^Bttalna plačana V gotovml Leto LXIII., št. 117 V Ljubljani, petek aj. maja I930 Gena Din V— SLOVENSKI ima* vsak dan popoldne, izvzemaj nedelj« m praznike. - hserati do 30 pet* I Din 2.—. do 100 %Tst Dm 2.50. od ioo do 3oo vrst a Din 3.— večji inseratj petit vrsta Din 4.—. Popust rn. Insfcratu: davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dju 13» M inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. I»o dogovoru. Uredništvo in upravnišivo Ljubljana, Knaflova nI. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 312«. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski tr« 8.-- CFiJt. Koeeoova ohc» 2 - Ttl 1«. NOVOMCSTO, Ljubljanska cesta, tet st 2fj. JC^CNICC. Ob koodvom 101. — — ^ Račun pr; poŠt ček zavodu v Ljubljan. St 10.351 MACDONALDOVA ZMAGA V DELAVSKI STRANKI Po celodnevni razpravi in viharnih debatah je bil pozno ponoči z veliko večino odklonjen predlog Mosleva, ki je izražal nezaupnico vladi. — Končna odločitev o usodi Macdonaldove vlade bo padla šele v sredo. London. 23. maja. Včeraj se je vršila seja delavske stranke, ki je bila po rnneoiu rx>lrtičnih krosov odločilna za uadaijno nsodo Macdonaldove vlade. Seja i« oričela ob 8. zjutraj in je trajala brez odmora do 11. Donoči. Debata je bila zek) živahna in mestoma tudi zelo viharna, tako da ie opoldne že izgledalo, da bo prišlo med Macdonaldom in levičarsko skupino delavske stranke do popolnega preloma. Po bratićem otvoritvenem zovotu Vacdonalda je povzel besedo Osvald Moslev, ki je v enotirnem govoru obrazložil svoje stališče ter predlagal re-aofadlo, v kateri delavska stranka izraža svoje nezadovoljivo s politiko vlade glede brezposelnosti in zahteva f*>rmulaciijo novih smernic, ki nai hi bile v skladu z obljubami delavske strank« ob priliki zadnjih volitev, Macdonald te v dve tirnem govoru branil svoje stališče in zavračal radikalne zaliteve levičarjev nasrlašaioč. da bi ogrožale ravnovesje državnega gospodarstva, rjočim bi bil uspeh nesorazmerno man/ši. Za njim ie govoril še minister za delo Thomas. ki je prav tako zavračal kritiko vladine politike in zahteval, da se vsi člani delavske stranke podrede strankini disciplini. Po zelo živahni debati se ie ob 11. nonoč? vršilo Glasovanje, pri katerem le bil predlog Mosleva odklonjen z 210 proti 29 glasovom. Vest o zmagi Macdonaldovega stališča se ie naglo razširila v vseh političnih krogih ter ie izzvala živahne komentarje. Splošno sodno, da ie položaj Macdonalda v delavski stranki znova utrjen, dvomim na da Hi to rešilo njegovo vlado. Odločilna za nadalmi razvoj političnega položaja bo seja spodnje zbornice, ki se bo vršila prihodnjo sredo, in na kateri se bo razpravljalo o konzervativnem predlogu glede revizije londonske razorožitvene oo*odbe. Delavski levičarii se bodo pri glasovanju najbrž vzdrževali Glasovanja, kar bo spravilo Macdonaldovo vlado v nevarnost, da-ostane v manišni. Slovo našega poslanika v Pragi Poslovilna avdljenca dr. Angjelinovića pri predsedniku Masaryku — Akademija naših dijakov na čast dosedanjemu praškemu poslaniku. Praga. 23. maja. Včeraj je bil naš ^praški Tjo^larriik dr. Aogj eto novic Sprejel v rx>sdovirni avdiijemci pri predsedrork-u češkoslovaške repuihftike T. G. Masarv-ku. Prezidervt Masajryk je ofodržal po-slaruka Arnig-jehnovića na razgovoru tri-Četsrt ure. \ sredo je nriredrlo študent, društvo »Jugoslavija* svečano akademijo v čast PosalaBlcu ArtgjeflTinovićn. ki zapušča 28. t. m. Prago in odlhaja na svoje novo službeno mesto rna Dunaj. Na akademiji «5 bđe izročene dlnftome ča^rwma čla- noma društva ».hjrgaslavije«. praškemu primator>u dr. Baxi ter poslaoVku dr. Angie4nioviou. Predsednik jugosloven-sjkega mirristrskeg'a sveta general Peter ^ivkovič pa ie bil meno van ž a dobrotnika društva. Primator dr Baxa je imel na akademij ji da«ljiši govor o iongosloven-sko-če Mostova Šikem prijateljstvu, nakar se .je postem "k Ang^elinovič zahvalili za odlik ovan je ter imel lep govor o iuigo slovenska ideologiji d^našVije nmladfene. Ameriški poslanik o Jugoslavijo in Ameriko met Medsebojni stiki so se v zadnjem času poglobili — Agilnost našega poslanika v Ameriki rodi lepe uspehe Zagreb, 32. ma*a. »No-vp-sri« objavljajo raz-Snvo-r s^voj^a ht*>sr aisk&za s*>tru»dn;ka s severn-amerišikčm poslanikom na naJem dvorn z- Pr-m-ceom. Na vprašanje, kakšni so odmvsaji me-d na-So državo ia USA, je g. Prince dejal, da so od-t»ošafi pfl~iia«Hiski, kakor so vee tudi zagrebško društvo prijate'je v Vel. Britainrie. Na vprašanje, ali je kaj ».nakon* za večje zanimanje v USA za našo državo, je g. Prince odgovoril, da ta interes brez d-\»ma obstoja. Nrkdar še ni ameriški kapkal karal toliikiih želja za investicije v Jugoslaviir, kakor dan«.£ Beograjsko poslaništvo povečajo P^zoslo predstavniki poedinih ameriških ve!e-ffrm rzrazajoč žel'jo, da bi razšnrile svojo delavne*? na Jugoslavijo. To je dobro zoamen'e in je treba rv*s.r>eš.it'i ta proces z aktivno propagando. Na vprašanje, kako bi trebalo organizirati kam-Tvamjo v Ameriki, je dejal poslanik, da na isti način, kakor dela to napredna češkosl^vajska republika, ki je dobro z/nana po vsej USA. Ame-riško-jugroskvvensko društvo v Ne^yorku us-ta-na/viija slovanske seiminarje. (Tudi z- Prince ie ustanovil ^ak seminar na Cokimbia-univerai v Newyonku.) To društvo ustanavlja jugosloven-ske centre v vseh važnejših trgovskih mestih, prireja predavanja na vseučiliščih in drugod o ekonomskih, intelektualnih in umetniških razmerah v Jugoslaviji. Ameriški poslanik g. Prince j je zlasti pohvaMl energično delo našega poslanika v Wash:ngtonu, bivšega profesor>a Ijubltja«- | ske unriverze g. dr. Leonida Pitam-ica, ki bo 6 pomočjo svorb konzulov v USA gotovo rad pomagal tudi pokretu noviih društev ter jim dajal vse potrebne podatke tehničnega značaja. Na Oolumbia-univerzi se je že pričela serija predavanj o Jugoslaviji, vsako Jeto se prirejajo koncerti posvečeni jugoslovenski glasbi, vršijo se p-a tudi razme drirze prireditve, na ka dr. Beneš pojasnil tudi stališče škoslovaške do cerkve ter naglasi, da smarra država vsa cerkvena posestva za državno last. k' jo je država prepustila v uporabo in iz^oriščajije cerkvi. Ta konflikt je Čehoslovaška podedovala po stari Avstriji in ga do danes zaradi oeTY*rtistljivostl Vatikana še ni rešila. Proslava sv« Cirila in Metoda Ljubljana, 23. maja. A A. Prosvetni oddelek fer. banske uprave dravske banovine objavlja: Praznik sv. Cirila in Metoda praznujejo rim. katoliki na podfetši § 3. odstavek 2 zakona o praznikih dne 5. iiilija. samo šolska mladina nraveslavne veroizpovedi 2a oraznuie 24. maja. Polet v Avstralijo London. 23. maja. Včeraj z rut raj je tmss Johnson nadaljevala svoj polet m preletela ob M .30 Bimo. Ker bo letela preko safnofcr** krajev in mira s seboj brezžičnega aparata, bo preteklo na->brž precej časa. preden bodo prispeJe o pogum«: kratki nove vesti. Snoči na do 23. ure prispela nobena brzojavka o »sodi letaike. Iz Sydneyja poro^aio, da Čakajo miss Johirson veliki darovi, med njmi: brezplačni vo«ni listek za po-vratek v domon.'ino. krasna toaleta, denar in brezfclaSne gledaHHce vstopnice. Odkritja romunske opozicije Bukarešta, 23. maja. Maniova vlada je ustavila nadaljn« zaplembe listov 'm dovoltfa, da se ksti lahko bavijo z zadeva.mf bivšega prestolonaslednika Karol-a. G!asik> l^heTa'ne stranke »Wt-t^ruW porablja to priLiiko za najostrejše napade proti \iadi in princu Karolu. Med dri>gim obtožuje vlado, da dela za povra-tek princa tz Pariza, m trdi, da ra«ztširja po vojašnicah hrošoro, v kater; slika Karola kot reJitelda države. Bivšemu prestopnas'edmku očfta liM, da 4« Pred dvema letoma obljubil madSarsfcn vtedi dalekosežne ^bmeVne popravke, če mru dovoli, da s« z letalom \-rne prefloo Madžarske v Rvmunno. Zastopniki grškega gospodarstva v Jugoslaviji Beograd, 22. maia. AA. Pite- 1. jC'Mia pridejo v Beograd zasi^pniki gr^ib aj^srpodftrskah kro-jov kz SrfT-ltrn-a, med nj>nri tudi člani atenske gr-sjko-jugoslovensike Kge. Osehnosrti. ki se bodo udeležile teg« potovanja, pripadajo med prve predstavnike grSkega javnega življenja v Sol«-rm. Med njimi bodo pred-s-tavrtiki trgo\-siko ki-du-strijVske zbornice v Solunu, nmrverze. odvetni-Sitva. borze, ob&me, kmetijstva, industrije in obrti. V vseh mestih, kamor prispejo grSki i*letn:ki, so se ustanovili posebnn odbori za sprejem. V Beogradu je sestavljen ta «dbor gospodarskih, obč^ikin in drugih u-gledn.im krogov. Angleški poslanik v Sarajevu Sarajevo, 23. maia. Semkaj je prispel poslanik Velike Britanije na našem dvom Siev sodelovanja med poljskim m romunskim tiskom. Anamitske demonstracije v Parizu Parit. 23. maja. AA. >Hava*s< poroča: Okoli 60 Anamitov j« demonatriralo včeraj popoldne pred elizejsko palačo v Parizu in kričalo: >Doli predsednik republike!« Nosili »o črno obrobljeno zastavo ber delili hujsikajoče letake, v katerih 00 opisovali dogodke v Yenbayu. Policij« je aretirala 12 udeležoncev. Zaradi dvoboja obsojen Berlin, 23. maja. Tukajšnje sodišče je obsodilo 12 dijakov, kr so bih* ranjeni v dvoboju, na trimesece leče. Ta obsodba je zelo razburila dijaške krose, kj so Se vedno zelo u da ni dvoboju. Ganili pozvan v London Pogajanja angleške vlade z indijskimi nacijonalisti za sporazum Bomba y, 23. maja. Kl^ub uradnim demantijem se vzdržuieio vesti, da skuša angleška vlada priti do sporazuma z indijskimi nacijonalist:. Vso nado polaga na konferenco 1 indijskimi nacijonalisti. ki jo namerava sklicati v Londonu. Angleška vlada dela sedat na to, da bi se poganin v Londonu udelež 1 Gandi sam. ki na" bi v ta namen čimprej odpotoval v London. Gandi se o tem predlogu doslej še ni izjavil, vendar Pa ni nobeneza dvoma, da postavi kot pojtoj izpolnitev cele vrste zahtev, zlasti da naj ansleške oblasti takoj izpuste vse. ki so bili aretirani med uporno akcijo v TndiH. V naciionalističnih krogih dvomijo, da bo Gandi sprejel predlog angleške vlade in odšel v London, ker bi utrpel ma svojem ugledu v lnd-ii, če b! se njegovo potovanje v London končalo z neuspehom za raaciional'stlčni pokret. Glede na vesti, da je predsednik Indijske banke v Bombaju soudeležen pri akciji proti nacionalistom, so vsi indajski trgovci odpovedali svoie kred.te pri banki ia tekom ene-jza dneva dvignili 450.000 funtov, tako da je banka zašla v precejšne težkoče. Paravana, 33 maja. Polinjsk* Čet* #0 poruffilp Gandijevo taborišče Untadi in ia- ^»dl» okoliro. Karan 23 maja. Tz n«*k«^a železniškega voza so oHava&< javlja t» Romhaja. da je udružen^ domaoih trgovcev tkanin soglasno sklenilo nadaljevati bojkot tuiih tkanin. Po mišljenju indijskih nacijonahetov je briK) pri zadnjih *topa-dih v Darasani ranjenih 170 r*eb. Sirija postane republika Sirija je dobila ustavo, po kateri postane republika z obširno samostojnostjo pod francoskim varstvom Par«, 23. maja. AA. Francoski vrhovni ko-nvsar za Levanto. Potrsos, je -objavil novo sirsko astavo, ki s«topi v veljavo po novih volitvah. Po odredbah te ustave postane Sirioa republika, katere predsednik se bo voli! iz vrst muslimanov, postanci pa bodo izvoljeni iz 4 leta Pokrajina A1exandrette bo tudi dalje uživala vel-iko administrativno samostojnost in finančno avtonomij. Na ko^ifcrencah. kjer s« bo razpravljalo o občTi interesih, bo sodeloval todi \Tho\-ni ko- m»ar. Poseben Sen astav« sovori o franooflkem mandata ter o francoskih ob\ezah. Ta 51«eri bo ime! veljavo, dokler ne bo sklenil* vlada po-sebrve pogodbe pod po«oi:, pred^^deiirmi v pak« Društ%-a narodov. Pariz. 28. maja. AA. »Te*nc>s« mše o neafe usta^, Iri je bMa včeraj ra^fkasena, ter emvi, da dela FrancVja v zavesti »voie odgovornosti konc rjaotno rn odkrito ter spravlja v sklad sirske aspiracije in !as*oe obveznosti. „Zeppelin" v Pernambucu Zrakoplov je pričakovalo nad 100.000 ljudi, ki so j?a navdušeno sprejeli — »Zeppelin« je davi odletel v Rio de Janeiro Peroanibučo, 23. maja. SvnoČi ob 10.25 ameriškega čas.a ie zrakoplov »Grof Zeooeliru dokončal svoj prekooceanski polet in pristal na letališču Don Alfonso pri Pernambucu. Prebivalstvo ie priredilo nemškim letalcem nadvse navdušen sprejem. Na letališču se ie zbralo nad 100.000 ljudi. Ko ie bilo opoldne obiavljeno. da bo prispel zrakoplov proti večeru, je prebivalstvo v množicah hitelo na letališče, tako da re bito mesto popolnoma zapuščeno. Tr- govci so zat>rii trgovine, pa tudi kava**-narji iw zaprft lokale, ker ni Wk> nobenega gosta. Zrakoplov je po kratkem manevriranju gladko oristal nakar ga ie pripravljeno moštvo pritrdilo na železni steber. Dr. Cckener se je odločil, da bo šele danes zju-trai nadaljeval polet v Rio de Janeiro. odkoder se bo vmi'1 v ponedeljek nazaj v Pernambu-00. nato na bo krenil preko LakeiiurstJi nazaj v Evropo. Peklenski stroji so bili zelo nevarni Izvedeniško mnenje strokovnjakov pred državnim sodiščem - govor obtožencev Za. Beograd. 23. maia. Danes dopoldne so bili zaslišani pred državnim sodiščem strokovnjaki za peklenske stroie in sicer general De Roco, major Dračič in inž. llič. Strokovnjaki so izrazili mnenje, da peklenski stroji, ki so bili najdeni pri zarot-nfkiirL, nikakor niso nedolžne igračke in petarde, kakor to slikajo obtoženci, marveč hudo učinkoviti peklenski stroji, kj bi lahko v primeru eksplozije povzročili največjo nesrečo. Peklenski stroj, določen za most pri Martinovki, bi v primeru eksplozije deformiral tračnice in porušil most ta- ko, da bi se bil vlak na vsak način ponesrečil. Obtoženi Hadžija j# ekuaal dokazati, da so nameravali položiti pekW5iki stroj «r vodo, kar bi njegov učinek zmanjkalo, tako da bi ne bilo nikake nevarnosti. Strokovnjaki eo potrdili, da bj bil učinek v t»ra primeru minimalen, vendar pa govori način sestave peklenskega stroja z* to. da j« bil določen za eksplozijo na suhem. Električna baterija bi v vodi «pk>h ne funkei-jonirala. Zagovorniki #io fttavili icvedence-m še razna vprašanja, vendar pa so Lzvtdanei vzlrajali pri svojem prvotnem mnenju. Masarjkov gozd v Palestini Prata, 23. maja. Predsednik Masaryk je sprejel deputacijo židovskega narodnega fonda, ki mu je izročila listino o zasaditvi Masarykovega gozda v Palestini ob priliki njegove 801 e t niče. Nemški grobovi pri Verdunu Verdna. 22. maja. AA. Brv*: »omiki minister Re>ichswehr (Wsijo najrazličnejši ljudje milodarov iz lenobe, zanikraost: in želje, pridobiti si z laMcoto sredstva za udobno Svijena«, pohajkovanje po gostil-nato- kinih itd. Več vrst berači Najaadostaejai w v svojih posledicah najbolj usodni pojav so nedoletni otroci, ki beračijo. Večkrat delajo to ree is potrebe, čeetokrat pa le iz navade, da dobijo na lahek nafiin denar za sladikarije, cigarete, kino in druge ra&vade, ki so se razširile med današnjo mladino. V prav mnogih prime rih pošiljajo otroke beračit sta riši sami, ali pa jrh jemljejo zato s seboj, da vabujajo z njimi usmiljenja pri ljudeh. Proti vsem 'ein pojavom beračenja bo treba nastopiti z veo strogostjo, vendar pa na tak način, da bodo v resnici potrebni dobili potrebnih sredstev za življenja in obstoj. Nepotrebne p* bo stroga kontrola prisilila, da si bodo začeli pridobivati z delom in trudom za življenje potrebna sredstva, ki so si jih doslej pridobivali z najlažjim in zelo dobička-nosnim poklicem — beračenjem. Dve vrati javnih beračev s* a: Berači na javnih ulicah, cestab in trgih, ter berači ki hodijo od lokala do lokala, od stanovanja do stanovanja. Preganjati ia zatirati beračenje na raznih javnih prostorih je dolžnost policije, ker le tej Je dana možnost in vsa ko omogočal življenje in obstoj. Rekli smo, da izda ljubljansko prebivalstvo sila denarja beračem, ne da bi v pretežni veČini ved*li, če ga bodo ti tudi prav obrnili. Ce torej prevzame meetna >bčina ljubljanska preskrbo potrebnih beračev v svojo roko in rasi s tem prebivalstvo vsaj v veliki meri beraeke nadloge, (povsejn za-treti fcp toga ne bo dalo nikoli), js čisto gotovo, da se ne bo noben Ljubljančan, ki ni baš eam navezan na tujo pomoč upiral vpeljavi majhnega davka ali doklade, ki se z daleka ne bo dooegala one vsote, ki jo vsaka rodbina tekom leta razdeli med re- vefe. bodisi doma mod Štirimi stenami ali ▼ Javnih lokaifh ali na eesti. Poročilo navaja nato. kako naj bi a? postopalo z aretiranimi berači sporazumno s mestnim političmm uradom m s pobotjo ter pravi dalje: Berači — otroci Največjo pažnjo pa bo polagati na barabe otroke. Tu bo treba že celo opozoriti policij©, zlesti pa še občinstvo, da bo polagalo nanj<=> največjo pažnjo. Vsaka, stranka naj teke otroke natančno izpraša, kdo so, kaj se njihovi startni, kije stanujejo, kdo jih }# poslal beračit itd. ter le takoj DJMMpi pismeno ali ustno socijalno poetičnemu urada, okrajnemu načelniku, ali celo naravnost porfcijefcemu stražniku. Previdnosti pa je pri teh otroeJn treba ogrvaanne, ker eo boš ti otroci v pretežni veSnJ sila lažnivi in prebrisani. Urad bo moral na podlagi dobljenih informacij in pojsvedb natančno ugotoviti, kdo m kaj je krivo beračenja otrok« ter z veo energijo poseči vmee, da se to odpravi ali s potrebno podporo starijem ali s kakimi drugimi radikalnejšimi ukrepi. Beračenje $ pismi Je pa ie ena panoga beračenja, ki je v Ljubljani zelo razvita, to je beračenje s pismi in prošnjami pri najrazličnejših visokih osebnostih, privatniki, sploh pri ljudeh, katerih dobrodelnost je splošno zn*.-na. V tej panogi, ki je razširjena zlasti med inteligentnejšimi ženskami, se dobi naravnost mojstre v sestavljanju takih ganljivih pisem, prošenj itd. Proti temu načinu beračenja ni druge pomoči, kot da ee opozori javnost, naj ne naseda takim beračem in naj se vsak. predno kaj nakaže, informira glede potrebnosti prosilca pn mestnem socijalno političnem uradu, odnosno pri eni izmed karitativnih organizacij. Z beraškimi pismi in prošnjami izvleče jo prebrisane Osebe iz dobrotnikov če-stokrat prav lepe podpore in se jim ta obrt prav imenitno izplača. Ukrepi Poročilo so«, pol. odseka je bilo odobreno ter je sklenjeno, da se sestavi in natisne poseben oklic ki se bo te dni poslal v»etn hišnim posestnikom, najemnikom, trgovcem itd. Oklicu bo priložena izjava, na kateri bodo navedli darovalci višino prispevkov za akcijo proti beračenju. Kot najr.ižji prispevek je predvidenih mesečno 10 Din. Prispevki bodo pobirali po inkasantu mestnega knjigovodstva. Vsaka niša, oz. stranka, ki bo mesečno prispevala za Derače, bo prejela tablice kot znake, da je v hišah in lokalih, opremljenih z njimi, beračenje prepovedano. Akcija mestne občine ni naperjen* proti enim, ki so podpore ▼ resnici potrebni, ki so radi nesreče, bolezni ali ostarelosti obubožali, nasprotno, podporo bodo prejemali predvsem oni, ki so je v resnici potrebni in ki so svojo revščino doslej skrivaj in molče prenašali. Denarna pomoč se bo nudila le v izjemnih in nujnih primerih, ker se bo prosilce podpiralo v prvi vrsti v naravi, t. j. s hrano, prenočiščem, obleko itd. Za ©lepšanje Ljubljane s cvetlicami Včeraj popoldne je imel odbor, ki ga je sklicala poelružniea sadjarskega in vrtnarskega društva, v poslopju Kmetijske družba svojo sejo. Predsednik podružnice, nadzornik šolskih vrtov v p. g. Strekelj, je po pozdravu navzočih orisal dosedanje uspešno delovanje društva, ki ima v Ljubljani že 440 Članov, kar je najboljši dokaz, kako se tudi v mestu širi ljubiteljstvo do vrtov in cvetlic. T^ga ne priča samo izvrstna zelenjava, temveč tudi bogastvo cvetlic po vrtrvib naših vil in zlasti novih hiš, ki skoro nobena nt več vsaj brez majhnega vrtiča. Odbor podružnice je v stalnem oeebu^ra stiku z ljubitelji t«*r jim daj« ustmena pojasnila v vseh vprašanjih gojenja dreves, grmičja, zelenjave in cvetlic. Pozimi je podružnica v šentjakobski šoli prirejala ob sredah redna javna predavanja brez vstopnine, ki se jih je povprečno udeleževalo po 90 oseb. Podružnica ima letos razen splošne strokovttjaske pomoči ljubiteljem na programu tudi dva velika in važna načrta. Prvi načrt je velika propagande za razširjenje gojitve špargljev v čim večjem obsegu, ker ima Ljubljana z okolico za kulturo špargljev zelo prikladno zemljo in podnebje, predvsem so pa šparglji rastlina, ki med vsemi rastlinami ob najmanjšem delu in stroških prinaša največ dobička. Gojenje špargljev naj se razširi tako, da bodo po dosegljivih cenah krite potrebe vseh slojev in jib bo zadosti tudi za eksport na debelo, ki bo znatno omilil gospodarsko krizo mestnih lastnikov vrtov m posestnikom njiv v okolici. Kakor je ta načrt eminentno praktičnega pomena, tako ima drugi načrt predvsem estetske dlje, ker propagira splošno olepšavo vseh poslopij s cvetlicami. Naš list je pred tednom že pojasnil velik pomen ©lepšanja oken in balkonov s cvetočimi rastlinami, ki so zlasti potrebne na sivih pr> eeljib mestnih hiš, ker bi cvetlice e svojimi živahnimi barvami oživele pueto in mrtvo resnobo zidovja. da bi Ljubljana zopet dobila prijazno in tipično slovensko lice, ki domačinom tako dotoro de in ga tujci tako občudujejo po naših s cvetjem ozaljšapih vaseh. Cvetje je. močan faktor 7x1 privabitev tujcev in za napredek tajskega prometa, ki od dne do dne postaja važnejši za naše narodno gospodarstvo, če tujeld promet sploh ni celo edina rešitev iz pretečega gospodarskega poloma dežele. Novinarji so izrazi ti evo j© Tadoščoaje in zahvalo podružnici sadjarskega ki vrtnarskega društva, ki je dosedaj edino med ljubljanskimi društvi poklaca-lo v odbor žurnaliste kot polnovredne runkcajonarje odbora zavedajoč se njihovih strokovnih sposobnosti ter velikega pomena moči tiska pri katerikoli akciji. Odbor je sklenil povabiti tudi glavnega urednika g. Saša Žetecnikarja, da bodo v odbor« zastopani vsi ljubljanski dnevnik i. Ker >e za uspeh akcije za olepšavo hfš s cvetjem naivečiefra pomena čim tesnejša zveza med kupci in producenti cvetlic je odbor na predlo* zastopnikov tiska naprosil, naj sprejmeta odbornrška mesta tu-dfi zastopnik društva hišnih posestnikov in predsednik organizacije trgovskih vrtnar- jev g. Ivan Šimenc povabljena je pa tudi Zveza za tujski promet, ki se bo za pokret gotovo zavzela z vso vnemo. Sklenjeno le bilo tudi naprositi bansko upravo in mestno občino, naj z zgledom ta svojim vplivom podpreta splošno koristno akcijo. Za podporo pa odbor seveda naprosi rudi vse tiste, ki bodo od olepšani« oken imeli največ koristi, kakor trgovci s semeni in hotelirji ter gostilničarji, pa tudi trgovci, ki pri njih ljubitelji cvetlic kupujejo razne vaze in druge pri tem ljubiteljstvn potrebne predmete. Odbor bo namreč te dni že objavil oklic meščanom, naj okrase okna in balkone in za najlepše okrašena okna, balkone in biše razpisal tudi nagrade v cvetlicah, vazah, strokovnih knjigah, umetninah in podobntn predmetih, priznane bodo pa tudi diplome. Odbor, ki so v njem predsednik in rajnik podružnice, zastopnice ženstva, soproga bana gospa inž. Sernečeva, dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva in županja ga. dr. Pucova, mestni arhitekt g. inž. Musič, zastopnik umetnikov g. proi. Ivan Vavpo-tčč, upravitelj mestnih nasadov g. Lap, zastopniki tiska, zastopnik Zveze za tujski promet, predsednik organizacije vrtnarjev g. I. Šimenc in zastopnik društva hišnih posestnikov, bo na predlog županje ge. Olge dr. Pucove seveda v dnevnikih objavil vsa potrebna navodila, kar se tiče skrinjic, saditve ter izbire, nege in aran-žiranja rastlin, da bo lahko tudi vsak začetnik brez skrbi za uspevanje rastlin in za učinek aranžmana po najnižji in vsakemu dostopni ceni okrasil svoja okna. Kdor le more, zlasti pa javna poslopja, naj takoj okrasi svoja okna in balkone, da sadik zaradi pozne sezone ne bo zmanjkalo. Naš letošnji velesejem Še nekaj dni in otvoril se bo X. jubilejni ljubljanski vzorčni velese jem. Kdor se je zanimal za gospodarsko življenje Evrope, je uvi del, da so se gospodarji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobiti si svoj predvojna trg nazaj ali pa ga celo razširiti. Kot eno najuspešnejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne vele-sejroe. Tudi ljubljanskega velesejma so se naši gospodarski krog; poprijeli in bo letos udeležena Se mnegobrojneiša m bogatejša kot lami. Pri tej priliki z zadovoljstvom ugotavljamo smotreno propagando, ki jo vrši uprava ljubljanskega veleserma že vsa leta, da privabi čim večje število kupcev. Tudi letos bo ljubljanski velesejem naravnost sijajno propagiran. Ne samo PO mestih in trgih, v vsaki večji vasi se bo te dnj zabliščal z naših prosvetnih domov, s eerkvenega zidu ali pa z županskega poslopja ličen plakat letojšnjega velesejma, ter ljudstvo vabil, naj pride v dnevih od 29. maja do 9. junija v belo Ljubljano. Tu boš na velesejmu našel vse, kar potrebuješ in mnogo, za kaT si doslej mislil, da moraš naročati iz tujine, češ, da se ne izdeluje doma aJi pa da so domači izdelki marrj vredni oziroma dražji. Ogled velesejma te bo Pa prepričal, da temu ni tako. Zadovoljen z dobavnimi kupčijami, ki si jih sklenil na velesejmu. boš veselo odhajal domov s trdnim sklepom, da bos naročal blago pri tvrdkah, ki so razstavile na velesejmu in katerih prvovrstne izdelke si za mogel od blizu sam ogledati in izbirati. Pa tudi v inozemstvu je naš letošnji jubilejni velesejem dostojno reklamiran. Vsa čast ministrstvu zunanjih zadev, ki je to akcijo podprlo in zastopstvom naše kraljevine v inozemstvu, ki Jo z največjo pripravljenostjo uspešno izvajajo in se trudijo, da se bodo naši trgovinski stiki s sosednimi narodi poglobili, zrahljane vezi na »novo utrdile. Sveti plamen Problem, ab' ima zdravnik ali kdorkoli pravico, da neozdravno bolnemu trpinu pomaga v smrt da mu ugasi sveri plamen življenja in ga odreši strašnega trpljenja, je dal znanemu angleškemu dramttiku W. Somerset Maugbamu, čegar komedija ^Kraljevska Visokost« je bila tudi na našem odru velik uspeh, snov za novo, zopet silno učinkovito dramo. Avtor se rzreka za to pravico, ki Sj jo ■ie vzela v >5vetem pramenu- najboljša mati Gospa Tabretova pomaga sinu, nekdanjemu hrabremu letalcu, v zazdi eno smrt. Manrice si je zlomil hrbtenico, ohromel jc in že šesto leto v grozmih mukah hrejpeni po sne. ki ie resnično zastrupila ljubljenčka sinčka edinca. ker se ie okužil t gobavostjo na perzijskem čiliniu. na katerem se je igral. Bolniška strežnica WayJandova v drami takoj razkrije urner ljubljenega bolnnka: a njen s-um išče morilca po zunanjih ind-i-cijah, dokler se mati sama ne izpove svojega Čina. In umor ostane rodbinska tajnost, ker ga strežnica in zdravntk priznata za upravičenega... Drama je Po dolgi eJrarjoziciji i. dejanja, ki je nekam utrudljivo, v Z. m zlasti v 3. delanja silno napeta ter vzdrfuje gledalce v močnem zanimanju. Take tišine v avdi-torju že dolgo ni bilo. Predstava ie bila v režiji g. Skrbinška prav dobra in tudi oo opremi sobe lepa, celo razkošna. Junaško mater je predstavljala z vso toplino tragične žene ga. Marija V e r a, ki smo jo že dolgo pogrešali na odru. Nesrečno dvolični ženo Stello je izvrstno predstavljala gospa M. š a r i Č e va, bol- nika g. K ral, brata Cohne 2. Lev ar, le je tudi kot ljubimec brez tekmeca, bolniško strežnico morda najbolj zanimivo os«t>o. ga. Mira NeHatova, zdravnika, najmanj verjetno nlogo, %. Jerman in majorja g. Cesar. Tudi predstava je ostavila globok vtisk. in ne dvomim, da ho nadalje močno zanimala ter tudi z vodilno irjeio zda mnogo priznanja. Fr. G. Vsem članom in prijateljem Vodnikove družbe za leto 193T). sledeče Štiri knjige: 1. Vodnfkovo pratfko za leto 1931. Ta knjiga prinaša poleg koledarske vsebine celo vrsto zelo zanimivih spisov iz gospodarstva, zdravilstva, gospodinjstva in raznih drugih vprašan!, ki nas najbolj zanimajo. Okrašena bo bogato s slikami. 2. Bevk France: "Gospodična Irma«. Povest ie zajeta iz malomestnega življenja. Opisuje življenje mladega dekleta, ki se bori za vsakdan h kruh, rešu»e svojo srečo, a postane žrtev razmer. a Dr. Pavel Breznik: V dežen neboHč-nikov«. Pisatelj, ki je potoval po Amerik:, podaja žive slike iz ameriškega življenja. Knjiga bo bogato ilustrirana, nekaj slik celo v bakrotisku. 4. Inž. Ferdo Lupša: *V džunglah belega slona«. PisateK ki je živel dolgo vrsto let v Siamu. živo opisuje love na divje zveri, popisuje džunjgle ter doživljaje med Si-amcf itd. Knjiga bo bogato ilustrirana, imela bo celo slike v bakrotisku. kar bo dalo knjigi še posebno vrednost. Letna članarina znaša za vse te štiri zanimive in poučne kniige samo Din 20.—. Vse člane in prijatelje Vodnikove d ružo e prosimo, da naj poagitirain med svojimi zna.«: za Vodnikovo dni-žbo. Vsak !iu-biteli lepih Knjig, ki še ni član Vodnikove družbe, naj takoj prijavi svoje članstvo pri poverjeniku svojega okoliša ali na kupi pri najbližniem poštnem uradu položnico ter napiše* -»Vodnikova dru??ba v Ljifb-ljani<, štev. Čekovnega računa 14.520 ter nakaze 20 Din članarine ali pa prii'ivi svoje članstvo po dopisnici Vodnikovi diožbl v Ljubljani. V vsako slovensko MJo kufrre Vodnikove družbe! Na delo za Vodnikovo družbo! Vsak stari član družbe naj pridobi em-ga novega! Fallove „Dolarske princese" OčTvidno prenagljeno, zato muzikalno in pevsko še nedozorelo so prišle na oder nekdaj velepriljubljene, sočnih melodij in pikantnih ritmov bogate »Dolarske princese«. Gosp. Golovin ie poskrbel, da sodeluje Pri operi tudi balet in je dejanje izpest-reno z mnogimi novimi domislek. Uprizoritev je zunanie bogatejša in buj-ne.*ša. sodeluje mnogoštevilen personal in tudi oprema je prav lepa. Žal, da so pevci često v konfliktu z orkestrom in da rftrračno nj dovolj skladja; parkrat je grozila katastrofa, ki jo je preprečil le spretni dirigent. Škoda. Vzlic temu so učinkovali zlasti poin-poz-nj finali m nekatere točke, v katerih so iie odlikovali gg. Gostič, Ribičeva, Polićeva, Balatkova in Peček. Igralski izvrsten ie g. Drenovec. Nemogoče ki skrajno odurno masko ima gdč. Str. v zadnjem deiatvu ter je brez humorja. Jezikovno je marsikai graie vredno (od kje nam. odkod, s čem ald s Čemer nam. s čimer, razni aceusativi nam. gene-trivov za n*kaluico i. L d.). Za operetni je-8& se pač nihče ne briga in osobie govori kakor se mu ljubi. Po vsakem dejanju jc bilo dovoli živahnega aplavza in tudi že običajnih šopkov ni manjkalo. Zaradi ugleda našega gledališča >e nekaj izkušervj Še absolutno potrebno. Tako dobra opereta brez ordi-narnosti in bedarij zasluži najboljše priprave ter najboli dovršene predstave. Fr. a Iz gledališke pisarne Drama Prva repriza dram« »Svati plemen«, ki «e hrta pri nremiteri i^redn* leplo spreieta, se bo vrSila itrtri v !Mjfeljan*k.: drarm. Prftdstava vr*i za abonente reda D. Zasedba ista kakiv T»r premi1 vri, režija z. Milana Skrbmška. Opera Jutri se bo *»eki ?«fflU op#re«2 noviteta v tekoči seizom metodijruzna Leo FaHa »Dolarska princesa«. SodelujeVo: ga Pofeičev«, za R*bičeva, za Balatkova. zs- Gosnč, Drenovec, Fovhc Pečenk. MohorxL, operni m ha^&tni z>bor. Dir>%s?&n.t e. Svetel, režiser Z- Povbe. Predstava se vr& za nrtomna A. V nedeljo se bo pela Verdija opera >Awla«. Naslovno (parfik) poie znana nam odlična primadona V3fan-lCtmceva. ka je žefa pri nas in v tujini s to kreacijo opetovano velAke uspehe. V paTtijj Radamesa nastopi kot jost ca$ Marij Šimenc. Od-tični .mnašikš *eisniti vesj. Kot Arnonastra se predstavi mladi mezzo karakterni barrtoD Marijan VVvth. Pevec je rodom iz Zagreba. Svo-J glas ie vežbal v šoli znanega barštonista Oofednika in se Eder-Bert:č. Lep. prodoren sr'as. oderska pojava in muzikalna naobraženost odlikuje mki-de*sa pevca tako. d« je upati aa \tf> uspeti. Am-neris poje »vrstna s*. TbierTV. Ramftsa odfcčrH c. Betetoo. Predstav« pod vodstvom diricema Z- Nefiata bo prvovrstna uitfizoritev ter z ozi-rom na izvrstna sodelavce dogodek v naši operi. Vrii se izven abonma pri rmžan h cenah- Pretprodaja pri epemi dnevni bfocaćrfi- — Sekcija ZNS. (Službeno.) Seja upravnega odbora se vrša danes 23. maia ob S. j v kavarni Evropa, i tnca KOLEDAR Dao««: PVtek, :i rrmja kate-'-ća-ni: De- z J*riL pravoalavoi: 10. mav. £eboq. DAMA&NJE PMREDITVT Drama: Zaprto. Opera: Zaprto kino Madea: Ne vernem w noban Seoski. Kino Ideal: L vrečke. Kioo Lbjbttanskj &vcn Ha stari aram**«. U. jnieraa vata gojencev rperpe ie!e n dri. koa«rv3Torn« <^b pol 1$. v d^ami. DEŽURNE LEKARNE Dsaea: Piecol. Donagafc* cesto; Baka-nBič, Sv. Jafaoba trs. NOGAVICE 2 ŽJ60M Tragedija mlade služkinje Ljubtiana. 33. mata. Pomlad je sezona samomorilcev. \z poročil in raznih starfstnV je razvidno, da si spomladi vedno konča življenje največ Injdi. To se vidi zrasti y velemestrb, kjer so samomori na dnevnem redu, pa tudi pri nas je navadno spomladi največ samomorov. Baš zadnri teden je samomorilna manrja zahtevala štiri človeške žrtve, od katerih sta dve umrli, dvema pa so jedva rešil: življenje. V bolnico so te dni prepeljali neko obe-panko. kj si ie prerezala žile na rokah, dva dni kasneje so našli v trnovskem predmestjn nezavestno Danico T., ki ie pila lizol, tret.;a žrtev samomorilne epidemije pa je bil mladi finančni pripravnik Jože Rakovec. ki se jc v Cerknici ustrelil v glavo in v bolnici umrl. Danici in obo-panki, ki si je prerezala ž*le na rokah, so zdravniki rešili življenje, samomorilni kandidatki, kj se ie včeraj zastrupila na Golovcu, pa niso mogli pomagati. Včeraj okol« 1. popoldne so našli pa san H na Golovcu blizu VVestrove vile neznano žensko, ki h težko iiropela. Iz ost jj je dišalo po lizolu in bilo ie takoj jasno, da je pila strup. Kraj nje >e legala stekleni-čica z napisom *Lizol<. Sprehajalci so takoj obvestili rešilno postajo. Kmalu je rešilni avto prepeljal Žensko v bolnico. V bolnici so zdravniki f^m<»morilki takoj iz.prali želodec, toda vsaka pomoč >§ bila zaman. Snoči je ne^rečnica zastruplje-njn podboja. Kakor «o ugotovili, gr* aa 331etno Ano Sotlrrjevo, služkinjo, doma ra Vidma-Krško in zaposleno pri Tom?; novih na Rešljivi ee-sti v Ljubljani. Pri Sotlerj^vi so nažli razglednico rz Vidma-Krško, na kMeri je bilo « svinčnikom napisano: »Grem v smrt zaradi neozdravljive živčne boWni!< Zdi se, da j«* bila živčna bolp^zen r**i vtrok samomora. Tudi Toraanovi pripovedujejo, da je bila Sotlarj«»va aadnje Hm često potrta in da je govorila, da si bo končala žavljennje. Tomanovi so bili seveda prepričani, da ne misli re*no. Davi ie policija o dekletovi smrti obvestila njs»e svojee. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go-rečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni« srlabosti, vzem-ite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« greočice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za rtotranje bolezni, ie »Franz .Jo«efova« vođa izvanredno dobrodetno odvaialno sredstvo. »Franz Joselova« grencica se dobi v vseli lekarnah, dro-geriiail in špecerijskih trgovinah. Dolenjska metropola Novo mesto Nove mesto se tudi prav lepo razvaja m lzpreminia v moderno mesto. £a letovišča rie Je l svojo krasno oknljco, zaniTTM-vitni izleti, posobei pa še z imenitnim kopališčem na Krki. po kaleri :«e čolnar^enie ^drav in šnort. prav priporočljiv kraj. Ali čisto vašfke razmere vladajo še na kolodvoru, kjer človek nrtj za denar ne najde nosača prtljage. Mo dospeš v dolenjsko metropolo s par kovčegi, si na kolodvoru brez pomoči, kajti n*jer ni posirežčka, da bi ti znosi! reči na voz. Za dame jako nerodna situacija. Čudno, da ni pri vsakem vlaku na razpolago vsai en nosač, ki bi imel gotov zaslužek. Baje na kolodvoru zahtevajo peronsko vstopn;co tudi za nosače. Ti seveda ne r»-skirajo, da bi plačali vstopnico brez koristi. Stvar bi se morala ured- tako. da bi za nosača plačal vstopnico potnik. Kadar bi nosač ne našel dela, pa naj bri bil prost pri vbodu. Za udobnost pomnikov mora nudi kolodvor poskrbeti: v raoderni dobi živimo! Letoviščarii Ln selob potniki morajo že pr; pribodu na kolodvor videti, da so dosneli v meeto — v metropolo! — ne pa v zaspano vas brez podjetnosti in udobnosti. Gospodb'e, ki rmajo skrb za tsrL ski promet v Novem mestu, nai bi to gotovo ne težlco vprašanje uredili nemoderna. Potnik. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Dnevne vesti — Promocija odličnega športnika. Včeraj ie na zagrebški univerzi promovira! za doktorja prava g Zvonko B u 1 j e v i c, amater - trener nogometnega moštva ASK Primorja. Njegova štirimesečua odsotnost se je že moštvu precej poznala. Z njegovim prihodom ie definitivno rešeno vprašanje napredka v nogometnem moštvu ASK Primorja, katero je dvignil iz skromnega drugorazrednega stadija na višino repre-»entanta Slovenije. Naše prisrčne čestitke in bodi pozdravljen v naši sredi! — Fz odvetniške službe. V imenik advokatske komore v Luibljani je bil vpisan dr. Janko Vovk s sedežem na Jesenicah. — Knjigovodski tečaj za obrtnike v Kapiji pri Vranskem. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOl v Ljubljani priredi v mesecu juniju v Kaplji pri Vranskem knjigovodski tečaj 2a obrtnike in pomočnike- Pouk se bo vršil ob nedeljah (pričetek 1. junija, dopoldne od 9. do 13. ure ter na 1 dan med tednom ob 14. do 17. ure. Pozivamo obrtnike in pomočnike tega okoliša, ki bi želeli obiskovati tečaj, da se nemudoma s polnim naslovom prijavijo neposredno Zavodu za po.speševanje obrta Zbornice TOl v Ljubljani ter obenem pošljejo pristojbi**), ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 35 Din. Prijave je poslati najkasneje do ?6. maja 1930. Prijavljenoj dobe podrobnejša pojasnila pismeno. — Knjigovodski tečaj za trgovce jn trgovske pomočnike v Mariboru. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOl v Ljubljani priredi v Mariboru v mesecu juniju knjigovodski tečaj za trgovce in trgovske pomočnike, predvsem mariborskega oko, lisa. Tečaj se vrši po tri dni v tednu (od 14. do 17. ure). Pristojbina za trgovce po 56 Din. za pomočnike po 25 Din- Prijave ie poslati neposredno Zavodu PO Zbornice TOG v Ljubljani najkasneje do 24. maia 1930. Podrobnejše podatke in obvestilo o pričetku pouka dobe prijavljenoj pismeno. — Avtomobili bodo razstavljeni na letošnjem jubilejnem velesejmu v Ljubljani x- posebno velikem Številu. Zavzamejo približno 1300 m2 kritega prostora, na prostem pa bodo razstavljeni avtobusi, šasije in tovorni avtomobili. Avtomobilske in motociklističue razstave se ud sleče vse večje tvornice Anglije, Avstrije, Belgije, Cehoslovaške, Francije, Italije, Nemčije, Švice in Udruženih dr<žav ameriških. Zanimivo je, da priporoča mednarodni urad avtomobilskih lndustrijcev v Parizu svojim članom udeležbo na jubilejnem veiesejmu v Ljubljani. Najnovejše tipe raznih kakovosti in cen omogočajo interesentu dober nakup voza, vsem drugim pa vpogled v najnovejše pridobitve na polju avtomobilske industrije. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Bridigeportu je po dolgi in mučni bolezni premini*} Janez Kovač. Pokojni, ki je btf doma iz Male Dobrave, je bil rojen leta 1867. V Ameriki ie bival 35 let Zapustil je ženo, 8 hčerk in enega sina. Zanimivo vlogo je Igral v pokojnikovem življenju 34. april. Rojen ie bil 24. aprila, poročil se je 34. aprila in umrl tudi 34. aprila. — V Milwaukee, država VViscousins, le 13. aprila umrl Jože Kosec, star 65 let Pokojni je bil doma iz Stare vasi na Dolenjskem, v Ameriki je bival 35 let. Rodbini Matije in Roze Janežič je umrla osem mesecev stara hčerka. — 15. aprila je v Mihvaukee umrla 601etna Marija Dolenc Pokojna je bila doma iz Krokarjev pri Mozirju. V Ameriki ie bivala 28 let. 0. aprila je umrl 30Jetni Jan. Gerdenc v Mil-waukeeju. — V Evelerhu. država Minne-sotta, je preminula 371etna Frančiška Nem-gar. rojena Nova, Pokojna je bila doma iz Zagorice pri Dobrepoljaa. — 11. aprila je v Sheboyganu umrl Alojzij Kobal v starosti .11 let Pokojni je bil doma iz Planine pri Vipavi. — V kraju Elv so 1. maja položili k večnemu počitku Petra Mavrina. doma iz vasi Kralie pri Nemški Loki. Star je bil M let. — V istem krahi je umrla Frančiška Sekula. — Srečni dobitniki. V Novem Sadu je zadela srečka 46.746 prj žrebanju državne loterije 400.000 Din. Cetrtirrko srečke je kupila bolničarka Katar. Kalpert, ki dobi 100.000 Din- Kalpertova ostane kliub nenadni sreči zvesta svojemu poklicu. — Drmgo četrtinko srečke je zadel siromašen podpreglednik finančne straže iz I3o!a na otoku Braću. — Brezposelnost v naši državi. Po p.%-datkib osrednjega odbora za posredovanje dpla je preostalo od marca 7$Š3 brezposelnih delavcev in 1846 delavk. V aprilu je iskalo d«la 13.981 delavcev in 3479 delavk. Delo je bilo na razpolago 6348 delavcem in 597S delavkam- Posredovanj jk bilo za 4286 delavcev in 1142 delavk. Odpadlo je delavcev in 830 delavk. Koneom aprila je bilo še brezposelnih 8706 delavca in 3344 delavk. Rednih podpor je bilo izdanih za 206.320 Din, izrednih pa 40.402 Din. — Šolska mladina ima za obisk letošnjega jubilejnega veleserma znižano vstopnino po 3 Din za učenko, oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom učitelj-stva. na kar opozarjamo šolska vodstva. Dan obiska poljuden. — Promet izletniških vlakov v soboto 24. t m. Ker pri izletniških vlakih v soboto 24. t m. ni pričakovati zadostne frekvence, zato ta dan ne bodo vozili izletniški vlaki na progi Ljubljana glavni kolodvor-Bistri-ca Bohinjsko jezero, Ljubljana glavni kolo-dvor-Kamnfk, Kranj-Tržič in Jesenice-Kranjska gora, Maribor glavni kolodvor-Faia in Maribor glavni kolodvor-Št Ilj. — Po* ernfkoTO ljubljanskega velese Ima. Uprava ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po Din 30. Legitimacije se dobe v vseh večjhh krajih cele države, lahko pa se naroče z dopisnico direktno pri velesejmskem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji, se je treba točno držati. Zdrava fn cenena stanovanja v noteirh in pri* varno so posetnikom zasigurana. — Pojasnilo k tatvini na KoBcevem pri Domžalah. Davi se je v uredništvu zgla-sil g. Kegel, ki ima njegova gospa gostilno v Trzinu in smo o njej poročali, da je kupila od tatov v Bonačevi tovarni baker. O. Kegel nas je naprosil, naj objavimo, da je njegova žena kupila ukradeno blago, ne da bi bila sumila o tatvini in tudi brez njegove vednosti. Ko je pa on baker zagledal, je takoj sumil, da je baker ukraden in je zato tudi takoj nesel nekaj blaga kot vzorec pokazat orožnikom, ki so takoj spoznali stolčene cevi \% tovarne na Ko-ličevem m popoldne ie gav Keglova sama nesla še ostalo ukradeno blago orožnikom. Gostilničarki torej ne moremo očitati, da bi bila vedoma kupila ukradeno blago in ga hotela prikriti, pač je pa zasluga Keglo-vih, ki so sumljivo blago takoj pokazali orožnikom, da so orožniki tatove tako naglo izslediR — Velesejmske legitimacije za Inozemstvo naj se naročajo samo pri uradu velesejma. Marsikdo kupi legitimacijo in jo pošlje svojim znancem v inozemstvo. Navadno legitimacija, ki je zunaj v predpro da ji, pa nima za izkoriščanje železniškh ugodnosti v CSR in v Avstriji predpisanih vložkov, takozvanega »Zahlblatta^. Take legitimacije se dobe samo v dotičnih državah in pa v uradu velesejma po cen« Din 30.— kakor navadne legitimacije. Legitimacij za italijanske posetnike pa velesejem ne prodaja, temveč se dobijo samo potom našega zastopnika v Trstu g. Giu-seppe Cebovin, Trieste, Viale XX. Set-tembre 65. — Vreme. Vn?ruen*ka napoved pr~vi, da bo večinoma oblačno in deževno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, v s^verozapadnib deževno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu in Skopi ju 23, v Sarajevu 22, v Beogradu in Splitu 21, v Ljubljani 19.6, v Mariboru 17-7. Davj je kazal barometer v Ljubljani 771.1 mm, temperatura je znašala 10.4. — Ženska podružnica Ciril - Metodove družbe v .Mariboru priredi 31. maja in 1. junija »Dan bonbončkov«. Naj ne bo nikogar, ki narodno čuti, da bi ta dan ne položil svoj dar domu na oltar. Vsa ostala društva pa prosimo, da se ozirajo na to prireditev. 342n — Ljubavna tragedija. V Despot Sv. Ivanu blizu Sombora se je te dni odigrala pretresljiva ljubavna tragedija. 30ktni Djuro Tgič je ime] ljubavno razmerje z lepo Pelo Milic. Nekaj časa sta se dobro razumela in fant se je hotel oženiti. Nenadoma pa si je Pela premislila in snubca zavrnila. Ko se je te dnj Pela zvečer vračala z zabave domov, 30 je fant počakal na cesti in streljal nanjo. Zadel jo je v prsa in jo tegko ranil, nato pa je tekel domov jn se ustrelil v glavo. Oba so težko ranjena prepeljali v bolnico. — Banditski napad na slovenskega trgovca v Cbicagu. Dne 2. maja sta se okolj 31. pojavila v trgovini Slovenca Janeza Sta jer ia v Chicagu dva neznanca in eden je zahteval škatlico cigaret. Stajer mu je hotel dati cigarete, toda v istem hipu sta ga neznanca zgrabila, zvezala in mu s samokresi v rokah zagrozila, da ga takoj ustrelita, če se le gane. Eden je ostal na straži, drugi pa je brž izpraznil blagajno, v kateri je bilo okoli 400 dolarjev, to je 22.000 Din. Bandita sta po ropu sedla v avto in s« naglo odpel.iala. O ropu je bila takoj obveščena policija, toda bandita sta srečno odnesla pete. V nedeljo 35. t. m. ob Yz popoldne JAVNA TELOVADBA LJUBLJANSKEGA SOKOLA na letnem telovadišču v Tivoliju. 7367 Iz Ljubljane —tj Ura za kamin m pr»bor za pisanje za dvorno Čakalnico na Lescah. Prejeli smo: Pod zgorajšnjim naslovom jc prinesel »Narod« od srede notico o razstav, imenovanih predmetov pri tvrdki Eberl na mestnem trgu. Notice in pohvale Utfbljamskega obrtnika smo bili čitatelji »Slovenskega Naroda* prav vedeli. toda resnic, na ljubo moramo ugotoviti, da navedena dejstva o postanku in osnutkih ure in pisalnega pribora ne odgovarjajo resnici. Kakor znano, je dobavila opremo za dvorno čakalnico v Lescah tnžiSka tovarna pob#tva A. Ama nit, ki je pri konkurenčnem razpisu za ideine osnutke odnesla izmed vseh ponudnikov prvo ceno in dobila naročilo za opremo. Dvorna čakalnica v Lescah je bila gotova v jeseni lanskega teta, in je zbudila pri vseh očividcih izredno zanimanje in laskavo priznanje. Letos pa je uprava dvorne čakalnice zopet naročila pri ist; tvrdki za dopoLmlno opremo razne predmete, med njimi tudi predmetno uro in pisalni pribor. Načrte za vse predmete je zopet napravila tržiška tovarna pohištva A. Aman. Uro ;n pisalni pribor je dobila v izdelavo ljubljanska tvrdka Bberl, ki jih je izvršila, kakor srno črtati, nadvse dostojno. Toliko se nam je zdelo potrebno ugotoviti resnici na rju-(bo. Pred prihodom nase kraljevske družine na Bled bo dvorna čakalnica popolnoma opremljena. - Ij Zadnja pot Alle Bilimovićeve. Včeraj ob 18 so se zbrali pred orno zastrtim vagonom na glavnem kolodvoru številni priiateiji in znanci Magopokoine soproge vseučiliškega profesorja dr. Biliroovica, da spremijo AHo Vitalijevno k večnemu počitku. Pogrebne obrede, med katerimi je pel pevski z*x>r ruskih emigrantov ganljive žalostkrke, ie opravil na kolodvoru in na pokopališču prota Janković. Pogreba so se udeležili pole« v Ljubljani bivajočib ruskih emigrantov skoro vsi vgeuČflfSki profesorji z rektorjem dr. M. Dolencem na cera. Mnogi prijatelji dr. BiKmo viceve rodbine so posla!! Al H Vitalijevtri kot zadnH pozdrav krasne vence w Jopice, —lj Društr* Zoo ima zdaj do malega ves svoj inventar zbran ob tivolskem ribniku. Divja koza, srna, štorklje, divje gosi in race prosto gibljejo, volk, šakal,, lisice «0 v kletkah zunaj ondotinga poslopja, ptiči pa ekoraj vsi v primernih gajbab in gajbieah v poslopju. Društvo je naročilo z Nemškega dva para labudov in sicer bo en par bet, drugi pa črn. Vaj štirje iabudi l>o-d-j stali 4000 Din. Jasno je, da jV treba ca tobko družino dosti in različne hrane, kakor: 5 kg konjskega crnea, raznih ostan« kov je kanalizacija ob bodočem trgu jtiino od Langusove uhce. Cestni valjar ravna m gladi cestišče v PodJimbarskega ulici. Verovškovo ulico tik pred novo šišensko cerkvijo posipajo, na kar jo bo cestni valjar utrdil m ngiadil. Kanalizacija v Lattermannovem drevoredu ie takorekoč končana. Zdaj se zasipajo betonske cevi in pokrivajo jaške (navpični rovi) z betonskimi ploščami. —IJ Žrtvi dveh nesreč. France Vrhovnik, zidar, zaposlen na neki stavbi v Šiški, je včeraj padel z odra in se precej počko-dovaL Padla mu le tudi opeka na glavo. — Prepeljali so ga v bolnico. V bolnico so prepeljali tudi posestmkovega sina Janeza Slageria, rr 2u4emberka, katerega Je konj faroefl v trebali ta ga težko poškodoval. PRAVI FRANCK vedno odlična kakovost) —Ij Zveza za tujski promet ima svoj red:ii občn; zbor v soboto dne 31. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v sejni dvorani zbornice za TOl v Ljubljani. —Ij L*nietno>tnozgodovin?ko druš-iv« v Ljirbljani priredi v nedeljo, dne 2o. maja izlet v Kostanjevico, Št. Jernej in Oločee. Na povratku *e ogleda tu-Ji samojtau Ple- te rje. UdUod iz Ljubljana d riadzibego\im br-Jnm v Hercegovini Pri graditvi ozkotirne proge iz Trebinia dalje prot; Bileči in od tam v Crno goro so delavci naleteli že ca peri grob. Dočim pa so prejšnje štiri grobove takoj prekopali m okostndake pokopali v skupnem grot>u, malo vstran, si tega tu, zdi se mi, niso upali dotakniti. Od daleč so ga nam kazali, ko sem prišel s prijatelj! slučajno tam mimo. Le neko dekletce nas je vodilo prav tja do čudnega groba in nam pokazalo, kako se girob odpre. Grob je bil vsekan v živo apnenčeve, skalo in skoro pokrit s kamenitim! ploščami. Notranje stene graba so bile rdeče in tudi okostnjak, ki je ležal lepo z>raven v peipelnati prhnini, je bil rdeč. Mestoma je bila bana krvavo rde-:a in zato ie bil grob še boli grozen in nnstccijoaen. To grozo sem opazil tudi pri delavcih. Pobrskal sem po prsti, da najdem kak predmet, s pomočjo katerega bi dogmal izvor in starost grobov. Med tem pa, ko smo odpirali im brskali Po »rofoi in -premikali krsto, ie nastala nenadoma nevihta, bliskalo se ie in močno grmelo. Prijatelj, ki ie imel slučajno aparat, je hotel fotografirati, a ga je komaj utegnil pripraviti, jaz pa sem hitro pokril grob s ploščami in že sva bezala rv> dežju v bltžnjo porušeno trdniavsko pritiklino, nekak" zidanico, kjer je stala tudi stalna vojaška straža. Po plohi so se podili mali umazano rdeči hudourniki v dolino. Šel sem še enkrat t*a h grobu in sem naročil delavcem, ki so se že tudi vrnili na delo, naj obveste o najdbah 0kraj.n0 glavarstvo v bližnji Bi-eči. Še enfcrat sem odprl grob in vzel lobanjo v roke. Delavci so mi rekli, naj populim vse zobe iz celiirsti in naj jih položim v votlino lobanje. Njih muslimanska vraža pravi, da je treba mrtvaški glavi izdreti vse zobe. Zakaj, mi niso vedeli povedati, naoravfH pa &o to Pn prejšnjih štirih. Morda zato. da bi jih mrtvec ne grizel. Zato sem si natančneje ogledal zobovie, kateremu niti en zob ni manjkal in so bih vsi čisti in beli kot j* ima kdo. ki jih nafskrbneje neguje. Izmaknil sem enega in sem položil lobanjo jena j Kaj se je pozneje zgodbo s tem petim grobom, ne vem. Da-li se je okrajno glavarstvo v Bileči zanimalo za stvar, mi ni znano, ker na tisto stran nisem več zašel. še dandanes ne morem pozabiti okrvavljenega groba in okostnjaka. Takoj na prvi pogled je bilo jasno, da prihaja rdečilo od nreperelega apnenca, (tena roasa) in od bauksida — aluntintjeve rude, ki je je pod omenjenim brdom v Hercegovini mnogo. Veda je izpirala rdečilo v grob ter pobarvala stene in krsto. Mestoma se ie že nabralo rdečilo v debelejših plasteh m m izgJedalo, da k posušena, strjena kri. Za ^ornin sem vzel seboj ta zob. Razkuži! sera ga v vseh mogočih tekočinah, k: se mi bile nekdaj kot vojaku dosiuejne, tud- ▼ bencinu m peteoleju sem ga. namakal. Tovarišem o tem zobu nisem smel mnogo govoriti, še mani pa kazati ga. Bali so se. da bi imeli ponoči kake čudne sanje a* da bi jih straii'o, če bi >tamkaj na vahta stali«, ranjki morda da bi j?h prišel grtzt, ker mu nisem populi1 vseh zob. T<*da nič takega se mi ni zgodilo. Strašna ni bflo, ^joleJ Msem na kugi, ne na kaki drugi čudni bolezni, ie manj pa me je ugrabila zagonetna smrt, k! bi prišla iz tiste grobnice. Sodim, da izvirajo ti grobovi te dobe P"0-slednijih Bogirmilov, ki so se zatetrli nazadnje v te kraje in M!j tu zatrti. Povsod se jih pre4anjalj, ker niso priznavali nobene dru^e avtoritete nad sabo, ramen božje. Zgodovina jih omenja ? 13. stoletju. Spio-niinjajo pa dandanes nanje le še grobovi m njffi pokopališča, ki jih nahajamo v predeHh Hercegovine v večjem števfln. Zanimiva so njih pokooaH&a radt nagrobnih soomenikov, katerim bi se čodM »sak človek, čeprav bi ne vedel, da ima pred seboi prastaro pokopališče. CndB M se, kako so prišle te ogromne skale, dodelane \ obliki kock in prisekanih piramid, m ta kraj. Ob cesti kz Bi leča proti (iadeskemu je tako boKomilsko pokopališče v kraje imenovanem »Stolac«. Tu sem videl take skale, postavljene v obliki stokrev. Nemara ima kraj ime po teh spomenikih. Sredi pokopališča je namreč na štirin stebričth D&omna skalnata plošča, okrog pa stoie apneniiki v obliki ogromnih kock, katere oa ponavadi počivajo na manjših kockastih podstavkih. Pod silno težo so se podstavki vdrli v zemljo, tako da nekateri spomeniki \ise. drugi pa so se prevalili. PomisUl som celo. da to morda nis<, ajpnentki, temveč da ie bila plošča na stebričih nekak oltar. Posebnih znamenj na pečinah ni Hlo videti Pred kratkim so poroćaJi o najdbi J00O let starega gToba nekje ob črnogorski meji. Verjetno je. se mi zdi. da gre tveh" v te« primeru za tak bogomHski grob. Na kram, kjer se jrradi Železniška proga pri Brleči, takih nadrobnih spomenikov sicer ni, pa lih je verietno avstrijska vojaška oprava uničila in odstranila, ko so zadah male vstran trdnjavo proti Orni jport, ki le na danes portnšena. Da ti grobovi ne izvirajo iz novejšega časa, te več kot jpotovo. KaK! vsakega mrtveca bodis* irmsrimana aH kristjana bi bfli pokopali na enem izmed Mrfcnjih po kopa liš"-. ki so že todi ze+° stara« Omenjeni peti crr*b in okostnjak pa 1 e*H* obrnjena v nmeri od vzhoda proti zapade, te česar sklepam, da ie mrtvec Wl kristjan. Navidez tako pvsto in prazno rnernlfe Kršne Hercegovine krije v sebi potno zaa-menttosri, kj še niso preiskane ra znane« Svoj čas ie avstrijska voja&ka oblast skrbela, da ti kraji sploh n*»o brli doMapoi. J. Ti Iz Celfa Sestanek slovenskih dajakov cedsaa gimnazije, ki so na tej Šoli potožili med svetovno vojno m leta 1919. maturo aH \A morah v tem času maturirati, se vrši v le-tošnjnh počitnicah m to ob pritrkj I04etmce mature letnika 1920. Sestanek je nameravan za 6. in 7. septembra t. 1. -v Celin % izletom v celisko okolico skupno z sag, profesori. V Celjn se je sestavil pripravljalni odbor, obstoječ iz gg." Andrej Bizjak, Erhartrč Ive, Hočevar Mirko, dr. Mejak Ervin. MPnar Janez, Pečmk Rado ha Ros Franjo. V poštev prihajajoči tovariši i%ai javijo svoio udeležbo in spo roče do dO. junija t 1. svoje zelje tako glede dneva sestanka, kaJoor giede programa na naslov: Dr. Mejak Ervin, odVermflrl kandidat, Celje. Prešernova ulica. —c Pevkam in pevcem CPD. Udeležite se nocojšnje pevske vaje polnoštevilno nt točno, ker prideio k val tu*; sonati ia sprem*jevalcj. — Pevovodja. —e Lastnikom srečk državne razredne loterije, ki so kupih srečke v celjski podružnici »Jutra« m so bili aa gjfaove številke doslej izžrebani k mali dobitki, sporočamo, da lanko zamenjalo irfrenane srečke aa nove, še iiets&rcbaae, dokler ie traja zaloga- Avgustus Mirir: 6 Krog zločinov Roman Iz njegovega mehkega .glasu je odmevalo nekaj iskrenosti Jvk>Uy je večkrat slišala frazo »čast med zločinci«, Da ni nikoli verjela, da je kaj takega mogoče. In vendar ie vse kazalo, da govori Warner iskreno in da-nima z njo siabrh namenov. Sicer »e pa sam priznal, da varuje itada svojo kožo, če spravn MoMy na groze, kaitero je preživela v hotelu aBracckH, je 'mirno itzstopila m mu ste-ĆB&SL v hišo. Ška. sta po stopTL'.caih sikoro do strehe. Nikjer ni bilo videti odprte pisarne. John Warner ie končno obstal ipred niz-kmi vrati in jifh odflden.il. »Jakob Ton-som čcčo.«, je -prečrta Moflly na vratih. Wa>mer je opaizil njem začudeni poefed. Zasmejal se je, rekel pa m nič. Pfeasrna je briia tetsna — dve sobici, oafbtto .pol-ni ipobiš*tva. "VVam-er je odprl v drugH sobici sitefklena vrata in och/edel Mol1y iz prsarme po ozikem stopnišču v razkošno oprernll.)eno stanovarnje. kii ie Mo v pofp^Rpern maisprotju z opremo pisarne. Odipri je vraita v sprejerrvnrico in prosil Molly. naj vstopi. Ko je že sedela v mehkem naslanraču, ie odšel v sosedno •obo, od koder se je (kma^ai vrnil s priborom im belo (kavo. — Prvotno nisem imel namena od— »vesti vas, — je pripoimfnid smeje. — Sklenil sem pa obdržati vas kot svojo gaupmkx>. Monda se nitoi ne zavedate, bako visoko odJilkovamje je to za vas. — Večje veselje mi napravite, če mi ničesar ne poveste, — je dejala in mu pogledala naravnost v oči. — Nočem tričesar več vedeti ne o vas, ne o vaših postil. — Zafaaj pa ne? Zaupati vam hočem spopolnoma. Saj sem vpričo Hallama pntenal, da ste bffld pognmrni. In misftil sem resno. PosJknibeti hočem, da zavoltjo mene ne boste trpeM nobene šflcode. — Venemilte mri, da prav nič ne potrebujem vase pomoči... je začela MoCfly — Zato pa jaz potrebujem vaše. Njegov pogled je bil zelo prijazen, njegov arnehfej s^aiiefk. Toda v njegovem glasu je pela nova struna, katere Mo8y ni (razumela. Žal jI je postaffaftOt da se je dala ori-pe&afti v »to dudftio stanovamde, sknfto pod streho hiše, v kateri so bile same pisar- « ne. Afi je »bila njena osebna varnost edini nagfrb Johna Warnerja, ko fi je prigovarjal, naj gre z njim? — Od mene priča kujete pomoči? — |e vjjrasa^a nestrpno. — Ne razumem •ras, gospod Wamer. Sedel je in se prijel za glavo. Izraz njegovega obraza m tudi smehljaj na njegovih nstai ie bil skoro otroški. — Cesa na razumete? Govorim z vami resno, ker mišjim, da ste hrabro to premeteno dekle in da bri nam mogli koristiti. Prosim vas, gospodična Lang-*onova, da se .nam pridružite. — Vam da bi se pridružila? — Seveda! Verjemite mi, nagrada bo večja, nego si mislite, riznko je pa neznaten. Premislite dobro, predno se odločate. Od vašega odgovora je od-i v$sno več, nego si misrrte. Mož z brazgotino Mo8y je molče gledala \Varnerja. 'še na misel ji zadnjih štiri in dvajset ur -m prišlo, da bi ji mogel John Wamer »prigovarjati, naj ostane pri njem v shiž-!ba. Groza jo je obšla že pri misli, da bi 'rsltržila zločincu. — Moj odgovor je — ne. Raje »umrem, nego da bi imela opraviti z... z... Sapo ji je zaprlo. Beseda vpona-;rejalec« je vstala pred njo liki prikazen, kateri se ie instinktivno umaknila. John Warner se je zasmejal. — Mislil sem, da boste tako odgo--voriri. S tem pa seveda ni rečeno, da ie odgovor pameten. Nobeno pametno dekle ne zavrača kupa denarja in brezskrbnega življenja. Obličje, sklonjeno nad njo. je imelo Se vedno isti deški izraz, katerega Je Mollv zadnje štiri mesece tako pogosto videla. — Vsako pametno dekle, — je ponovil. — In če se ne motim, gospodična Molly. spadate tudi vi med pametna dekleta. Samo zato, ker se tako temeljito razlikujete od drugih deklet, vam predlagam ostati pri meni. Čakajte. Zdaj dobivate tri funte na teden, kaj če bi vam zvišal plačo na deset funtov? Zaslužiti toliko denarja? In mislite, da boste še kdai imeli tako ugodno priliko? — Ne. upam. da nikoli več, dokler bom na svetu. Mollv ie postavila skodelico na rrrl-ixO'\r\ vstala. — Z bogom, gospod Warner. — Počakajte! — John Warner ni bil prav nič razburjen. — Vem. na kaj irnstite, gospodična Mollv. Ne diši vam nemarnost, ki bi vam pretila, če ostanete 'Pri meni v službi. Verjemite mi, da je rizi'ko tako neznaten, da ni vredno govoriti o njem. Moja organizacija je skoro brezhibna. Veste. Molly. da še nikoli nisem imel ponarejenega bankovca v rokah nad pol ure — ne, še sv*oJ živ dan ne. Za to je potreben bister um. a? No torej, vi boste delali ob moti strani. Dragi bodo opravljali za irpfju nevarne posle. Mollv ga je molče poslušala. Rila jc bleda ko zid. Čakala je, da pove vse, knr ie težilo. — Vi ostanete moja tajnica. — je nadaljeval prepričevalno. — Imam krasno starinsko hišo v Sussex Downs in ko bova tam sama. boste lahko po-oeBd, kar boste hoteli. Lahko se boste tičali jahati in tudi svoj avto boste ime-■■■K, to se razume. Nekam čudno so se mu zaiskrile oči ko je nadaljeval: — Zakaj bi se ne odpeljali še danes z menoj, da si ogledate ta romantični kotiček? Nekaj dni boste pač morali ostati tam. Vrniti se v Bloomsburv vam res ne kaže. ker bi vam pretila nejvarnost. da vas aretirajo in zapro. — Lopov ste. gospod Warner — potdel lopov! V njenem mladem glasu ni bik) ne oklevanja, ne nervoznosti. Krasen dom, katerega si ie bil zgradil VVarner v oblačkih, se je se sni v prah. Warner ie zaklel in vstal. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letolojo? Tragedija moderne žene K tragični smrti dunajske igralke Marije Orske, Id je postala žrtev morfi ni zrn a Že je mrtva in pokopana. Listi so poročali, da je bila pokopana brez vsakih svečanosti, brez nagrobnih govorov, kakor je sama želela. Marija Orska je gostovala do zadniega z velikim uspehom na Dunaju, v mestu, ki ji je pomagalo pred leti do slave, ko ie prispela vanj kot mlada Rusinja. Aklima-tSzrnala se je, slovansko je ostalo samo njeno ime. kar na igralki ni moglo škodovati, kajti Dunaičani in Nemci sploh so celo navdušeni za ruska imena junakov v romanih m na gledaliških odrih. Iz Marije Orske je postala nemška rragedka. kakor jo ie nazval v nekrologu celo znani francoski dramatik Louis Verneunl. Bila ie Dunaičanka. Nemka, kakor Jeritza. Zadr.ie Čase ni več nastopala na prvih dunajskih odrih. Menda ie sama čutila, da bi se ni-ena podušcvl ena umetnost na velikem odru preveč pro-fanirala. Umaknila se ie s svojim ibse-novslkim repertoarjem v malo komorno gledališče na bregu Franca Jožefa, kjer je navdušeno igrala. Sluga v livreji je odpiral vratca krasnih avtomobilov m koči i. predstave niso bile samo umetniški, temveč tudi družabni dogodki. Pole? velikih toalet si pa videl tudi siromašne obleke dunajskih študentk, čepečih na zadnjih sedežih, za katere si ie bilo treba odtrgati od ust. Marija Orska ie bila nedvomno zelo talentirana igralka in gledališka umeitnost bi bila imela še mnogo od nje. da se ni udala morfiju. Strup, ki ie uničil že mnoge odlične može m žene. je začel vplivati tudi na Orsko. Du-naiski listi so večkrat prinašali kot posebno pikantnost vesti o morfinizmu Marije Orske in namigavali so. da e to najboljši dokaz igralkine ekscen-j trričnosti. Kdor je pa videl in slišal Or-i sko na gledalisTcem odru. kdor je sli-! šal vihamo odobravanje, s katerim je občinstvo nagradilo igralko po vsakem nastoou m io obsulo s cvetjem, je spoznal, da ie segala po morfiju samo kot žrtev naše dobe. Orska je posvetila svoje zasebno živlienie igralskemu poklicu tako temeljito, da svojega lastnega življenja skoro sploh ni imela. Prišla je na svet. da bi igrala in sredi igre je morala oditi. To ie kruta, a vendar krasna usoda. Orska za gledališki oder ni ustvarjala, ona ie živela zanj. Doživljala ie vse duševne peripetije, katere je na odru predstavljala. Ibsen ie dobival v njeni igri smisel svoje eksistence tudi v naših časih. Zdaj počiva Orska na pokopališču v fiietzingu. Ko so prihajala poročila o vedno huišem morfinizmu. so se mnogi nieni častilci zdrznili v strahu za njeno živlienie. Ko pa je prišla vest o nieni smrti, ie bilo to skoro naravno in boli človeško, kakor vesti o njenem trpljenju. Celo po smrti ni razočarala svojih česfilcev. Pred smrtjo je izrazila željo, nai jo pokopljejo skromno in s tem se je pokazala tako. kakršno so nosili v nrisTib ljubitelji niene umetnosti. Bila ie nesrečna, a vendar srečna žena. Zagonetno umiranje dojenčkov Vsi nemški listi pišejo že več dni o zagonetnem umiranju dojenčkov v Lii-beeku. »Rerliner Tageblatt« poroča, da ie podleglo v Lubecku že 1° dojenčkov rvTsledieam cepljenja proti tuberkulozi s Calmettovim serumom. Izmed 61 dojenčkov, ki so bili cepljeni, pa so ostali zdravi, so zboleli še trije. Zdaj je nevarno bolnih še okrog 10 dojenčkov in nastale so še nove infekcije. Razburjenje med prebivalstvom je veliko in vedno glasneje se čuje vprašanje, kdo je zakrivil umiranje dojenčkov. Državno pravništvo je uvedlo preiskavo proti neznanemu krivcu. V parlamentu so sociarni demokrati zahtevali najstrožjo preiskavo in kaznovanje krivcev. V Lubecku bo baje zaslišan tudi zastopnik Pasteurjevega zavoda. Cepljenje s Calmettovim serumom so uvedb pred štirimi meseci tudi v zavetišču za dojenčke v Novi Pešti. Zdaj pa poroča »Az Estt«. da ie pet dojenčkov že umrlo. Bakteriološki argumenti govore baje proti cepljenju s Calmettovim serumom, zdravniki so pa napram tej zadevi zelo rezervirani. O argumentih za in proti bodo razpravljali madžarski zdravniki na prihodnjem kongresu v Segedinu. Zaenkrat so zdravstvene oblasti cepljenje ustavile. Po izjavi nekega zdravnika kažejo rentgenogrami umrlih dojenčkov akutno pljučno tuberkulozo, če- prav so bili doienčki ob rojstvu popolnoma zdravi. Kakor znano se je posrečilo prof. Calmertu v Parizu tako oslab;ti učinek tuberkuloznih bacilov, da so docela neškodljivi. Na podlagi temeljitih poskusov na živalih je bil sestavljen serum BCG, katerega pošilja izključno Pa-steurjev zavod v Parizu serološkim zavodom in lekarnam vsega sveta. Zadnja leta se ie razširila ta metoda po vseh kulturnih državah tako, da je težko govoriti o dvomljivem eksperimentiranju. Brez najmanjše nezgode so cepili zdravniki s Calmettovim serumom že stotisoče doienčkov. Najbrž gre v Lfibecku za kako drugo sredstvo, ne pa za vakemo BCG iz Pasteurjevega zavoda v Parizu. Pijanci v letalu Ameriški listi poročajo o dogodivščini v letalu, kakršne še ne pozna zgodovina letalstva. Vesela družba je najela letalo ameriške letalske družbe za izlet oo zraku. V Ameriki imajo kak^r znano prohibiciiski zakon, ki strogo prepoveduje piti alkoholne pijače. Dotična dražba je pa priredila izlet z aeroplanom v prvi vrsti zato. da bi se mogla pošteno napiti in da bi ji prohi-bio'iske oblasti ne mogle do živega. Rečeno, storjeno. Vsa družba se je pošteno nalezla vina in žgania. Alkohol je začel seveda kmalu učinkovati. Pijani izletniki so hoteli sami Šofirati zračni avtomobil in ruvati so se, da pridejo do volana. Pilot .ie moral nasto- piti s kreokimi pestmi, da se je otresel vsiljivih potnikov. Pijanci se pa niso dali ugnati. Ruvali so se s pilotom tako dolgo, dokler se letalo, katero je upravljal pilot samo z eno roko. ni spustilo. Z enim potnikom se je moral pilot boriti celo na tleh. dokler niso prihiteli uslužbenci čikaškega letališča, ki so pi-iance potegnili iz letala rn jih izročili organom prohibicijskih oblasti. Med piianirm izletniki sta bil tudi dve genski. Argentina — pekel evropskih deklet Nedavno so skoro vsi evropski M-tM poročali o t-ibotapstvu evropskih deklet v Argentino, ki te prav:' peke! nesrečnih žrtev. Pnd vtisom obtožb v tisku je argentinska DoficŠa sklenila nastopiti energično proti zvodnikom in trgovcem z dekleti. V raznih središčih trgovine z dekleti je napravila nepričakovano preiskavo n rezultat je bil presenetlfiv. Samo v Bnenos \iresu so našli 1500 evropskih deklet, ki so bila zadnie čase prodana v iavne hiše po in.om do I.S.nm Din. Fna javna bila v Buenos Airesu ic bila maskirana kot židovska sinagoga. Večina evropskih deklet ie iz Nemčije in Poljske in v Ar gen ino so jih pošiliali večinoma preko Bordeauxji * ponarejenimi potnimi listi. Argentinski policija ie aretirala že okrog 400 zvodnikov in trgovcev z dekleti. Gre za č^ane dobro organizirane družbe, ki je imela pravo borzo deklet, na kateri so bele siržnie notirale približno tako. kakor vrednostni papirji na navadni borzi. Argentinska vlada je sklenila sporazumno z Ha do republike Urugvaj poslati evrops:lorm vladam noto l pro£-nio. nai se boli zanimaio za trgov n> z dekleti in pripomorejo k zaiezitvi zla. ki ie na isramotneiši madež na civili za ctr človeštva. ----- Y Ljubavna tragedija V ponedeljek se je odigrala v Bo-rotinu na Moravskem pretresljiva ljubavna tragediia. Kovaški pomočnik Josip Sedlaček ie že dolgo zaman lazil za 19-lerno Jo-žefino Cerviukovo in ko ji ie v ponedeljek na povraktn s sejma prigovarjal, nai mu dovoli spremljati jo. ga je zavrnila, češ, da poide že sama. Fanta je dekletova trma tako razjezila, da je kupil naboje za revolver m se vrnil domov. Zvečer je počakal dekleta pred hišo njenih roditeljev in M ponudil prstan. Ker prstana ni hotela vzeti, je potegnil iz žepa revolver in ustrelil na dekleta. Krogla ie zadela Červinkovo v trebušno votlino. Dekle se »e zgrudilo in obležalo nezavestno. Težko ranjeno so prepeljali v bokrico m jo še ponoči operirali ,roda zjutraj ie irrorla. Sedlaček ie pobegnil v gozd, Vjer so ga orožniki do srede zaman iskali. Sele v sredo so našli v gozdu njegovo truplo. Ustrelil se je v srce. Pred samomorom je še napisal pismo, v katerem pravi, da je izvršil umor in samomor zaradi ne-srečne liubezni. — Molitev — Dobri bog. daj da se ne oženim, a če hi se oženil, naj me žena ne vara* a če bi me varala, nai tega ne zvem, a če bi zvedel, nai si ne belim glave. Žrebanje razredne loterije Dne 20. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 30.000- št. 73780 Din 2000.— št 17.964, 27.758, 49.478, 78.002. Din 13.858, 10.143, 38.137. 48.329, 99.572. 77.303, 84.474, 87.285, 87.928, 98.126. 500.— št 13.871, 19.154, 39.520, 48.334, 59.577, 69.432. 77338, 84.166, 87.819, 89.104, 98.129. 1.854, 16.003, 27.781, 39.526, 48.336, 66.495, 69.487. 77350, 86.935. 87.821, 89.122, 96.139, 1.869. 16.031, 29.243, 39.527, 48359, 67.557, 72.073, 77389. 86.964. 87.826, 89.176, 98.147. 8.027, 16.072, 29.268, 39.599, 49.417, 68.725, 73.763, 77.390, 86.967, 87.831, 91.315, 98.151, 8.039, 16.099, 35.371, 46.625. 56.069. 68.786. 75.088, 78J016, 87.242, 87.841, 96.609. 98.942, 8.056, 17.950, 36.695, 47.434, 57.393, 68.800, 75.193, 78.034, 87.246. 87.859, 96.661, 98.980. 9.767, 17.982. 37.797. 47.440. 58.882. 69.146. 76.646, 78.079. 87.256. 87.867, 96.893 9.789. 19.102, 38.130, 47.459, 58.886, 69.198, 77.287. 78.084, 87.277, 87.873, 98.102, Do 2. junija bodo izžrebani še nasledn* vedn dobitki 2 Premije po Dm 1,200.000.— 2 » » » 500.000.— 2 » » » 400.000.— 2 » » » 300.000. 2 » » 9 40.000.— 10 » » > 30.00CL— 18 nremS DO Din 20.000.- 40 » » » 10.000.- % » » » 4.000.— 672 » » » 2.000.— 34.158 » » » 500.— Onim, ki so bile srećke izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srećke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlatt Zadružna hranilnica. Ljubljana, Sv, Petra cesta 19. Odprodaja čevljev Ker smo cene zelo znižali, se dobpo damski čevlii v vseh barvah in ročni izdelek že od 120.— Din naprej do naifineiših 230.— Din. — Redka ugodnost se nudi rudi za nakup moških in otroških čevljev. Oglejte si cene v izložbi in zalogo z več tisoč pari vsakovrstnih čevljev pri »D O K O«, Prešernova ulica 9 dvorišče. Ivan Čannan. Železen štedilnik U8}r>dTi<~> prtili—I Osjled-a se lahko vsak čas Hradeck^jta vas 38. 167*> Tesan les popolnoma sob, za takojšnjo uporabo, za stavbe ima stalno v za Loti Uifija, dr. z o. z~, Ljubljana — Dunajska c. 46. telefon štev 2820 47/T Špecerijsko opravo knupi Jaoči&aj, Tavčarjeva 1; proda pa novo konjsko prsno opremo, stroj za izdelovanje cement-nih blokov in 3 različne pisakve strofe. 1649 ai Za birmo ure. zlatnina in srebrnina s popustom 15 % pri Ivan Pakiž Ljubljana, Pred Škofijo 15. Klavirje pianine. harmomje prodaja, izposojale, popravlja m čisto uglašuje najceneje, tudi na obroke, tovarna klavirjev VVARBINEK, LJubljana, Gregorčičeva u. S, Rimska cesta 2. 1487 Planinski dom Kofce 15A0 m. Najvišje planinsko letoviScV Ji>*>s[avi6*. Tnre na popnete Košute ifl fcozdtii ,zprehoda. — SV>kidr*e, mlečne m defcealne kore. — Penzija SO do 60 Din. — Vsa vfvraianja na TAN1 K VEDER. Planinski dom Kofce, poŠta Trfre. Hllakuiatutni paph Hi o 'Din S* — y/todaja uptava ,SCe«enA^ega flatoda^ Šivalni stroji ,Gritziier* ,Adler* in kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcij a, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji „Urani aV' so Mamo pri JOS. Peteline«. Ljubljana Telefon 2913 ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Veiletna garancija'- Ponk v vezenja hrozpla^a Slegantni svet „ . mi MolM^lf« petr^M MoHU* Ja f**i tontfi' X#f*Cl£o ScHtVClh, JE}vbfianap <2>0orm tri 3 pfoae«, psrtb Um efreeff tttectrai f»t*e«!m«£t — Za »Narodno tiskamo«: Fran JeserSek. — Za opravo ia tasmtai d*4 feta: Oton Cferimf. - V* t UbUM.