Poštnina plačana v gotovini.
105.	V Ljubljani, dne 22. oktobra 1929.
knjižnica
"•'lr4-Slmn- Ljubljana
Letnik XI.
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA.
URADNI UST
DRAVSKE BANOVINE.
Vs eibi n a.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Jugoslavije».
418.	Zakon, s katerim se ukinjajo ugodnosti iz pripomb ktar. št. 5., 25. in 29. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
419.	Pravilnik o tem, koliko in kako je uporabljati pravico sreskega načelnika do stanovaoia, kurjave in razsvetljave v naravi.
420.	Pravilnik za zamejničevanje posestev in objektov s trajnimi vidnimi mejniki po odredbah člena 10. zakona o zemljiškem katastru.
421.	Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju cevi iz železne pločevine, oploščenih z medno pločevino.
422.	Razpis o uporabljanju predpisov iz zakona o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti pri carinskih oblastvih.
423.	Navodilozaizdajanjeodločbpočlenu78.carinskegazakonaopo-daljšavi roka za vračanje blaga, uvoženega na negotovo prodajo.
424.	Izločitev nekaterih katastrskih občin iz davčne uprave v Šmarju pri Jelšah in njih pripojitev k davčni upravi v Brežicah.
425.	Odločba, s katero se ukinjajo vsi oddelki finančne kontrole pri pivovarnah.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 426. Izprememba v pravilniku za denaturiranje in prodajanje denaturiranega petroleja. — Razne objave.
Iz «Službenih Novin kraljevine Jugoslavije».
Številka 243 z. dne 17. oktobra 1929.:
Odlok ministra za gradbe z dne 24. septembra 1929.: Pomaknjen je iz S. skupine I. kategorije v 7, skupino I. kategorije Bricelj Josip, inženjer oblastne tehnične uprave v Ljubljani.
Številka 244 z dne 18. oktobra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27ega;
septembra 1929.: Pomaknjeni so: iz 5. skupine | I. kategorije v 4. skupino I. kategorije inženjerji j Pirc Ciril pri oblastni tehnični upravi v Ljubljani, Ahlfeld Walter pri tehnični sekciji v Novem mestu in. Bevc J. Ladislav pri oblastni tehnični upravi v Ljubljani; iz 7. skupine I. kategorije v
6.	skupino I. kategorije inženjer P i t a m i c Albin pri tehnični sekciji v Ljubljani.
Številka 245 z dne 19. oktobra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. oktobra 1929.: Postavljen jo za pomočnika bana dravske banovine v 2. skupini I. kategorije dr. Pirkmajer F. Otmar, generalni inšpektor notranje uprave v 3. skupini a) 1. kategorije.
Odlok ministra za gradbo z dno 1. oktobra 1929.: Prevzet je v službo ministrstva za gradbe in pri-deljen oblastni tehnični upravi v Ljubljani Čeplak Vekoslav, protokollst finančne direkcije v Ljubljani v 3. skupini ITT. kategorije, z isto skupino iste kategorije in z zvanjem arhivskega uradnika.
Člen 1.
Ukinjajo se ugodnosti iz pripomb k tar. st. Th, 25. in 29. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi, po katerih se plačuje za riž, sirovo kavo in začimbe, uvožene pri naših pomorskih pristaniščih, za 10% manjša carina.
Ölen 2.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 2. oktobra 1929.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta,
Videl in pntisnil	za notranje posle,
državni pečat	častni adjutant
čuvar državnega pečata, Njegovega Veličanstva minister pravdo:	kralja
dr. M. Srškić s. r.	divizijski general:
(L. S.)	Peter Živković s. r.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
Uredbe osrednje vlade.
načrtih in drugih podatkih. Ce je treba, se sme odrediti tudi komisijski ogled na licu mesta.
§ 2.
’ Pravica do stanovanja se pridobi prvi dan v ; mesecu, ki nastopi po dnevu, ko se sreski načelnik j uvede v dolžnost, in traja do poslednjega dne v I mesecu, v katerem je razrešen dolžnosti ali v ka-1 tereni se smatra, da je razrešen, ali v katerem je umrl.
Vsak uživalec stanovanja, odnosno njegova rodbina, se mora izseliti najkesneje v enem mesecu od dne, ko mu je prestala pravica, uživati stanovanje. Izjemoma, če dopušča služba in če je to potrebno zaradi lažje preselitve, sme ostati v stanovanju tudi po tem roku, toda ne dlje nego vsega skupaj tri mesece. Prav to velja tudi, če potrebuje uživalec, odnosno njegova rodbina, po prestanku pravico do stanovanja zaradi lažje izselitve samo del stanovanja in če služba ne zahteva, da bi se takoj odstopili vsi prostori. Dogovorno med starim in novim uživalcem se odstopi temu potrebni del stanovanja, toda ostali deli stanovanja se morajo izprazniti najdlje v zgoraj navedenem roku.
Novi uživalec ima pravico, zahtevati od starega uživalca odškodnino za oni čas, v katerem ni užival stanovanja v naravi, pa je imel pravico do njega po prvem odstavku tega paragrafa. O višini te odškodnine odloči v konkretnem primeru ban.
Zakoni in kraljevske uredbe.
418
Mi
Aleksander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon,
s katerim se ukinjajo ugodnosti iz pripomb k tar. št. 5., 25. in 29. uvozne tarife v predlogu zakona o obči ca-_______rinski tarifi.*
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije» z dne 16. oktobra 1929., št. 242/C.
419.
Na podstavi člena 105. zakona o notranji upravi predpisujem	praviInik
0	tem, koliko in kako je uporabljati pravico sreskega načelnika do stanovanja,
kurjave in razsvetljave v naravi.*
1. Stanovanje.
§ 1-
Stanovanje v naravi, ki pripada sreskim načelnikom po členu 105. zakona o notranji upravi, mora ustrezati položaju njegovega uživalca tor mu omo-gočevati tudi izvrševanje reprezentacijskih dolžnosti, združenih s tem položajem. Obsog potrebe je enako zavisen od krajevnih stanovanskih razmer in j od obsega teh dolžnosti. Praviloma mora imeti sta-
1	novanje sreskega načelnika tri ali štiri sobe in po-i trebno pritekline.
I O sporih glede tega, ali je stanovanje zadosti prostorno, ali so pritekline popolne in ali je stano-i vanje vobče prikladno, odloči ban, ko je zaslišal j banskega gradbenega referenta za narodno zdravje,
kakor tudi po pribavljenih poročilih in mnenjih prizadetih občin. Odloča se praviloma po pribavljenih
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije» z dne 12. oktobra 1929., št. 239/XCVni.
§ 3.
Tudi na uživalca stanovanja v naravi se uporabljajo smiselno obči predpisi, ki veljajo za najemnike stanovanj glede uporabljanja, čuvanja in vzdrževanja stanovanja kakor tudi stanja, v katerem ga mora vrniti, kolikor ne nasprotujejo dotični obči predpisi smotru in značaju pravice, uživati stanovanje v naravi.
Uživalec stanovanja ni upravičen, oddati stanovanja ne celoma ne deloma v najem.
§ 4.
Ce dotična občina ne daje prikladnega stanovanja v naravi, ima sreski načelnik pravico, zahtevati od nje za ta čas odškodnino, katere višino določi v vsakem konkretnem primeru ban, ko je zaslišal tudi dotično občino.
Pravice do odškodnine nima sreski načelnik, ki iz kakršnihkoli razlogov odkloni uživanje stanovanja v naravi, najsi se je ugotovilo na pristojen način, da je stanovanje prikladno.
§ 5.
Stanarina, ki pripada občini kot odškodnina za stanovanje, se izplačuje v trimesečnih obrokih tako, da so predlože na koncu te dobe pristojnim nakazo-valcem druge stopnje računi v izplačilo.
Stanarina se izplačuje občini samo za čas, za katerega daje prikladno stanovanje v naravi, ne
ur i

1
glede na to, ali se je sreski načelnik vselil vanje ali ne.
II.	Kurjava in razsvetljava.
§ 6.
Sreski načelnik ima pravico do drv, in sicer: v zimskih mesecih po 2 m3, v poletnih mesecih pa po 1 m8 na mesec.
Namesto drv ali dela drv se sme dajati tudi premog v količini, ki se ujema z nakupno vrednostjo teh drv.
Do razsvetljave v naravi ima pravico, in sicer: v zimskih mesecih največ do 180 Din na mesec, v poletnih mesecih pa do 100 Din na mesec.
Zimski meseci so meseci od oktobra do marca, poletni pa meseci od aprila do septembra.
Kurjava in razsvetljava za sreskega načelnika se sme nabaviti obenem s kurjavo in razsvetljavo za urad ali pa posebe. V vsakem primeru se izvršita nabava in plačilo na isti način kakor za urad.
§ 7.
Pravica do kurjave in razsvetljave v naravi se pridobi prvi dan v mesecu, ki nastopi po dnevu, ko se sreski načelnik uvede v dolžnost, in traja do poslednjega dne v mesecu, v katerem je razrešen dolžnosti ali v katerem se smatra, da je razrešen, ali v katerem je umrl. Ce je prejel preveč, mora sreski načelnik, odnosno njegova rodbina, presežek vrniti ali pa plačati odškodnino po nakupni vrednosti.
§ 8.
Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč. ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 11. oktobra 1929.; št. 48.154/111.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Peter Živković s. r.
420.
Na podstavi člena 11. zakona o zemljiškem katastru z dne 28. novembra 1928. in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta z dne 10. septembra 1929., zak. br. 206, predpisujem
Pravilnik
za zamejničevanje posestev in objektov s trajnimi vidnimi mejniki po odredbah člena 10. zakona o zemljiškem katastru.*
Obče odredbe.
Ölen 1.
Država, oblasti, srezi, občine, vso javne naprave in lastniki komasiranih posestev kakor tudi onih parcel, ki spadajo v področje vzdrževanja katastra, morajo zaznamenovati po členu 10. zakona o zemljiškem katastru s trajnimi vidnimi mejniki svoja posestva, odnosno objekte, ki služijo javni rabi.
Vsi stroški za zamejničevanje in zaznameno-vanje mej,4 obremenjajo lastnike.
Ölen 2.
Zamejničitve se morajo opraviti pred katastrsko ižmeritvijo. Zato morajo obvestiti katastrska ob-lastva pristojne državne in samoupravne organe, odnosno lastnike, leto dni prej. (ölen 11. zakona.)
Vrste mejnikov.
Ölen 3.
Za trajne vidne mejnike se smejo uporabljati kameni ali betonski stebri ali rezan kamen podobnih dimenzij, stalna mejna drevesa, če stoje tam, naravni kamen, sirovo obtesan na vrhu, ali vrezano znamenje v nepremičnem zidu. (Glej nastopno skico.)
Kameni ali betonski stebriči so veliki 0-60 X X 0-12 m X 0-12 m. Stebrič je K) cm nad zemljo, da je viden.
* «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 21. septembra 1929., št. 221/ /LXXXVIII. — Zakon o zemljiškem katastru glej v Uradnem listu z dne 23. februarja 1929.. št. 76/20.
Öe sta odrejeni oblika in dimenzija kamenih j mejnikov s posebnimi predpisi (n. pr. pri železniških ! zemljiščih), veljata tudi za katastrsko zamejniče- j vanje.
Naravni kamen se vkoplje s štirimi petinami v zemljo tako, da štrli obtesani del okoli 10 cm iz zemlje.
Mejnik se mora postaviti tako, da predstavlja njegova sredina mejno točko. Pri naravnem kamenu predstavlja mejno točko najvišja točka kamena. Prav tako morajo stati drevesa vprav na sami točki.
Občinska in policijska oblastva morajo paziti, da so drevesa, ki predstavljajo mejnik, ne posekajo ali, če se že morajo posekati, da se nikakor ne posekajo niže od 1 m nad zemljo.
Ölen 4.
Poškodba mejnikov se smatra po členu 72. zakona o katastru za poškodbo državne imovine ter se kaznuje v denarju s 100 do 2000 dinarjev. Pro-vzročitelji poškodb morajo tudi povrniti stroške za upostavitev v prvotni stan. Öe se krivci ne izslede, zadenejo stroški dotično občino.
Postavljanje mejnikov.
Ölen 5.
Mejniki se postavljajo na vseh prelomih mejne črte kakor tudi na mestih, kjer seče ta črta rob pota, jarka, umetne zgradbe, breg reke, potoka, jezera itd. Öe je mejna črta prema, se postavi mejnik na vsakih 200 m. Mejniki morajo biti dogledni.
Loki krivin na objektih morajo biti zaznameno-vani s toliko točkami, da se dd krivina pravilno konstruirati.
Na križiščih objektov, n. pr. železnic in cest, cest in kanalov itd., kjer se po navadi širina objekta iz-preminja, se morajo posebno skrbno zaznamenovati vse točke, s katerimi so mejne črte predstavljene.
Zamejničevanje cest.
Ölen 6.
Državne ceste, naštete v § 5. zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929. («Službene Nevine» z dne 13. maja 1929., št. 110/XLV*), so javna imovina in v lasti države.
Mejniki cestnega zemljišča po predpisih § 10. tega zakona se morajo postavljati in izdelovati po tipih, ki jih odobri minister za gradbe.
Öe te ceste niso predpisane, veljajo za zamejničevanje državnih cest tudi glede mejnikov docela odredbe tega pravilnika. Zamejničitev morajo izvršiti pristojni organi ministrstva za gradbe.
Ölen 7.
Po § 2. zakona o samoupravnih cestah z dne 8. maja 1929. («Službene Novine» z dne 13. maja 1929., št. 110/XLV**) so samoupravne ceste: 1.) oblastne ceste I. reda in oblastne ceste IT. reda (sreske ceste), 2.) občinske ceste I. in H. reda in 3.) dovozne ceste k železniškim postajam.
Samoupravne ceste z zgradbami in pripadajočim zemljiščem vred so kot javna imovina v lasti dotičnih samoupravnih 'teles.
Mejniki cestnega zemljišča se postavljajo in izdelujejo po členu 13. rečenega zakona po tipih, ki jih predpiše pristojni organ oblastne samouprave sporazumno z gradbeno direkcijo. Öo niso predpisani ti tipi na podstavi naredbe ministra za gradbe, so obvezne za dotična gradbena oblastva tudi glede mejnikov odredbe tega pravilnika. Zamejničitev morajo, izvršiti pristojni samoupravni organi.
Ölen 8.
Državnih in samoupravnih cest ni treba zamej-ničevati na onem delu, s katerim drže skozi mesto ali trg in so izdelane kakor mestna ulica.
* Uradni list z dne 10. junija 1929., št. 246/60.
** Uradni list z dne 10. junija 1929., št. 247/00.
Ölen 9.
Poljska pota, kolikor niso v dokazani svojini privatnih oseb, so last dotične občine. Njih zamejničitev morajo izvršiti pristojni organi občinskega oblastva po predpisih tega pravilnika.
Ob zamejničevanju je treba kriva poljska pota popraviti, da vežejo v najkrajših črtah točke, katerih se morajo dotikati. Poljska pota morajo imeti v premih črtah povsod enako stalno širino.
Zamejničevanje objektov vodnega prava.
Člen 10.
Struge javnih voda so vedno javna imovina ter se morajo zamejničiti in zaznamenovati po predpisih tega pravilnika, če niso robovi struge ostro in trajno zaznamenovani v naravi že s konfiguracijo tal ali z umetnimi zgradbami. Strugo in vse objekte vodnega prava zamejničujejo pristojni organi ministrstva za gradbe.
Člen 11.
Bregovi plovnih in neplovnih rek so v svojini obrežnih lastnikov, t. j. v svojini onih fizičnih ali pravnih oseb, katerih zemljišča tvorijo bregove teh voda. Lastninska pravica obrežnih lastnikov pri plovnih rekah je omejena z dolžnostjo, da morajo pustiti izvesten prostor ob vodi za prehod živali in ljudi, kolikor se zdi oblastvu to kje potrebno.
Vsak prostor se mora posebe zamejničiti zbog služnosti prehoda, ki ga obremenja.
Ölen 12.
Prostori za pristanišča ladij in splavov morajo biti po zakonu o vodnem pravu razlaščeni ter se morajo kot taki tudi posebe zamejničiti.
Prav tako je treba zamejničiti tudi vse druge prostore, ki so razlaščeni v kakršenkoli namen (n. pr. za obrambo zoper poplavo).
Člen 13.
Javne zgradbe za obrambo zoper poplavo so, če stoje na tujem (nerazlaščenem) zemljišču, kot super-difikati last onega, ki jih je dal izvesti. Po predpisih tega pravilnika se morajo (zlasti nasipi in utrdbe) zamejničiti z vsem prostorom vred, ki spada k njim.
Ölen 14.
Novi otoki v plovnih vodah pripadajo državi, v neplovnih pa obrežnim lastnikom. V prvem primeru se vrši njih zamejničevanje na podstavi člena 10. zakona o zemljiškem katastru po tem pravilniku, v drugem primeru pa veljajo za zamejničevanje odredbe člena 12. rečenega zakona.
Člen 15.
Öe se rečna struga poleg bregov suši, se smatrajo njeni posušeni deli pri neplovnih vodah za prirastek obrežnih zemljišč in se zamejničujejo po členu 12. zakona o zemljiškem katastru, pri plovnih rekah pa pripadajo državi ter se zamejničujejo po predpisih tega pravilnika.
Ölen 16.
Öe plovna ali neplovna reka izpremeni de! struge, t. j. jo zapusti in se zavije v drugo smer ter zajemlje izvesten del obrežnih zemljišč, se smejo lastniki zajetih zemljišč odškodovati iz izsušenega dela rečne struge sorazmerno z izgubami, ki so jih imeli. Potemtakem niso ti prostori niti javna niti državna imovina, kar je treba ob zamejničevanju rek vpoštevati.
Olei^ 17.
Pri kanalih, ki služijo prometu, odvajanju ali dovajanju vodo ali v industrijsko namene, jo treba zaznamenovati mejno črto, ki obseza razen kanalov tudi njih eventualne nasipe, umetne zgradbe in razlaščene prostore ob kanalu, potrebne za njih trebljenje in vzdrževanje, po zakonu o vodnem pravu. To velja za javne kanale kakor tudi za one. ki so last samoupravnih teles ali združb (n. pr. vodnih zadrug). Zamejničitev morajo izvršiti naprave, v katerih pristojnost spada vzdrževanje teh kanalov.
Člen 18.
Prav tako so morajo zamejničiti tudi oni kanali in jarki, ki so napravljeni na tujem zemljišču s služnostno pravico. Glede lasti spadajo v poedinih delih k dotičnim zemljiščem, na katerih so napravljeni. Po predpisih zemljiškega katastra se morajo v individualnih posestvih znotraj izmeriti kot posebne parcele, ne glede na velikost svoje površine na dotičnom posestvu.
105.
803
XjtyLlll £ JL •
Zamejničevanje železnic.
Člen 19.
Železniška zemljišča bodisi državnih, bodisi pri-j
I sodnimi oblastvi po predpisih civilnega sodnega po-I stopanja.
Člen 29.
v ,	.	. .v .	, Meje posestev in objektov, ki so zaznamenovane
vatnih zelezmc so praviloma zamejničena m zazna-1	■' r
menovana s posebniuii trajnimi mejniki po veljav ! j^e^^^^^kj^^^kovni"organi ob merjenju, mh predpisih. Kjer takih mejnikov m, kjer niso .	. v. . ,v f	%
trajni ali so se deloma poizgubili, morajo postaviti ^e se ne izvrši zamejničevanje o pravem času, železniška oblastva, odnosno lastniki, trajne mej-! ga opravijo katastrski organi ob stroških lastnikov nike vsega objekta, odnosno jih dopolniti.
Člen 29.
Posebe se morajo zamejničiti po predpisih tega P° posestnem stanju na
i po posestnem stanju, j Če se spori glede meja ne rešijo o pravem času I s sodnimi sodbami, izmerijo katastrski organi meje
dan izmeritve. Naknadne
pravilnika ceste ob železniški progi, če so zanjo razlaščene in odkupljene, prostori za kopanje materiala in za druge potrebe železnice, če niso že obseženi z mejnimi črtami železniškega zemljišča.
Člen 21.
Da je moči preskušati pravilnost postavljenih mejnikov, morajo dati železniška oblastva, odnosno lastniki, katastrskim oblastvom med podrobno meritvijo na uporabo dotične razlastitvene elaborate.
Zamejničevanje gozdov.
Člen 22.
Odredbe pravilnika o načinu zamejničevanja in obliki mejnikov veljajo tudi za gozdne komplekse, na katere se nanaša člen 10. zakona o zemljiškem katastru. Za postopanje ob zamejničevanju veljajo dosedanja navodila tehničnega oddelka bivše gene-
popravke mejd po poznejših sodbah vrše katastrski organi ob stroških strank.
Člen 30.
Načrti in elaborati razlastitvenih sodb so popoln dokaz o svojini in potemtakem tudi o pravilnosti meja, ki so postavljene po njih.
Če mejaši izpodbijajo take meje ali jih motijo s svojo posestjo, ne odločuje ob izmeritvi posestno stanje, ampak izmeriti se morajo meje, ki se ujemajo z razlastitvenimi načrti in elaborati ter so postavljene na njih osnovi v naravi.
Člen 31.
Katastrski organi se ne smejo spuščati v poedi-nem primeru mejnega spora v razpravljanje vprašanja o svojini, razen v primeru, navedenem v prednjem členu, ko so dolžni in upravičeni, zahtevati od
ralne direkcije šum, dokler se ne nadomeste z no- prist0jnega oblastva ali lastnika razlastitvene na-vimi zakonskimi predpisi, če zamejničevanje po tem postopanju ni dovršeno do začetka katastrske izmeritve, veljajo dotične odredbe tega pravilnika.
Člen 23.
Če je mejna črta obrasla z gozdom in ne drži vzdolž vodnega toka, je treba gozd za toliko izsekati, da se vidi od enega mejnika drugi mejnik.
Člen 24.
Da so morejo mejniki vedno lahko najti tudi takrat, kadar jih zarase grmovje in trava, se mora zaznamenovati mejna črta na prelomih z okopom v obliki kota, ki mu morata biti kraka dolga dva metra.
Dotični mejnik mora stati v vrhu kota. Okopa morata biti globoka in široka okoli pol metra.
Člen 25.
če je površina mejne črte toliko kamenita, da se ne dd napraviti niti nižji okop od pol metra, je treba postaviti na vsakih 50 m mejne črte kope iz kamenja, visoke in široke po 1 m.
Postopanje ob zamejničevanju.
Člen 26.
Posestva zamejničujejo lastniki sami, objekte za javno rabo pa organi pristojnih državnih in samoupravnih oblastev sporazumno s svojimi mejaši.
Člen 27.
Da se izvrše zamejničitve vseh posestev in objektov, naštetih v členu 10. zakona o zemljiškem katastru, pravočasno pred začetkom katastrske izmeritve v dotičnih katastrskih občinah, morajo pošiljati pristojna občinska oblastva od dne, ko prejmejo obvestilo o izmeritvi, vsak mesec svoja poročila ministrstvu za finance, oddelku za kataster in posestva, kako napredujejo dola pri zamejničevanju.
Ker se začne nova katastrska izmeritev vsako leto koncem meseca marca, morajo biti vse zamejničitve izvršene mesec dni pred tem časom, t j. koncem meseca februarja.
Občinska oblastva morajo prilagati mesečnim poročilom seznamek posestev (s površino v hektarih), odnosno objektov (z dolžino v kilometrih) v okolišu dotične katastrske občine, kjer je zamejni-čevanje dovršeno, poseben tak seznamek posestev in objektov, kjer se zamejničevanje vrši, nadalje seznamek posestev s površino in objektov z dolžino, kjer se zamejničevanje še ni začelo.
če zamejničevalna dela ne napredujejo, mora odnistrstvo za finanoc, oddelek za kataster in posestva, takoj pozvati pristojna oblastva, odnosno lastnike, naj vrše to zakonsko obveznost.
Člen 28.
Spori, ki se pojavljajo pred zamejničitvijo, se rešujejo kot spori o lasti zemljišč pred pristojnimi
črte in elaborat. V ostalih primerih kakor tudi v poznejšem primeru, če se jim elaborat ne vroči o pravem času, se morajo ravnati povsem po odredbah člena 29. tega pravilnika, t. j. izvršiti morajo zamejničitev po posestnem stanju na dan izmeritve.
Člen 32.
Zamejničevanje katastrskih občin se vrši po predpisih pravilnika ministra za finance z dne 12. marca 1929., št. 28.471/29.!|:
Člen 33.
Ministrstvo za finance (oddelek za kataster in posestva) je pristojno, reševati sporna vprašanja v konkretnih primerih in dajati tolmačenja v mejah odredb tega pravilnika.
V Beogradu, dne 14. septembra 1929.;
.t. 83.1.HI.	Minister za (finance:,
dr. S. Šverljuga s. r.
421.
Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju cevi iz železne pločevine, oplošČenih z medno pločevino.*
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi dajem po zaslišanju carinskega sveta glede pravilnega ocarinjanja cevi iz železne pločevine, če so oploščene z medno pločevino, to-le pojasnilo:
Za cevi iz polirane železne pločevine, oploščene z medno pločevino, tanjšo od tretjine železne pločevine, je smatrati cevi, ki se rabijo po navadi za pohištvo, kakor: za postelje, palice za zavese (kar-niše), umivalnike itd.
Te cevi niso izdelane ne s kovanjem ne z ulivanjem, ampak so iz železne pločevine in v obliki cevi, zvarjene, zbite ali sestavljene s prešanjem, oploščene z medno pločevino, ki ne sme biti po komentarnem pojasnilu k tar. št. 579. nikoli debelejša nego tretjina debeline železne pločevme. Potemtakem se morajo ocarinjati te cevi kot drugje neimenovani izdelki iz železne pločevine, polirane, oploščene z medno pločevino po tar. št. 562., točki 4., v predlogu zakona o obči carinski tarifi z dodatkom 50 % na opločitev z medno pločevino iz občih opazk za navadne kovino.
V Beogradu, dne 18. septembra 1929.;
C. br. 39.252.
Minister za finance:
dr. S. šverljuga s. r.
422.
Razpis o uporabljanju predpisov iz zakona o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti pri carinskih oblastvib.*
V «Službenih Novinah» z dne 3. aprila 1929., št, 78/XXXII,** in v «Finansijski Službi» za leto 1929., na straneh 256. do 258., je razglašen zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti.
Ker je ta zakon posebne važnosti, se opozarjajo carinarnice na njegove odredbe, izmed katerih so ponovno v izpisku priobčujejo te-le:
«Člen 1. Takoj dobivajo obvezno moč predpisi §§ 133., 319., 371., 379., 384. do 390., 395., 397. in 401. kazenskega zakonika za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 27. januarja 1929.. ki se glase:
§ 133. Kdor zavaja državnega uslužbenca, sodnika državnega sodišča, razsodišča ali občinskega sodišča, sodnika borznih, upravnih in mednarodnih sodišč ali člane mednarodnih komisij z darilom ali z obljubo kakšne koristi, da kaj stori, kar nasprotuje zakonu, ali da kaj ne stori, kar je treba po zakonu storiti, ali da kaj trpi, kar nasprotuje zakonu, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju do 100.000 dinarjev.
§ 384. Državni uslužbenec (§ 14., št. 3.), ki zahteva ali sprejme darilo ali drugo korist, kakor tudi oni, ki zahteva ali sprejme obljubo darila ali koristi, da bi izvršil službeno dejanje ali ga ne bi izvršil, ki bi ga moral tudi brez tega izvršiti ali ne smel izvršiti, se kaznuje s strogim zaporom.
Državni uslužbenec, ki sprejme po izvršenem takem dejanju ali opustitvi dejanja darilo, ki mu pred tem niti ni bilo obljubljeno niti ga ni zahteval, se kaznuje z zaporom.
§ 385. Državni uslužbenec, ki zahteva ali sprejme darilo ali drugo korist, kakor tudi ki zahteva ali sprejme obljubo darila ali koristi, da bi izvršil službeno dejanje, ki bi ga po zakonu ne smel izvršiti, ali da ne bi izvršil službenega dejanja, ki bi ga po zakonu moral izvršiti, se kaznuje z robijo ali zatočenjem do petih let.
§ 386. Državni uslužbenec, ki prekrši v izvrševanju svoje službe zakon z namero, da bi izvestni osebi koristil ali jo oškodoval, se kaznuje z zaporom najmanj šestih mesecev.
§ 389. Državni uslužbenec, ki si da izplačati od koga v kakršnikoli obliki nekaj, česar oni ni dolžan plačati, ali več, kot mu je dolžan, kakor tudi državni uslužbenec, ki izplača ob izplačilu iz državno blagajne ali izroči ob izročitvi kakšne stvari v svojo korist manj, se kaznuje z zaporom.
§ 395. Državni uslužbenec ali verski predstavnik, ki prisili koga z zlorabo svoje službe ali svojega položaja, da kaj stori ali ne stori ali da kaj trpi, s čimer se žali kakšna njegova pravica, se kaznuje z zaporom ali v denarju do 50.000 dinarjev.
§ 397. Državni uslužbenec, ki postavi v službeni spis, zapisnik ali listino karkoli neresničnega ali zamolči resnično činjenico ali overovi svojim podpisom ali službenim žigom spis,
* Uradni list z dne 8. maja 1929., št. 196/48.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 21. septembra 1929., št. 2itl/ /lxxxvhi.
zapisnik ali listino z neresnično vsebino ali take dokumente uniči ali skrije, se kaznuje s strogim zaporom ali z zaporom.
Če stori državni uslužbenec to z namero, da bi pridobil sebi ali drugemu korist ali da bi drugega oškodoval, so kaznuje z robijo 'do desetih let.
Člen 15. če izzove državni uslužbenec z razsipnim ali razkošnim načinom življenja ali s frapantnim kupovanjem premičnin ali nepremičnin sum o pravilnosti izvora svoje imovine ali svojih dohodkov, mora ukreniti uslužbenčev starej-šina takoj potrebne poizvedbe, da se ugotovi izvor njegove imovine, odnosno njegovih dohodkov.
Če se pokaže zadosten sum, da je prišel uslužbenec do te imovine ali do teh dohodkov na način, ki tvori dejanje, zaradi katerega se kaznuje po tem zakonu ali po obstoječih disciplinskih predpisih, odredi njegov starejšimi takoj, česar jo treba, da se pokrene zoper tega uslužbenca kazensko ali disciplinsko postopanje.
Člen 16. Državni ali samoupravni uslužbenec, ki je obsojen zaradi kaznivega dejanja po tem
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 25. septembra 1929., št. 224/XC.
** Uradni list z dne 15. aprila 1929., št. 161/40.
zakonu, se sme tudi v primerih, kjer ni po pred- j Prav tako naj priporoče Članom, storiti vse, piših kazenskega zakona izrečena izguba držav- j da se zatro eventualno zlorabe v carinarnicah, ki ne ali samoupravne službe, odpustiti iz državne Škodujejo državnim koristim in v isti meri koristim ali samoupravne službe, ne glede na službena poštenih in solidnih trgovcev. K temu pripomorejo leta, in brez pravice do pokojnine, če se je po- največ, če takoj .naznanijo oddelku za carine, bo-ikazal s kaznivim dejanjem za nevrednega ! diši neposredno, bodisi po tem naslovu, vse, kar
zvedo o eventualnih nepravilnostih in zlorabah v carinarnicah.
Zlasti bi bilo treba opozoriti člane, naj naznanijo oddelku za carine one račune carinskih posrednikov, v katerih so zaračunjene carinskim zaposlencem za službeno dejanje kakršnekoli nagrade, nedovoljene z zakonom. Oddelek bo jemal takoj v
za
službe.»
Ko se priobčujejo ti predpisi v izpisku, se carinarnicam naroča, naj vpoštevajo pri svojem poslovanju te predpise (kakor tudi ostale odredbe omenjenega zakona) ter naj se izogibljejo vsemu in odpravijo vse, kar bi jim tudi količkaj nasprotovalo; zakaj vsakdo, ki pride s svojim poslovanjem v nasprotje z gorenjimi predpisi, se bo brez razlike in brez vsakršnega razgovora izročil v redno sodno postopanje po predpisih zakona o sodnem kazenskem postopanju.
Zlasti se opozarjajo carinarnice, da no smej ) sprejemati nikakršnih diurn, najsi bi prihajale v kakršnikoli obliki in od katerokoli strani. Za one dnevnice, prejete po členu 238. carinskega zakona in redno vpisane v seznamko po veljavnih predpisih, o katerih se ugotovi, da so bile nepravilno prejete, bodisi za delo, opravljeno med uradnimi urami, bodisi za delo, o katerem se dokaže, da so
424.
Izločitev nekaterih katastrskih občin iz davčne uprave v Šmarju pri Jelšah in njih pripojitev k davčni upravi v Brežicah.*
Gospod minister za finance je odločil pod št. 47.090 na podstavi člena 1. v zvezi s členom 26. in s členom 38., točkami II., III. in IV., uredbe o organizaciji finančne stroke in službe št. 7494 z. dne 9. oktobra 1928., da se katastrske občine Mrčna
postopanje vse vloge, odnosno vsa naznanila, ki jih i se*a’ letanj, Veliki kamen in Mali kamen izločijo dobi, ter bo postopal dalje s krivci kar najstrože 'z 'lavčne uprave j Šmarju pri Jelšah in pripoje k po zakonu.
Tudi doslej se je obračal oddelek za carine na poedince in korporacije z vabilom, naj mu naznanijo vse primere, v katerih se jim zdi, da so pobrali carinski uradniki ali posredniki od njih več, kot je bilo treba; vendar pa so se temu izogibali, češ, da bi bili izpostavljeni neprijetnostim od oseb, katere tožijo. Toda taka bojazen je neopravičena, ker bo oddelek za carine strogo pazil na te zahteve in obračal posebno pozornost na posle, ki jih bo omenje-ga opravili ali podaljšali carinski zaposlenci z na- nim osebam opravljati pri carinarnicah; lahko se mernim zavlačevanjem posla preko pisarniških ur torej zanašajo na to, da se jim posli takoj in pra-
zaradi prejema dnevnice, kakor tudi za dnevnice, nepravilno prejete na drug način, zadenejo odgovorne osebe prav tako zakonske posledice navedenih predpisov.
Carinarnice naj opozore carinske posrednike, zaposlene pri njih, da spadajo tudi oni pod zakon o
vilno izvrše.
Prav tako bi bilo treba opozoriti interesente, da se izvršujejo posli za dajanje oprostitev, potrdil carinskega urada kakor tudi za pretresanje pritožb zoper potrdila carinskega urada v oddelku kar najhitreje in da jim ni treba za te posle nikakršne inter-
pobijanju zlorab v službeni' dolžnosti, če bi s svojim vencije. Celo tudi, če bi se moral kakšen tak posel poslovanjem v svojstvu carinskega posrednika pre- izvršiti izjemoma takoj, bo oddelek interesentom kršili predpise omenjenega zakona. Carinski posrednik, ki prejme od strank ali od kogarkoli nezako-
uslužen do skrajnih mej in interesenti se za to lahko obračajo na oddelek neposredno ali pa po svoji nito diurno. dnevnico, honorar, darilo ali v kakršni- j zbornici. Izkratka: oddelek za carino hoče storiti koli drugi obliki nagrado ali izvrši sam kaj vse, da ugodi do skrajnih mogočih mej opravičenim podobnega na račun carinskega uradnika ob priliki službenega dejanja, odgovarja torej po pred-
pisih tega zakona, kakor odgovarja vsakdo, ki drugega zavede, nasnuje ali mu pomaga storiti dejanje, kaznivo po navedenih predpisih, tako, kakor bi ga bil sam izvršil.
Tudi pri tej priliki se naroča carinarnicam, da se morajo vršiti posli s potrebno pazljivostjo, marljivostjo, vestnostjo in hitrostjo, ker to posebno zahteva carinsko poslovanje po svojem značaju, in sicer tem bolj, ker provzroči vsaka neopravičena zamuda in najmanjši pogrešek škodo ne samo državi in privatnim strankam, ampak tudi veliko moralni in materialno odgovornost carinskih zaposlencev. Ge carinski zaposlenci vse to vpoštevajo, je pričakovati od njih, da bodo v občevanju s potniki, privatnimi strankami in drugimi osebami zbog delikatnosti poslov, ki jih opravljajo, posebno pozorni in uslužni, da bodo vzdrževali ono korektnost, ki jo zahteva ugled stroke, v kateri službujejo, da se bodo izogibali vsem dejanjem (izvrševanju poslov preko reda, da bi se komu izkazala pozornost ali storila usluga, brezrazložnemu zavlačevanju poslov, sprejemanju poslov po nepravilnih dokumentih itd.), ki se dado podvesti pod moč navedenih zakonskih predpisov, in da bodo na tak način odpravili nezaželene posledice, ki bi jih sicer neizogibno zadele.
Carinarnice naj nabijejo prepis tega razpisa v carinarnici na vidnem mestu, upravnik carinarnice pa naj ga vsak mesec prečita zbranemu osebju.
Carinarnicam se pošilja tudi prepis dopisa, poslanega trgovskim napravam ob priliki tega razpisa.
V Beogradu; dne 20. septembra 1929.;
C. br. 39.611.
Pomočnik ministra za finance:
dr. Fran Gospodnetić s. r.
Trgovskim zbornicam, industrijskim zbornicam, centrali industrijskih korporacij v Beogradu, zvezama industrijcev v Zagrebu in Ljubljani, zvezama trgovcev v Beogradu in Zagrebu in društvu izvoznikov v Beogradu.
Oddelek za carino je izdal pod C. br. 39.611 z današnjega dne razpis, ki se pošilja v prilogi pod Ko pošilja ta razpis, se usoja oddelek za carine zaprositi naslov, naj seznani z njim vse člane ter jim priporoči pri tej priliki, naj priobčijo temu oddelku v občo in v svojo lastno korist vsa ona dejanja, odnosno vse one opustitve carinskih zaposlencev, ki bi jih bilo moči podrediti odgovornosti po predpisih gorenjega razpisa, odnosno po pred-pisih zakona o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti.
in umestnim zahtevam poedincev.
V Beogradu, dne 20. septembra 1929.;
C. br. 39.611.
Pomočnik ministra za finance:
dr. Fran Gospodnetić s. r.
423.
Navodilo za izdajanje odločb po členu 78. carinskega zakona o podaljšavi roka za vračanje blaga, uvoženega na negotovo prodajo.*
Ob izdajanju odločb po členu 78. carinskega zakona so se pojavila različna stališča o tem, ali smejo oblastva, pristojna za izdajanje teh odločb, podaljševati roke za izvoz blaga, uvoženega na negotovo prodajo, če niso zaprosili deklaranti za po-daijšavo o pravem času in preden poteče rok za izvoz blaga iz države.
Glede tega vprašanja se opozarjajo finančne direkcije zaradi enotnega postopanja na to, da je minister za finance s členom 1. zakona o izpremembi in dopolnitvi členov 78. in 115. z dne 31. januarja 1922. pooblaščen, po potrebi podaljšati rok, določen s členoma 78. in 115. carinskega zakona. Ta pravica o pooblastitvi za podaljševanje rokov je prenesena sedaj s členom 24., točko b) pod 10.), uredbe o organizaciji finančne stroke in službe na finančne direkcije (oddelek za carine).
Iz spredaj omenjenih zakonskih odredb izhaja, da smejo minister za finance, odnosno oddelki za carine pri finančnih direkcijah, dovoljevati podalj-šavo roka iz členov 78. in 115. carinskega zakona; to pomeni, da ne gre prosilcu, če se podaljšava ne dovoli, pravica pritožbe na višje instance.
Pristojna oblastva niso ob izdajanju odločb /a podaljšavo roka omejena, dasi je bila prošnja za podaljšavo roka vložena po roku, v katerem bi se bilo moralo blago izvoziti iz države. Vendar pa morajo predložiti prosilci v takih primerih po pred-poslodnjem odstavku člena 39. carinskega postop-nika za odpravljanje in hranjenje blaga pod carinskim nadzorstvom v prošnji dokaze, da jim je preprečila pravočasno prijavo blaga za izvoz elementarna ali druga nezgoda, ki je niso mogli odvrniti in tudi niso mogli vedeti zanjo.
V Beogradu, dne 26. septembra 1929.;
C. br. 40.500.
Pomočnik ministra za finance:
dr. Fran Gospodnetić s. r.
davčni upravi v Brežicah.
425.
Odločba, s katero se ukinjajo vsi oddelki finančne kontrole pri pivovarnah.*
Gospod minister za finance je odredil z odločbo z dne 10. oktobra 1929. na podstavi člena 1. uredbe o organizaciji finančne stroke in službe, da se ukinejo vsi oddelki finančne kontrole pri pivovarnah in da ostane pri onih večjih pivovarnah, v katerih jo bil starejšina oddelka uradnik, do nadaljnje naredbo ta uradnik kot stalni kontrolni organ, pri drugih pivovarnah pa da bodo stalni kontrolni or-gani pregledniki, ki so dovršili tečaj za pivovarne.
Od oddelka za davke ministrstva za finance v Beogradu,
dne 10. oktobra 1929.; št. 93.970.
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije» z dne 15. oktobra 1929., št. 241.
** «Službene Novine kraljevine Jugoslavije» z dne 18. oktobra 1929., št. 244.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. br. 37/29.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 8. do dne 14. oktobra 1929.
Srez
-2
m
O
II
Z o

c
5
-2 ’
* «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. septembra 1929., št. 228/XCII.
Celje, mesto
I
Malaria.
1 I •
Konjice
Norice. — Variceallae.
..1,121.
Celje.........
Gornji grad . . Konjice .... Ljutomer.... Maribor, levi breg Maribor, mesto . Murska Sobota . Prelog ..... Šmarje pri Jelšah
Skupaj
Skupina tifuznih bolezni.
4 1
2 2 1 1 1
Griža. — Dysenteria.
Konjice..........I	1
Murska Sobota	.	.	|	1
Prelog...........i
Ptuj.............;	1
Šmarje pri	Jelšah	.	I	1
Skupaj . I 4
Skrlatinka.
9
3
10
4
4 1
5
Celje .... Celje, mesto . Gornji grad . Konjice . . . Ljutomer. . . Maribor, desni breg Maribor, mesto Murska Sobota Prelog. . . •
Ptuj..........
Slovenjgradec. Šmarje pri Jelšah
Skupaj
1
8c ar la ti na.
6 2 3 l
13
6
10
4
5 1
11
2
4
1
1
Ošpice.
Prevalje
Morbilli.
2 r.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih I	Ostalih I v oskrbi 1
Darica.	— Diphteria et Group.				
1 Celje		4	2	2	1	3
Celje, mesto . . .		1	1		
Dolnja Lendava. .		1			1
Konjice		2	.	.		2
Maribor, desni breg	1	.			1
Maribor, levi breg	1	1	1		1
Maribor, mesto . .	3	•	1		2
, Murska Sobota . .	1	1	1		1
Prelog			1			1
Prevalje		i	2		i	2
Ptuj		1	2	i	i	1
1 Slovenjgradec. . .	1	4	i	i	3
Šmarje pri Jelšah	9	7	3	i	12
Skupaj .	24	22	11	5	30
Šen. — Brysipelas.					
Celje		1				1
Gornji grad , . .		i		i	
Maribor, desni breg	2		.		2
Maribor, mesto . .	1		1		
Murska Sobota . .	1		.		1
Prelog		1				1
Ptuj		1	3			4 i
Skupaj .	i 7	4	. 1	1 i	1 9
Krčevita odrevenelost -			- Tetanus.		
Maribor, levi breg	I	1		I i	.
Murska Sobota . .	j 1			•	1
Prelog		1	1			2
Skupaj .	1 ' 2	1 2		TJ i	3
Vranični prisad. — Anthrax.					
Prelog			1 1	1 •	1 •	j 1
V Mariboru, dne 18. oktobra 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Razglasi upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem.
Preds. 198—3a/29—2.	3—3
Razpis.
Na podstavi pooblastila ministrstva pravde br. 73.387 z dne 23. septembra 1929. razpisujem mesto pisarja-pripravnika v 9. skupini
I.	kategorije pri upravnem sodišču v Celju z vsemi pripadajočimi prejemki in s sodno doklado mesečnih 200 Din.
Prosilci, ki morajo imeti dovršeno pravno fakulteto, naj vlože pravilno kolkovane prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti (člen 12. uradniškega zakona) pri podpisanem predsedništvu najkesneje do dne 15. novembra 1929. Prosilci, ki so že v državni službi, naj vlože prošnje po službeni poti.
Predsedništvo upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem v Celju,
dne 7. oktobra 1929.
Predsednik: dr. Vrtačnik s. r.
Razglasi sodišč 'm sodnih oblastev.
1821	Proglasitve za mrtve.
Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogre-šanci za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z., odnosno po § 1. zakona z dne 31. marca. 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance pozivlje navedeno sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali pa naj mu dado to kako drugače na znanje.
Vsakdo, ki bi kaj vedel o teh pogrešancih, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime In bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Okllcnl rok poteče dne
Žerovnik Janez, rojen dne 30. aprila 1892., posestnikov brat na Vačah št. 4.	Odšel ob začetku mobilizacije s 17. pehotnim polkom na gališko bojišče in se udeležil dne 8. septembra 1914 bitke pri Grodku v Galiciji. Odšel meseca avgusta 1915. na tirolsko bojišče, kjer baje padel.	Žerovnik Andrej, posestnik na Vačah št. 4.	—	7. 7.1929.; T 34/29.	
Hribar Franc, rojen cine 26. oktobra 1874., posestnik na Gori št. 30.		Hribar Frančiška, posestnica na Gori št. 30.	—	3. 6.1929.; T 41/29.	31. marca 1930.
Urbanija Josip, rojen dne 26. junija 1893., posestnik v Podbrdu št. 31.	Odšel z domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče in prišel meseca avgusta 1916. v ujetništvo; od leta 1917. ni več glasu o njem.	Urbanija Anton, železniški uradnik v Ljubljani, Vilharjeva cesta št. 8.	—	17.8.1929.; T 50/29.	
Franovič Peregrin, rojen dne 19. novembra 1882., slaboumen, v Tacnu št. 52.	Spomladi leta 1903. baje v Savi utonil; od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Državno zastopništvo v Ljubljani.	—	2. 8.1929.; T 51/29.	1. oktobra 1930.
~W Gradišnik Anton, rojen dne 15. januarja 1876., delavec v Dolah št. 12, občina Borovnica.	Odšel meseca maja 1915. k železniškemu polku v Kor-neuburg ter bil v začetku meseca maja 1917. poslan v Drač (Albanijo); od takrat ni več glasu o njem.	Gradišek Katarina, delavka v Bistri.	—	17. 8.1929.; T 52/29.	31. marca 1930.
Bizjak Pavel, rojen dne 21. decembra 1883., knjigovez v Kranju	Odšel ob začetku svetovne vojne s 17. pehotnim polkom na severno bojišče; od takrat ni več glasu o njem.	Bizjak Marija, užltkarlca v Kranju.	—	19. 8.1929.; T 53/29.	
Anžur Leopold, rojen dne 16. oktobra 1887., delavec v Vevčah št. 51.	Odšel meseca januarja 1915. s 27. domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče; od takrat ni več glasu o njem.	Anžur Marija, delavka v Slapah št. 8 pri Ljubljani.	Hibšer Ivan v Ljubljani.	21.8.1929.; T 55/29.	30. septembra 1930.
Zidar Vinko, rojen dne 22. januarja 1890., mesarski pomočnik v Dolu št. 6.	Odšel s 27. domobranskim pehotnim polkom v Karpate, prišel v rusko ujetništvo in bil odgnan v Sibirijo; od takrat ni več glasu o njem.	Zidar Alojzij, posestnik	—	23.8.1929.; T 56/29.	31. marca 1930.	!
Zidar Franc, rojen dne 31. marca 1895., strežnik v Dolu št. 6.	Odšel meseca marca 1915. na rusko bojišče ter baje pri Kolomeji padel.	v Dolu št. 6.	—	23. 8.1929.; T 57/29.	
Kepa Franc, rojen dne 16. avgusta 1859., posestnik na Gobniku št. 4.	Odšel pred več kot 30 leti v Ameriko, odkoder zadnjikrat pisal dne 9. avgusta 1924.; od takrat ni več glasu o njem.	Kepa Frančiška na Gobniku št. 4.	1 ~ 1	12.9.1929.; 1 T 58/29.	1. septembra 1930.
C 267/39—3.	1752
Oklic.
Tožeča stranka: dr. Drnovšek Janko, odvetnik v Brežicah,
tožena stranka: Umek Jože, zasebnik v Dedji vasi št. 27, sedaj neznanega bivališča, zaradi 2269 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
12.	novembra 1 929. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 12.
Ker je bivališče Umka Jožeta neznano, se mu postavlja za skrbnika Lesjak Juro, sodniški pripravnik v Brežicah.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 26. septembra 1929.
O 256/29—1.
1799
vetniku v Gornjem gradu, zoper G er v o la Ivana, posestnika zemljišča vi. št. 25, katastrska občina Sv. Duh, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi izročitve zemljišča.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 14. novembra 192 9. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče Gervola Ivana neznano, se mu postavlja za skrbnika Spende Franc, posestnik v I Gornjem gradu.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L,
dne 8. oktobra 1929.
Cg la 349/29—5.	:	1760
Oklic.
Ravnihar Josip, voletržec v Ljubljani, je vložil zoper Šorlija Štefana, trgovca s čipkami v Žireh,
S 10/29—18.	1376
Razglas.
V konkurzni stvari W o 1 f a Henrika, neproto-koliranega trgovca v Kočevju, se je postavil na željo prvega upniškega zbora za upravitelja kou-kurznega sklada dr. Siegmund Ferdinand, odvetnik v Kočevju.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 12. oktobra 1929.
Oklic.
Š i f t e r Franc in njegova žena Š i f t e r Marija, rojena Zanati, posestnika v Dolnji Lendavi št. lil, ki ju zastopa dr. Strasser Armin, odvetnik v Dolnji Lendavi, sta vložila zoper An d a Florijana m njegovo ženo A n d o v o Ilonko, rojeno Gregorin-čičovo, oba sedaj v Szombathelyju, Vüröspiarthy ütcza 30 (Ogrsko), tožbo zaradi izdaje listine, sposobne za zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice.
Ustna sporna razprava se določa na dan
tožbo zaradi 9756 Din 50 p s pripadki.
Prvi narok se je določil na dan
7.	n o v e m b'r a 19 2 9. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 124.
Ker je sedanje bivališče Šorlija Stefana neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Oblak Josip C., odvetnik v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek L, dne 1. oktobra 1929.
P 147/29—7.	.. 1832
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 11. septembra 1929., opr. št. L 10/29—5, je bila K ü z m a Katarina, samska posestnica v Melincih št. 6, zaradi slaboumnosti omejeno preklicana.
Za pomočnika ji je postavljen Kiizma Mihael, Posestnik v Melincih št. 8.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek L,
dne 4. oktobra 1929.
2. novembra 1929.
ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 21.
Tožencema se postavlja za skrbnika dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 29. septembra 1929.
C I 82/28—9.	1810
Oklic.
Gervol Helena, zasebnica pri Sv. Duhu št. 42 pri Solčavi, je vložila po drju. Rosini Ernestu, od-
C HI 1408/29—1 in C III 1414/29—1.	1864
Oklic.
Firma: Rogatseh Ferdinand, trgovina gradbenega materiala v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 17, in firma: A. Tschernitschekovi dediči, opekarna v Kamnici pri Mariboru, zastopani po drju. Ravniku Rudolfu, odvetniku v Mariboru, sta vložili zoper Sem 1 a g a Alberta, stavbnega mojstra v Mariboru, Stritarjeva ulica št. 7, tožbo zaradi plačila 5563 Din 70 p in 2160 Din s pripadki.
806
Letnik iL.
i
105.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
2.	novembra 192 9. ob četrt na devet pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je sedanje bivališče Semlaga Alberta neznano, se mu postavlja za skrbnika Karba Jurij, vodja zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek 111.,
dne 12. oktobra 1929.
E 197/29—4.	1853
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. oktobra 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Hrastnik, vi. št. 77 (zidana hiša z gospodarskimi poslopji in zemljišči v izmeri 119.219 m2).
Cenilna vrednost: 54.721 Din 81 p; najmanjši po-nudek; 34.398 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu,
dne 3. septembra 1929.
E 1754/29—11.	1844
Dražbeni oklic.
Na predlog Kopana Josipa, pekovskega mojstra v Šoštanju, bo dne 19. novembra 1929. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dobrna, vi. št. 159: dve hiši z gospodarskim poslopjem in priteklinami, cenilna vrednost 45.800 Din, zemljiške parcele, cenilna vrednost 46.598 Din 60 p — skupaj 92.398 Din 60 p, najmanjši ponudek 61.599 Din 6 p.
K nepremičninam spadajo te-le pritekline: 1 stiskalnica, 1 krava, 1 voz, 1 kad, za 12001 sodov in razno gospodarsko orodje v skupni cenilni vrednosti 5800 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 9300 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
■ dne 1. oktobra 1929.
E 1928/29—10,	1840
Dražbeni oklic.
Na predlog drja. Vrečka Josipa, odvetnika v Celju, bo dne 12. novembra 1929. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Neža, vi. št. 31, zemljiške parcele, cenilna vrednost 4368 Din 60 p, najmanjši ponudek 4400 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 440 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 3. oktobra 1929.
E 161/29—6.
Dražbeni oklic.
Dne 7. nove mb r a 1929. ob pol petnajstih bo na licu mesta v Begunjah št. 50 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Begunje, vi. št. 94, in zemljiška knjiga Selšček, vi. št. 254.
Cenilna vrednost: 22.550 Din; najmanjši ponudek: 15.034 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II.,
dne 2. oktobra 1929.
E 179/29—6.	1843
Dražbeni oklic.
Dne 7. novembra 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Unec, vi. št. 488 in 658.
Cenilna vrednost: 18.000 Din; vrednost pri-teklin: 110 Din; najmanjši ponudek: 12.001 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II.,
dne 5. oktobra 1929.
E 468/29—7.	1814
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 bo dne 6. novembra 1929. ob enajstih dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 8tari log, vi. št. 198, 219, 220, 224 in 709.
Cenilna vrednost vseh vložkov; 23.087 Din; najmanjši ponudek: 13.780 Din; varščina: 2308 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 4. oktobra 1929.
E 434/29.	1841
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vetrnik, vi. št. 112.
Cenilna vrednost: 13.028 Din 60 p; najmanjši ponudek: 8686 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 26. septembra 1929.
Nc H 8/29.	1842
Dražbeni oklic.
Dne 7. novembra 1929. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dekmanca, vi. št. 281.
Cenilna vrednost: 7885 Din, po odbitku pre-živitnih pravic Trampuža Janeza v znesku 3000 Din, 4885 Din; najmanjši ponudek: 3300 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sedišče v Kozjem,
dne 7. oktobra 1929.
E 4072/29—9.	1780
Dražbeni oklic.
Dne 14. novembra 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Vič, vi. št. 685 (polovice solastnine).
Cenilna vrednost: 22.814 Din; najmanjši ponudek: 15.210 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 26. septembra 1929.
E 230/29—12.	1812
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga Dobračeva, vi. št. 248, 262 in 32 Ir in zemljiška knjiga Žiri, vi. št. 285.
Nepremičnine se bodo prodajale po posameznih parcelah.
Cenilna vrednost: 243.448 Din 30 p; najmanjši ponudek za vse vložke: 162.302 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, oddelek L,
dne 30. septembra 1929.
E IV 2317/29—7.	1803
Dražbeni oklic.
Dne 8. novembra 192 9. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba polovice nepremičnin: zemljiške knjige: za katastrsko občino Počehovo, vi. št. 74, za katastrsko občino Košake, vi. št. 88, in za katastrsko občino Vosek, vi. št. 92.
Cenilna vrednost: 94.938 Din 70 p; vrednost pri-teklin: 12.900 Din, polovice 6450 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 63.292 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 1. oktobra 1929.
E IV 2376/29—10.	1804
Dražbeni oklic.
Dne 8. novembra 1 929. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sohi št. 27 dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga za katastrsko občino
Račje, celotnega vi. št. 445 in polovice vi. št. 616.
Cenilna vrednost obeh vi. št.: 119.649 Din 50 p; vrednost priteklin 510 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 79.71V7 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbo, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 1. oktobra 1929.
E IV 3179/29—5.	1808
Dražbeni oklic.
Dne 8. novembra 1929. ob pol dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Celestino, vi. št. 24.
Cenilna vrednost: 136.419 Din 80 p; najmanjši ponudek: 136.419 Din 80 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 4. oktobra 1929.
E 206/29—8.	1813
Dražbeni oklic.
Dne 7. novembra 192 9. ob devetih bo pvi podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrhnika, vi. št. 1479.
Cenilna vrednost: 73.461 Din; najmanjši ponudek: 38.890 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek II.,
dne 3. oktobra 1929.
'Opr. št. 8 A 94/29.	1827 3—2
Poklic neznanih dedičev.
Sirnik Ivan Nepomuk, prošt in župnik v Pod-krnosu pri Celovcu (Gurnitz bei Klagenfurt), je dne 23. avgusta 1929. umrl, ne da bi bili zapustil sporočilo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj sorodnikov, upravičenih do zapuščine. Za skrbnika zapuščini se postavlja Benetek Anton, dekan v Tinjah (Tainach).
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to v šestih mesecih od današnjega dne naznaniti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo priglašene! svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripad# državi.
Okrajno sodišče v Celovcu (Klagenfurt), oddelek 8.,
dne 30. septembra 1929.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
426.
Izprememba v pravilniku za denaturiranje in prodajanje denaturiranega petroleja.*
Upravni odbor samostalne monopolne uprave je sprejel pod M. br. 22.602 z dno 27. septembra 1929. sklep, ki ga je odobril tudi gospod minister za finance pod št. 242 z dne 3. t. m., nastopne vsebine:
«Člen 1. in prvi odstavek člena 11. pravilnika za denaturiranje in prodajanje denaturiranega petroleja se izpreminjata ter se glasita izpremenjona tako-le:
Člen 1.
Zaradi podpiranja kmetijstva so dovoljuje domačim rafinerijam, denaturirati in prodajati denatu-rirani petrolej, namenjen traktorjem za pogon kmetijskih strojev, in sicer samo za plug, brano, sejalnico, stroj za žetev, mlatilnico, selektor, trijer, rob-kalnieo in črpaljko za dovajanje vode in za osuševanje proti plačilu minimalne monopolne takse 9-10 Din za kilogram denaturiranega petroleja. .	|
Člen 11., prvi odstavek.
Dovolila za kupovanje in uporabljanje denaturiranega petroleja v prvi polovici leta veljajo do dne j 30. junija; v drugi polovici leta pa veljajo do všte- j tega dne 31. decembra.»	j
Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu,
dne 5. oktobra 1929.; št. 32.619/29.
šica; 1 rjava usnjena listnica z manjšo vsoto denarja; več bankovcev po 100 Din; 1 stara črna usnjena denarnica z nekaj denarjem; 1 črna usnjena ženska torbica, v njej razni predmeti in nekaj denarja; 1 zlata ženska zapestnica; 1 siv ženski suknjič z enakobarvno čepico in 1 siva moška čepica; 1 kolesarska usnjena torbica z orodjem; 5 bankovcev po 10 Din; 2 bankovca po 100 Din; 1 rjav ženski dežnik; 1 moški klobuk, 1 slamnik in 1 turška čepica;
1	moško kolo; 1 ovratnica iz koral; 1 zelenkasta zimska suknja z belimi rokavicami; 1 ženska ruta za na glavo; 1 tri mesece star pes volčje pasme;
2	bela prtiča, 1 žepni robec, 1 bel ženski ovratnik in 2 bela traka; 1 zlat prstan z rdečim kamenčkom;
1 zlata zapestna ženska ura; 1 srebrna moška žepna ura z double verižico; 1 zlata zapestnica; 1 usnjena torbica za akte, v njej razna naročila in pisma. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: | 4 ženski dežniki, 5 moških dežnikov, 4 knjižice,! 1 zidarska žlica, 3 palice, 2 šolski knjigi, 1 košara j in 1 vrč, 1 otroški cekar, 1 moški klobuk, 1 torbica z 1 prtičem, 1 ženska jopa, 1 ženska torbica, 1 pelerina, 1 delavska bluza, 1 odeja, 1 kožuh, 1 zavitek perila, 1 usnjena torba, 1 košara in 1 palica, 1 star klobuk, 1 zavitek žičnikov, 1 pasji bič, 1 naramnice, 1 srajca z ovratnikom, 1 čepica, 1 star suknjič, 1 pipa in 1 volnena jopica.
Uprava policije v Ljubljani,
dne 16. oktobra 1929.
Razne objave.
1858
Št. 2052/19.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri upravi policije v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. oktobra 1929.:
1 zlat poročni prstan z vrezkom: «21. marca Ivan»; 1 zlata ženska zapestna ura na jermenčku; I zlata ženska zapestna verižica; 1 črna usnjena ročna torbica, v njej razni predmeti in nekaj denarja; l rjava listnica, v njej 198 Din 25 p in ena železniška legitimacija za upokojence; 3 bankovci po 100 Din; 1 otroška volnena jopica; 1 delavska knjižica z invalidskimi dokumenti na ime: Ovijač Janez; 3 kolki po 250 Din; 1 siva ročna torbica, v njej 1 robec, 1 glavnik, 1 cigareta, 2 bankovca po 100 Din, 8 bankovcev po 10 Din in za 4 Din drobiža; 1 siv klobuk; 1 zlata naprsna igla z več manjšimi briljanti in s safirom na sredi; 1 delavska knjižica z davčno knjižico za leto 1929. na ime: Erjavec Alojzij; 2 bankovca po 100 Din in 6 bankovcev po 10 Din; 1 zlat uhan; 1 delavska knjižica z izpričevali, rojstnim in domovinskim listom na ime; Peter Lap; 1 zlat štirioglat obesek s smaragdom; 1 nahrbtnik s šolskimi knjigami.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri upravi policije v Ljubljani v času od dne t. do dne 15. oktobra 1929.:
! ženska ročna torbica, v njej razni predmeti in manjša vsota denarja; 1 rjava usnjena šolska pu-
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije» z dne 11. oktobra 1929., št. 238. — Prvotni pravilnik glej v Uradnem listu z dne 30. junija 1927., «t. 308/70.
St. 2392.	1870/a 3—2
Razglas o ponudbeni licitaciji za zgradbe na reki Muri.
Z odobritvijo gospoda ministra za gradbe se bo vršila dne 9. nove m b r a 1929. ob 10. uri pri podpisani tehnični sekciji ponudbena licitacija s skrajšanim petnajstdnevnim rokom za izvršitev regulačnih zgradb na Muri, in sicer:
1.	)	v sektorju	I.	med	km	79-823 in	km 79-258,
2.	)	v sektorju	II.	med	km	76-470 in	km 75-553,
na podstavi odobrenih projektov.
Gradbena dela so proračunjena na vsoti:
ad sektor	1............ 657.049	Din,
ad sektor	II.......... 1,049.034	Din.
Ponudniki morajo podati ponudbe ločeno za vsak sektor.
Popolni razglas glej v Uradnem listu KM z dne 19. oktobra 1929.
Tehnična sekcija v Mariboru,
dne 16. oktobra 1929.
Št, 2392.	1870/b 3—2
Razglas o ponudbeni licitaciji za zgradbe na reki Muri.
Z odobritvijo gospoda ministra za gradbe no bo vršila dne 9. nove m b r a 1 92 9. ob 10. uri pri podpisani tehnični sekciji ponudbena licitacija s skrajšanim petnajstdnevnim rokom za izvršitev regulačnih zgradb	na Muri,	in sicer:
1.	)	v	sektorju	I.	med	km 98-230	in	km	108-000,
2.	)	v	sektorju	II.	med	km	108-900	in	km	115-126,
3.	)	v	sektorju	HI.	med	km	123-200	in.	km	123-860,
na podstavi odobrenih projektov.
Gradbena dela so proračunjena na vsote:
ad sektor	1......... 1,650.350	Din,
ad sektor	II......... 1,648.344	Din,
ad sektor	III........... 48.115	Din.
Ponudniki morajo podati ponudbe	ločeno za
vsak sektor.
Popolni razglas glej v Uradnem listu 104 z dne 19. oktobra 1929.
Tehnična sekcija v Mariboru,
dne 16. oktobra 1929.
Št. 10.391/11.	1878 2—1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija nabavi dne 4. novembra 1 929.:
3.000	kg pšenične moke št. Og,
12.000 kg pšenične moke št. 6,
1.000	kg koruznega zdroba.
Ponudbe je treba podati obvezno in najkesneje do dne 4. novembra 1929. do 11. ure.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri njej.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 17. oktobra 1929.
Pristojbinska tarifa javnega in prostega skladišča v Ljubljani firme:
Javna skladišta, družba z o. z. v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 33.
A. Splošna določila.
1.	) Ležnina se ravna po vrsti (kategoriji) blaga
in se določa glede količine od 100 kg, glede časa pa na teden od dne, ko se blago shrani v skladišče, razen v primerih, navedenih pod točko 13.) splošnih določil, in v primerih, navedenih v tarifi pod B L, točkami 3.), 4.) in 5.).
2.	) Vsak pričeti teden se računi za celoten teden
in vsak pričeti metrski stot za poln stot.
3.	) Količine pod 500 kg se po pravilniku načelno
ne sprejemajo; če pa se dovoli izjema, se računijo pristojbine za najmanj 500 kg.
4.	) Izdatki za tovornino, kolke, carino, mestne in
državne davščine na blago, poštnino, telegrame itd. niso v teh tarifnih pristojbinah všteti in se zaračunavajo posebe.
5.	) Voznine, eventualna povzetja in carinski zne-
ski se morajo pokriti, preden blago dospe, odnosno preden se ocarini, z zadostnim vnaprejšnjim plačilom.
6.	) Dodatne terjatve, nastale zbog napačnega ra-
čunanja voznine, carine in pristojbin, mora poravnati stranka skladišču tudi, če je blago vzela iz skladišča.
7.	) Skladiščna uprava si pridržuje pravico, za-
računavati višjo ležnino, kot je navedena v tarifi, v nastopnih primerih:
a)	za blago, ki v tarifi ni navedeno,
b)	za blago, ki jemlje zaradi neobičajnega vklada ali zaradi svoje kakovosti več prostora kot na 1 m2 700 kg. Ce se ni določila ležnina za take primere že prej, se določi v pismu, s katerim se stranka obvešča, da je blago vskladiščeno.
8.	) Za blago, ki leži pod milim nebom, ne pre-
vzema skladišče nobene odgovornosti.
9.	) Vsakokratna zavarovalna vrednost blaga se
mora naznaniti vselej, preden se blago vskla-dišči; drugače jo določi skladišče brez odgovornosti za eventualno nepravilno ocenitev.
10.	) Po pravilniku se mora vsako vskladiščenje
najaviti 24 ur prej. Če dospe blago brez aviza^ je skladiščni upravi na izvolji, sprejem blaga odkloniti ali pa ga vskladiščiti. Če ga vskla-dišči, se zaračunijo vse one pristojbine, ki jih je vzeti v poštev po teh tarifnih določilih za navadno vskladiščenje.
11.	) Ocarinjanje oskrbuje skladiščna uprava po
carinskem posredniku, ki si ga izbere izmed oseb, upravičenih za ta posel.
12.	) Raztovarjanje in natovarjanje blaga se vrši z
delavci skladišča. Tujim delavcem je to delo prepovedano. Glede drugih opravil z vskla-diščenim blagom, ki so potrebna, odnosno ki jih stranka želi, je skladiščni upravi pridržano, da jih izvrši sama ali pa prepusti njih izvršitev stranki, odnosno od nje najetim delavcem.
13.	) Skladiščna uprava rezervira po možnosti po-
sameznim strankam na podstavi posebnega dogovora posebne določene skladiščne prostore proti plačilu mesečne povprečne skla-diščnine, ki se ravna po obsežnosti in kakovosti prostora.
14.	) Za blago, ki v tej tarifi ni navedeno, veljajo
pristojbine po dogovoru, odnosno po vsakokratnih dotičnih posebnih določilih.
15.	) V vsem ostalem veljajo določila pravilnika
javnega in prostega skladišča firme: Javna skladišta, družba z o. z. v Ljubljani.
B. Tarifno postavke.
I.	L e ž n i n a :
1.) Za blago spodaj navedenih kategorij, v s k 1 a d i -ščenovzaprtihskladišč-nih prostorih (i z v z e m š i carinski prosto skladišče) od 100kg na teden:
105.
SOS
Letnik XI.
Kategorija L: Barve (fine), čaj, čokolada, galanterijsko blago, gobe (suhe), kanditi, konserve, kemikalije, likerji, manufakturno blago, porcelan, stekleno blago, stroji (lahki in obsežni), tekstilno blago, usnje in izdelki iz usnja, vata v balah, žganje v steklenicah Din 1—. S Kategorija II.:	Dišave,
kože (suhe), sir, vino v steklenicah,
žganje v sodih...............Din —80. |
Kategorija III.: Bombaž v balah, južno sadje, kakao, konop-nina, predivo v balah, vino v sodih Din —-70.
Kategorija IV.: Slanina, stroji (težki, neobsežni), testenine,
vrvarsko blago................Din	—60.
Kategorija V.: Barve (navadne), crin d’Afrique, pokost (firnež), jedilno olje, kava, lepenka, mast, medenina, mineralna voda, milo (izvzemši toaletno), papir, parafin, pralni prašek, slive, sveče, vosek..............Din	—50. |
Kategorija VI.:	Baker,
kis, krompir (v vrečah), klej, melasa v sodih, morska trava (v balah), orehi, pločevina, riž, sladkor,
železnina v zabojih...........Din	—•40.
Kategorija VIL: Cement, rude, soda, strešna lepenka, škrob, umetna gnojila, železo v palicah, skladah in ploščah............Din	—30.
2.	) Za žito, mlevske pridel-
ke in sočivje (izvzemši blago v carinski prostem skladišču):
a)	za blago v vrečah od 100 kg na
teden......................Din	—-25;
b)	za blago, naloženo alla rinfusa. pri najmanj 90 cm visokem nasipu:
za težko žito od 100 kg na teden Din —-35, za lahko žito od 100 kg na teden Din —40, i pri manjšem nasipu sorazmerno više.
3.	) Pohištvo:
od kvadratnega metra zavzete površine na mesec..............Din	16—;
čas preko enega meseca se računi za najmanj pol meseca.
4.	) Z a blago, v s k 1 a d i š č e n o
v pokritih, a nezaprtih prostorih:
od kvadratnega metra na teden . Din 1*20 ali temu ustrezni znesek od 100 kg na teden.
5.	) Za blago pod milim ne-
b o m od kvadratnega metra na
teden . . ...................Din —60
ali temu ustrezni znesek od 100 kg na teden.
II.	Zavarovanje zoper požar:
Obračunava se od najvišje vsote vrednosti
vskladiščenega blaga v vsaki polovici meseca, za pol meseca od vrednosti V2°lo«.
III.	Manipulacijske pristojbine:
l.)Raztovoritev in vskla-
diščenje ali iz skladiščenje in natovoritev:
a)	redna pristojbina od 100 kg . Din P50.
Ta pristojbina pa ne velja za obsežno blago in za poši-Ijatve, ki sestoje iz kosov, lažjih od 50 kg ali težjih od 100 kg.
Za take pošiljke se ravna pristojbina po dogovoru, odnosno po vsakokratnih posebnih določilih skladiščne uprave;
b)	izredna pristojbina za žito, mlevske pridelke in sočivje: za raztovoritev blaga v vrečah
in vskladiščenje v vrečah
od 100 kg...............Din	—-OO;
za raztovoritev blaga, dospelega v vrečah, in vskladiščenje alla rinfusa od
100 kg..................Din	1-20;
za raztovoritev blaga, dospelega alla rinfusa, in vskladi-
J	ščenje alla rinfusa ali v vrečah od 100 kg.....................Din	DSO;
za izskladiščenje blaga v vrečah in natovoritev v istih
vrečah 		Din	—90,
v druge vreče 	 za izskladiščenje blaga v vrečah in natovoritev alla rin-	Din	1-50;
fusa od 100 kg 	 za izskladiščenje blaga, ki je ležalo alla rinfusa, in natovoritev alla rinfusa ali v	Din	1-20;
vrečah od 100 kg . . . .	Din	1-50.
c)	ureditev vagona alla rinfusa . Din 100—.
2.	) Prevoz vagona po naši
d o v 1 a č i 1 n i c i (industrijskem tiru):
Dostava vagona od glavnega kolodvora na našo dovlačilnico
od vagona...................Din 100—.
Za cisterne se zviša ta pristojbina
na......................... . Din 140—,
Prav toliko se računi za prevoz vagona od naše dovlačilnice na postajo: Ljubljana — glavni kolodvor. Ta pristojbina pa velja samo, če je vagon v tovornem listu adresiran na firmo: Javna skladišta, družba z o. z., Ljubljana, glavni kolodvor.
3.	) Tehtanje:
a)	na vagonski tehtnici od 100 kg Din —15;
b)	na decimalni tehtnici od 100 kg Din —30;
c)	pri tehtanju vsakega posameznega kosa na decimalki od
100 kg......................Din —-50.
Razne druge manipulacije, ki zgoraj niso navedene, se računijo po dogovoru, odnosno po vsakokratnih posebnih določilih.
IV.	Razne druge pristojbine:
1.) Pristojbine za prevzem blaga, če
se blago ne vskladišči, od 100 kg Din —-30,
najmanj..........................Din 10—.
2.) Pristojbine za oddajo blaga na železnici od 100 kg....................Din 30—,
najmanj za vsako pošiljko .	.	. Din 10—,
poleg izdatkov za tovorni list.
3.	) Pristojbina za nadaljnjo odpremo
vagona (reekspedicija) od vagona Din 50—.
4.	) Pisma za obvestilo o shranitvi
blaga, odnosno za izdajo začas-
nega potrdila......................Din	5—.
5.	) Izdaja skladovnega lista .... Din 10—.
6.	) Prepis skladovne postavke na dru-
go ime.............................Din	10—.
7.	) Pristojbina za naknadno razpola-
ganje poleg efektivnih izdatkov . Din 10—.
8.	) Pristojbina za cediranje voznega
lista..............................Din	35—.
9.	) Vlaganje reklamacij:
a)	glede izgube, manjka blaga
poleg efektivnih izdatkov .	. Din 25—.
b)	glede računanja tovornine za
sestavo reklamacije od voznega lista.....................Din 15—.
Te postavke veljajo samo za blago, ki je dospelo na naslov javnih skladišč.
10.	) Naprava blagovnih vzorcev .	.	. Din 10—.
11.	) Blagajniška pristojbina za plačilo
carine, tovornine in drugih efektivnih izdatkov od izplačane vsote Vz %, najmanj.....................Din 5—.
12.	) Predjemna provizija, ki se računi,
če ni položen ob času plačila tovornine, carine in drugih efektivnih izdatkov depot, 1 %, najmanj Din 10—.
13.	) Provizija za vnovčitev povzetij
Vi %, najmanj.....................Din 5—.
14.	) Posebna pristojbina za trošarinski
prosto skladišče vina 1 % od kreditirane državne trošarine in oblastne doklade minimalno in maksimalno za tri mesece, za vsak nadaljnji mesec Vz%-
15 ) Obresti
za dolžne zneske se računijo strankam v višini 6'% preko vsakokratne eskontne obrestne mere pri Narodni banki. Obresti
za imetja na računih se ne računijo.
16.) Stalna pristojbina pri vsakem računu ...............................Din	5—
s parsko izravnavo.
V.	Prevozi z vozili:
Pristojbine se zaračunavajo po dogovoru, odnosno po vsakokratnih posebnih določilih.
VI.	Carinska manipulacija se obračunava po posebni dotični tarifi, odnosno po posebnem dogovoru.
VIL Vskladiščanje v carinski prostem skladišču:
1.	) Ležnina je za 50 % višja od one,
ki je določena za vsako vrsto blaga v odstavku L, točkah 1.) do 3.), izvzemši za vrste blaga kategorije L, za katere velja postavka od 100 kg na teden................Din 2—.
2.	) Pristojbine za zavarovanje, manipulacijske
pristojbine in razne druge pristojbine so enake onim, ki so navedene v odstavkih II. do IV.
3.	) Posebne pristojbine za carinski prosto skla-
dišče:
a)	Provizija % % od kreditirane carine in eventualne trošarine minimalno in maksimalno za štiri mesece ležanja blaga, za vsak nadaljnji mesec Va %•
b)	Diete za carinske organe po vsakokratnih dotičnih predpisih carinarnice.
c)	Glede pristojbin za izvršitev potrebne carinske manipulacije velja določba odstavka VI.
VIII.	Cena za f o r f a i t.
Skladiščna uprava more določiti po svojem preudarku in v sporazumu s stranko zaradi enostavnosti obračunavanja ceno za forfait, t. j. ceno, ki obseza v eni postavki vse vpoštevne pristojbine. Podstava tej ceni pa mora biti določena maksimalna doba ležanja blaga v skladišču.
IX.	R e f a k c i j a.
Ce dospe za eno firmo mesečno v skladišče najmanj 500 q blaga, dovoli skladiščna uprava re-fakcijo na pristojbine za raztovoritev in vskladiščenje v višini od 5 % do 20 %.
Ta refakcija pa se prizna samo, če predloži stranka skladiščni upravi dotične stroškovnike najdlje v 30 dneh po izteku meseca, za katerega se zahteva refakcija.
Če se sklene s kakšno stranko pogodba, s katero se stranka obveže, vskladiščati blago daljšo, določeno dobo, se more dovoliti tudi višja refakcija in ne samo na pristojbine za raztovoritev in vskladiščenje, temveč tudi na druge pristojbine.
V L j u b 1 j a n i, dne 15. oktobra 1929.
Skladiščna uprava.
1861 3-3 Poziv upnikom.
Upniki Električne strojne zadruge v Zgornji šiški, registrirane zadruge z omejeno zavezo v likvidaciji, se pozivljojo po § 40. zadružnega zakona, naj priglase morebitne terjatve do dne 15. decembra 1929. podpisanima likvidatorjema.
Babnik Anton s. r. in Zakotnik Ivan s. r.,
likvidatorja.
1856	Razid društva.
«Zveza voznikov na Toplicah» se je po sklepu občnega zbora z dne 18. avgusta 1929. prostovoljno razšla.
Na Toplicah, dne 20. oktobra 1929.
Žvan Ivan s. r.
1880	Objava.
Izgubil sem izpričevala L, II. in III. razreda škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano za šolska leta 1921./1922.. 1922./1923. in 1923./1924. na ime: Jenko Alojzij iz Smlednika.
Proglašam jih za neveljavna.
Jenko Alojzij s. r.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja- Delniške tiskarna, d d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.