve nafti mornarjev. V Splitu je bil občni zbor strokovne organizacije naših mornarjev, Zveze mornarjev. Na občnem zboru je bila sprejeta resolucija z zahtevo, da je treba združiti aolministra-tivno delo naše trgovske mornarice tako, da ne bo razdeljeno na posamezne banske uprave. V ta namen so zahtevali ustanovitev posebne ustanove, ki bi imela pod svojim nadzorstvom vso plovbo nase trgovske mornarice in ki bi jo vodila banska uprava banovine Hrvatske. Nadalje naj bi ustanovili pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev v Dubrovniku, Splitu in Sušaku posebne referate za mornarje. Ustanovitvi je treba strokovno poslovalnico za zaposlitev mornarjev in banaka uprava naj dodeli potrebno podporo nezaposlenim mornarjem.
— Knjiga »Protiletalska zaščita« vas natančno pouči, kako se morete uspešno zavarovati pred napadi iz zraka Dobite ^o za ceno 25 din v vsaki večji knjigami.
248-n
— Zavodu za slepo deeo v Kočevju je
darovala ga. Marija AgTes iz Rajhenburga 2000 din in postala s tem ustanovna članica Podpornega sklada za slepe otroke. Plemeniti dobrotnici se v imenu slepih ctrok najiskreneje zahvaljuje uprava zavoda za slepo deco v Kočevju.
Iz Ljubljane
lj— Članom lJubUanskejra ambulaioriJa
OUZD.    Člane OUZD  in njihove svojce
opozarjamo, da je zaradi odsotnosti precejšnjega števila zdravnikov otežkočeno nakazovanje zdravniških obiskov na domu članov. Zato naj zaprosijo člani ali ajih svojci za zdravniške obiske na domu v res nujnih in neodložljivih primerih. Zdravniške obiske bo nakazoval urad pri okencu št. l (Miklošičeva cesta 20. pritličje levo), kamor je treb3 prinesti potrdiio delodajalca z navedbo točnesa naslova. Iz istih razlogov opozarjamo člane in njih svojce, da se poslužujejo tudi zdravniških ordinacij v ambulatoriju le tedaj, če je zdravniška pomoč zaradi zdravstvenega stanja nujno potrebna. Pripominjamo da sta ordinaciji dr. Pavln J*mežiea od 9 30 do 12.30 in dr. Debelaka cd 16. do 19 do nadaljnjega ukinjeni Bomilri. ki so se zdravili pri teh dveh zdravnikih, bodo porazdeljeni v druge ordinacije.
Ij— Zveza lovskih društev v dravski banovini   obvešča   člane  širšega  odbora in delegate,  da seje 5. t. m. in skupščine 6. t. m. zaradi nastalih  zaprek ne bo. — Predsedstvo zveze. 247-n —lj Nov grob. V sredo je umrl v Ljubljani krojaški mojster in posestnik g. Ivan Kovic. Pogreb bo danes ob 16. z Zaloške ceste št. 43 k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin,  žalujočim   nase   iskreno sožalje!
lj— Mestna zastavljalnica popolnoma normalno posluje in bo tudi še nadalje opravljala svojo nalogo v vsem dosedanjem obsegu. Ker pa s skrčenim številom osebja ne more tako naglo zmagovati dela. bo mestna zastavljalnica odslej strankam odprta od 7.30 do 13. in od 16. do 18 ure vsak delavnik, edino ob sobotah in pred prazniki bo odprta samo do 13.
—lj Na Opekarski cesti so bili nekateri y skrbeh, da ne bo zasut jarek ob cesti ki je zaradi kanalizacije postal nepotreben Ker bi pa v nepotrebnem jarku zastajala voda in pričela okuževati okolico mestno cestno nadzorstvo z vsemi razpoož' iivlmi sredstvi zasipava jarke ob Opekarski cesti in tudi ob Cesti na loko Ker pa ori-mankuie konj in delavcev se bo to potrebno delo pač zavleklo, sai ie po vsem mestu in po vsej državi zastalo mnogo še potrebnej§:h del.
lj—   Asfaltni   hcdnlki   so   po središču
mesta, zlasti pa v Selenburgovi in Prešernovi ulic: že precej luknjasti in kotanjasti Mestna občina je razpisala napravo asfaltnih hodnikov, prav tako pa tudi dobavo granitnih robnikov.
lj— Huda prometna nesreča v St. V'du. Snoči so bili reševalci po telefonu poklicani v Št. Vid pri Ljubljani, kjei se je pripetila na cesti hujša nesreča Okrog 19.40 se je peljal 331etni mizar Ježe Cu-derman iz Št. Vida na motornem k lesu proti Vižmarjem Zadaj na sedežu je imel 271etnega mizarskega pomočnika A ojza Švigija. Cudeiman ie vozil s precej Si jo brzino, blizu Zaletlove hiša pa mu je pri-vozil nasproti avto. Id se mu ni mogel več ogniti. Motoeiklist se je z vso silo zalitel v avto. ki ga je odbil. Cud:rman in n e-gov tovariš sta odletela na betonsko cestišče, kjer sta obležala nezavest-a. v bolnišnici so ugotovili, da ima Cuderman hude poškodbe na glavi, obenem na zlomljeno desno nogo in desno roko. Švigeli oa poškodbe po životu ter zlomljeno desno nogo pod kolenom. Pri karambolu sta se močn^ ooškodvali tudi obe vozili
—I j V Ljubljani so umrli od 21. do 27. marca: Erber Karol, 74 let, delovodja drž. žel. v p., Vidovdanska c. 9; Ljubi Franc. 72 let, zasebnik. Rožna dolina, C. Xy.-25; Stojan Blaž, 61 let, arzenalni kovač v p.. Vidovdanska c. 9; Mauri Roman. 80 let. finančni nadkomisar v p.. Podlirnbp.rske^a ul. 21; Maurin Josip 74 let. narednik-vod-nik v p., Jegiičeva 10; Beleja Angela, 54 let, zasebnica, Vodnikova ul. 31; Toplak Jožef. 56 let, duhovnik-kaplan, Rečica ob Savinji; Tome Matija, 71 let, čevljar, Vidovdanska c. 9; Cerne Marjeta. 72 let, tovarniška delavka v p., Vidovdanska c. 9; Rebek Antonija, 83 let, zasebnica, Japljeva ul. 2; Kiefer Marija, roj. Lapornik, 56 let. vdova uradnika TPD. Rožna dolina, Cesta V-33. V ljubljanski bolnici so umrli: Guadonini Ksenija, 1 mesec, hči zasebni-ce, Beethovnova ul 4; Culjkar Marija roj. Avšič. 51 let, žena monterja mest. plin., Sv. Petra nasip 55; Gruden Marija roj. Hočevar. 27 let, žena železničarja, Šmarje 10 pri Ljubljani; Tomažin Marija, 36 let, žena posestnika, Mohorje 3 pri Velikih Laščah; Sante j Neža. 33 let. žena posestnika, Razor pri Zidanem mostu; Hočevar Jože, 6 mesecev, sin obč. cestarja. Knej 2, otč. Velike Lašče; Marolt Adolf. 5 let, sin čevljarja, Karlovca pri Velikih Laščah; Pešl Marta, 2 leti, hči posestnika. Brezovica 15 pri Starem trgu; Svarc Olg/a, 26 let, plačilna natakarica. Kranjska gora; Jeršek Danilo, 30 let, zobotehnik, Emon-ska c. 10; Tominšek Aleksandra, 5 dni, hči odvetnika, Ciril Metodova ul. 16; Trunk MIlan, 5 dni, sin jetniškega paznika, Bolgarska ul. 14; Cebulj Franc, 32 let, delavec drž. tel., Matjanova pot 8; Zaviršek
Anton, 5 let, sin *el. zvaničnika, Ob železnici   12;   Mesaric  Rozalija  roj. Pertot.
£4 let. gostilničarka. Breg 2: Kosec Ivana, 66 let, upokojenka tobačne tovarne, Zaloška cesta 15; Kavčič Ana, 43 let, žena kočarja. Vrbi jen je 19, občina Tomlfielj; Pin-tar Leopold, 4 mesece, Lipiceva ul. 3, Dečji dom.
Iz Trbovelj
Slavnostna občina*« seJa. Četrtek 27. marca je postal mejnik v zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vest da je prevzel vladarske posle na slavnem prestolu Ka-radjordjevićev prvi sin pokojnega kralja Aleksandra I. Zedmitelja. ie ves narod pozdravil z velikim navdušenjem. Vse ulice našega trga so bile na mah polne zastav. V Sokoskem domu le bila navdušena manifestacija narodno 6utečega občinstva, ki je potekla ob prepevanju nacionalnih ki patri jotskih pesmi V občinskem domu pa je bila v ponedeljek SI. marca slavnostna seja. ki se jo je udeležil ves občinski odbor in številno občinstvo. V posvetovalnici občinskega doma eo bile ob i tej priliki izrečene tople besede: »Tuđi mi i
iz te sajaste doline trboveljske se pridružujemo milijonom juffosdovenskega naroda ob tem velikem prazniku z globoko vero v srcu v lepSo in boljšo bodočnost našega treamenega naroda. Živel naš kra!J Peter II! Živel dom Karedjordjevieev!
Vrtnarski tečaj. Za zboljšanje vrtnarstva v Trbovljah bo v ponedeljek 7. aprila ob 8. v soli v Trbovljah sestanek, na katerem bo predaval inž. Jeglič  Ciril, vrtnarski
Iz delavskih vrst smo prejeli: V ponedeljek se je v vrsti poravnalnih razprav, ki so kot posebno znamenje ln izraz časa, v katerem živimo, dan za dnem, je bila tudi II. poravnalna razprava med delavstvom in podjetjem Združene papirnice Vevče, Goričane-Medvode d. d. Delavstvo je bilo na razpravi zastopano po obratnih zaupnikih, vseh strokovnih organizacijah in delavski zbornici. Podjetje je podalo načelno izjavo, da na zvišanje delavskih mezd upravni odbor ni pristal, ker podjetje za tako povišanje nima finančnega kritja.
Zastopniki delavstva in strokovnih organizacij takemu odklonilnemu stališču niso mogli pripisovati resnosti, ker je vsa naša javnost in seveda tudi delavstvo še pred kratkim čitalo v dnevnem časopisju lanskoletno bilanco podjetja, ki izkazuje celo povišek na izplačilih dividend. Razumljivo pa je, da je poleg tega izkazanega dobička podjetje zabeležilo lep uspeh tudi v> novih investicijah. Glavni delavski zaupnik Pangaršič je v dolgih izvajanjih prikazal težko stanje delavstva, ki trpi zaradi stalnega porasta draginje, za katerega pa nima v svojih mezdah odgovarjajočega dviga mezd. S števimami }e tudi dokazal, da imajo delavci v paparni tovarni v Radečah veliko višje plače, kakor pa oni. čep*av so bile Združene papirnice v socialnem  oziru vedno vodilne.
Maribor. 3. aprila Na banovinski cesti med Slcv Bistrico in Pragerskim se je pripetila usodna prometna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. O tragični nesreći smo doznali naslednje podrobnosti:
35'etm Stetan Baumfln iz Strigojcev pri Cirkovcih na Dravskem polju se je s «vo jim motornim kolesom peljal iz Slov B' strice preti domu Ko <*e ie vozil po bano vinski cesti, je oćividno izgubil oblast nad vc-ziit m in je z vso silo treščil z motornim kolesom v ograjo mostička preko potn-ka Pevino   Sunek  je  bil  take   močan,  da je
strokovnjak iz Ljubljene.   Ker   je tečaj
brezplačen io zelo važen za sedanje razmere, se vabijo k udeležbi vsi ki se zanimajo za vrtnarstvo, posebno na naše gospodinje.
Odlikovanje. G. Jože Patemost. železniški uradnik in tajnik UROIR. je bi: odlikovan z zlato svetinjo za vestno službovanje. Priljubljenemu narodnemu delavcu iskreno čestitamo!
Ugotovil je tudi, da gre povišanje di\i-dend na račun večje energije, ki jo je delavstvo vložilo v delo. Prav tako je ugotovil, da delavstvo s povprečnim zaslužkom ne zasluži toliko, kolikor znaša Življenjski indeks Benka Grada za 4člansko družino. Na vse te stvarne ugotovitve so zastopniki podjetja Izjavili, da jih upravni odbor in pooblastil za pristanek na kakršnokoli povišanje.
Zastopnik Narodne strokovne zveze je pri razpravi opozoril zastopnike podjetja na čase. v katerih živimo. Ugotovil je, da ti časi terjajo od vseh stanov, da se odrečejo gotovim priboljškom. Opozoril pa je, da zahtevalo nacionalni in narodno obrambni inte^ si, katerim moramo pripisovati prvenstveno vlogo, da je delavstvo v teh razmerah čim bolj zadovoljivo plačano. Prav je ugotovil, da se je treba v marsikaterem pogledu odpovedat! vsem. katerim dividenda odn njena viSina ni eksistenčno vprašanje, zato da bo delavec Imel življenjskim potrebščinam primerno plačilo.
Na vse ugotovitve delavstva in njeg ► vin zastopnikov je podjetje vsako zvišanje odklanjalo in je zaradi tega bila razprava zaključena kot neuspešna Podjetje ima čas, da se odloči še za razsodišče kjer bo moglo s svojimi računi pokazati da ni zmožno ustreči upravičenim delavskim zahtevam.
nesrečni B^uman \   velikem loku pade na cesto   kjer  je obležal  mrtev  z  razbito \o banjo   Ponesrečenega Štefana   R    n> na x> na.*li ljudie poleg razb tega motornega ko lesa s.red; ceste   \a kra, tarag črn nesreče je od5U Mjdna konv.s'ia d<i ugoton vzroke nesreče  Ker n; megla ugotovit   tuu kriv de. tudi ni biU odrejena obdukcij* trupla k   so pa  pok<mai   na  domačem pokopali šču   Usod-ia  prometna   ne^^ča   j€   i*U b< ko odjeknila po vsem Dravskem po'iu  sa j ie b-'  pokom   Štefan  Burmar   ze'o  znan n sr* štovan.
Iz Marf^ra
_ Mariborski m rat ni proračun potrjen.
»Službene novine« so objavile, da je finančni minister v celoti odobril mariborski mestni proračun za leto 1941. ki izkazuje 21 36 milijona dinarjev izdatkov za občinsko upravo In 32 3 milijona dinarjev za mestna podjetja. Doktada -naša 40 « posebna socialna davščina pa 15 rč na neposredne državne davke. Trošarina na vino je 1.50 Din za liter, na pivo pa 1 Din.
_ Z:prt«  tr -orno. V ponedeljek j« z
vlaki nemilih d»ž.ivl;anov odpotovalo is Maribora t-i več trgovcev ki so zaradi tega svoj« trgovini zap.ti. V javnosti po več.ni niti p| l;ilc znnr.o, da so inozemcL Me i drugim so zaprte v Gosposki ulici trgovine urarjev bratov Ilgcr. trgov.na s manufakturo Pucherja. Percova trgovina z g'rv'ili. G vi rev:* trgovina I danskimi klobuk' v U.ici 10 oktobra. Kal dova trgovina z balvani na Aleksandrov5 crsti, slikarsko in pleskarsko podjetje Hobsin-gerja.
—   fVtrta   t«-kstl!na   tvorn«o* ustavila
obrat. Tudi tekstilna tvonvea »Atama« V Xo£a!--ih ie dkj nadal niega Usta t Hi obrato-var.jv* k;kor nekatere d'ii;re tekstilne tvrd-ke o katerih smo že porofa'i Medtem ko so dMavc-  pri drugih tvrd'.ah dobili vsaj
70 nekaj dni m**'do *A.tama« ni izplačala cMavcem m zd • za I4dnevB0 odpovedno dobo. Pr ie oblasti bodo morale nekaj lkrenr« < ori-n..-1 M h dr'avcev. Naj-
boljs bi v   r k  tbeat takoi Ime.
nuie v" ■ H ) mi ki nal odredi obratovanj s da bod ' invc! zaposleni m bodo dobivali vr.ai r ikronmo merd\ ki so jo preJsansTl đcs'ei Tova n-»rje ki so ustavili obratovanje brez razloe;a. je treba poučiti d v teb hud h časih ne smejo vzne-nvr"^ delavstva k°r se na ta nnčin na. me::o:nn ?"k 'u:^ d^žnvl ln skuš-ijo ustvariti nemiri V ne t rh trnih državah imalo že da!:^ č-Mri v veljavi ■akOBitO določila, ki so v tem noerledu zelo stroga in določajo e!o odvzem obrata, če bi tovarnar fkusal brez teh n 1 VBrofTM omeiiti obratovanje ali pa - ostaviti Obrat. Ker smo zadnje čps.a pr: • 1 ■ lo rali n\earmall razne ukrene od ' hi       vsekakor umest-
no da bi ■ seda poslužili tudi podobnih ukrepov, k kor ph Imajo p> drug-od proti tovarnT eni k1 ' ,,J,,av> sabotirati delo v drtavaa *o si nakon čili ogromna
bogastva, međi 1 ko je delavstvo denet-ietm d ' »as sV:- ijna oizke mezde. Pripada - pravica 0*0 eaačlte s strani Iržave • * ljudem k fo nagrabijeno Dgronu o ' v o me't m spr »vili na • varno v 10 Tu «0 ostali obrati z vsemi po*r ni M suro * "''m |n fle'nvoijn: de-.avci ki potrebujejo zapeli've in zaslužka za • - mje svojih drž n Pristojna -»bl',et n - [izd ?rnud ms ukrepe, da se bo č e' ^ so ti p d 1 obra' rvanje aM pa prisili dr' eo z-'Tl: s-oje obrate, da plačaj m a ves čas. ko ne bodo Tapev'i mi. i    I  | ol.)
VlcmUczm ln tatovom Uolez 223 sledv
VScm v trgovino Franca Podobnika v Rajniku
Ljubljana, 4. aprila Policija lovi in zasleduj? predrzno diuž-bo vlomilcev, ki s: pričeli viamlj-ti v trgovine s kolesi in nadomestnimi deli. O'o koncu preteklega tedna so ponoči vdrli v trgovino Mirka Greg"crina v št. Vidu. Najbrže so dobro vedeli, da je gospodar odsoten, zato so svoj posel opravili brez posebnih ovir in težkoč. Odnesli so za okrog 6000 din raznih nadomestnih delov za kolesa, v prvi vrsti gumo, ki postajja sedaj že precej redka in zato tem dragocenejša, nadalje več sedel, obročev ter nekaj dinamo-t -ctilk. Včeraj ponoči so najbrže isti vloi.iilci obiskali trgovino Franca Podobnika v Rudniku. Ponoči, ko je vse spalo, so prišli na dvorišče hiše, kjer so najprej vlomili skozi zadnja vrata, ki vodijo v malo predsobo, nato odprli druga vrata, zatem pa vdrli skozi skladišče v trgovino. V trgovini so se dobro razgledali in izbrali najboljše blago. Odnesli so 11 kompletno montiranih obročev ln sicer pet zadnjih in šest sprednjih, šest sedet, nekaj orodja in nekaj drugih predmetov. Odšli so po isti poti, kakor so prišli, ne da bi jih kdo čul ali opazil. Vlom je lastnik takoj zjutraj prijavil orožnikom v Škofljici, obveščena pa je bila tudi policija. V Rudnik je odšel dopoldne policijski dak-tiloskop, ki je na posameznih predmetih v trgovini posnel prstne odtise treh vlo-
milcev. Podobnika so vlomilci, ki jih oodo varnostni organi bržkone kmaiu prije'i. oškodovali za okrog 500 i din
Tudi tatvine koles izprea gostln, trgo vin in drugih lokalov so še vedno na dnevnem redu. Te dni je bila policiji zopet prijavljena cela vrsta teh tatvin, ki jih izvršujejo, i.akrr sumijo kriminalni organi, po večini pokvarjeni mletoletniki. Izpred Prešernove kavarne je bilo včeraj ukradeno 1600 din vredno žensko kolo znamke »Torpedo«   last Franca Bara.
Iz veže Kolovratove gostilne je tat odpeljal Jožetu Godcu 1300 din vredno, ze leno pleskano kolo znamke »Vanderer«. Na Tyrševi cesti Je nekdo ukradel Valentinu Tometu Izpred nekega vlnotoča 1500 din v ^dno, temnozeleno pleskano kolo znamke »Stvria« Izp-ed glavne pošte v selenburgovi ulici je bilo ukradeno Antonu černaču 1500 din vredno kolo znamke »Torpedoc. Izpred Leonišča na Zaloški cesti je tat odpeljal Jožetu Avscu 1200 din vredno, črno pleskano kolo znamke \VKD Frančiški Lončarjevi Je tat ukradel 1200 din vredno žensko kolo iz kleti v želez nikar jevi ulici. Prav teko je tat odpeljal Cilki Hodej 1200 din vredno kolo znamke »Miele« in sicer z dvoriš'a mas St. 28 v Kolodvorski ulici. Policiji je bilo prijavljenih tudi več tatvin koles v neposredni mestni okolici.
0£r' ":3* š'isttrječani m tlemovino
Z3
a *c
L -
%c(elntea
KOLEDAR
Danes: Petek 4 aprila: Izidor.
DANAŠNJE PRIREDITVE Srbsko-slovenska razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18
DEŽl ii\E LEEARNE Danes:  Mr. Bakarčič, Bv. Jakoba trg 9,
Miklošičeva cesta 20; Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
I stils v operni reper*oar 7* abrnient* Kol-lovo opereto »Tri stare Škatle« Nada inJi repertoar y operi in dr m' *k.i>al' s prr*-r.~-~ni>o vlog  za vse abonmaje v redu
odigrati.
Nase fle^lisče
D B A M A
Začetek ob 20 url Petek, 4. aprila: zaprto
Sobota, 5. aprila. Šesto nadstropje. Red B
Alfred Gehri popelje v svoji igri »Šesto
nadstropje« gledalca v ozračje in med osebe, ki jih ie izklesal kot zanimiv reU^f z izbero hiestegih podrobnosti in mešanico humorja in čustva, ki nas zabava in razneži. Glavni vlogi bosta igrala SimčiČeva in Tiran, ki bo igral tokrat prvič vlogo Jon vala. 5 prihodom novega stanovalca Jonvala v Šesto nadstropje te razvile mod mladima človekoma ljubezen, ki ima težke posledice, a jih požrtvovalna ljubezen delavca Joja do Edwige izbrise. Važne vloge imajo se: Gabrijelččiceva. Lipah. Sever. P Juvnnova in Mllčinskl ki bo prvič igral vlogo Maksa. Režija je dr. Krefta. Predstava v soboto bo za red B.
OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 4. aprila:  ob. 19. uri: Materinska proslava. Prireditev krščanskega ženskega društva. Cene dramske Sobota, 5. aprila: Tri stare Škatle. Red A
Uprava Narodne-a gledališča Je sarad* a na ieUo aborjentov avr-
Sorzrm noročiJa
Curih. 4. aprila Beograd 10 Pariš 9.35, London 1737.50. New York 431 Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 39.50, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stoclcbolm 102.676? Oslo 98.50 Kodanj 83.50 Sofija 425. Lisabcna 1727.50. Budimpešta 85. Atene 300, Cargr*d 337.50. Bukarešta 200, Helsingsfors 870, Buenc* Aire* 99.75.
V nedeljo ine 30. marca so se zbrali k zahvalni službi božji v izredno velikem številu vsi zavedni župljani Sv. Marjete ob Pesnici Nato so poinoštevilno odkorakali pred Šolsko po? opje. kjer je bila proslava vladarskega nastopa Nj Vel. kralja Petra II Zbralo se je več sto mladih in -tarih domn;;ubov. katerim je uvodne besede spregovoril g. župnik Anton Ranta-£a. ki je ljudstvo seznanil s potekom velikih zgodovinsko važnih dogodkov zadnjih dni. Zatem ie g. M rko Vauda intoniral državno h nno. ki jo je šolska mladina ob navdušenem popetju ostalih zbranih odpela v svečani zbranosti. Bodrilne besede proti vsaki malodušnosti, ki je danes povsem neumestna je spregovoril Anton Suman ki je tudi prečital kraljev nastopni proglas Ob sklepu je povzel besedo g. Vauda prečital proglas ministrskega predsednika in opozoril, da moramo biti prav ob meji vsak na svojem mestu in nikakor ne smemo nasedati lažnj'.v.m prišepetava-njem Dostojni naši proslavi naj sledi dostojno m mirno nadaljevanje vsakdanjega dela, ker bomo le tako ostali pravi obmejni čuvarji Jugoslavije
Ljudstvo je z velikim navdušenjem in glasnim pritrievaniem poslušalo govorni* ke ter vzklikajo kralju in domovini. Prav tako je z navdušenjem odobrilo naslednjo ; brzojavko:
Obmejni  S'ovenci,   zbrani   na kraljevi j proslavi pri Sv. Marjeti ob Pesnici, pošiljajo Nj  Vel. kralju Petru II. izraze svoje neomajne vdanosti in zvestobe! Živel kralj Pe^er II!
Nato ie iz grl vseh zaorila vseslovanska himna »Hej Slovani«, ki je odmevala daleč preko naših obmejnih hribov in dolin kot glasna prisega domoljubnosti in pripravljenosti naših obmejnih čuvarjev Jugoslavije.
Slovenska kolesarska zveza v Ljubljani. Redna seja Slovence kol^a^rrke zveze bo v petek 4. t. m rb 19.30 v kavarni Vosper-nik. Stari trg 34.
InseriraHe v  SI. Narodu"!
Pogrebni zavod GaiSek, Ljubljana
V globoki Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijatel^m ln znancem, da nas je za vedno zapustil nad ljubi oče, stari oče, stric in tast, gospod
Kovic Ivan
krojaški mojster in posestnik
ter sa je po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v sredo o polnoči preselil v lepše življenje.
Pogreb dragega, nepozabnega pokojnika bo v petek 4. aprila ob 4. uri popoldne is hise žalosti, Zaloška cesta St. 43, k Sv. Križu.
Sv. masa zadušnica se bo brala v farni cerkvi Sv. družine v Mostah dne 5. t m. ob 7. uri s jutra j.
LJUBLJANA, dne 8. aprila 1941.
žalujoče rodbine: KOVIC, KUS, ZORIC.
Poravnalna razprava z Združenimi papirnicami brezuspešna
Smrtna nesreča motociklista
Stran 1
»SLOVENSKI NAROD«, petek, 4. aprila 19€L.
fitev. 77
Pregled dela za nas tujski promet
Ob občnem zboru ljubljanske Tuiskoprometne zveze nekaj podatkov o njenem delu in o njenih uspehih
Ljubljana, 4. aprila I>anes dopoldne je bil v dvorani Zbornice za trgovino in industrijo obćni zbor ljubljanske Tujskoprometne zveze. V času, ki ga za razvoj našega tujskega prometa nikakor ne moremo sleti za aobrega, bo podala obračun svojega dela v lanskem letu, hkrati pa poizkusila dati smernice za nase letošnje tujskoprometno delo, ki naj bi bilo — to je čisto zanesljivo zelja nas vseli — čim bolj živahno in razgibano. Bližnji dnevi bodo o tem izpregovorili določnejšo besedo.
Kljub neniiinim časom je ljubljanska Tujskoprometna zveza tudi lani imeia obi-io dela. Njeno članstvo — sedaj ima ie 107 članov — je lani celo poraslo. Med član I prevladujejo tujskoprometna društva in ziiavilišča, ki jih je v tej naši matični tujskoprometni ustanovi včlanjenih 46, z 20 člani slede gostiln i carska združenja, s 16 člani osrednje društvo SPD in njegove podružnice v raznih naših krajih, z S člani razne občine in s 4 člani krajevni občinski turistični odbori, d očim jih 13 odpade na razna druga združenja in ustanove.
Njeno tujskoprometno delo je bilo tudi lani precej živahno, zlasti živahno pa je bilo njeno sodelovanje z raznimi oblastvi, ustanovami in organizacijami. Med njimi moramo predvsem omeniti bansko upravo, ki lani sicer ni sklicala svojega ban o vinskega tnjskopiometnega sveta, vendar pa je kljub temu sodelovala pri vseh akcijah za povzdigo našega tujskega prometa. Važno je bilo tudi sodelovanje zveze z raznimi ministrstvi, pri katerih je za svoje predloge naletela na razumevanje in dosegla nekaj prav lepih uspehov. Med ostalimi važnejšimi akcijami naše Tujskoprometne zveze v lanskem letu moramo omeniti tudi njeno sodelovanje z Društvom za ceste, s katerim je skupno predlagala tehničnemu oddelku banske uprave in ministrstvu za gradbe, da bi Slovenija z novelo zakona o državnih cestah dosegla razmerje med kilometri državnih in banovinskih cest, ki bi ustrezalo povprečnemu razmerju v vsej državi, in da bi se državno cestno omrežje pospešeno modernizirajo.
Važna je bila tudi pozornost, ki jo je naša Tujskoprometna zveza posvečala zbolj šanju našega zimskega tujskega prometa Z urejenimi smučišči in smuškimi izseki razpolagajo sedaj Kranjska gora, ki ima obsežen smuški svet pod Bukovnikom, Rateče in Planica z urejenimi smuškimi tiri do Tamarja, kjer je standardna proga za amuk z Macesnovca, in Bohinj, ki je dosti pridobil zlasti z izseki v Zagradcu in ima lepo zaokrožena in povezana smučišča na Rudnici, na pobočjih črne' prsti in v Zagradcu. Na podlagi podatkov bo zveza v kratkem izdelala program za izvršitev izsekov v neposredni bližini važnejših naših tujskoprometnih krajev.
Obilo je bilo tudi drugega dela v korist našega tujskega prometa. Omenimo naj zvezin predlog za ureditev prostorov za razvrščanje avtomobilov na Bledu, pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru in Na Pla-nini-Sv. Križ, njeno posredovanje za nepretrgane božične počitnice, sodelovanje z ravnateljstvom naših državnih železnic glede izletniških vlakov, njeno zavzemanje, da bi nedeljske povratne vozovnice veljale od petka do ponedeljka opolnoči, prizadevanje, da bi ne bil preveč omejen železnica promet, predloge glede avtomatiziranja telefonske službe na Gorenjskem in predlog, da bi ob izpremembi poštnega pravilnika državna pošta uvedla znižane otroš. e vozovnice za vse poštne avtobuse v istem obsegu kakor veljajo v železniškem prometu. Med ostalimi ustanovami in organizacijami, s katerinu je zveza sodelovala, moramo predvsem omeniti ljubljansko občino, zbornico za trgovino in industrijo, Narodno banko, centralo Putnika v Beogradu, Tujskoprometno zvezo v Mariboru, Zvezo združenj prostiimcarskih obrti za dravsko banovino, Združenje avtobusnih podjetij. Slovenski avtomobilski klub, Slovensko zimskosportno zvezo in Ljubljanski ve-lesejem.
Tujskoprometna propaganda se je lani razvijala v znaku nov*n tujskoprometnih razmer. Večina držav. <J so v prejšnjih letih dajale Sloveniji oziroma njenim tuj-skoprometnim krajem veliko število gostov, je ukinila izdajo potnih listov. Propagandno delo. ki je bilo v prejšnjih letih predvsem usmerjeno v inozemstvo, je moralo biti preusmerjeno na lastno državo. Uspehi smotrne propagande v naši lastni državi za obisk slovenskih tujskoprometnih
krajev niso Izostali, saj je naša tujskoprometna bilanca za lansko leto razmeroma
] zadovoljiva, o čemer pa smo obširno že ne-! davno poročali. Za razne propagandne Iz-j daje je ljubljanska Tujskoprometna zveza lani porabila skoraj 90.000 din, med temi izdajami pa moramo kot najvažnejša omeniti letaka >Slovenija< za razstavo na Zagrebškem Zboru in za razstavo v Budimpešti. Vtak izmed teh letakov je izšel v nakladi 10 000 izvodov.
Ljubljanska Tujskoprometna zveza je lani za propagando slovenskih tujskoprometnih krajev poskrbela tudi z raznimi razstavami in predavanji, omenimo naj zlasti uspelo razstavo v Budimpešti, kakor tudi s svojim >Tedenskim tujskoprometnim pregledom« v ljubljanski radijski oddajni postaji. Važno propagandno sredstvo za obisk slovenskih tujskoprometnih krajev je tudi kolektivna reklama, ki je bila lani v poletni in zimski dobi objavljena skupno 142-krat.
Kakor smo že nedavno v nekem našem članku omenili, M morali naši kraji pri kolektivni reklami slovenskih tujskoprometnih zvez sodelovati v čim večjem število in čim bolj obsežno. Kolektivna reklama je sorazmerno poceni, po uspešnosti pa ne zaostaja dosti za Individualno reklamo.
Propagande za obisk slovenskih tujskoprometnih krajev v inozemskih listih lani iz razumljivih razlogov ni bilo. Proračun propagandnega oddelka ljubljanske Tujskoprometne zveze za letošnje leto izkazuje 152.000 din dohodkov in izdatkov.
V splošnem lahko za lanski tujski promet v slovenskih krajih navedemo, da je bil v primeri s predlanskim letom sicer slab, vendar pa spričo viharnih časov, ki jih je lani preživljala Evropa, sorazmerno vendarle zelo dober. Statistična tabela bi pokazala, da je bilo lani v naših letoviščih m zdraviliščih 38.797 domačih in inozemskih gostov manj kakor v predlanskem letu, d očim je padec noenin znašaj 228.660. će računamo, da vsak gost v naših tujskoprometnih krajih porabi na dan samo 100 din, je Slovenija lani zaradi nemirnih časov  izgubila 22.866.000 dinarjev.
Bistvena izprememba nastane, — pravi poslovno poročilo ljubljanske Tujskoprometne zveze. — če iz statistike izločimo mesta, kamor prihajajo tudi iz inozemstva po večini le trgovci in poslovni ljudje, kakor sta n. pr. Kranj in Ljubljana, ter Bled in Kranjska gora, ki sta utrpela največjo škodo. Samo v teh štirih krajih je bilo lani 2G.126 gostov in 140.374 nočnin manj kakor v predlanskem letu. će pa primerjamo nočnine samo domačih gostov obeh let, vidimo, da je bilo planinsko klima-tičnih letoviščih 65.795 noenin manj, do-čim so zdravilišča in ostala letovišča lam zabeležila 5.404 nočnine več. Izmed planinsko klimatičnih letovišč so največ nočnin izgubile Kranjska gora (21.914), Jezersko (11.975), Dovje in Mojstrana (6.566), Rateče in Planica (9.146) in Bohinj s svojimi kraji (6.435), Slatina Radenci, Dobrna in Rogaška Slatina pa so zabeležile lani 67.019 noenin več kakor v predlanskem letu.
Iz teh podatkov, kakor tudi iz dejstva, da so dobro urejena in relativno cenena zdravilišča izkazala velik porast nočnin, so dovolj jasno vidni vzroki nezadostnega dviga ali celo padca nočnin domačih gostov v letoviščih — obmejna lega, neurejenost, relativno visoke cene in nezadostna reklama. Ljubljanska Tujskoprometna zveza je v okviru svojih možnosti poizkušala lani s primernimi sredstvi povečati obisk naših tujskoprometnih krajev. V korist domačega tujskega prometa je na svoje stroške uvrstila v svojo zimsko in poletno kolektivno reklamo tudi manjše kraje, ki sami nimajo dovolj sredstev za propagando. Potegovala se je za olajšave in udobnosti v prometu in za boljšo urejenost tujskoprometnih krajev. Na polju mednarodnega tujskega prometa pa se je v začetku lanskega leta, ko je bilo zanj še nekaj izgledov, zavzemala za primerne ukrepe glede nabave potnih listov in nakazil potrebnih valut oziroma glede boljšega tečaja tujsko-prometnega dinarja, S temi ukrepi bi bilo olajšano, deloma pa šele omogočeno potovanje v Jugoslavijo iz Nemčije, Italije, Ce-škomoravskega protektorata. Slovaške, Madžarske in vseh balkanskih držav. Razvoj dogodkov je zvezo prisilil, da je svoje propagandno delo pozneje omejila le na Madžarsko. Uspeh je bil takšen, da je celo pozimi prišlo nekaj madžarskih skupin v naše tujskoprometne kraje-
Pri takem položaju so izgledi za letošnjo tujskoprometno sezono samo pri domačih
gostih. Napovedovati uspeh ali neuspeh na-
se letošnje tujskoprometne sezone je trenutno nemogoče in bi bile tedaj tudi besede o tem problemu odveč.
Za zaključek skromnega pregleda o obsežnem delu ljubljanske Tujskoprometne zveze v lanskem letu naj omenimo, da ji je predsedoval njA>ir»<ir banske uprave v pokoju g. dr. Fran Rate j, podpredsednika pa sta bila predsednik gostinskega odseka Zbornice za trgovino in industrijo g. Ciril Majcen in predsednik blejske Zdraviliške
komisije g. Anton Vovk, d očim so bili člani in delegati v upravnem odboru zastopniki vseh važnejših tujskoprometnih kraj ustanov ln organizacij, ki imajo posredno aH neposredno zvezo s tujskim prometom. Dobro sestavljeni odbor je z ravnateljem dr. Žižkom in uradništvom svoje naloge izvršil vzorno in v polni meri, za kar zasluži priznanje javnosti. R-y
Duhovni koncert
Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« je priredilo v ponedeljek svoj duhovni koncert, na katerem je izvajalo Lukačićeve »Mote te« in Palestrinovo »Misa Papae Marcelll«. Lukačičevi »Moteti« so pisani v jasnem, preglednem stilu in po invenciji niso prav posebno bogati; najboljša moteta je bila menda poslednja izvajana iQuam pulehra es). Prvo (Coeli enarrant) za basovski solo je zelo dobro Izvajal s svojim lepo zvenečim ter obsežnim glasom Lupša. Duet Quemadmodum desiderat za tenor ui bariton sta izvedla Sladoljev ln Kos, med katerima je bil prvi tako po tehnični dospelosti kot po glasovni kvaliteti daleko pred njim. Sopranski solo je pela v Can-tabo Domino zelo lepo izdelano in čustveno Korenčanova. Sopranski in altovski duet Orantibus in loco isto sta peli Kristanova in Virškova; poslednja je v tehničnem pogledu še zelo neobdelana in zato seveda ne more prinesti Unije s potrebno fineso. Tenorski in baritonski solo sta v Cantate Domino prav lepo izvedla Sladoljev in Dolničar, kvartet Quam pulehra es pa so v prav lepi skladbi prikazali Korenčanova, Ložarjeva, Sladoljev in Lupša. Celotni vtis je bil zelo dob*3** ln je izzvenel v smislu posrečeno izbrane celote. Na or-glah je spremljal prav dobro Rado Simo-niti, ki je bil zlasti pri ženskih glasovih mestoma nekoliko premočen, kar pa kvalitete celote v splošnem ne izpreminja.
V drugem delu je pevsko društvo * Ljubljana« izvajalo krasno, invenciozno bogato, harmonično in melodično pestro Palestrinovo visoko kvalitetno »Missa Papae Marceli!« v šestih delih (Kyrie, Gloria, Čredo, Sanctus, Beneditus, Agnus Dei). Intonativno je bil zelo odličen, prednašanje je tudi bilo vzorno. Prav zato je bila celotna tehnična pripravljenost odlična, kar se je očitovalo predvsem v preciznosti podajanja in v lepih pianih ln mf, kjer so bili vsi glasovi medsebojno zelo lepo izenačeni; nekoliko manjša je bila ta izenačenost v f, in ff, kjer so izstopili poedinci. Pevski zbor se je tokrat predstavil kot lepo kvaliteten in resno stremijiv glasbeni korpus, ki bo v smeri takšnega delovanja mogel doseči Še zelo lepe uspehe. Vadil ga je njegov dirigent Rado Simoniti odlično in ga izdelal ne le tehnično, temveč tudi vsebinski; izčrpal je vse mogočne in bogate Palestrinove mojstrovine in jih izoblikoval v verno interpretacijo. Tako je posredoval zboru in celotni izvedbi tisto kvaliteto, ki odgovarja umetniški vrednosti Palestrinove skladbe. — Koncert je bil Izvajan v stolnici, kjer zvoki zvenijo v celoti dolgo in si zato zaporedno sovpadajo, kar povzroča mešanje zvokov in zato vtis določene sekundarne harmonične nejasno-
sti; to je bilo zlasti v drugem delu koncerta, vendar celotnega estetskega vtisa nikakor ni zmanjšalo. Celotni koncert pa je bil na lepi. kvalitetni višini in je dosegel odgovarjajoči uspeh. ©i.—
Iz Cel i a
—c Gostovanje ljubljanske opere odlože-
no. Drevi bi morala ljubljanska opera uprizoriti v celjskem gledališču Verdijevo opero ifPles v maskah«. Gostovanje pa so morali zaradi tehničnih zaprek odložiti.
—c Naraftča'ski dan v Laskrm odpovedan. Za nedeljo 6. t. m. določeni sokolski naraščajski dan v Laškem je preložen na n^dolcčen *SS
—e Začasna ukinitev dveh avtobusnih prog. Mestno avtobusno podjetje v Celju je zaradi izrednih razmer do nadaljnjega ukinilo avtobusne vožnie na progah Celje —Kozje—Podsreda in Celie—Teharje.
—c Mrkonjičev steg skavtov v Celju razglaša, da se morajo člani redno udeleževati sestankov v krojih. Svarunova me-ščanskošolska skavtska četa bo imela v nedeljo 6. t. m. ob 8. zjutraj v svojem stanu zbor za skavtsko Drioravljenost.
—C Upokojeno učlteljstvo ir Celja in okolice se bo sestalo na veliki četrtek 10. t. m. ob 14. v Nabavljalni zadrugi v Celju.
—c Samomor. Na Brnici pri Petrovčah se je na podstrešju viničarije bliTu svojega stanovanja obesil 291etni čevljar Pavel Jošt. Našli so ga otroci, ko so hiteli za sovo. ki se je bila skrila na podstrešju. Jošt je bil že mrtev. Vzrok obupnega dejanja ni znan.
—c Dve nesreči. V Kamnici pri Teharju je slamorezmea v sredo zgrabila S51etnega posestnika Franca Klepeja za levo roko in mu odrezala štiri prste. — Isteera dne je padel 32letni posestnik Franc Planinš^k iz Trnoveli pri Celiu na cesti v Vojniku pod voz Kolo je šlo Planinsku čez levo roko in mu zmečkalo prste. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
j plačati z življenjem, da je začel prvi ks>-dati. Tobačni monopoli v evropskih državah bi bili tudi dolžni Dostavljati spomenike prvemu evropskemu kadilcu.
Kruta ženska oblast
Dr. Jack Hanni, ameriški antropolog, je c<lkril deželo, kjer so moški pod strogo žensko oblastjo. To je v Nigeriji. Gre za primitivno afriško pleme Ibo.
Na videz sicer viadjo možje, toda gorje jim, če se zamerijo svojim ženam: Po običaju njihove religije, imajo žene pravico dehti hrano ip. varovati zaloge življenjskih potrebščin plemena. Ko M zdi ženi. da se je mož pregrešil, ga lahko kaznuje s postom. Kazen je lahko milejša ali strožja, odvisna pač od greha moža, odnosno od krutosti žene. Včasih žene ne dajo možem dalje ćasa nobene hrane ln nič čudnega ni, če mora hud grešnik umreti od lakote. Zato je razumljivo, da se možje prav radi pokore svojim oblastnim ženam. Deklice tega plemena se omote zelo mlade. Običaj je. da mora ženin, preden se omoži, plačevati posebno dajatev staršem, kar lahko traja včasih tu«h več let. Ce ne pride do možitve, starši niso dolžni vrniti tega davka, ki ga je plačeval ženin.
Učeni antropolog se je moral po rud! ti v Afriko, da je odkril te zanimive običaje. Toda podobni običaji vladajo marsikje tudi v civiliziranem svetu v Ameriki ln EvropL Ail nimajo morda žene v Ameriki še večje oblasti kakor v Nigeriji?
—lj Nov grob. Dne 22. marca je bU pogreb g. Stojana Blaža, zvestega naročnika »Slov. Naroda c in zavednega Slovana. Bodi mu ohranjen blag spomin!
Prvi evropski kadilec
Kakor znano Krištof Kolumb ni niti slutil, da ie odkril novo celino, ko ie naletel na ameriško obrežie Mislil ie da je odkril novo pot v zapadno Indijo K kor zatrjuieio življenieoisci Krištofa Kolumba, ie vplival nani zlasti Mano Polo Zato ie mislil da bi lahko odkril novo pot v Indiio in ie bil prer>ričan di ni d^l*? <"*d Kitajske ko ie pristal ob am«*riSki oba'i Mislil ie. da ie v bližini nekdanie kitajske nrestolnice Han-čen-fu Znto ie posTal •■^voje odnosi a n^tvo. k* nai bi našlo t<~» me-^o in oddalo mosoniemu kan-i nie^ove darove Odposlanca stn bila nlemič D^n Rodri^o do Jerez ln Ltiis de Ton-es ki oa sta se če-* štiri dni vrnila i o povedala da sta nasln le malo va- in nrm'Hvno m-ebivalsb'o dm^m srt" prioov^do-
^ala o preh'Va'cih da kade D**n Rodri^o ie r>r"' tei nrilik: naliči1 kad:t: bn 'b T-^-nifvi v Kvrono i° orine***! S seboi -*aln2o tobnčrrh listov Ko ie njec°va no^nžna žena opazila d<» Tn^fi d?Tn -ko^-J n~s se ie silno pre^ra^iln zbegala i? t- duhovniku in trm rx>v»dala d^ i<* Do**a T? - d -; ^a na potovanju o-b^Hei h"d;č Do->~ Rod-ri«^a ie na p^^a^i te priia*-« p~*tieJa in-kviziciia in vt**H so ^ v iečo T^i1 i« za-mrf š+;»-' letn hn ^° v ieč1* umrl V rrdo~m krai" Doni Rodri^n Avmonte. v nrovin-CtH rTnp>Hri ran ni nio?oT-prm roi«*tnrt^"> do— mn V7§d*»ri KW»nrrt$#cn nin5r- v boct^9^ n^ nrvee-a evTonsk<"*?a  kadiloa    ki moral
Severni jeleni
na Norveškem
Število severnih jelenov na Norveškem cenijo po najnovejšem štetju na okrog 125 tisoč živali. Od teh jih oskrbujejo kakšnih 100.000 Laponci v severnem delu dežela. Največ severnih jelenov ima na Norveškem pokrajina Finmarka.
Lokomotiva je eksplodirala
Pri ranžiranju se je razletel kotel veliki* lokomotive brzega vlaka, ki obratuje med Denverjem in Rio Grandejem. Nesreča se je zgodila ob nekem železniškem prelazu, kjer so čakali avtomobili in pešci, tako da je bilo ranjenih 22 oseb.
Sobota, 5. aprila Ob 7: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan vencek veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. 13.20: Plošče. — 14: Poročila. —17: Otroška ura: Pavlihovi muzikant je. Nastop Pavlihovega odra (prenos iz velikega studia). — 17.30: Med igračami (plošče). — 17.50: Radioprogram. — 18: Orgelski koncert (g. prof. Matija Tome). - 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Plošče. 19.10: 2n nagrad za razpis med objavami. 20: Zunaje-politični pregled (dr. Al. Kuhar). 20: »Lepa si pomlad zelena*. — Vrsta prizorov, ki jih je napisal Mirko Ljubic, izvajajo člani radijske igr. družine, vmes nekaj plošč. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
MALI OGLASI
deaeda 50 par. davek pose ne j Preklici, izjave oeseaa din i*—
laveic posebej, snamko  — Popustov sa aia.e j^iase ne priznamo •a pismene odgovore glede malin oglasov )e «j-eba priložit
2^»Zist!
RAzno
3eseda 50 par  Daven posebei Malman1Si znesek H.~ din
SPET BOSTE MLADI,
KREPKI EN PREROJENI
če boste stalno uživali »AMBROŽEVO MEDICO« Dobite jo le v »MEDARNI«, Ljubljana, židovska 6.    13. T.
Male oglase
za sobotno številko
„Slov. Naroda"
sprejema uprava do V« 10. ure dopoldne
POZOR!
Če želite imeti svoje čevlje hitro ln solidno popravljene, se priporoča brzopopravljalnica čevljev, gumija itd. KLAVŽER, Ljubljana, Vosnjakova ulica 4. Gumaste podpetnice vseh številk v zalogi 713
Kil SEJE
Beseda 50 par  Davek posebej
Naimamši znesek S. din
BUKOVE PLOHE
Ln deske ugodno prodam. Kočar Ludvik. Rova, Radomlje.
711
OTROŠKI VOZIČEK
globok, moderen, najnovejše oblike, skoro nov, je po ugodni ceni naprodaj. Celovška c 71, pri Veri Novosel. 711
8e3eda 50 par. Davek posebej Najmamši znesek H. din
GOSPODLNJE
za medene potice rabite ^dlnc !e ajdov med. katersga dobite v MEDARN1. Ljubljana. Židovska uL 6. 16 T.
beseda 5u par   Da veh posebej. Naimamši znesek S.— din
FRIZERKA
verzirana v vseh delih išoa službo. Nastopi 16. t. m. Naslov: Poldi Štrukelj, frizerka, pri Sesek. Laško 710
BRIVCA
sprejmem takoj. Plača 100 Din tedensko z vso oskrbo v hišL M. Bukovčan. Celje. 712
infORMACJl
Beseda 1.— din. davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din
IZJAVA
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove svojega ^ina Sava, ki bi jih napravil v kateri Koli obliki. Trost Miroslav, šolski tajnik v Kočevju. 714
e v »Slov. Narodu«!
r*ierre Mael:
22
Blodna ljubezen
Roman
— Glejte, je dejal v trdnem prepričanja. — Vsaka žena ljubi svojega moža, ali pa naj bi ga ljubila. In drznem si trditi, da si ne želi nič boljšega kot ljubiti ga. Od moža je odvisno, da ji ljubezen čim bolj omogočL — In ker ga je Romain osuplo pogledal, kakor da ne verjame njegovim besedam, je Deodat pripomnil, da si more ljubezen priboriti samo z ljubeznijo.
— To je nekako tako, kakor pri nalezljivi bolezni, ki prehaja iz človeka na človeka. Kar poglejte recimo otroke, kako obožujejo svoje starše. Vzrok tiči v tem, da starši sami posvečajo otrokom skrb in ljubezen in sicer tem večjo, čim manjši in šibkejši so otroci torej čim več njihove ljubezni potrebujejo, o
ln izhajajoč iz tega primera je svetoval Romai-nu, naj posveti svoji ženi nekaj tiste nežnosti, ki jo bo pozneje posvečal svojim otročičkom.
— Smatrajte jo za slabotno, nežno bitje, potrebno pomoči in zaščite. Napaka zakonskih mož je v tem, da se prehitro ali skoraj izključno uklonijo čisto telesnim gonom. In tu se lahko zgodi, da taka ljubezen odbije rahločutne in nežne značaje. V zakonskem življenju je potrebna največja previdnost, če si hoče mož priboriti ljubezen svoje žene.
Romain je pazljivo poslušal modre prijateljeve besede. Cim bolj ga je spoznaval, tem bolj je bil navezan nanj.
Ta Deodat je bil res moder mož pri svojem resnem, melanholičnem obrazu, na katerem je tu pa tam zaigral srečen smehljaj, kakor da mu ga je razjasnilo notranje solnce.
Ah, da, prav je imel. Zdaj je Romain razumel, kakšno napako je storil. Kakor večina mladih zakonskih mož se je dal tudi on zapeljati smešnemu predsodku, da je treba ženo presojati samo po njeni zunanjosti. Jeanne je bila prav za prav njegov plen, ki je bil planil nanj z vso divjo strastjo.
Tega seveda ni mogel priznati svojemu prijatelju, ker ga je bilo sram. Postal je bil mož svoje žene, ni se pa potrudil, da bi bil postal njen ljubimec. Posledice tega so sc pokazale, ko se je moral posloviti od svoje mlade ženice in jo za dolgo zapustiti. In mar se je mogel zdaj čuditi temu, ko ni zapustil drugega spomina nase, razen čisto čutne naslade, kateri ni znal priključiti prave ljubezni?
Težke misli so rojile mlademu častniku po glavi in postajale so vedno neznosnejše, ko je spoznal, da je svojo ženo ljubil. Ljubil jo ie resnično v pravem pomenu besede in vedno, kadar je prejel nieno pismo, se je oglasilo v njem doslej neznano, sladko in močno čustvo.
Vsako, navadno zelo kratko pismo vsakdanje vsebine mu je prineslo prijetno presenečenje.
V šestem mesecu po odhodu z doma je dobil Romain fotografijo svoje žene, po katero je bil pisal
iz Adena. Jeanne ga je pa pustila dolgo čakati, preden mu je izpolnila to željo.
Zagledal se je v zelo lepo in verno sliko svoje žene in začudil se je, ko je prečital na nji naslov najbolj slovečega pariškega fotografa. Ko je pa prečital fotografiji priloženo pismo do konca, se je nehal čuditi. Šele na koncu pisma v kratkem pripisu mu je žena zaupala, da je bila mesec dni pri svoji teti v Parizu in da je porabila to priliko, da mu je izpolnila željo.
Niti z besedico ni omenila, kdaj je bila pri teti na obisku.
Kako mučno bi bilo vplivalo na Romaina, če bi bil vedel, da je ležala fotografija iz meseca novembra pozabljena dva meseca v predalčku ženine pisalne mize in da se je šele po dveh novih moževih pismih odločila poslati mu jo.
Kaj za to! Zdaj jo ljubi z ljubeznijo ki narašča od ure do ure in ki jo lahko primerja z ljubeznijo, o kateri je tako pogosto govoril z njim Deodat. Spoznal je vse niene znake v hrepenenju svoiega srca, v svojih burnih mislih, čuteč pogosto potrebo umakniti se v samoto in zatopiti se v čutno primerjanje slike, ki jo je bil dobil iz Francije.
Ubogi Romain, kaj bi bil porekel, če bi bil mogel pogledati v dušo ljubljenega bitja.
Mlada žena sc je bila dala fotografirati v družabni obleki in fotograf je moral biti pravi umetnik. Jeanne je bila na fotografiji kakor živa. Njene oči so žarele, njene ustne so bile vlažne. Vsi zapeljivi čari so se videli tudi na fotografiji, kajti pred ob-
jektiv je bila stopila v času. ko se je bila v neobrzdanem hrepenenju svoje strastne ljubezni do Renea de Mejana vrgla v njegovo naročje.
Smehljaj ljubezen dihajočih usten, ogenj poželjivo zročih oči, vse to ni veljalo Romainu, temveč drugemu ljubimcu, ki se je bil polastil njenega zapuščenega srca, ne da bi sam to hotel.
K sreči fotografija tega ni mogla izdati.
Od tistega dne je Romain vedno bolj hrepenel po povratku. V svojih pismih ženi tega ni prikrival. Toda njegovo vroče hrepenenje ni našlo odziva v srcu mlade žene. Nobeno pismo, kar jih je prispelo iz Francije, ni bilo niti za eno vrstico daljše od prejšnjega, nobeno ni izdajalo nežnejših čustev. Romaina je to bolelo, toda svojo bolest je skrival in z največjo vnemo je delal, samo da bi sproti ubijal Čas.
VEL
V LfOrientu se je Rene de Mejan sestal s Hermino. Oba sta začutila enako hrepenenje po sestanku, oblaki med njima so se razpršili in sporazumela sta se v želji, da bi bilo konec vsega slabega. In ker je pretila nevarnost od Jeanne in je Romain poznal to nevarnost, saj je bil prišel v stik z njo, in ker jo je Hermina instinktivno slutila, sta se oba bala tistega trenutka, ko se bosta morala dotakniti tega kočljivega vprašanja.
Nista pa prišla v zadrego in dotaknila sta se ga. Rene de Mejan je drugi dan po svojem povratka v Lorient posetil rodbino La Fougerave. Njegov po-set so spremljale ugodne okolnosti.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in |ascratni ucl li^ia Olon Christof // Vsi v Ljubljani