Stev. 8 — Letnik VIII. PTUJ, 25, februarja 1955 Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja UKFONISTVO IN urKAVA mjJ PBESEBNOVA ULICA f - TBLEi JN STEV IM — CBKOVNI BACUN PKI NABODNI BANKI. K)DRU2NICA PTUJ STEV MS-T-2M - UBEJUJt UREDNIŠKI ODSOR - ODC.OVOBNI UBEDNIK JOZe VBABL •> BOKOPISOV NE VBaCAMO - TISKA MABIBOBSKA TISKABNA V MABIBOBU LETNA NAROČNINA SOO om l»OLlETNA U« DIN ČETRTLETNA I2S DIN Pnfitntnn plačana « cotovtn) Cena diti 10.— Ko yTno konec preteklega tedna ie računali s sestavo nove lian- coske vlade pod vodstvom socta- li'^ta P neaua kot z dejstvom, }e prišla nepričakovana novica o njegovem neuspehu. To je po- novno PODALJŠALO FRANCO- SKO VLADNO KRIZO, ki ie na- stop la s padcem Mendes-Fran- ceove vlade letošnjega 5. febru- arja. Socialif^ta P^neaua je v po- skusih glede sestave nove vlods zamenjal bivši minister v Mendd- sovi vladi rad kalni socialist Ed- gar Faure. Tudi temu mandadarju je uspeh baje zagotovljen, ker si je ie zagotovil podporo zmernih parlamentarnih skupin, poslancev Ijudsko-republ kanskega gibanja in socialnih republikancev (biv- ših pristašev generala De GauIIa). Vendar, dosedanje izkušnje -z francoske zunanje politike nas prepričujejo o tem, da je treba b'ti glede napovedi o T>zagotovljenem uspehu* na moč previden Upo- števati fe namreč treba, da so sle o francoski zbornici nagnje- ne k temu, da vedno razpolagajo z vlado in jo, če se jim to zazdi potrebno, vsak čas tudi vržejo. Francoska vlada bi namreč mo- rala, če bi hotela ostati na obla- Hi, ustrezati vsem, k: se v parla- mentu organizirano pojavljajo. Tako bi morala bit: hkrati pristaš :n nasprotnik pariških sporazu- mov glede Nemčije, morala bi ustreči zahtevam Tunhijcev, ven- dar zagotoviti upravo Francozom, povišati b: morala plače in zmanjšati podjetjem davek itd., izvršiti torej same nasprotujoče s! stvari. Pa prepustimo Franco- zom samim oceno — ?n kritiko — njihovega varlamentamega si- stema in poskusimo ocenit' sifu- acijo OKROG FORMOZE, ki se še ni ustalila, ki pa vendar ni tako grozeča, kakor je bla še pred nekaj dnevi Na sporedu so trenutno letal''k} napadi na otoke in ladfe v formnški ožini, na di- plomatskem polju pa v zadrfih dneh glede tega vprašanja menda n' bilo novih momentov. Zdi se, da se je nnwakn'lo težišče doga- janja v tem področju (verjetno f^amo za nekaj časa) v Bangknk, kjer je te dn- konferenca dežel manihkega pakta (južnoavijske obrambne organ'7ac''Je: SEATO) in kamor ''ta odhHeln tud' ame- riški in britannki zunanji min- sfer. Pornrnosf na je posvečena TUDI SREDNJEMU VZHODU, to je prostoru med Turčijo »"n Per- zijo, kjer bi naj po zamisli za. hodnih politikov nastala nova obrambna organiznciia. č^mur po osfro nasprotuje Egipt kot ena vodilnih sil arabskega sveta, k' ima glede tega področja svoj na- črt meddržavne 7veze, ki pa bi ostala irvpn poUVke obeh velikih svetovnih blokov. Več' pričakuje svet od RAZGO- VOROV O RAZOROŽITVI, ki se bodo začeli konec tega fedna v Londonu v okviru ožjega odbora razorožitvene kom sije OZN, in v katerem sodelujejo ZDA. Vel. Britanija, SZ, Franc jo m Kanada. Ta odbor je v lanskem letu sicer precej razpravljal, vendar zaradi neponmtljJvcan stalšča nekate- rih članic odbora m bil dosežen nikakršen u^peh. Nedavno na je SZ izjavila, da je priprav^iena razpravljati na osnovi brifansko- francoskega predloga o razoro- žitvi n zato budijo ti razgovori več upanja na uspeh Vendar je treba tudi to »upanje« sprejeti z dokajšnjo rerervo. ker ni verjet- no, da bi SZ pristala na uč'nko. vito kontrolo nad razornž tvijo na svojem ozemlju Toda tudi manjši napredek v tej zadevi bi predstavljal resnično upanie na zboljšanje svetovno-političnega položaja. Kmetijskc-gospodarske šole se hitro utr^u-e^o Kmečka mlad -na pa tudi veči- na kmetovalcev v našem okraju vedno bolj spoznava, da brez strokovnega znanja ni m ne mo- re biti h trega in primernega uspeha nd kmetiji. Povsod so z veseljem in razu- mevanjem pozdravi; prizadeva- nje ljudske oblasti, ki je začela ustanavljat; in organizacijsko utrjevati kmetijsko gospodarske šole z namenom, da dvigne spicšno in strokovno znanje mla- dui. ki bo ostala na kmetijah. Le v redkih vaseh in občinah ni bilo pravega zanimanja. Sole «e vedno bolj šir;jo in letos jih de- la v okraju 20 — Res je, da so nekatera kmet jsko važna področ- ja kot Makole, Starše, Destern k, Leskovec in Videm letos brez šo- le Obč-nc, zadruge, množične or- ganizacije in šolska vodstva z ustanovitvijo šole ni«o uspele. Vse pa kaže, da j h bodo usta- novili v prihodnjem šolskem le- tu in s tem do konca izpolnili štcvlo predviden.h šol v okraju. Konferenca uprav teljev Kmet gospodar, šol, ki je bila v četr- tek 17. t. m v Ptuju, je pokaza- la, da Se upravitelji šol, učitelji in kmetijski strokovnjak:, ki na šolah poučujejo za uspehe v šoli zelo trudijo. Živahna razprava je ugotovila, da je potrebno v prihodnjem šol- skem ietu še izboljšat kvaliteto pouka Predmetnik 'in učne na- črte posameznih predmetov je treba še bolj prilagoditi potre- bam Haloz, Slovenskih goric, Dravskega in Ptujskega polja j oz roma šols^kemu okolišu Reče- j no je bilo. da bi bilo tečaje Rde- ! čega križa najbolje vključiti v ] program obstoječih šol s tem. da se v teh uvede pouk zdravstva, j Predavatelji tud prc-dlagajo. da se naj pouk biolog ie in priro- doznanstva boli pr laaodi potre- bam kmetijstva Predlog je do- ber m posebna komisija bo izde- lala učne načrte m navedena predmeta Nekaj upraviteljev je poveda- lo, da kmetiiske zadruge, občne, občinski m vaški odbori SZDL vse premalo moralno podp rajo delo teh šol. Tak odnos nikakor ni umesten Delo šole v takem okolju gotovo ni lahko n^ti naj- bolj uspešno Občni zbori zadrug, ki bodo v kratkem, morajo te probleme načeti in tud- uspešno rešiti. Prav zadruge, ki so orga- nzacijp kmetovalcev morajo te šole moralno in po možnosti tu- di materialno podpreti, saj služi- jo njim samim Tudi občine in odbori SZDL se na* prebudijo in j šolam bolj pomagajo. ! Sole bodo v bodoče uvajale ! vse več praktičn h demonstracij v poljedelstvu, ž vlnoreji upora- bi strojev itd. Ogledi vzornih go- spodarstev in ekskurz je bodo utrjevale pr dobljeno znanje. Sprejet je bil predlog, da se tudi letos v daljšem tečaju stro- kovno izpopolnijo učiteljice, ki bodo učile gospodinjstvo in ku- hanje. Vse kaže da je tu še pre* cej težav, katere je treba reš ti. Manjkajo kuhinje, posoda in dru- ga oprema Tečaj bo organizirala Splošna kmet jska šola v Turni- šču pri Ptuju v mesecu juniju po končanem pouku. Kmetijski strokovnjaki pa si bodo na posebnih tečajih prido- bil pedagoško izobrazbo, kar bo v neki meri dv gnilo vrednost strokovnih predavanj. Letos obiskuje šole v o-krajr 610 mladincev in mladink. Ti bo- do konec marca končali I. letnik. To jc lepo štev lo, vendar je še vedno dosti takih, ki stojijo ob strani. Obsk bo znatno narastel. kakor hitro bo uzakonjena šol- ska obveznost in povečana po- moč zadružnih In političnih or- ganizacije ter ljudske oblasti v občinah. Modernega in hitrega razvoja kmetijstva brez izpopolnjevanja strokovnega znanja ni in ne mo- re biti. Kmetijsko gospodarske šole nudijo to znanje mlajši ge- neracij':, ki bo delala v kmetij- stvu Dobro pripravljeni zimski tečaji, ki naj bodo redno vsako zimo v člmvečjem številu, naj pomagajo kmetom, da bodo spo- znali nova sredstva iji načine za dvig kmetijske proizvodnje. Ce, gledamo tako, vidimo, da nam dela na področju kmetijske strokovne vzgoje ne bo nikdar zmanjkalo. Taka je naša per- spekt va in velika ter odgovorna naloga. C. K. Pfistiiiiiiiieiiii,aljwiristiiiiii? Pred nedavnim je razpravljal ; Gospodarski odbor Zvezne Skup~ j ščine FLRJ o načrtu zakona o | vmu, ki temelji na principu, da j b- morali prepovedat- proizvod- \ njo, nakupovanje in prodajo | umetnih vin. Ker v tej diskusiji m bilo enotnosti, je bil načrt vrnjen v ponovni študij, ZAKAJ PROTI TEMU NAČRTU Pravijo, da za tako prepoved ni zdravstvenih pa tudi ne komer- cialnih razlogov zl?st; ne v naši dob: visokega napredka industri- je in tehnologije, ko je zagotov- ljena taka proizvodnja umetnic vin, glede katerih ne morejo niti strokovnjak; trditi, da so. ali da niso umetna Pri tem nastaja vprašanje, kaj bolj vpliva na povpraševanje po vinu: ali aroma in druge značil- nosti ali cena? Nedvomno so da- nes cene nepristn h vin nižje od pristn h, zato je po njihovem tu- di od trga odvisna bodočnost ne- pristnih vin. Pravilno bi bilo onemogočiti goljufije, ki nastajajo na ta na- čin da se ponekod umetna vina prodajajo z etiketam- pristnih, naravnih, kvalitetnih vin, enako pa tudi onemogočiti proizvodnjo umetn h vm zlasti tistim podjet- jem, k- nimajo za to pravice niti pogojev. To pravico bi lahko imela le podjetja, ki imajo po- trebne strokovne in ostale kvali- fikacije. Zakonito b- se dalo ure- diti, da bi bila nepristna vina temu prmerno označena. ZAKA.I ZA TA NACRT? Ugotovljeno je, da jc v zad- njem času prozvodnja umetnih vin vedno močnejša in da nasta- ja z njo nelojalna konkurenca naravnim vinom. Umetna vina-so cenejša glede na stopnjo s.lad- korja (25 — 30 din liter), med tem ko je bila cena pri rodnih vn glede na sladkorno stopnjo 30 do 45 pa tudi do 60 din liter. Pred vojno ni bilo tega proble- ma, ker je bilo takrat umetno vino skoraj za 50 % dražje. Po- jav umetnih vn jemlje vinograd- nkom veselje, da bi izboljševali proizvodnjo naravnih vin. Cc bi bila neomejena proizvodnja umetnih vin, bi naše vinogradn'*" štvo v nasprotju z današnjo za- konodajo utrpelo nepopravljivo škodo. Ne bi mogli govoriti, da Se borimo za napredek vinograd- ništva in Za dvig vinogradniške- ga hektarskega donoSa. V povojnih letih se jc poveča- la površina z zasajenim- hibrid- nimi trtami od 17 na 44.000 ha, kar je pospešilo možnost prodaje hibr dnh vin, katerh pridelova- nje n- tako težko in precizno iji ne zahteva stroškov kot sortno »vinogradništvo daje pa tudi več- je donose. Iz podatkov o naši proizvodnji in porab vin se vid', da je na našem tržišču dovolj naravnih, sortnih vin in da nit; malo ne bi pogrešali umetnh vin, če bi izgL nla s trga. Povprečna proizvod- nja 4,5 milijonov hI nam poleg izvoza, ki je okrog 100.000 hI, omogoča uporabo okrog 20 litrov vina letno na prebivalca, pri če- mer ga še nekaj ostaja. Ce bi tudi v bodoče dopustil sedanji razvoj umetnih vin, bi prslo v nekaj letih do »hiperprodukcijc« vina na škodo vinogradn kov, pridelovalcev kvalietnih in sort- nih vin, kar bi jih utcgnMo spra- viti v nezaviden položaj. Potrebno je razmislti tud! o tem, kaj bi bilo ob nemoteni proizvodnji umetn-h vin s kraji naše domovine, kjer je vnograd- ništvo edina donosna panoga go- spodarstva {naše Haloze, vino- rodna okolica Ljutomera, otoki, deli Dalmatinske obale, Sloven- skega in Hrvatskega Primorja in drugje). Proizvodnja umetnih vin bi spravila prebivalstvo teh pre- delov v zagato, zlasti ker jc v vinorodn h predelih- nemogoče gojiti druge kulture. Poslabšal bi se življenjski standard tamkajš- njega prebivalstva, sčasoma pa bi prišlo tudi do zanemarjanja teh predelov. Pr-; nas ni vseeno, kako trino uživajo delovni ljudje. Posledice pretiranega uživanja umetnih in nepristnih vin so nam dobro zna- ne. (Razprtje, pretepi, uboji, ma- ščevanja v pijanosti -td.). Naša domovina nima interesa omogo- čati proizvodnjo umetnih vin kot tud ne druge države, ki že z zakoni in predpisi prepovedujejo in onemooočajo proizvodnjo umetnih -vin Ta problem se, kot kaže, ne da rešit- drugače kot « prepovedjo prozvodnje umetnih vin. Kom- promisna rešitev, ki bi temeljila na predpisu, da bi se pri umet- nih pijačah moral odpraviti na- ziv »vino« in da bi ostalo to ime samo res prstnim vinom, ne bi koristila, ker ta omejitev vino- gradnikom ne bi mogla zagotovi- ti, da jim pijače z drug mi nazivi ne bi izpodkopavala sigurnih tal. Naše vinogradnike bo ta pro- blem prav gotovo zelo zanimal. Po »Ekonomski politikii«. Kolektiv ..Fletcrne" in njegovo sindikalno delo Kot drug; je tudi kolektiv ptujske »Pletarne«, ki spada med največja obrtniška podjetja v okraju, pred kratkim polagal obračun svojega sindikalnega de- la. Sindikalna podružn-ca »Pletar- ne« sodi med najstarejše v okra- ju in jc ob tej priložnosti slavila i svojo desetletnico. Po poročilu predsednika po- družnice tov. Cetla, ki ga je po- da] pred skoraj celotnim kolek- tivom, je bilo sindikalno delo v preteklem obdobju zelo uspešno V podjetju že od vsega začetka ni nobenega delavca ali usluž- benca, ki bi ne bil član sindikal- ne organizacije. Sodelovanje sin- dikata pri samoupravljanju pod- jetja, pri prosvetni in strokovni vzgoji kolektiva je bilo doslej zelo uspešno, posebej pa je tre- ba poudariti, da so prc-vrcli vod- stvo v sindikaln= organizaciji jredvsem mladinci in mladinke, ci že popolnem., samostojno in zavestno izvršujejo poverjene naloge. Poročila tunkc onarjcv, ki so bila silno skrbno pripravljena, pa tudi debata, ki jc obravnavala delo odbora je dokazala, da jc uspelo vzgojiti -vrsto mladincev in mladink za prevzem odgovor- nih in važnih nalog v javnem življenju Razpravljalo pa se je tudi o nadaljnjem prosvetnem de- lu. Ob tej priložnost; se je poro- dila izvirna ideja — nekaj no" vcga za Ptuj — da bi Ljudska univerza ptujske .»Svobode« uvedla aktualna predavanja po kolektivih preko mikrofona v de- lovnem času, na pr mer v popK)!- danskih urah Ta predavanja bi naj nc bila daljša od 30 minut in bi se naj nadaljevala, člani kolektiva pa bi si nejasne pro- bleme zabeležili in ob ponovnem predavanju dobi-vali konkretne odgovore. Knjižnica sindikalne podružni- ce »Pietame« jc vedno zelo do- bro obiskana Tudi posebna fo- noteka se stalno izpopolnjuje, da tem laže služ; ne samo zaba-vi kolektiva temveč tudi glasbeni •vzgoji. Po uspešno končanem občnem zboru je sledil družabni večer, ki je pokazal da se zna kolektiv »Pletarne« tudi brez pijančeva- nja dobro zabavati. Praznovanje 8. marca i na Bregu Organizacija SZDL t^ena Breg — Ptuj pripravlja za ne- deljo 6. marca t. 1. ob 14. uii popoldne alcademijo za Medna- rodni praznik progresivnih že- na — 8. marec in skromno za- kusko za žene tega terena. Akademija bo popoldne ob 14. uri v osnovni šoli na Bregu, zakuska pa po akademiji v go- stinskih prostorih gostilne na Zadružnem trgu. Na akademiji bodo nastopili pionirji, mladina in žene z deldamacijami, recita- cijama in petjem. O pomenu Mednarodnega praznika žena — 8. marca bo go-vorila odbor- nica SZDL tov. Milica Rudolfo- va. Ta oblaka praznovanja Med- narodnega praznika žena je na tem terenu med ženami že tra- dicionalna in ie tudi letos med članstvom SZDL za njo veUteo zanimanje. TUDI LETOS BOMO PRAZNOVALI MEDNARODNI PRAZNIK PROGRESIVNIH 2ENA Kot \'sako leto doslej bomo tudi l<es!e družabne prireditve za žene. ki so bile združene s pri- memim programom. V večjih krajih bodo letos akademije, ki jih bodo priipra- vile organiniadje SZDL ob po- moči lruil"bimoiprosvetnih dru- štev in drugih organizacij. Aka- demija in prireditve naj bi na primeren način prikazale nav- zočim, da je treba vedno nove življenjske probleme m naloge reševati s sodobnega, napredne- ga vidika. Organizacije naj bi za akade- mije poskrbele pravilen čas, prostor in agitacijo, da se jih bo udeležilo čimveč delovnih ljudi, obenem pa tudi. da bo program res dostojni ideje Mednarodnega praznika žena. V Ptuju bodo prireditve po terenih pa tudi centralna aka- df=niija. za katero bo čas in sporočen v prihodnji številki Okm ni odber Socialistične zveze je razpravljal o kmetllsfvu Prejšnji četrtek je OO Socia- listične zveze DL za ptujsk okraj v navzočnosti tov. Janeza Hr bar- ja, člana Izvršnega komiteja ZKS, razpravljal o kmetijstvu na ptuj- skem okrajnem področju. Osno- vo za razpravo je nudilo obširno poročilo predsednika zadružne zveze tov Primca o stanju kme- tijskega zadnižn štva v ptujskem okraju, ki je pa že po svoj na- ravi tesno povezano z najrazUč* ncjžmi problemi kmetijske proiz- vodnje. Tako se potem razprava ni tol ko t kala vprašanj zadruž- ne organizacije, pač pa raznih vprašanj kmetjske proizvodnje. V našem listu smo še pred ne- davnim o večjem delu teh vpra- šanj že obširno pisali, zato se ob tej priložnost; omejimo le na naj- važnejše. V sadjarstvu so na ptujskem okrajnem področju največji pro- blemi v borbi prot", škodljivcem, v obnovi sadovnjakov in dvigu proizvodnje v obstoječih nasadih. Poglavitno pa je zlastj vprašanje drevesne, ker je silno občutno pomanjkanje sadnih drevesc, da jih je treba uvažati iz sosednih okrajev in celo iz sosednje rep-u blike. V tem pogledu jt- sicer nekaj že storjenega, saj ep usta- novljene drevesnice v Muretin- cih m Juršinc h skupno na 9 ha površine, v načrtu pa sta še dre- vesnici na kmetjskem oospodar- st-vu v Ptuju in na Ptuiski gori. ki bc^ta obsegali 16 ha V načrtu je tudi sanacija 1900 ha starih sadovniakov kar bi naj izvršili v pet h let.h. Ti ukrepi bodo pripomooli k zvša- nju dohodkov iz sadjarstva za okrog 70 milijonov dinarjev let- no. Največja po7nrnos^ v Dcročilu je bila zkazana ž-vinoreji. Na hektar obdelovalne površine od- pade na okrajnem področju po- vprečno 0,65 glave zvine s po- •vprečno mlečnostjo 1200 litrov. Pri kontroliranih živalih se je mlečnost v zadnjem času precej dvignila, najvišje vsekakor pri ž vini članov KZ Središče, kjer znaša povprečno 2542 1-trov. Dvig povprečne mlečnosti za ne- kaj sto litrov, bi pomenil porast dohodkov iz ž.vinoreje za nekaj sto milijonov dinarjev, zato je dvig živ noreje najvažnejše vpra- šanje našega kmet jstva. V letošnjem letu se bo začelo organizirano delo v perutninar- stvu, ki lahko donaša zavidne dohodke, seveda pa je potrebna tudi v tem pogledu smotrna se- lekcijska in čistopasemska priza* de-vnost, V razpravi so biiH obra-vnavani števlni problemi našega kmetij- stva, predvsem pa nedostatki v pogledu piidelovalčeve staroko- pitnosti ter nezaintcrcsiranosti, kakor tudi brezperspektivnost, ki je zlasti opazna med kmečki- j n*i prozvaialci. i Nekateri član- odbora so zago- I varjali uzakonitev obveznega kmečko-nadalicvalnega šolanja, : ker je kmečko delo stroko-vno ' delo. za tako de'o pa je brezpo- noino potrebna določena izobraz- ba.' Tla grobo\Jih100borcev7\7 Stranicah je tudi venec ptujskih borce\7 Mestna organizacija ZB NOV, Ptuj je poi3.1ala na občinski praznik v Konjicah, ki je bdi 12. febr. t. 1, tričlansko zastoi>- stvo s krasnim vencem in sicer •vdovo tov. Marijo Frankoviče- vo, tov. Mimika Vidoviča in tov. Milana Ostermana, čigar oče je bdi eden izmed 100 talcev iz celjskih zaporov, ki so jih oku- patorski zločin q pred 10 leti v Stranicah obesiili po obcestnem sadmem drevju. 12. februar, M je eden naj- težjih dni v zgodo-vinj sloven- skega naroda, je ljudski odbor mestne občine Slov. Konjice na predlog članstva ZB NOV raz- glašali za občdn,skti praizndk. ki so ga letos tudi praznovali. Pro- slavljanje je začelo že v petek. V soboto 12. februarja t 1. je bila po slavnostni sej j LOMO Slov. Konjice ob 11. uri na gro- bovih na Stranicah (Frankolo- vo) komemorati-vna svečanost, ki so se jo udeležili tudi ptuj- ski zastopniki in so ix)ložili na grob 100 zverinsko pokončanih rodoljubov krasen venec. Ko- memorati-vna svečanost je biLa za vse navzoče nad vse ganlji- va, saj jim je bil nazorno opi- san nepopisen zločin okupator- jev na Stranicah, ki je zahte- val življenje 100 zavednih Slo- vencev. Ta s\-ečanost je bila neizbrisna zakletev naših delov- nih ljudi, da ne bodo nikdar dopustili, da bj sovražnik gazil po naši zemlji in uničeval živ- ljenja njenih sinov. Ptujski zastopniki so bili tudi gostje na slavnostnem kosilu, ki je bik) popoldne za svojce padlih borcev in zastopnike iz drugih krajev. Predavanje o Titovem potovanju v Indijo in Burmo v torek, 1. marca t. U ob 15.30 bo v Titovem domu v Ptuju razlagal svoje vtise s Ti- tovega -potovanja v Indijo in Burmo in prikazal slike posebni dopisnik »Slovenskega poroče- valca« tov. AljoSa Furlan, ki je STuremljal predsednika Repub- like in člane jugoslovanske de- legacije med tem potovanjem (15.000 km) Predav?Jije je določeno za to irro glede na poznejše redne kino predstave in bo tud; točno pričelo glede na odmerjen čas. Zato je zaželjeno. da pridejo po- sl-ij-^alc^ pravočasro d^ zamud- niki ne bi motili kot navadno. Posmrtni ostanki heroja Lacka bodo preneseni v grobnico v severozapadnem delu ptuj- skega pokopališča preiskujejo zemljišče, v katerem ležijo po- smrtni ostanki heroja Jožeta Lacka in drugih žrtev, ki so jih fašistične zven' rabile v svoji mučilnici v Lackovi uici in so jih zmrcvarjene zmetali v ja- mo in nanje na metali kamenje, blato in smeti. Posmrtni ostanki heroja Jo- žeta Lacka in ost^.lih žrtev fa- šističnega naalja, ki so bile po- kopane v isti jami. bodo prene- sen; v skupno grobnico, ki bo napravljena ob gla-vin; poti. kjer sedaj !ežijo T>r»«;m'-t.n-; ostanki pok. Znidariča Janka. Stran Ptuj, 25. februarja 1955 Občni zbor sindikata uslužbencev državnih us:anov Občni zbor SUDUS prt Okraj- nem ljudskem odboru Ptuj je bil v ponedeljek, 21. februarja t. 1. Številčno močna sindikalna podružnica, k: Šteje 279 članov — uslužbencev razmh tajnuitev, uradov, sodišča, Veterinarske bolnišnice in Mestne občine — je podala ob tei priložnosti ob- račun svojega dela v preteklem letu. Pred cca. 180 člani sindikata je po izvolitvi delovnega pred- sedstva, ki mu je predsedoval tov. Ivo Rau, podal obširen pre- gled sindikalne organizacije v splošnem predsednik tov. Fran- ce Bauman, nakar sta sledili izčrpni poročili tajnika Ivana Kvasa in blagajnika Marte No- vinšek. Delo sindikalne podružnice OLO je bilo v minulem letu dobro in uspešno. Izvršni odbor je med letom organiziral poU- tično-ideološka predavanja, skr- bel ie Za udeležbo na prireditvah in proslavah v okraju in izven okraja agi tiral je naročnine napreddiih revli in listov ter pridobival člane za »Prešernovo kojj^j^f^ V okviru sindikalne podružnice je odbor organiziral tudi izlet na Pohorje, članom je (Hnogočal s posebnim prevozom tudi obisik gledaliških predstav v Mariboru, dočim je po pri- pravah in treriingih na Jomačih igriščih omogožd nastop 31 članom sindikata na tizkultur- nem tekmovanju v Celju. Člani so tekmovali v sedmih discipli- nah in so posamezniki v neka- terih panogah doseglj 1 mesto, med njimi Milan Osterman, uslužbenec Zavoda za socialno zavarovanje, ki je dosegel v te- ku na 100 m, v skoku v višino in dailjino najboljše rezultate iz- med vseh nastopajočih. Člani sindikata so med letom prispevali tudi) denarne zneske. Tako So ob elementarni kata- strofi, ki je zadela Celje, zbrali prostovoljni prispevek 86.968 dinarjev, ki je bil nakazan po- plavi j encem Prav tako so se čliani izkazali tudi v ostalih ak- cijah, ko so prispevali precejš- nje zneske kot za otroško kolo- nijo. Za vence ob Dnevu mrtvih Itd. Da bo imela podružnica ozi- roma člani svoj kotiček^ je Iz- vršni odbor pristopil k ureditvi prostora — bodočega kluba — v zgradbi Zavoda za socialno zavarovanje Toda o tem več ob njegovi otvoritvi. Ob volitvi novega odbora so bili izmed predlaganih izvoljeni v Izvršni odbor tudi dosedanji člani. Z ozirom na to, da že ne- kai let oprav.jajo svojo dožnost v odboru SP v redu, bodo svoje delo v letošnjem letu še izbolj- šali, kar bo predvsem koristilo uslužbencem in skupnosti. M. N. IZ PTUIA Razmišljanja o tem, kako bd izboljšali učne in vzgojne uspe- he na šoli, so nas dovedla do sklepa, da bomo v drugem piol- letju uvedli nov načan poveza- ve s starši. Vsako zadnjo nedeljo v me- secu bo v šoli posvetovalni ro- diteljski sestanek brez posebne- ga predavanja. Učiiteljica raz- redničarka bo v šoli od 8. do 10. ure in starši se bodo z njo v tem času lahko pon^enili, kako je otrok v preteklem me- secu uspeval in dobUi bodo na- svete za prihodnji mesec. Star- ši, ki se bodo teh posvetov red- no udeleževali, bodo prav go- tovo mnogo pripomogli k iz- bolišanju uspehov. Prvi taikšen seetaneik bo 27. februarja od 8. do 10 ure. Upraviteljstvo osnovne 8ole v Ptuja Zaključek kmetliske go- spodarske šole naZavrču Pred dnevi je zaključilo pouk vocMvo kmetijsko-gospodarske šole za šolsikjo leto 1954'55 za- radi krajevnih prildk. Ob mili zimi so ljudje rigoLali in kopali vinograde ter si s tem olajšala delo za spomled. Povrh tega je obiskovalo Solo največ deklet in fantov, ki so Mposlend na dr- žavnem po«8estvu 2iavrč in so morali dnevno hoditi na delo. Obdskovaloi šole sio želeli, da bi čimiprej končali pouk, da ne bd voč izgubljali delovnega časa, saj so morali zaradi pouka več- krat zapuščati delo, da so pri* sli pravočasno v šolo. Pomajnj- kanje šolskega prostora je tu- di na svoj način vplivalo na potek tečaja. V učilnici 4. raz- red« je bil dopoldne m popoldn« redni pouk, ki ga je bilo treba včasih skrajšati, da je bol pri- pravljen za sledeče učence, kar je kvarno vplivalo na učence in na učno snov, kj je zaostajala. Ta dva vzroka eta največ \'plivala na rešitev o zaključku šole. Pouk je moral zaradi tega biti tedensko 3-, 4- do S-krat, da je biLa predelana vsa učna snov Potrebno je bilo izikori- stiti vse proste dneve oetalega pouka in semestralne počitmice. Ves čas pouka je vladala de- lovna disciplina učencev in tu- di predavateljev. Uprava šole je podarila za novoletno darilo vsem učencem strokovne knjige iz kletarstva. Mnogi učenci so si tudi poskr- beli knjigo o krmljenju živine zaradi nadaljnjega izpopolnje- vanja doma. Pri predavanjih so se predavatelji posluževali naj- boljših po-ipomočkov, da je učencem čimveč ostalo v glavi. Ob zaključku šole je bilo' 8 učencev nagrajenih s knjižnimi nagradami, in sicer tisti, kj so pokazali pri pouku največ za- nimanja in najboljši uspeh. Od 41 vpdisanih je 34 učencev redno obiskovalo šolo. Temu primemo je bilo njihovo zadovollstvo ob koncu šole. saj jih je ta oboga- tila za izdatno znanje, nasvete in izkušnje, ki jih bodo vsak dan potrebovali. Kmalu bo občni zbor K Z Zavre Prve dni marca 1.1. bo občni zbor članov KZ Zavrč z obraču- nom in krtiko lanskega dela ter z novimi predlogi in sklepi za bodoče delo KZ Zavrč Pri takem letnem obračunu bi se morali čla- ni o vsem pomeniti, kar se na- naša na skupne nterese. o agil- falh in ncagilnih odbornikih, o dobrih m slabih članih, o dobič- kih in 'zgubah, o uslužbencih o dobaviteljih dolžnikih ■n upni- kih, saj si ni mogoče mislit do- brega zadružnega gospodarstva brez temeljite analize sedanjega stanja, premoženja in vodstva KZ Kaj bo v bodoče delal kme- t-jski. sadjarski, vinogradniški odsek? Kaj bo s plemenskimi b ki in merjasci, kaj bo v bodoče z zadružno trgovino? Prav bi b lo, da bi se člani že prej pomenili o čem bodo razpravljal na zboru, kaj bodo predlagali in za kateie predloge glasovali Skoda bi bilo, da bi pr hodnje poslovno le*o po- slovanje KZ trpelo nepravilnosti, ki niso v korist zadrugi n-ti nje- nemu članstvu Ni dvoma, da se zadružniki iz Haloz dobro zavedajo, kako dra- gocen je Za zadrugo dober uorav- ni m nadzorni odbor, dober po- slovodja, knjigovodja in ostali uslužbenci zato bodo na zboni t tudi po<^krbeli, da bo KZ Zavrč 12 vrst svojega članstva .n zmed najboljših uslužbencev izbi^-ala za se najboljše. K. Prešernova proslava v Makolah IZUD je priredilo preteklo nedeljo uspelo proslavo ob ob- letnici smrti našega največjega pesnika. V lastni dvorani, 1^ je bila zasedena do poslednjega ko- tička, je o življenju in delu dr. Franceta F^rešema predaval rav- natelj nižje gimnazije tov Beno Brumen. Med predavanjem so recrtJrali najlepše pesnikove petami, p>ev9ki zbor nl-žje gimna- zije in mladink pe je dovršeno 7a.pel nekaj njegovih uglasbenih del. Ob prilikT proslave je bUa v dvorani tudi razstava slovenske knjiga Letošnje pustovanje je preseglo vsa dosedanja! Vsem, ki ste iz generacije v generacijo agitiraU za p>ustova- nje, za pustne običaje, kurente in maskare, za pustne zabave in veselice in ki ste pustovanje tudi podpirali na katerikoli na- čin tudi po letošnjem poistova- nju vse priznanje, da ©te seja- li na plodna tla. 2e 14 dni pred pustom so se otrocj po vaseh pripravljali na kurente, orače, ruše in druge maske, ki se pojavijo na deželi in v mestu. Povsod sio se poja- vila plakati o pustnih priredit- vah, krapih, plesih itd. Pustna garderoba je zopet prišla na dan. V fantaziji mladih In odra- slih so nastajale zamisli, kako presenetiti gledalce s čimzani- mivejšo masko, se pribMžati te- mu ali onemu in se pošaliti, ne da bd kdo uganil, kdo je ma- sfcirani Dvorane so dobile novo Moe. Pustna dekoracija je naj- mdkavnejša. Odbori, uprave gostiln in gostilničarji so se lo- tili dela, da bd ostalo po pustu nekaj v žepu... V okolici Ptuja je tudi letos ostalo pri starem: kurenti, ora- či, masklrani jezdeci in posa- mezne posrečene in tudi primi- tivne maske. V Ptuju samem spada med pustne novosti to, da so bile vse ulice polne mla- dine in odraslih, ki so gledali pohod mask po mestu. Toliko ljudi še nikdar nd bilo na uli- cah kot na pustni torek. Pustno veselje je res postalo vseljud- sko. Povorko So razživeH ma- skirand godoi »Svobode« Ptuj, ki jim je na konju sledila »čr- na smrt s koso« v spremstvu belih mož jezdecev in ostale ma. ske, kurenti in nazadnje duho- vito maskirani otroci. Gledalcev je bilo veliko, razmeroma ma- lo pa nastopajočih. Pri Veliki Nedelji so bili »so- dobnejši« z »letečimi krožniki«, ki so vzbudila izredno pozornost ljudstva. V Središču je bil od- lično pripravljen otroški karne- val, ki bi ga bilo \-redino mma- ti in pokazati širši javnosti, kaj zmorejo Središčand za ta praz- nik. Dimnikarji, Sneguljčica, mornarji in druge maske so bi- le deležne vsega priznanja. V soboto, v nedeljo in torek zvečer je bdlo v gostinsikih pro- storih pravo pustno rajanje. Godba, maske; ples in petje je. pun_aii.ij.u mičiauio m oarasie v manjše in večje prostore na praznovanje in vse je lepo kon- čalo. Iz leta v leto več pustovanja, več veselja in zabav kaže, da si je vsakdo prihranil pustova- nje Za najprimernejšo zimsko priliko za razvedrilo Le škoda, če bi bilo vedno manj mask, ki 90 ob tej priložnosti najzanimi- vejše. Dosedanje izkuSnje bodo ne- dvomna v veMko korist za pri- hodnje leto, ko bo dodatno k dosedaniim še nekaj «xiobnej- ših zam'sli. * Letošnje pustovanje, maske, kurenti, orači, povorke, ^e bilo v Ptu- ju in okolici že bolj množično kot prejšnja leta, kar kaže, da se ob tem času rado raz- veseli mlado in staro. Letošnja otroška ma- žkarada v nedeljo. 20 t. m., je glede na ve- liko udeležbo presene- tiila , Društvo prijate- ljev mladine. Dvorana JLA je bila pretesna in je skoraj polovica mask in spremljeval- cev morala od ti izpred Doma JLA. Ker v dvo- ran-; ni bilo prostora. Okusno in smiselno pripravlje- ne otroške maske so bile otro- kom pa tudi odraslim v pravo veselje Na prijetno godbo Hri- bemikovega malega orkestra se je vse vrteio Mamice so ooču- dovale veseli otroški živžav. Letošnja izkušnja s premalo dvorano bo nedvonmo koristila Društvu prijateljev mladine Ptuj, da bo za tako otroško pri- reditev izbralo večjo dvorano (Titov dom). Tov. Sepčevi, Logarjevi Ma- jerjevi. Kostanj evčevi in dru- gim, ki so skrbele za to otroško prireditev, najlepša nva'a za ves trud in- požrtvovalnost, ma- micam pa ki so bile žalostne zaradi pretesnega prostora, pa VSa zagotovila, da bo sledeča prireditev zadovoljila prav vse. V J Na otroški maškaradi v Domu JLA v Ptuju so se otroci na- smejali *n navrteli ob zvokih vesele zgodbe _ ^ CIR KULAN OsnovTia šola Oirkulane, ki ima 11 razredov z 254 učenci in 229 učenkami, je dosegla v pr- vem polletju 93,20-odstotni obisk s 65,15 odst. pozitivnih in 33,99 odst. negativnih ocen. V Štirih razredih nižje gimnazije z 70 di- jaki in 87 dijakinjama pa je bilo ob 97,89-od9totnem obisku 62.51 odst. dijakov in dijakinj pozi- tivno, 36,89 odst. pa negativno ocenjenih. GLede na dosežene uspehe pa je zanimiva ugotovitev, da je bilo v osnovni šoli več učencev Ix>2itivno ocenjenih kot učenk, medtem ko so v nižji gimnaziji prednjačila dekleta * V nedeljo, 20. februarja, je bdi v drkulanski šoli zelo žlTahen pomenek med učiteljstvom 'm starši šoloobveznih otrok, ki ga je narekovala nenehna skrb za bodočnost, razvoj, vzgojo m .z* obraženost mladega naraščaja Naš čas zahteva, da opravijo svojo vzgojiteljsko dolžnost naj- prej starši in da šola dopolni vr- zeli pr: vzgoji in izobrazbi. Uči- teljstvo je pohvalilo starše, ki se brigajo za svoje otroke, kar se vid na njihovem obnašanju in učenju, in kritiziralo druge, ki j-ta je bodočnost otrok deveta briga, ki onemogočajo otrokom redno obiskovanje šole ali pa jim dajejo potuho za kriva pota. Na tem roditeljskem sestanku so obravnaval dva zrazita pri- mera napačne vzgoje in onemo- gočanje šoloobveznemu otroku, da bi redno obiskoval šolo Redni roditeljski sestanki vid- no vplivajo na starše, ki se ved- no bolj zavedajo, da je mnogo laže in uspešneje delo otrok, kjer so oče m mati posvetujeta o raznih vprašanj-h z učitelj- stvom. ★ Kultumo-izobraževalno dru- Itvo »Franček Kozel« v Cirkula- nah je pripravilo s pomočjo mla- dci igralcev »Scapinove zvijače« V soboto je bila predstava za mladino, v nedeljo pa za odrasle. V torek — za pust so Igro pono- vili, po igri pa je bilo pustno rajanje. ★ Za šolsko drevesnico je že zorana zemlja, sadike pa je ob- ljubila Pletarna Ptuj. ki slavi te dni svojo 31-letnico obstoja ★ Vse prireditve, proslave zboro- vanja in sestanki v Cirkulanah, kažejo, da je potrebna v Cirku- lanah večja prosvetna dvorana, za katero že obstajajo temelji. Letos bodo nadaljevali z gradit- vijo prosvetne dvorane, kolikor bodo na razpolago potrebna sred- stva. Obnova 8ole je t precejš- nji meri slonela na pomoči ob- čanov, zato upajo, da bodo ljud- je radi podprli tudi gradtev pro- svetne dvorane nakar ne bo več vprašanje, al\ je prišlo na prire- d tev mlado ali staro, ker bo do- volj prostora za vse. ■Ar Nedavni pr-mer z neko porod- nico, ki je odklonila pomoč izktu šene babice pa je skoraj pvostala žrtev mazašiva opozarja mlade porodnice na nevarnost mazaStva, ki lahko onesreči družino, zlasti pa male otroke ★ Oani TD Partitzan se zbirajo večer za večerom v telovadnici okrog telovadnih učiteljev ter si krajšajo čas s telovadbo na orodju, ★ Nacionalizirana vin«ka klet v hiSi Blas M lana je prenesena v upravo Zadružnega trgovskega in Izvoznega podjetja »Slovenske gorice« v Ptuju. Na živilskem trgu je tudi potreben veterinar Preteki^ petek sem kupila na ptujskem živilskem trgu v vrsti prodajalk perutnine ko- koš, na kateri nisem opiazila znakov kokošje bolezni. Ta ko- koš mi je Se isti dan crknila. Pozneje sem se zanimala pri drugih gospodinjah, ki so md povedale, da je več takih pri- merov da prinesejo žene na- prodaj t>olne kokoši, ki jih kupijo delavske in nameščen- ske gospodinje za nedeljo, ali kak domač praznik ha jim doma crknejo Smatram, da bi bilo pametno, da bi ob sredah in petkih, ko je na živilskem trgu največ ko- koši, te pregledal veterinar da ne bi gospodinje za težko pri- borjen in prihranjen denar ku- povale bolne perutnine To je koristno tudi za omejevanje kokošje kuge in drugih bolezni. M E. Gostinska podjetja in meso nekontroliranega izvora v preteklem letu se je doga- jalo, da so nekatera gostinska podjetja kupovala pri privatni- kih meso nekontroliranega iz- vora, ki ni bilo niti pregledano od veterinarja in dano v javno prehrano V nekaj primerih so takšno meso celo predelali v klobase. Trgovinska inšpekcija Je za- sledila neka- takih primerov, ki opozarjajo, da je treba poostriti kontrolo v gostinskih obratih tudi v tej smeri Tako nakupo- vanje je posebe^ obsodbe vre- dno, ker je vodilnemu osebju gostinskih obratov dobro znano, da je tak nakup prepovedan ne samo zaradi neu gotovi j enega iz- vora glede lastništva, temveč tudi zaradi tega, ker se s tem izpostavlja zdrav.^e širšega kroga pi-p^hivalstva Znani so primeri težkih zastru-pitev z mesom nekantrolirane^a izvora, ki nas opozo-riaio 'na budnost v tem pogiLedu. iCATiCA BRACKO (Nadaljevan )e» Od Ptuja do Makedonije Skopje. Prispemo v pozni noč- ni uri. Mesto se koplje v morju neonskih luči Ulice so še vedno živahne, polne sprehajalcev. Kaže, da mesto šele poi^oči po- kaže svojo pravo življenje. Ži- vahnost in vrvež pričata, da smo v velikem mestu, ki šteje danes preko 155.000 prebivalcev Težko si utiramo pot skozi množico in hoteč aJi ne, moramo ubrati drugo smer, da prispemo do cilja. Kmalu se dvigamo v 3., 4. in 5 nadstropje »Bristola- in »Skopjaa težko sopihajoč s svo- jo prtljago zato pa nam je tem lepši razgled po bogat; panora- mi tega živahnega mesta, kate- rega vzpon se je šele pričel. Hladna sapica z obronkov Skop- ske Cme gore pa prinaša svež zrak da lahko tudi na tem to- plem jugu prijetno zadihamo. Ni moč spati! Radovednos+ nas vleče na ulice, na »korzo« kjer novo življenje tako kipeče in nevzdržno izpodriva preteklost, ki počasi tone v pvozabo. Kljub F>ozni uri nas sprejme delegacija Druištva inženirjev in tehnikov katerih gost- smo bili Sestavimo na-črt naišega bi- vanja v Makedoniji ki ga prič- nemo že s prihodnjim dnem Lep sončni dan, nikjer oblač- ka! Skrbi nas. kako bomo pre- na^šal- vroAi-n« ki se nam obet.a T^Kla kadao: 6k>vek z ganima- njem opazuje svet, pozabi na mnoge nevšečnosti, kj bi se jim sicer rad izognil. Inženir tov. Temovski, naš stalni spremlje- valec po Makedoniji, sicer re- ferent za vinarstvo pri kmetij- skem ministrstvu, dober pozna- valec Slovenije in povrhu še slovenski zet, kakor ga imenu- jejo tovariš; Makedonci, nas vodi po svoji domovini, razka- zujoč napore, ki jih je vložil ta narod v izgradnjo svoje zem- lje. Prva postaja je ogled vino- gradniškega posestva Butal v neposredni bližin; Skopja Le nekaj kilometrov odda j eno dr- žavno posestvo se dviga ob vznožju obronkov Skopske Cme gore. 180 ha mladih vinogradni- ških nasadov — starih vsega 4 leta. Hodimo in hodimo skozi vinograde skrbno :n vzorno ob- delane Položna lega daje mož- nost mehanizirani obdelavi do- bra in mehka zemlja oa ne utruja tudi pridnih rok. Prekra- sen je pogled na to zeleno po- vršino vinogradov, ki se kopljejo v toplih žarkih juž-iega sonca. Začudeno gledajo na5i judie in skoraj ne morejo verjet: *emno- zelenim listom kj ne poznajo peronospore Zato pa je tudi pridelek razireselUv Po kilo- gram in še več težki grozH' ob- težujejo mlado trto, ki obilno daje. TopLo sonce pa vtisne te- mu dobremu sadu maksimalno količino sladkorja, saj vsebuje kilogram zre.ega grozdja 35 do 40 dkg sladkorja. Kal<^ bogat& bo žetev. Naši strokovnjaki ugo- tavljajo sortnost, podlago, način obdelave in so presenečen. Mi- slim na Slovenijo Cez nekaj let bo Makedonija glavni zvoznik in najmočnejši producent grozd- ja v naši državi. 2000 ha vino- gradov ie že obnovljenih od- nosno na novo posajenih 1500 ha plodne zemlje pa je že priprav- ljeno, da sprejme nove nasade. To je obnova! Vsak hrib vsaka položnejša vzpetost je zrigolana in pripravljena za vinograde. Trsnioa ne zmorejo tolikega ma- teriala za posev. V tolažbo na- 3im slovenskim vinogradnikom je dejstvo, da v vseh teh vino- gradih za sedaj pridelujejo pre- težno namizno grozdje ki ga izvažajo tudi v tujino. Vino, ki ga okušamo v skopskih restav- racijah, je slabo kljub prvovrst- ni kvaCiteti grozdja To naše slo- venske vinocrradnike tolaži — »Vi grozdje m- pa vino. pa bo za vse dovoli zaslužka.« Privatnih vinogradov ni vi- deti Vso obnovo ima in vodi d^-žavni sektor, privatniki ver- jetno tudi nikol" niso posedo- vali vinogrs'^'^' (Dalje prihodnjič) „PARTIZAN" DT V MAKOLE V nedeljo, 13. t. m. je nase društvo polagalo svoj letni oi>- račun. Iz poročil dnxštvenih cpravnikov je balo razvideti, da eo redno telovadili pionirji, pio. nirke, moška in ženslca deca s 93 pripiadniki. Med letom so priredali telovadno akademijo in letni nastop ter tekme v smučanju. Diiištvo deluje v precej težkih pogiojtih, saj nima zimiske telovadnice — zadružni dom Se ni do\Tšen — a tudi letno telovadišče je še zelo skromno urejeno. V novi odbor so bili izvolje- ni: predsednik Beno B rumen, načelmk Peter Kropeč, načelni- oa Sonja Petkovšek, propagand- nSk Slava GašparSič, tajnik Ma- rijo Tuš ar, blagajnik Terezija Krašovec in gospodar Darko Sošter. Občn« zbor je noložjd ncM upravi, da se društvo v č*m večjem števiiu udeleži pokra- jinskega zleta v Celju, da pri- redi v juliju plavalne ttiime, v septembru telovadno «kad'€mi- jo ter da posveta vso sikrb za vTgoJo vaditeljev in povečanju števila pripadnikov. Nobeno stoletje se ne začne s sredo petkom ali soboto Okto- ber se začne vedno z istim dnem kot januar, april z istim dnem kot julij december z ist m dnem kot september Februar, marec in november se začno z istimi dne- vi. Za prestopna leta pa ta pia^ vila ne veljajo ★ Odrasel človek lahko poiižije jedi. ki so ze'o vroče. Tako iraa juha, ko pride na mJao, najmanj 70 stop C, sočivje in krompir pa uživamo v temperaturi pod 69 stop. C Mali otroCi pa zavrača- jo jedi. ki imajo več kot 4X) stop. C Pri odra,« M h gre torej v neki merj za »uirjenost«. Pt»5 ^ ^l>rtiarja 1955 Stran 3 Se o prisičnem sprejemu ptaikega okteto or ^Coroskem Za vai»lio Sl^vea^ke prosvetne 2rv«2€ v Celovcu, da bi pevtiti akt»t DPD »Svobode« I>tuj obi- skal Koroško m priredil 4 kon- certe v Skofičah. Železni kaplji, 2 tar vesi in ftt ianžu v Rožu. stft pokazala Okrajni ljudski od- bor Ptaj io o<$hor DPD Svobode Ptuj V5C racumevanjc, za kar ▼sem skupaj prisrčna hvala Gostovanje Ptujftanov v okoHd Celovca, gostoljubnost Koroških Slovencev udeležba na koncer- tih, obdaritev in družabnost po koncert h je pomen lo tudi to- krat prisrčen odraz vsega pleme- nitega, kar veže Koroške Sloven- ce z brati iz Jugoslavije in sose- de, ki želijo ž'veti v dobrih m prjateljskih odnosih Koncerti v Skofičah. Železni kaplji. 2 tari vesi in St Janžu bodo obojestransko ostalj v le- pem spominu Dvorane so bile nabito polne navdušen h poslu- šalcev od katerih so mnogi prL šji na prireditev po 2 un in več pel Po končanem sporedu so se oddolžili Ptujčanom z lastnim programom n zapeli nekaj než- nih koroških narodnih pesmi. Med poslušalci so bili že stari znanci* t ptujskega obiska, kot n. pr. g. Pavel Kernjak, Kori Pcrč. Weiss, Hartman, Umek n drugi, ki 90 ?e vsi radi s^pominjali go- stovanja v našem mestu Ljubez- niv. pred=cdnik g. dr Mirt Zwit- ter je dvakrat pozdravil na kon- certu pevce in obdaril ptujske goste s tov. Jožetom Gregorcem na čelu z lephni darili r imenu Koroških Slovencev. Med tem so se našli znanci Ptujčanov h Dachaua kot n. pr. g Hartman in borci 7 partizanskih vrst. Zaključek tnmeje te bil T §t. Janžu v Rožu, kjer ni bilo konca in krafa navdušenega aplavt^^ra- n-fa Marskogar je gan lo do soIt ob zavesti in v tej prisrčni druž- bi, ki je tako lepo sprejela goste iz Ptuja in ki so bili tako hva- ležn- za našo pesem Ob tej pri- ložnosti je g dr Zwitter obda- roval vsakega našega pevca s po dvema knjigama Izdan ma na Koroškem »Koroška v borbi« in .R Arih Zibelka« Naši pevc so si ogledali pre- cejšen de KoroSke saj so prevo- zni več kot 300 km samo z avto- busom V deli to Ce ovec Veli- kovec neštete vasi Vrbsko in Klopinsko jezero Svinsko plani- no Kamniške planine »n Kara- vanke prelep Rož in Podiunsko dolino Spoznali so da biva on- stran naših meja čvrst slovenski rod ki se dobro zaveda da &rop SI po srcu eno Zelo važna je bila naloga ki so »o opravili naSl pevc iz Ptuja, saj pomeni njihov obi«k in spre' jem na Koroikem nadaljevanje n poglabljanje stikov 7 našim' rojaki severno In lužno od Drave Dokler bodo koroški bratje uži- vali našo podporo dokler bodo t nami v kulturnih stikih, bo živela sloven>ka pesem in slovenska beseda m stikov ne bo motila niti omejevala državna meja Neradi so se ločilj ptujski pev- ci od naših koroških rojakov, posebno od našega stalnega spremlievalca g Janka Božiča in tajnika Prosvetne zveze. Na pot: nazaj v Ptuj so Ptuj- čani kljub utnijcnosti pr ,'dlll še koncert na Ravnah kjer je čakal Ptujčane naš -^tari prijatelj diriaent tov Herman Pred nasto- pom 90 se pevc oddolžili narod- nemu heroju Tonetu Okrogarju- Nestlu 7 ža'ost nko ko se ?e pe- ljal mimo sprevod Tudi nastop na Ravnah je bil nadvse prijeten saj je skrbel lov Hartman skupno s predstavniki tovarne mesta in okraja za pre- lep večer Koroški bratje. Se enkrat Vam vsem hvala za vso pozornost in ▼ jeseni na veselo svidenje v Ptuju. PA. CENE NA PTrjSKEM ŽIVILSKEM TRGU v sredo 23. februarja 1953 (za hter, kilogram ald kos) Cebulček 100—150 čebula 35 —40, česen 80—100. fižol 40— 50, hren 100, krompir 14—15, .cvetača 80, peteršilj 40—50, rdeča pesa 30, redkev 25, sola- ta 80. špinača 100, zelje v gla- vah 30 zelena 50 koren^k 40, ohrovt 30. kisla repa 25, kislo zelje 50—60. nriotovllec 160, ra- dič 100—150 Koruza 25, proso 30, koruzna moka 30, bela moka 100, enotna moka 40, koruzni zdrob 35—40. ajdova kaša 100—110, proeena kaša 50—80 Surovo maslo 400, 2iasefca 250, mleko 20—24, smetana 120, sdr 40—70 KokoSi 250—500, piščanci 300 —500 purani 700—1400. Jabolka 45—55. Jajca 10. ' Slovo od komunista in borca Kamenlek Janeza v torek. 15 februarja, jt bil na pokopališču v Stoperca> po- greb komunista in člana ZB Taneza Kamen.ška Pokojni Janez Kamen5ek Je aktivno sodeloval v borb* proti okirpatorju od leta 1944 in ie tudi po osvoboditv» os*a' zvest idejam socialistične stvarnosti. Postal je član KP In ?.preiel razne politične do žnosti ki jih }e vestno in častno Izpolnjeval, čeprav je bil posebno zadnja leta težko bolan In je moral marsikatero oot po naših hribih opraviti peš opirajoč se na dve palici Tudi v gospodarskem m kulturnem pogledu je crav za Stoperce in okolico mnogo na- pravil, saj se imajo Stoperčani Prav njemu v največja meri za- hvaliti da jim danes svet- elek- trična luč in jim elektrika po- maga opravljati razna dela Bil je namreč prvi človek, ki je dal pobudo za elektrifikacijo tu'^ajš- nje okolice in tudi nesebično žrtvoval mnogo časa tn truda za dosego namena, ki so sd ?8 PO- stavii- občani Večina poštenih Stoperčanov mu ie Za njegovo požrtvovalno in nesebično delo hvaležna, da tega ne bo nikoli pozabila Tudi komunisti in člani ZB bodo ohranili svojega tovariša v traj- nem spominu t^r ga postavili za zgled sebi kakor tudi našim mlajšim generacijam Svečanega pogreba se je ude- ležilo skupno okrog 250 ljudi. Odraslih Stoperčanov :e bilo mani na pogrebu (razen |olskih otrok), pač pa so &e v Večjem številu udeležil- pogreba pred- stavniki obeh delovnih kolekti- vov, komunistov in borcev iz Majšperka ter predstavniki ko- munistov in borcev iz Zetai in Makol Mnogi pošteni Stoper- čani. ki so sicer imeli namen iti na pogreb ' so namreč zopet prisluhnili tistim redkim vražnikom napredka in naše stvarnosti kj so agitirall za bojkot civilnega pogreba češ da je tak pogreb sramota* ra našo oko'ico da je treba komu- niste smrtno sovražit* itd itd. Nekateri so kljub temu šli na pogreb bili presenečeni nad številno udeležbo in ko so vi- deli, da so komunisti svojega tovariša pošteno in dostojno spremili na njegovi zadnjj poti. Od pokojnika se je poslovil v začetku pogrebne svečanosti z ganljivimi besedami tov Mar- tin Žunkovič v imenu Gasilske- ga društva in Elektrilkacijske- ga odbora Pri odprtem grobu so se od pokojnika poslovili: tov. Vinko Haložan v imenu stoper- ških komunistov, tov Franc Beljak v imenu Okrajnega ko- miteja ZKS in Okrajnega odbora ZB Ptuj, tov. Anton Kolenko v imenu občin?'kega komiteja ZKS in odbora ZB Lešje in tov. Ivan Kolar v imenu odbora SZDL Stoperce Pokojniku sta na njegov- zad- nji pKJti izkazala čast tud- sindi- kalna godba na pihala iz Maj- Sperka, ki je med sprevodom in ob grobu igrala žalostinke in šolsk: pevski zbor ki je zapel partizansko pesem in žaostinko. Vsi govorniki so izrazili glo- boko sočustvovanje z njegovo družino m ji ob tej priložnosti obljubili svojo vsestranske po- moč. Težko je bilo slovo od pokoj- nika, ki nam bo ostal svetel zgled borbenost-: hi nesebične delavnosti za blagor in boljše življenje delovnega ljudstva. Naj mu bo lahka doma^ča slo- venska zemlja! H S. „John v zadregi" Dramska s^eija ptuji^ega j^cademsikega kluba je H t m. uprizorila v Okraj-nem gledali- šču v Ptuju komediin v treh defa^^jih »John v zadregi« Ptujčane veže nekam tradi- cionalno prisrčen odnos z do- mačimi visokoSolci Zato so se tudi odzvali vabilu in so napol- nili gledališče Pred začetkom igre je visokošolec Koser do- zdravil obč!.n?tvo in se zahva- lil za obisk Na kratko je se- znanil poslušalce z delom otu''- skega akademskega Iduba in omenil, da dajo ptujski visoko- šolci svoj delež na kul^^umo- p>rosvetnem polju s nredavanji. s prispevki za t;sk in s prire- ditvami Dohodki gredo za po- trebe kluba in za podporo manj situiranim članom Ta^oj v začetku je treba po- vedati, da smo se komediji na- smejali. Amer-^šk' pisec kome- dije Norman Krasna je namreč v to lahkotno povojno delo vlil mnogo humorja, ustvari: Je množico komičnih situacii in je tudi vnesel marsikatero pikro besedo na račun ameriškega reda. Komedijo je režiral tov Zlat- ko Sugman. študent igralske akademije, ki je našemu gleda- ližkemu občinstvu že znan Lah- ko rečemo, da Je s posrečeno roko za?edel vloge i« mu mora- mo k režiji — ob misli, da so nactonali parni amateril rszen obeh Sugmanov ki se priprav- ljata Za gledališki ookic — sa- mo čestitati Sam le tud igral klavno vlogo Johna Lawrencea Bil je tako kot režiser kakor kot igralec osrednja oseba na odru in je z odlično igro vso komedijo tako rekoč nosil na svojih ramenih Tudi os*aH na- stopajoči so vložili mnoeo tru- da Nives Pavš'čeva je prav e- Po igrala vlogo senatorieve hčerke Mary Mc Kinif-v in ■'-'hnove zaročenke Zdravko omaže^ je postavil z vlogo Preda Taylorja Johnovega boj- nega tovanža in nriiatella. zelo posrečeno komično figuro Prav lepo ie podal senato^-sko osebo v vlog' Jamesa Mc Kinleva Mirko Toš (jcnerala Harwf>oda Biddleja je smiselno igral Raj- ko Sugman Tudi ostale vloge, ki so jih imeli Janez Lah (sluga Oskar Dugan) Ela Mencinova (senatorjeva žena Mrs Phvlis Mc Kinley), Slavko Potočnik (biljeter It Vict^>^ O Learv) in Ivo Sorli kot Georgp Beech- wood. So mnopo prispevale k usnelosti komediie V grl je tud' sodelovala članica Okraj- nega gledališča tov Berta Uk- marjeva. ki je »žensko z onega sveta«, vlogo LUy Herbish. prav dobro podala Občinstvo je s ploskanjem nagradilo nastopajoče člane ptujskega akademskega kluba in Jim s tem izreklo vse pri- znanje H Nedelja. 27. tebr., ob 15. uri: Franc Sal. Finžgar; »NASA KRI« igrokaz v štirih deja- njih Sedmič Sodeluje moški F>evski zbor pod vodstvom Jožeta Gregorca. Sreda. 2. marca, ob 20. nrl: Franc Sal Finžgar* »NASA KRI« igrokaz v štirih deja- njih Osmič. Zadnja večerna predstava! Petek, 4. marca 1955 ob 20. nri: 2Rk Konfino: »V SOBOTO SE POROCiM«. komedija v treh dejanjih (štinh slikah) PPFMTFHA Režija in scena EMIL FRELIH k. g. Red pre- mi erski abonnaa in izven NedeUa. 6. marca, ob 15. liri: Franc Sal. Finžgar: »NASA KRI« igrokf« v štirih deja- njih. Devetič, Sodeluje moški pe\-ski zbor pod vodstvom Jožeta Gregorca. Predprodaja vstopnic pT\ gle- dališki blagajni dan pred pred- stavo hI na dan predstave od 15 do 17. ure. ob nedeljah od 9 do 11. ure ter eno uro pred predstavo. — Rezerviranje vstopnic dopoldne v gledališki pfsami. telefon štev 71. OBJAVA! Uprava Okrajnega gledališča Ptuj razpnsuje 4 me- sta biljaterjev Interesenti naj vložijo prošnje oz. se osebno zglasijo pri upravi Okrajnega gledališča Ptuj, Slovenski trg št. 13, kjer bodo dobili vse na- daljne informacije. Uprava Okraj, »rledališča Ptni Zlata poroka Krajnc Jožefa m Man e v DcSanah v nedeljo 20 t. m., sta obhajala Kranjc Jožef (1880) in Marija (1888) iz Dolan pr: Ctr- kulanah oba čiia in zdrava, 50-.etnico po- roke — zlato poroko, ki So se ie udeležili njuni sinov- in hčerke (vseh skupaj 7) in vnu- ki te.- lepo Število osta- lih sorodnikov Ob slovesnosti, ki je bila najprej v matični dvorani Občiruskega ljudskega odbora Cir- kulane • ob udeležbi vseh občinskih odboi> nikov ter svatov, je izročil predsednik ob- čine Clirkulane slavljencu žetu Kranjcu kot bivžemt. Kranjc Jože In Marija iz Delan na dan zlate poroke Jo- ob- činskemu funkcionarju in agil- nemu ter zavednemu patriotu častno priznanje Slovesnost je bila res dobro pripravljena Od- borniki So slavljencema iz srca čestitali ter so ju še pospremili nekaj korakov od občine Prav prisrčna je bi a ^lavnost na domu kjer je bilo zlatopo- čencema res lopo v sredi med domačimi, ki so jima pripravili bogato gostijo na kateri je več govornikov poudarilo zavednost, življenjsko žilavost. skrbnost in pametno gospodarjenje slav- Ijenca tov Jožeta Kranjca in njegove marljive žene Marije, ki sta bila potrebna in koristna ha loškemu ljudstvu ter dober oče in mati svojim otrokom ka- kor tudi dedek ^n babica svojim številnim vnuČKom 'In vnuki- njam, ki so jima pripravile za gostijo več lepih deklamacij Zlatoporočencema želimo So na mnoga leta i „Partizan" TVD Majšperk Preteklo nedeljo je zborovalo tudi naše društvo žal ob orecej pi*čli udeležbi članstva Med le- tom so bolj redno telovadili sa- mo pionirji, pionirke in ženska deca Društvo je sicer v pretek- lem letu dobilo telovadne pro- store v sindikalni dvorani,' ni pa znalo dovoljno Izkoristiti te- ga in povečati šte\ilo oddelkov, kakor tudi oripadnikov Novo upravo tvori jor pred- sednik Zvonko Predan, pod- predsednik Alojz: Jere. tajnik Vera Srebot, blagajnik Minka Ferjančlč. gospodar Vlado Mar- čič. proT>agandnik Bogomir Si- pec. načelnica Kristina Trol in zdravnik dr Pen. Občni zbor je sprejel delov«! načrt in proračun ter sklenil po- živeti delo društva in zlasti za- jeti v svoje vrste več mladine in čl^Ti^sfva Moderno — Kako je bilo na obisku pri Kovačičevih? Zelo lepo. ljudje so se zelo potrudili On je stal ves čas v kuhinji pri štedilni- ku in kuhal. Idealna soproga 2«ia m, bere vsako željo z obraza. — To je pa zelo dobro. — Da. toda zahteva isto tudi od mere! Iz Stop^rc IgralsSca skupina LMS je pre- teklo nedeljo nastopila pred številno publiko z igro »Begun- ka« Zaradi premalega prostora so morali nastopiti popoldne in zvečer, da bj si predstavo lahko ogledali v»l zainteresirani Za kultumoprosvetno dvorano nam namreč še vedno služi šolska učilnica Igralcem in tov Silvi Halo- žan kot reži.serki iskrena hvala Za njihov trud. ki so ga vložili, da b' gledalce čimbolj zadovo- ljili Da so se igralci res trudili, dokazuje to da je večina igral- cev prihajala na vaje s hribov, k-' so tudi 4 km oddaljeni od šole. Gledalci so bili z obema pred- stavama na splošno zadovoljni. Pred nedavnim so se pred- stavniki množičnih organizacij v Stopercah odločili nadaljevati gradnjo zadružnega, kulturnega in gasilskega doma, ki je pred leti ostal ^mo pri betoni ranih temeljih V ta namen so izmed predstavnikov organizacii in KZ izvolili gradbeni odbor, ki bo skrbel za nadaljevanje K^ad- nje V letošnjem letu imajo na- men pripraviti zidno opeko in gradbeni les. ki ga bodo lastniki gozdov deloma prostovoljno pri- spevali (sedai imajo pismeno obljubo Za ca 40 kub metrov). Dejansko' nadaljevanje graditve se bo zaradi trenutnega pomanj- kanja investicijskih sredstev nadaljevalo šele spomlad- pri- hodnje leto V preteklem tednu so tudi v Stopercah zaklju^^ili s predava- nji na tečaju RK za žensko j mladino. Svečan zaključek te- '■aja -JI pregled pridobljenega znanja bo sredi meseca marca, ko se bodo mladinke pripravile na Igro. s katero se hočejo pred- staviti svo.^im stai^em in osta- lim prijateljem mladine ter predstavnikom ljudske oblasti, katere nameravajo r>ovab'ti V tem mesecu so bili tudi na naši šoli roditeljski sestanki, na katerih se je največ razprav- ljalo o šo'skem uspehu in ob- isku. Ugotovili BO. da so imeli najslabše usp^e v I polletju učene-' višjih razredov. To so predvsem otroci ki jih doma i vse preveč izrabljajo za delovno! silo in jim ne dajo priložnosti za domače učenje in izvrševa- \ nje nalog Vzrok slahih uspehov je tudi v tem da rr\nogi učenci zelo neredno prihajajo v šolo in i zaradi pogostnih izostankov tudi ko pridejo v 5olo, pouku ne mo- rejo slediiti. Na žalost smo tudi, to pot na sestankih morali ugo-' toviti, da med nami bilo star- ' Sev, katerim bi navzočnost naj- bolj koristila. To so namreč red- ki primeri, ki se Za vzgojo svo- jih otrok sploh ne brigajo In za katere so nekateri čisto po pra- vici ugotovili, »da se bolj bri- gajo za svojo živino kot za last- ne otroke«. Navzofr starši so na sestankih sprejeli sklep, d;, bodo v bodoče pomagali otrokom, predvsem pa. da jim bodo dali doma čas za učenje in za izvrše- vanje domačih nalog SODOBNI ROMAN hA KMETIH rVAN POTRČ a Zensika je hodl'a okoli mene, postavala s prekrižanimi lokami na prsih, tarnala in govorila »Jezusna, Južek, kaj bi pri nas začeli, če bi tebe ne bilo pri hramu. Da se le malo mo- Skega zasuče okoli hrama, pa je precej delo opravljeno; rne ženske ne bi sisme nikamor pri- leale. To je lahko Hed ca srečna, da ima tako pridnega otroka! tudi Franc] ie b-l priden za delo Jezusna. lahko b: še živel . .!« Kalal sem drva in kler>- 1 pri- pravi j-a' voz za or?)n.^e ali na- kašal ored hišo tratnlco za svi- nje in ves čas čutil, kako hodijo Toplečkine oči za mano Čeprav mi je dobro delo. da me kdo hvali. 8e le nisem mogel znebiti ne^kam sitnega vtisa da se me ogleduje; preveč je venomer po- stavala okoli mene Lahko pa se Hv: je tako zazdelo Toolek se ie dvigni' zvečer, po (rečerji. preden sem odšeU i« me popro- »Južek. pridi že, pndi' Saj ti bom/- por>! a čal' nič ti ne tx)mo ostali dolžni, samo da Di biic delo opravljeno. Oh, da bi se že izkopal Nalii si in pij! Zefa, ženske, kal stojite in čakate? Nalijte mu! Hana!« Razjezil se je kar položilo ga Je nazaj na vzglavje Nasmehnil sem se češ naj vidi. da sem pri volji a tudi zato. da b, se Toplek pomlrM; za tem sem hitro izpil, čeprav mc je minila volja do pijače če sčm gUdal bolnika »Jezusna saj bo prišel.« je go- vori« Toplečka za mene in se celo obrnila, da me je bolje vide- la »Kai bi me. ženske brez nje- ga, jezusna!« Stari ▼ postelji je začel pihati, ko da bi se hotel fzkašljati ali ko da b hctel zadihati; Hana je vstala zmetala posodo v posodo in »e obregnila: »Bo i« priSe kaj bi toliko jo- kali Al' ne Južek?« Butnila me )e ko ie šla s po- sodo mimo in se zasmejala (Ob- našala cn. Toplečka je tačas, ko sem bru- sil, zadrgnila snop in ga odvrgla, napravila novo pove«'o, se pod- prla in me čakala Potem je dvakrat urezala in rekla: »Sment. nabrusiš pač!« »Nabrusi, da samo reže,« me je pohvalila Muriecova kočarka, »Kakor fant brusi, tako ljubi.« je zinila Marica. »Ne meni bc no taik o Juieku! Kaj ve, fantič, ka= j« ljubljenjci« To je zinila Olga — zinila je, se zasmejala :n odhitela s srpom naprej po ogonu. Zardel sem Za mano je i>obi- rala Tunika snop je, po dva in po dva snopa ter jih bolj vlačila ko odnašala na krajnik. »Meni že reže. ko sam satan4« jc rekla Toplečka. Olga se jc zravnala In zavpila: »Zdaj se v-di. kateri katero ljubil« Nagla« »e Je zahihitala Ce ne bi bila ta Olga ieiMka in sestra ne vem, kaj bi storil z njo Naložil sem si »oopov in se pognal proti krajniku z nj mi, vseeno pa sem še vedno "lišal Mar o. kako je sestri med se- kanjem slame in ra«d smehom povedala: »Kaj reš. če ga si že nauči- la .« Mislila je ra Toplečko Nare- di] Sem se. ko da nisem ničesar si šal To sta bfll sestri-l Maio pred otoedom j« aakUcato od hrama Hana Poklicala je To- plečko. »Kaj bi rada?« je vprašala kmet ca in se jezna zravnala »Oče kličejo,« se je oglasilo izza drevja • Videl sem kako je ženska z jezo prevezala snop ga z jezo postavila zagnala srp vanj, po- tem pa z malce težko hojo, a voljno odš'a Na vratniku se je ozrla in poklicala Tuniko Preve- zala si je ruto m zagledal sem razžarjen obraz skoraj bolj črn ko rdeč Ne vem zakaj, a to vem. da se mi je zasmlla Pomiloval sem Jo zavoljo ietičnika ki ga je imela doma in ki je bil njen mož; ta trenutek me je njena nesreča prizadela Postavil sem se in sc zagledal ra obema za Toplečko ia za Tun ko. kako sta odhajali < Cer čas sta ?c sestri znova sme- I jali Olgo je kar z-rijalo če? pas Zatem sem =liila' Muršečko. kako jima je pr govarjala »Eh, deklini siroti ca je. kaj ^ pa drugega ko sirotica N kar se no tol ko ne smeita nič ne vesta, kaj še vaju čaka.« Stari Muršec ie postavil noGO na snop pr žcjal pipo in začel po svo''e lamentirati »Ej, Južek to ti je žrebica, takšna babnica žrebca ti re- čem' Eneoa 1p že zritala Varii se j pi-iti blizu d.s tp dp 'ictcpže "n ae. useka... Nadaljevanje sledL Stran 4 Ptuj, 25. februarja 1955^ DNEVNI SPORED ZA NEDEUO. 27 FEBRUARJA 1955 6.00—8.00 Dcbro jutro dragi poslušalci (pester glasbeni spo- re) — vmes ob 6.05—6.10 Poroči- la in vremenska napoved. 6.30— 6.35 Pregled tiska 7.00—7 15 Na- poved časa ,poio6ila. vremenska napoved m objava dnevnega spo- reda. 7 15 Reklame 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 O športu in športni k:h. 8.15 Domače pesmi za prjet- no nedeljsko jutro. 9.00 Otroška predstava — Mali Kadija (Radij- ska igrica) (po orientalski prav- ljici napisala Nada Pavlovič). 9.40 Operetne melodije 10.00 Družinski pogovor. 10.10 Dopol- danski simfonični koncert. 11.00 Oddaja za Beneške Slovence. 11.20 Lahek opoldanski koncert. 12.00 Pogovor s poslušalci! 12.10 Slovenske narodne pesmi 12.30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave. 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.00 Pol ure za našo vas 13,30 Želeli ste — poslušajte! 15.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in objave. 15.15 Lahka glasba 15.30 Po naš- lepi dežel -— Dušan Kralj: Bikoni 1600 Zabavno nedeljsko popoldne. 17.30 Lahka glasba 1800 Radij- ska igra — Norman Corwin: Pismo sinu (prva izvedba) 18.20. Promenadni koncert, 19 00 Radij- ski dnevnik. 19.30 Zabavna glas- ba, vmes reklame m ob]ave 2000 Kaj bo prihodnji teden na spore- du 20,15 Večerni operni koncert. 21.00 Kulturna kronika, 21.15 V svetu ritmov in melodij — sode- luje Plesni orkester. 22.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15—23.00 Nočni koncert sodobne s mfon čne glas- be. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba. 23.00—24.00 Od- daja za tujino — na valu 327,1 m. (Prenos iz Zaigreba), SAH Šahovsiko društvo Ptuj je v moštvenem tekmovanju zmaga- lo nad SSI Aluminijem z re- zultatom 7 in pol : ik>l točke S to tekmo je končano tekmova- nje v okraju ter Si je SD Ptuj prdiboril 14 in pol točk, SS Alu- minij 6 točk in SS Železničar 2 in pol točke. DA BI »DVIGNIL PROMET« x».o se Je pred kratkim direktor neke piorodnišnice v mestu iriga na Filipinih zanimal o vzrokih tako vehkega šte\'ila obisko- valcev v porodnišnici, je v svoje največje začudenje zvedel, da se je v bbžnjem mestu zvedelo, da so v njej prišli na svet osmerčkl Kmalu pa se je izkazalo, da je bila ta vest čisto iz- mišljena Njen avtor je bil šofer avtobusa, ki obratuje med obema krajema m je hotel s to »novico« dvigniti proanet. »KONJSKI« TRAMVAJ V XX. STOLETJU Medtem ko spada »konjsiki« tramvaj na evropski celini v XX. stoletju med spomine, to ni primer v severni Irski, kjer je tak tramvaj še v prometu. Moderniziral se je v zadnjem času .:amo v toliko, da niraa več prvega, drugega in tretjega razreda kakor prej, temveč samo skupen »turistični« razred za vse potnike. DR2AVA S SEDEMNAJSTIMI PREBIVALCI Sredi Bristolskega kanala leži pred angleško obalo otoček Lundy. Ta otok je samo štiri kilometre dolg in poldrug kilo- meter širok ter ima vsega samo 17 prebivalcev. Ima pa pravice suverenega področja in je v preteklosti koval laiSten denar in uxx>rabljal lastne poštne znamke. Trenutno je včlanjen v bri- tansko skupnost«, v kateri uživa vse pravice neodvisne dežele. KRICECE ČEVLJE so začeli prodajati plesalkam pred kratkim v Parizu. Ti čevlji imajo v svojem srednjem delu všito posebno napravo, ki ob maio »tršem« dotiku z nogo »>plesalca »zajavka« kot tisti, ki mu nekdo stopi na nogo. Dne 15. febr. 1955 je tovariš Rafael Konteštepih iz Brežic po- pravljal avtomobil v Strojnih delavnicah v Ptuju. Vžgal se je be ncin v rezervoarju. Dobdl je poškodbe na rokah in na gla- vi. Pri istem avtomobilu je do- bil poškodbe na obeh rokah me- hanik Janko Rogina iz Ptuja. Dne 15. febr. 1955 se je tov. Zlatko Klemen iz Starš opekel na roki z vrelim mlekom. Dne 17. febr. 1955 je padel zidar Ignac Mislovič iz Mezgo- vec in si zlomil nogo. Dne 18. febr. 1955 je tovariš Anton Vrabl iz Rogoznice ne- rodno stopil in si pri tem zlo- mil nogo. Dne 19. febr. 1955 je padel pri delu tov. Konrad ZemljariS iz Markovec in Si poškodoval rebra. Dne 19. febr. 1955 je padel na cestd tov. Vinko Erhatič in si 'lomil nogo szpred sodišča Fric in Albert Pelko iz Sta- rega Gradca 62, občina Makjole, sta bila v januarju t. L obso- jena na 4 in 3 mesece zapora, ker ste junija 1954 vsela jelovo drevo iz gozda Gozdnega gospo- darstva pri Sv. Ani in povzro- čila 38.090 din škode. Plačati morata tudi stroške kazenskega postopka in povprečnino. ★ Na javni razpravi 3. t. m. je bila Marija Cafuta iz Sikol 33 zaradi pomanjkanja zadostnih in zanesljivih obremenilnih do- kazov oproščena obtožbe, da bi se 3. jimija 1954 v podjetju »Slovenske gorice« Ptuj lažno predstavila kot natakarica za- družne gostilne Cirkovci in da bj bila ob tej priložnosti pod- pisala dobavnico za 194 litrov jabolčnika z lažnim imenom Marija Puh; podjetje »Sloven- ske gorice« pa je s svojim zahtevkom napoteno na ledno civilno pravno pot Dobra slika — SHika, kii Sli jo je dala Ko- zaka povečati, pa ji mora biti resnično zelo podobna. — Po čem to sodiž? — Ker je nikomur ne po- kaže. FOTO AMATERJI! V nedeljo, 27. februarja ob 9. uri dopoldne, bo v dvoran; Auto- moto društva Ptuj občn zbor Fotokluba Ptuj z obravnavo dose- danjega dela, tečajev, uspehov m bodočega napredovanja ama- terstva v Ptuju in v okraju. Vsi člani k'uba vabljeni, enJ»ko pa tudi fotoamaterji, ki telijo biti vključeni v Fotoklub Ptuj. Dežurstvo trafik Istega dne bo dežurna trafika v Murkovi ulici (Sretenovič). ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi na- šega dragega moža in očeta Janeza Kamenška se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremila na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo tov. Vinku Haložanu za vso njeg:>vo pomoč in tople besede, ki jih je izrekel ob'od- prtem grobu, kakor tudi pred- sedniku OOZB tov. Belšaku in ostalim govornikom. Nadalje se zahvaljujemo občinskemu komi- teju ZK v Lešju, delovnim ko- lektivom, sindikatu in godbi obeii tovarn v Majšperku, SZDL in gasilcem iz Stoperc ter ko- munistom iz Lešja, Makol, Zetal in Ptujske gore, kakor tudi vsem ostalim, ki so počastili spomin svojega tovariša in so- boTca ter mu poklonili vence. Makole, 15 febr. 1955. Zaluioča žena Francka ter otroci Rudolf, Jožica, Ivan. Drago, Da- rinko in A'bert Dežurstvo špecerijskih trgovin V soboto. 26 februar: a 1955, popoldne bo dežurna špeceri:ska trgovina »Jelen-- — trgovskega podjetja »Izbira« v Lackovi ulici. MALI OGLASI NAJDITELJA usnjene rokavice prasdm, da jo odda v upravi lista. PRODAM NJIVO ob glavni ce- sti Hajdina — Ravno polje. Pečnik Matilda, Aškerčeva Ptuj. ZAtDRTlZNA HRANILNICA in POSOJILNICA z. z n. j. Ptuj razpisuje službeno mesto: knjigovodje In dveh uslufben- cev za bančne posle. Pogoji: popolna srednja šola Pred- nost imajo osebe z bančno prakso. Plača po uredbi. Po- nudbe px>slati na gornji na- slov. Upravni odbor RESNEGA KONJARJA proste- ga vojaščine ki bi imel vese- lje do športnih konj in dela v kobilami zapof^li Kobilarna Turnišče pri Ptuju, Javiti se pismeno al: osebno pri upravi na Tumišču dnevno od 8. do 9 ure MOSKO KOLO prodam po niz- ki ceni Grdina Albin. Masa- rykova 3, Ptuj. MOTORNO KOLO, 125 ccm, ugodno prodam ali zamenjam za gradbeni material Vprašaj- te v upravi GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Hosyan Štefan, Ormož. KMEČKO DEKLE, staro 14—15 let ki ima veselje do gospo- dinjstva in dela v goricah, se takoj sprejme v službo k dru- žini brez otrok. Pon-idbe na T. Z. Ormož. Skolibrova 13. POŠTENO POMOČNICO, ki bi z veselj^ sodelovala pri upravljanju manjšega urejene- ga posestva v Dravogradu, iščem. — Ugodni pogoji. Na- •stop takoj. Informacije dobite v Ptuju, Mlinska cesta 3. PRODAM: raznd gradbeni les in deske, trodelna okna in več novih vrat. — Vprašajte v Spuhlji St. 47. CESNJEVE DESKE IN OVSE- NO SLAMO prodam — Vpra- šajte v upravi Lista. PREKLICUJEM neresnične be- sede, ki sem jih govorila o i Milki Ličen iz Gorišnice. — i Rodvein Alojzija, Gorisniica. VSAKO KOLIČINO Ikopane slame kupi »PLETARNA« V PTDJt Kje je Odpadova ulica v Ptuju? Podjetje OZZ Ptuj za odkui poljskih pridelkov v prisilni li- kvidaciji: »Dragi upniki, reši vas lahko samo še pogrebni zavod!« »Hočemo komuno! Komuna ali smrt!« Sanje ormoškega birokrata: »Tovariši, za novo upravno po- slopje bodoče komune potrebu- jemo samo 150 milijonov.« liec Joža iz Ptuja je ustrelil divjega prašiča »Se je čas! Hitro čez most, dokler l>rj,va ne naraste!« Iz Zgodovine ptujskega okraja; KUGA V PTUJU iN OKOLICI v teh stiskah je seveda du- hovščina pozivala ljudstvo, naj se pokori, moli, prireja proce- sije, hodi v cerkve in podobno, da bi se potolažila božja jeza.*) Zgradili so tudi cerkev na čast sv. Jožefa na severovzhodni strani mesta, kjer je sedaj po- kopališče. Cerkev so leta 1787 na ukaz cesarja Jožefa II. pro- dal,; Za 900 forintov in nato podrli. Proti jeseni 1680 je kuga v Ptuju precej ponehala morila pa je še vedno po Halozah, zla- sti pa okrog Leskovca Nasled- nje leto je spet izbruhnila v mestu in je na njej zbolelo 433 oseb. Od teh je umrlo 64 mož, 77 žensk in 68 otrok, skupaj 219 ljudi Pozimi nato ni n-ti v me- stu niti v okolici nihče zbolel za kugo. (Značilno je, da je ku- ga pozimi ct)'čajno prenehala.) Tod;a že meseca februarja 1682 So se pojavili posamezni sum- *) Z /druževanjem liudi, pa SG je kuga še bolj širila Ijivi smrtni primeri pri Zetalah v Halozah. Zato je ukazala vla- da v okolici strogo paziti na tOs, da ne pride nihče iz okuženih krajev v mesto. Meseca maja so umirali ljudje že na Bregu, v Pobrežju in pri Sv. Trojici. Kljub veliki nevarnosti pa so še vedno hoteli imeti običajne s^ejme. proščenja in sedmine. Le s strogimi odredbami je zabra- nila vlada cerkveni obhod v V-dmu (15. jimija). Tudi mino- ritom. ki so zahajali večkrat na svoja posestva v Halozah, je bilo prepovedano pod globo 1000 cekinov hoditi iz mesta V maju se je kuga-morilka spet oglasila v mestu Zbolel je mestni žu- pan Mihael Mat Sred^ julija je morila na Mestnem vrhu. Kljub grozi in umiranju so razgrajali po mestnih krčmah pijanci, hoteč se še enkrat na- vžiti vseh radosti sveta n uto- piti v vinu gorje, preden jih pokliče neizbežna smri v nežna, no deželo Zlast- so pe zbiral: v predmestnih iorčmah pri Ziegelstadlu m Kanižabirtu. Ce so prišli ponoči sodni sluge, da bi jih razgnali, so se jim s silo uprU. Večkrat .so morali poseči vmes vojaki z orožjem. Slednjič so oblasti gostilni za- prle, oba gostilničarja pa stro- go kaznovale. Ker ni bilo strežnikov in zdravil, so bili bolniki brez vsake pom,oči. Po ulicah so le- žali po več dni kupi mrličev. Med žrtvami je bil tudi znani mesar Simon Jurančič Nesreč- než je zamenjal pri kužnem zdravniku Mohru denar. Z dro- bižem pa je nalezel t»olezen, ki ga Je pobrala že naslednji dan. Razumljivo je, da je v ta- kih razmerah počivalo vse de- lo. Podobne razmere so bile na deželi. V Tomajni so našli za plotom nago žensko, umrlo za kugo. TroD psov je trgal truplo 1 in raznašal posamezne ude. I Blizu Vidma so oglodale divje zveri mrliče na polju tako. da PO pustile le nekaj ostankov. Mes^a servtembra pa ie kuga v meptti ne"?>'^'^a r>reTieh<gato žetev je imela kuga v letih 1680—1682 na Dravskem polju Iz mrtvaške knjige žtup- nije Sv Lovrenca je razvidno, da je umrla v va5l meseca f>k- tobra 1680 neka Roeina Stibl. Truplo je takoi po smrti počr- nelo, zato so ga rrvk.-)ir>al' kar na dor^ačem vrtu, V tei žuT>ni- j; ie divjala kuffa na^boli le+a T^BO. ko je umrln ?20 o^h. (Ptujska gora 112, Stc-govci 34, Dokleci 32, Slape 6, Bolečka vas 38, Sv. Janž v Halozah 3, • Sp. in Zg. Pleterje 69, Župečja vas in " Mihovci 26). Nekatere ■ mrliče so pokopali skrivaj na vrtovih, druge pa v skupni ja- mi zunaj vasi, kjer so pozneje postavili znamenja. Številna kužna znamenja med Ptujem in Središčem pričajo, da je tudi na tem ozemlju ne- usmiljeno gospodarila kuga. Zlasti hudo je bv\-y v Mo^kanj- cih, v Gorišnici, pri Veliki Ne- delii in v Ormožu, najhujše pa v Središču. Tu je pobrala črna smrt v letih 1681—1682 592 pre- bivalcev, tako da je trg skoraj popolnoma izumrl. Ko je zve- dela vlada o velikem umiranju, je poslala tja kužnega komisar- ja Ferdinanda Schlereria Po- magala Pa sta mu domačina Andrej Fuk"«ier in Jurij Sčav- ničar. Tudi župnik Andrej An- ton Golob je imel polne roke dela. Me«aeca septembra ,ie ime- la že polovica hiš bele krže. Onkraj Trn f.ve so zgradili la- zaret. knrrkor so spravljali bol- nike. Kužna jama za mrliče pa je bila v ?TvxinJern delu trga »pri pili« Zunan S+efan Simo- r^T^Č le ■nr«sit-3l sam žrtev e^M- drmije. M-"->eo ('ela sta imela t^id- (>b^'"^^ki "P'] M''r'^o 't^o'^^«^. I ki je hodil v Ormož po zdramila in zaslužil vsakokrat po 39 kraj- carjev, in pisar Miklavž Fuks, ki je zaslužil za svoja poročila skupaj deset forintov Meseca maja 1682 je končno prenehala velika morija in pustila veČino hiš praznih. Izumrle so števil- ne družine, kakor Fric, Kopi- jar, Vidic, Arnec, Strelec, Se- nica, K'salak, Jurgec, Vinko, Cocl, Glekač, Hlrltič in druge. V trgu so se naselili ljudje iz Medjimurja. Omembe vredno je, da v .Turinovi h-ši. tik ka- pele, ni umrl nihče, čeprav sta bila dva moška celo pogrebca in imela z okuženimi mnogo posla. Pila sta prč simo sirot- ko, malo jedla in tudi drugače živela zelo skromno. Se enkrat se je pojavila ku- ga v Ptuju in okolici v letih 1712—1714, ko je pobrala pre- cej žrtev, vendar ne toliko ka- kor v prejšnj h časih To je v kratkem zgodovina kug^e v Ptuju in okolici, o ka- teri Pa bi se d.3lo povedati fte dosti zanimiv'h stvari, n. pr. o Sor>it«mih odrrdbah v kužnih letih, o vplivu kuge na gOK^r^ darstvo. o verskih in moiralTr% i7^pd'h 'V!., kar p« bi bilo tre- ba posebej ap^^ti Vlado KlemenSii