Leto LXVm., št, 178 Ljubljana, četrtek 8. avgusta 193$ Zena Din vsak dan popoldne, izvzemfii nedelje tu praznike. — InseraU dO 90 petit fI8t a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do SOO vrst a Din 3,-, vecjl tnaerati peUt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. _ »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN DPRAVN1STVO UUBUANA, Rnafljeva ulica stev 6 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO. Ljubljanska e, telefon' st. 26. — CELITE: ceiisko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Problem kmečkih dolgov Vlada pripravlja definitivno rešitev problema kmečkih dolgov — Gospodarski krogi se zavzemajo za to, da M se kmečki dolgovi izplačali v obliki obveznic kakega državnega denarnega zavoda Beograd. 8. avgusta, r. Najvažnejše vprašanje, s katerim se sedaj bavi vlada, je vprašanje kmečkih dolgov. Na rešitev tega problema čaka z največjo nestrpnosjjo vsa javnost, zlasti pa kmečki dolžniki in kmečki upaniki. Splošno prevladuje mnenje, da je od pravilne rešitve tega težavnega problema v največji meri odvisno olajšanje na kreditnem trgu in v poslovanju denarnih zavodov. Poseben odbor ministrov proučuje sedaj razne predloge, ki so bili stavljeni v tem pogledu. Vlada je odločena, rešiti to vprašanje definitivno, tako da bo končno vsakdo vedel, pri čem je ter da se ljudje ne bodo več zanašali na razne obljube, ki se ne morejo izpolniti. Prejšnja vlada si je pomagala na ta način, da je enostavno odložila plačilni rok do 1. septembra. Ta rok se sedaj naglo bliža in do takrat mora pasti odločitev. Vlada pa ne želi izdati polovičarske rešitve. Zato je pozvala vse gospodarske zbornice. Zvezo denarnih zavodov, Zvezo kmetijskih zadrug in druge zainteresirane organizacije in ustanove, da izrazijo svoje mnenje in stavijo svoje predloge. Na podlagi točne proučitve vseh teh predlogov bo nato vlada skušala najti najboljšo rešitev, ki se bo dala doseči, upoštevajoč pri tem Splošno gospodarske prilike v državi. Posamezne trgovske, industrijske in obrtne zbornice so že imele konference o tem vprašanju. Tako je med drugimi splitska trgovska in industrijska zbornica včeraj imela posvetovanje in je sprejela obširno resolucijo, v kateri po- daje svoje predloge glede rešitve problema kmečkih dolgov. Splitska zbornica je za to, da bi kaka državna ustanova, morda Priviligirana agrarna banka prevzela vse kmečke dolgove ter izdala upnikom obveznice, ki bi bile iz-plačljive v roku 30 let ter bi se obrestovale po 4 odstotke. Ta predlog bo splitska zbornica zastopala tudi na konferenci vseh gospodarskih zbornic, ki bo prihodnje dni v Novem Sada. Tudi v drugih gospodarskih krogih smatrajo, da bi bila taka rešitev najbolj posrečena, ker bi na ta način denarni zavodi, ki so sedaj zaradi neplačevanja kmečkih dolgov v stiski, prišli do denarja, ne da bi bilo treba prisilno izterjevati od dolžnikov, ki bi odplačali svoje dolgove v dolgoletnih obrokih. Nov načrt Anglije Anglija želi na vsak način spora z London, S. avgusta, r. Kakor poročajo današnji listi, je bil na včerajšnji konferenci med predsednikom vlade Baldwinom zunanjim ministrom Hoarejam in ministrom za Društvo Narodov Edenom izdelan nov predlog za mirno poravnavo italijansko-abesinskega spora. Kolikor se je moglo doslej izvedeti, gre ta predlog za tem, da se da doseči mirno poravnavo Abesinijo Italiji zadoščenje v kar največji meri, da pa v nobenem primeru ne bi bila ogrožena neodvisnost Abesinije. Ta predlog bodo sedaj še v podrobnostih izpopolnili, nakar ga bosta Eden in Hoare predložila Italiji na konferenci treh velesil, to je Francije, Anglije in Italije, ki se bo prihodnji teden sestala v nekem kraju v okolici Pariza. Sin proti očetu ? Senzacionalne informacije pariškega lista o sporu med abesinskim cesarjem in najstarejšim sinom, ki mu grozi z uporom in skleniti z ufimi pakt, da bi v primera njihove zmage prišel na abesinski prestol. Te govorice so v neki meri dobile potrdilo v okolnosti, da je cesar ne samo pridržal proti običaju svojo telesno gardo v Addis Abebi, marveč jo Se celo ojačal in dal strogo zastražiti svoj dvorec. Kakor trde, ne mara cesar za najstarejšega sina, ker dvomi, da bi mu bil on oče. TI družinski spori so že starejšega datuma, vendar pa so sedaj znova prišli na dan in zavzemajo prav resne oblike. Najstarejši sin je po nalogu cesarja pod strogim nadzorstvom in ne sme zapustiti prestolnice . Pariz, 8. avgusta, r. »Matin« poroča iz Addis A bebe, da so se v zadnjem času zelo poostrili od noša ji med abe-sinskim cesarjem in njegovim najstarejšim sinom Asfaom. Princ Asfao se čuti zapostavljenega. Cesar je v zadnjem času postavil poveljnike posameznih oddelkov abesinske vojske za primer spopada z Italijo ter je pri tem popolnoma prezrl svojega najstarejšega sina, kar smatra ta za veliko žalitev. V abesinskih krogih se širijo govorice, da namerava Asfao vprizoriti revolucijo proti svojemu lastnemu očetu in ga vreči s prestola. Govori se celo, da se namerava pridružiti Italijanom Letalski napad na Abesinijo Obsežne italijanske priprave — Prvi napad bo Italija izvršila z letali in s plinom London, 7. avgusta. AA. Po vesteh agencije Reuter iz Rima se pripravlja Italija na velik letalski napad proti Abesiniji. Napad naj bi se izvršil, čim bi se pričele sovražnosti na abesinsko —eritrejski meji. Za napad bodo porabili preko 400 vojnih letal. Nadalje bodo Italijani rabili v borbi proti Abe-sincem plin za solzen je in v primeru potrebe tudi nevarnejše pline. Italijanske vojaške oblasti bi se sicer rade izognile vporabi plinov, baje iz hu-maniternih razlogov in ker si nočejo popolnoma odtujiti prebivalstvo, vendar bodo morali v primeru skrajne potrebe seči tudi po teh sredstvih. Med tem se v italijanskih tvornicah gradijo nova vojna letala, ki bodo razvijala brzino po 300 milj na uro in bodo prenašala po 500 bomb s plinom za solze-nje 50 takih letal je že zgrajenih, in se sedaj italijanski letalci z njimi in-intenzivno vadijo. Vsak italijanski vojak v vzhodni AfrH* plinsko ma.sko. Kronski svet v Londonu London, 8. avgusta. AA. Nj. Vel. Jurij V. je odredil sklicanje kronskega sveta, ki se sestane 13. avgusia. Kralj mu bo sam predsedoval. Italija snuje tujsko legijo Pariz, 8. avgusta. AA. Po vesteh iz Rima krožijo tam govorice, o mnogoštevilnih prijavah Italijanov v inozemstvu za vojaško ekspedicijo proti Abe-siniii. Pravijo, da namerava vlada ustanoviti tujsko legijo. Sporočilo papeža nemškim vernikom Castel GandoLfo, 8. avgusta. AA. V svoji letni rezidenci je papež pij XI. sprejel katoliške romarje iz Triera, ki jih je tudi nagovoril. V svojem govoru se je dotaknil položaja v Nemčiji in med drugim dejal: Potrebno je, da ne klonite z duhom, nego da ste pripravljeni in trdno odločeni za obrambo, da zaupate v Boga, ker je današnji čas poln težav. Lahko bi se zgodilo, da se časi se poslabšajo, žalostno je, da mora človek misliti na borbo, ki so jo započeli neki ljudje proti Rogu in Kristu v korist svojega modernega poganstva. Sladko pa je misliti na to, da je v Nemčiji toliko mladih ljudi, pobožnih, smelih in nepremagljivih v svoji veri. Nemci na Poljskem Katastrofalno nazadovanje njihovega števila Zadnje ljudsko štetje na Poljskem je izkazalo silen vpadek nemškega življa v pokrajinah, ki so bile do ver-eajs/kega mini pod oblastjo Nemčije. L. 1910. so našteli v poznanjskem okrožju 34.6% Nemcev, danes pa se jih priznava k nemški narodnosti le že 9.5°/o. V okrožju Chluma (Kulmerland) je bilo pred 25 leti še 42..V o Nemcev, danes pa jih je le še lO.T'o. Skoro še bolj pa je nazadoval nemški živeli v mestih. V Poznanju samem je Nemcev le še 3.50/o, dočim jih je bilo pred vojno še 42° o. v Toninju so našteli 5.4*/i Nemcev proti 6W* iz 1. 1910L za Rvd-goščjRromborg) so številke l0.f>°'o proti 77°/o. za Grudziaž (Graudenz) pa 8.2^ proti 85fl'o izpred vojno. Razlog za to nazadovanje je pred vsem ta, da so se takoj po vojni izse- lile velike množice Nemcev iz zasedenih krajev, obenem pa jo še več novih naseljencev prišlo iz bivše ruske Poljake; dalje je prenehala nasilna germanizacija, znano pa je tudi, da ima poljski narod neprimerno večji prirodni prirastek nego Nemci, ("'e pojde tako naprej — in nobenega povoda ni, da bi se (a prirodni proces ustavil v doglednom času — bodo v par desetletjih izginili poslednji ostanki nemstva v teh neko«'- na zunaj nemških pokrajinah. Tako bo pol jsko-nemško vprašanje urejeno samo po sebi z mirnim razvojem. More pa se tudi priznati, da skoro v enaki meri izginja poljski velj, ki je ostal pod Nemčijo, ker t* današnji gormanizatorski pritisk Se vse hujši, nego je bil kdajkoti prej. Plavalni dvoboj Ilirija: KSU Karlovčani niso bili enakovreden nasprotnik, imajo pa nekaj izrazitih talentov <"*n s Največji junak sodobne — Krupp Berlin. 8. avgusta, tr. Nemški tisk slavi o priliki današnje 75 letnice znanega nemškega tovarnarja Gustava Kruopa. lastnika največjih tvornic za orožje in municijo na svetu, kot največjega junaka sodobne Nemčije. Listi povdarjajo. da je v glavnem njegova zasluga, da je Nemčija dane- zopet najmoder- nejše oborožena ter da v marsikaterem pogledu nadkriljuje druge države. Krupp je znal s svojo izredno organizacijsko sposobnostjo pribaviti ne san^ potrebne surovine, marveč l/.vesti tudi U^^^raanizacijo dela. da je Nemčija v najkrajšem času dosegla za-željeni vrhunec Potres na madžarskih ravni TI n Budimpešta. 8 avgusta, tr. Včeraj popoldne so občutili v okrožju Bekeš precej močan potres, k? je izzval med prebivalstvom veliko strahu. Gibanje zemlje je trajalo ^eč minut in ga je spremljalo podzemsko bobnenje, ki ga je bilo slišati kot zamolkel od- daben grom Na mnogih hišah so se porušili razpoke. dimniki, v stanovanjih pa se je preiaiikafiBJ pohištvo in so ponekod popadale slike s sten. Ljudje so v paničnem begu zapuščali svoje domove in bežali na prosto , Najmočnejši je bil potres v krajih Bekeš raba in Tula. kjer kaže zidovje po hišah močne Italijansko • francoski vojaški sporazum? London, 8. avgusta. AA. Listi so objavili vesti iz Rima, da vlada v italijanskih krogih vtis. da pomeni premestitev 2 italijanskih divizij, katerih generalna štaba sta bila doslej v bližini italijansko - francoske meje, da je bil dosežen med italijaskim in francoskim vrhovnim vojaškim poveljstvom sporazum, po katerem bo tudi Francija umaknila iz svojega obmejnega ozemlja nekaj vojaških edinic. Rim, ~\ avgusta. AA. Načelnik italijanskega glavnega generalnega štaba general Ba-doglio je bil odlikovan z velikim križem francoske legije časti. O tem ga je obvestil vrhovni poveljnik francoskega generalnega štaba general Gamelin, ki mu je hkratu čestital. Nesreča v hvarski Inki Split, * avgusta, p. V hvarski luki se je pripetila sinoči huda nesreča albanski motorni jadrnici. Pokvaril se ji je motor. Kapetan jadrnice Meladin je kljub temu skušal spraviti motor v pogon. Nenadoma je nastala eksplozija. Kapetan in njegova sinova so bili hujše ranjeni ter so jih morali prepeljati v splitsko bolnico, ostali štirje člani posadke pa so dobili lažje poškodbe. Po eksploziji je nastal požar. Le srčnosti ribičev, ki so prihiteli na pomoč, je pripisati, da ni prišlo do večje katastrofe. Ljubljana, 8. avgusta. Pred odhodom na juniorsko državno prvenstvo v Maribor so se juniorji Ilirije snoči srečali na nočni plavalni tekmi z juniorji Kajrlovackega Sportskega Udru. ženja. Tekmo je posetilo veliko število prijateljev plavanja. Domači so bili vseskozi nadmoćni, čeprav niso nastopili v najmočnejši postavi. Kot vmesna točka je bilo tudi plavanje na 100 m prosto, kot izbirno za sestavo reprezentance ljubljanskega podsaveza. Tu je VVilfan brez resne konkurence dosegel mednarodno zelo dober čas, ki ga postavlja med najboljše evropske sprinter je. 100 m je preplaval v 1:01.4, dočim znaša njegov lastni državni rekord 1:03.2. Rekord seveda ne bo priznan, ker ni plaval v predpisanem trikoju. Tudi vmesni čas na 50 m je s 27-4 za 4 desetinke sekunde boljši kakor rekord Matica. Kamničan Cerar je z 1:04.9 dosegel do sedaj svoj najboljši rezultat na tej progi. Jako lepe čase so nadalje dosegli Demon, te, žiža., Soli©11, Binder, Binderjeva in Grošljeva. Juniorsko waterpolo moštvo nas ni zadovoljilo in bo maralo v Mariboru zaigrati drugače, ako hoče, da bo uspelo. Karlovčani niso bili enakovreden nasprotnik ,imajo pa nekaj izrazitih talentov. Najboljši med njimi je nedvomno hrbtni plavač Tuškan, ki je za Schel-lom, favoritom za državno prvenstvo, zaostal komaj za dolžino telesa. Prav dobra je tudi Pintarjeva. Tehnični rezultati so bili: 50 m prosto juniorji: 29.4. 2. Žiža (I) 29.6. 3. 33.8. 100 m hrbtno juniorji: 1:19.6, 2. Tuškan (KSU) 1:20.5, (KSU) 1:57.2. 100 m prsno: 1. Binder (I) 1:24.2. 2. 1:42.2, 2. šlezinger (KSU) 1:43, 3. Jur-jevčič (I) 1:47.7. 100 rr prosto seniorji: 1. Wilfan (I) 1:01.4!!. 2. Cerar (Kamnik) 1:04.9! 4X50 m prosto juniorji: 1. Ilirija (Scar. 1. Demonte (I) Mačešič (KSU) 1. Schell (I) 3. BI a u pa, žiža, Tauzes, Demon te) 2:01.2, 2. KSU 2:15.8. 100 m hrbtno juniorke: 1. Pintar (KSU) 1:43.8, 2. Ravnihar (I) 1:50 8 . 3. Lavren-čač (I) 1:52.8. 100 m prno: 1. Binder (I) 1:24.2. 2. Močnik (I) 1:27.4, 3. Hribar (I) 1:36, 4. Biber (I). Prvi trije so plavali v >metulj-čkovem« slogu, ki je prav posebno ugajal pri Binderju. Državnemu prvaku Hribarju se pozna, da je bil bolan in še ni v polni formi. 100 m prosto juniorke: 1. Grošel (I) 1:19.6, 2. Tavčar (I) 1:33.5, 3. Keržan (I) 1:37 3 200 m prosto juniorji: 1. Schell (I) 2:39, 2. Tauzes (I) 2:41.8, 3. MaceSič (KSU) 3:11.5. VVaterpolo Ilirija : KSU 1:1 (0:1) Karlovčani so nastopih z ilirijanoma llovar-jer in Hribarjem kot gostoma. Tehnično so za domačimi zaostajali, bili so pa bor-bemejši. Izvrsten je bil vratar Ilovar v golu gostov, ki je sam preprečil poraz. Davi ob 7.20 se je v Maribor odpeljala okoli 40 plavačev broječa ekipa Ilirije pod vodstvom gg. Skabemeta in obeh trenerjev prof. Ulage in Salzerja. Nastopili bodo v naslednji postavi: junirji: 50 m prosto: De m on te, žiža, Scarpa, Lenart, 200 m prosto: Schell Tauzes, Lenart, žiža, 100 m hrbtno: Schell, 100 m prsno: Binder, Bibea*, Pance. 4X50 m: isti kakor na 50 m, 3X100 m mešano: Binder. Schell, Lenart, waterpolo: Linhardt, Watzke, Demon te, Lenart. Žiža. Scarpa, Skapin; juniorke: 50 m prosto: Grošel. Šiška, Tavčar, Keržan, 100 m prosto: iste, 100 m prsno: Binder. Jurjevčič, Fine, 100 m hrbtno: Ravnihar, Lavrenčič. 4X50 m: iste kakor na 50 m, 3X100 m mešano: Binder, šiska, Grošel; skoki juniorjev: Pribošek, Pogačnik, Rojina, skoki juniork: Pretnar, Keržan, skoki seniorjev z deske: Ziherl. Kordelič. Trost, Šega. skoki seniorjev s stolpa: isti, samo namesto šege, Strnad, dame z deske in stolpa: Baum-garten, Pretnar. Huda luknja, druga Postojnska jama Agilno društvo za raziskovanje in urejevanje jam sSpeleus« v Velenju je dovršilo priprave za otvoritev nove podzemske jame »Huda Luknja« pri Gornjem Doliču pri Mislinju tik od banovinski cesti Velenje — Slovenjgradec. Slovesna otvoritev in blagoslovitev bo v nedeljo, 11 avgusta ob 10. uri. istočasno tudi ogled jame. Popoldne bo pred jamo in v njej velika veselica s pestrim sporedom: kupleti, petje jamskih škratov, čarodejni fotograf, ples preko ovir, volitev jamske vile, prihod jamskega človeka s 7 m dolgim zmajem in razne druge zabavne točke. V jami igra med posameznimi točkami plesne komade prfsana rudni&ka godba iz Velenja, na veselicnem prostoru pred jamo pa Meteljkov jazz. Jama ima ogromne katedralske prostore z divnimi kapniki. Je to vodna jama, skozi Katero teče ponikalnica Ponikva, tvorec brzice, zaseke, tolmune in več slapov, od katerih je najlepše viden 14 m visok slap v ozadju dosedaj dostopne jame. Po izkopaninah se da sklepati, da je živel v jami pr* Energični ukrepi proti draginji v Bolgariji Sofija, avgusta, p. Policija je davi v Ruščuku aretirala 26 tamošnjih trgovcev ker so podražili živila. Vseh 26 aretiran -cev so odvedli v zapor. Za take prestopke so določene zelo stroge kazni Avtoprevoznik Baje umrl Ljubljana, 8. avgusta. ^ .jrici je umrl pred petimi dnevi znan. avtoprevoznik g. Janez Baje, ki je stalno prevažal potnike med Idrijo in Ljubljano. Pred dvema mesecema je bil konfiniran v Ponzi pri Napolju na dve leti. Nedavno so ga prepeljali v zapore v Gorico, kjer ga je zadela kap. I Vojni minister general Živković v Gružn Dubrovnik, 7. avgusta, n. Minister vojske in mornarice se je danes z vojnim brodom ■ Hvaromx pripeljal v Gruž. Minister si je takoj po svojem prihodu ogledal vojašnico pešadijskega polka, pomorsko vojno akademijo in droge vojaške ustanove. (V ar od, ki pozabita brate v užnosti, tepta svojo čast! ..Bratri-bor" se brigu zafffe« Sorzna poročila. Čarih, 8. miuiHln, Umof^md 7.—, Pariz 20-2325, London 16J«, New Yortc 306.626. Bruselj 51-625, MSac 25 0875, Madrid 41.95, Amsterdam 206.85, Berrin 123.25, Dunaj 58.50, Praga 2240, Vitmmt 57-80, Bukareata 2j50l Slrar 9 Četrtek, a avgusta 1985. Stev. i7e< Bodi bo ponosni na svoje znanstvenike pro(cttr Srečko Brodar jje odkril in ruibkal paleolitsko postajo ▼ Njivicah pri Radečah Ljubljana, 8- avgusta. Skromnost je lopa če <] nos L. pri Slovencih pa velika napaka. Menda ni podrorja. ki bi se na njem ne udejstvova-h z mapo h i, ki ne zaostajajo za višino zahodne Evrope, vendar vemo vedno več povedati o uspehih tujcev. kakor o prizadevanjih nasfh umetnik ov. intelektualcev, znanstvenikov . .. Edino športne uspehe še nekoliko slavimo iz povzdigujemo. tCajmanj se pa govori o delu naših znanstvenikov, toda ne po njihov* krivdi. Njihovo de4o nedvomno zastarat, da bi pisali o njem vsaj toliko, kakor o mednarodnih pustolovščinah. Seveda so pa naši znanstveniki tudi zelo skromni in nimajo za seboj celib propagandnih uradov. O delu ameriških znanstvenikov piše ves svet toda predvsem po za^m^n ameriškega Časopisja Nadi znanstveniki nadi molče o svojem delu. kakor da jim je vseeno, ali laiki sploh zvedv> za nje ali ne. Res laiki ne morejo p-a vilam oceniti njihovega dela. toda dandanes je potrebna tudi za znanstvenemu delavca popularnost, posebno še pri na-s. kjer ne uživa bas velike zaslombe ter mora delati skoraj brez vsake podpore. Brez sredstev, br^z priznanja pa pri nas znan stvenM« ne more delati, saj med našimi znanf?twnHni delavci ni milijonarjev, ki bi se posrvt=^^U znamoaii iz športnih nagibov. Ob *ej priliki se nam sodi potrebno spregovoriti o znanstvenem delu prof. Srečka Rrola-ria. ki je odkril in raziskal paleolitsko postajo v Njivicah pri Radečah in ki delate Že ve? let v Potočki zijalki na Ol-5ev; Te dni je izJel kot poseben odtis Glasnika MogejBŽkega društva za Slovenijo znanstveni ^p's prof. Brodarja, ki v njeni opi-snjp novo paleolfteko post ado v Njivicah- Jamo v Njivicah so odkrili lani marca, ko po gradili banovinsko cestlo Radeče-Li- tija. Celjsko Atuzepko drolNo je poslalo tiikoj prof. Brodarja v Njivice ker so v jami našli več kosti, ki so se pozneje izika-j zale kot ostanki jasnekega medveda. Raziskovalec se je kmalu prepričal, da gre za rjcvo paleolitsko postajo. 39. marca so sedeli ko pa (t i. Jama ni velika in obsega njena površina okrog 40 m2. V nji ao odkrili ostanke kosti 12 jamskih medvedov in kosti petih drugih živali. Primitivnega koščenega orodja so našli okrog 30 komadov, cMfim so odikrili kamnitih orodij (artefaktov) 12 m sicer izdelanih iz eruptivnih kamenin. Sledovi pračloveka, odkriti v jami, izvirajo izza začetka do viška aadnje ledne dobe, t. j. za okltfcg 20.000 let pred nami. T& postaj« je ne&oJrko starejša od Potočke si jelke. Profesor Brodar je raziskal jamo v Njivicah natančno in strogo po znanstvenih načelih. V publikaciji je iačrpno sJtSJSSSsa] raziskovanjem kuliturnih oet«nkiov kamnite mislfti moramo, da se prof. Brodar bafvi s raziskovanjem kulturnih ostankov kamnita (paleolitske) dobe poleg svojega poklicnega dela, ki zahtev« že samo po eebi celega moža. in posebej se moramo otocudomta njegov elaborat, ker je jamo v Njrviean obdelal lani. ko je raziskoval, kakor vsako leto. tudi Potofiko zija>ko na Olševi. O uspehih njegovega de Vi v Potočki zijalki sprego-\*yrrmn prihodnjič. Prof. Brodar razisknje Potočko zijalko vsako leto med šolskima por čitnic2'mi. visoko v gorski samoti, kjer se posveča povsem znanstvenemu delu s pravim fanatizmom. PotoSki zijaliki je že priboril znanstveni sloves daleč čez naše meje m nastala je že m>v»a veda o njegovih odfcritjih. Olševska kult ura — olšovjen — je že znano ime v znamstvenem svetu, mno-eo bolj znano kakor je pri nas ime Potočke zi^alke in profesorja Srečka Brodarja. Tri težke nesreče Otročicek padel v živo apno — Z dletom si je prebodel trebuh — živina pomandrala kolesarja petila na cesti med Črnučami in Trzinom Okrog 23 se je peljah 241etni zidar France Tehovnik s svojim prijateljem s kolesom od nekod z Gorenjskega proti Ljubljani. Ko pa sta kolesarja pri vozila do klanca pred Črnučami, se je naenkrat pojavila pred njima velika čreda govedi, ki jo je ganil gonjač nekam na Gorenjsko. Kolesarja »ta bila toliko neprevidna, da sta za-vozila med živino, ki se je jela zaradi luči plašiti. Tehovnik je padel in so ga krave in voli dobesedno pomandrali. Istotako je padel pod živino tudi njegov tovariš, vendar ob kraju ceste, kamor se živina ni zaganjala. Odnesel je I samo lažje poškodbe, d očim so Tehovnik a prepeljali v bolnico z zlomljeno hrbtenico in drugimi težkimi poškodbami po vsem životu. Na cesti sta ostali obe kolesi, popolnoma strti. Skavti v džungli Litija, 8. avgusta. Triko;, kjer se izliva potok Reka, ki teče tudi skozi Šmartno, v reko Savo. je zaraščen z visokim trsjem in drugim bujnim rastlinstvom. Tu je imela že od nekdaj litijska mladina svoje največje veselje, ko je delala skozi neprehodno parcelo steze in pota in uganjala svoje divje tarzanijade. Kraj so krstili sa Džunglo in danes ga poznajo pod tem imenom vsi. V Džungli vladajo letos nove razmere — semkaj so se naselili litijski skavti. Naša mladina se je zanimala za ta svetovni pokret že več počitnic, letos pa je dravska skavtska župa potrdila litijski steg skavtov, ki so si nadeli ime po Matjažu, starem slovanskem kmečkem kralju Taborišče Matjaževega stega je lepo urejeno in ograjeno Središče prostora je določeno za taborni ogenj, koder se zbira mladina zvečer. Takrat je čas obiskov, saj hodvjo Ljubljana. 8. avgusta V Zg. Šiški, na vrtu hiše št. 77, se je včeraj popoldne okrog 16.30 pripetila težka nesreča. Pri Lotričevih so včeraj gasili apno in sicer v jami na vrtu poleg hiše. Pri delu sta bila zaposlena dva brata Lotriča, pomagali so pa tudi drugi domači. Apno, in sicer okrog 600 kg so že do dobra ugasili in baš nameravali jamo pokriti z deskami. Okrog jame je stalo več ljudi, med njimi soproga Vladimirja Lotriča, lastnika hiše. 2 njo je bil tudi 20 mesecev stari sinček Janezek. Ta se je kljub materini pazljivosti pognal proti jami, kjer rrru je na mokrih tleh spodrsnilo, da je padel naravnost v pravkar pogaženo a-pno. Vsi prestrašeni so se odrasli nemudoma pognali za njim in potegnili do vratu v apnu tičočega otroka iz jame. Janezek pa je bil že ves opečen. Hitro so pozvali na pomoč v bližini sta-nujočega zdravnika dr. Meršola, ki je nesrečnemu otročiču nudil prvo pomoč in odredil prevoz v bolnico. Vsako zdravljenje pa je ostalo zaman in je s'nnček edin ček v bolnici že ob 18. poškodbam podlegel. Ne&reča je včeraj zahtevala še eno smrtno žrtev. V bolnico so snoči pripeljali 53-letncga posestnika Janeza Per-neta iz Malega Ločnika pri Vel. Laščah, ki je doma popoldne z dletom o-bdplava! kos kamna. Pri delu mu je naenkrat dleto spodletelo, da se je z vso silo sunil z ostrino v spodnji del telesa. Hjpoma je nastopila močna krvavitev in krvi ni bilo mogoče ustaviti. Proti večeru so popolnoma oslabljenega mož?, prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa je ponoči umrl. Tretja huda nesreča se je ponoči pri- ofe prvem mrak« na obisk domači in znanci. Za skavte vlada namreč živahno zanimanje. Vsak dan se prijavljajo novi Sani. Sedaj Je ta pokret kot nalaSČ sa našo mladino. Nak skavti se posvečajo tovarištva in sportu sredi lepe narave Goje kopanje, plavanje In veslanje. Zjartraj imajo redno telovadbo, sploh pa so ves dan na aoineu in svežem sraka. Dokler ne zaveje večerni hlad, imajo edino uniformo: kopalne hlačke. Po gotovem reda pa so zaposleni pri dnevnih poslih: sami pripravljajo hrano in jo kuhajo, nosijo iz bliinejga stnden&a vodo, hodijo v Litijo po orano itd. Dela Jim nikoli ne zmanjka. Čez dan in ponoči pa ae vrate straže pri vhodu v taborišče. Pridno se seznanjajo tudi s pravili m predpisi Asttsii organizacije. Na& dopisnik je obiskal šotorišče v družbi večjega Števila Litijanov, navzoč pa je bil tudi viSji vojaSkf dostojanstvenik z Juga naše 11 lave. Mladina Je priredila gostom pozdk-v atrnmno po vojaško Z lepim nagovorom je častnik bodril mlade skavte, naj nadaljujejo v dela, ki so si pjo saim izbrali. Te dni prispe iz Ljubljane poseben instruktor, ki ga pošlje dravska župa skavtov. Kakor čujemo, se bo vršilo pri nas prihodnje leto veliko skavtsko taboren je, ki se ga bo udeležilo več stegov iz nase banovine. Litijski skavti pe bodo pod vodstvom svojega stegovodje Pleničarja storili vse. da bo Litija dostojno sprejela pod svoje okrilje skavte iz vseh krajev naše banovine. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4. 7 in 9 ori senzacija OTOK IZOTJBLJENIH BRODOV Vstopnina za parket Din 3.50 OUZD v Juliju Ljubljana, 8 avgusta Okrožni urad za zavarovanje delav* cev v Ljubljani objavlja statistične podatke o stanju zavarovanja v juliju. Povprečno je bilo zavarovanih 50.880 (—1144) moških ki 31.392 žensk (+521) skupaj 82.212 (—623). Bolnikov je bik> 2218 (—73) Povprečna dnevna zavaro* vana mezda je znašala 22.19 (—0.38), celokupna dnevna zavarovana mezda pa 1,824.234.80 (—45.432) Številke v oklepaju pomenijo porast odnosno pa* dec v primeri z julijem lanskega leta. Število zavarovanih delavcev je bilo v juliju za 978 manjše nego v juniju t. L 82.212 napram82.490. To je vsakolet* ni sezdjski padec zaposlenosti, ki še ni povsem pojasnjen. Glede na lansko le* to je število zavarovancev manjše za* radi izločitve gotovih skupine delavcev lz zavarovane obveznosti, na primer delavci na račun bednostnega fonda. Odstotek bolnikov je sicer od junija narastel za 0.06%, glede na julij lan* skega leta je bil za 0.07 manjši. Z man j sanje odstotkov bomikov gre samo na račun moških, povprečna dnevno za* varovana mezda, ki odgovarja pribfrž* no faktičnomu zaslužku povprečnega delavca, je začela zopet rapidnejše na* zadovati. Vse kaže, da so začele delav ske mezde zopet v večjem ofcsesn pa* dati. Iz Celjs _c Kolesarji bodo dirkali. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 11. trn. ob priliki Obrtne razstave v Celju medklubsko kolesarsko dirko na progi Celje —Podplat-Poljčane-Konjice-Celje (80 km) za glavno skupino in na progi Celje-Konji-ce-Celje (50 km) za juniorsko skupino. Start glavne skupine bo ob 8. zjutraj pred gostilno »Zeleni travnik«, cilj pred gostilno Svetel na Mariborski cesti, start juniorske skupine ob 8.30 pred gostilno Svetel na Mariborske cesti, cilj istotam. Prijave sprejema od vštete sobote 10. t.m. trgovec g. Avgust Šumer v Celju. Prijavnina 10 Din, na startu dvojna. Vozi se po določilih tehničnega pravilnika KSKJ.Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se mora strogo ravnati po cestno policijskih predpisih. Pravico starta ima-ji vsi dirkači klubov, ki so Sani KSKJ in so v posesti savezne licence za leto 1935. Darila so naslednja: prvak glavne skupine prejme krasen pokal, darilo obrtne razstave v Celju, prvak juniorske skupine pokal Kluba slov. kolesarjev v Celju, drugo mesto vsake sku- pine darilo, tretje mesto kolajno, Četrto, peto in testa mesto diplomo. Udeleženci imajo ugodnost polovične vozni ne na železnici. Vsakdo naj kapi na odhodni postaji ali pri Putnika rumeno legitimacijo K—13 za 5 Din in celo karto do Celja. Te karte v Celju ne sme oddati, ker velja aa brezplačen povratak. —c Umrla Je v sredo v Za vodni pri Celja v starosti 78 let posestnica ga Roza Esihova s Polskave, mati mesarskega mojstra g. Matije Esiha na Bregu pri Celju. Truplo bodo prepeljali na Pblskavo, _ V Novi vasi pri Cel j« je umrl ▼ sredo 661etni delavec Nikolaj KobaL —c Betona kopanja t Savinji je nekoliko popustila, ker se jeSavinja zaradi deževnega vn h in padca zračne temperature znatno ohladila. Ce bo nekaj dni lepo, bo tudi število kopalcev doseglo prejšnjo višino. kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9V4 zvečer FIlm petja in smeha PARIŠKA DEKLETA mina 4.50. 6.50 in 10 Dic Sokolska lutkovna šola v Ljubljani Ljubljana, 8. avgusta. Po sklepu zadnje seje m z odobrenjem sokolakih žup Celje, Maribor in Novo mesto bo ?Vupna lutkovna šola od 15. do 18. avgi a v Ljubljani, v mali dvorani Ljubljanskega. Sokola v Narodnem domu. Istočasno bo prirejena lutkovna razstava. Vsa društva in čete pozivamo, dn pošljejo v šolo člane in članice lutkovnih odrov, pa tuda tista društva in čete, ki sicer lutkovnega odra nimajo, pa ga nameravajo ustanoviti Za skupno prehrano in prenočišče je preskrbljeno ter bodo znašali stroški za osebo Din 28. dnevno. Vsi udeleženci tečaja morajo biti 14. avgusta t.l. zvečer v Ljubljani in se javiti v Vajesniškem domu, Lipičeva ulica 2. kjer bodo dobili vse nadaljne informacije. Vsd hitkovnd odri naj pošljejo za lutkovno razstavo nekaj lutk, po eno kompletno scenerijo in fotografijo o-<$ra, ali jih morda imajo, na naslov: Lojze Kovač. Ljubljanski sokol, Narodni dom. Spored predavanj lutkovne šole je tale: 1. zgodovina lutkovne umetnosti, 2. plastika, 3. slog, 4. slikanje dekoracij, izdelava glav iz mase, 5. postavitev stalnega in premičnega odra, 6. ročne Sanke, 7. slikanje glav, 8. oblačenje lutk, 9. izdelava gibljivih hitk, 10. kabaretne Lutke, 11. razsvetljava odra in razni efekti, 12. recitacija, 13. organizacija lutkovnega odra ter praktične vaje, 14. kritika šole in debata udeležencev šole. Predavanja bodo po vzorcu lutkovne šole COS, ki je boda letos od 8. do 10. junija v Pragi. Župni odbor je prejel že precej prijav, vendar pa prosimo vsa bratska društva in čete, da takoj pošljejo prijave in vrnejo vprašabie pole. V šoli bodo predavali priznani strokovnjaki, zato obeta šola izreden užitek in korist. Denar je hotel delati Višnja gora, 8. avgusta. Našim orožnikom je prišlo te dni na ušesa, da tam v Žalni v neki hiši ni vse v redu. Včeraj so se napotili tja in pogledali malo v hišo revne družine Dro-bnJčeve. V hiši sta prebivala samo 65 letna mati in njen 19 letni sin Staiiko, ki je uslužen kot pekovski pomočnik na Grosupljem. Orožniki so našli v hiši tri negativne odtise kovancev po 10 in 20 Din. Odtisi še sicer jasno kažejo na poizkuse, vendar je bil pa podan dokaz, da se je pripravljalo ponarejanje denarja. Zato so orožniki mater ni sina aretirali in izročili sodišču v Višnji gori. Stanko je baje pri zasliševanju izjavil, da bi denar ponarejal, če bi se mu bilo posrečilo. Preiskava bo pokazala ali je fant bolj sposoben mešanja testa ali za kovanje denarja. O tem bo lahko razmišljal v predskavelnemu zaporu. (Bel KOLEDAR Danes: Četrtek. 8 avgusta katolici ni: Cirijak in tov. Godcvslav. DANAŠNJE PRIKKDITVJ2 Kino Matica: Pozdravlja in poljublja te Veronika Kino Ideal: Pariška dekleti Kino Dvor: Otok izgubi jenih bn dov Kino Šiška: U k rad K so ji otroka DEŽURNE LEKARNE Dines: Dr. JCmet, Tvrševa cesta 41. Trnkoezv ded. Mestni trg 4 Ustar Še lenburgova ulica 7. Iz Maribora — Tragična smrt dekle. V zgornjem Jakobskem dolu je bila pri Rraokovih uslužbena dekla Alojzija Ungerl. Po nesrečnem naključju je prišla pod voz ki je z zdrobljeno lobanjo obležala mrtva na tleh. — Slomškova čaša v muzeju. Tukajšnja muzejska uprava je dobila stekleno laško, ki jo je svoj čas rabil škof AM. Slomšek. Na eni strani čaše je Slomškov škofovski grb, na drugrj pa latin-ski napis. — Žejni in požrešni rokomavhi so ae vtihotapili v hišo posestnika Ivana Kaca v Tomaškovi vasi ter odnesli ,*azno obleke, jediLnega orodja in druge reči. Potem so se podali v klet, kjer so se najedli in napili, pipo soda pa bo pustiti odprto, da je steklo iz ?oda vso vino. Posestnik Kac trpi občutno škodo, za drznimi in nenasitnimi rokomavh pa se vršijo poizvedbe. — Kako je z letino. Iz okolice nam pišejo: otave ne bo mnogo, pač pa obetajo jabolka dobro letino, vinogradi dobro trgatev, če ne bo toče. Krompir in pomladanski posevki obetajo pran/ malo, travniki v agornrjih legah so popolnoma ožgani. _ Gramofon. PeHji. oblaka. ,. Pri j>n«e- flhmikiii Primožu MHima-rjc v Potrajrm so neznatni storilci vlomili ter mu odnesli umimo-fon. čevlje, obletee m (irosre reči v skupni vrednoslii okoli 1600 dinarjev. — Gori ! Poaesrtmici Neži Kak v Ptmr?o&A.h pri Ma-rrbora je pogorela M$a. Oe^i J*" najbfrž podtaknifla tj!obrva roka, ELITNI KINO MATICA " Tel. 21-24 Te* 21-24 Samo danes ob 4 , 7*4- *n uri FrflLnciska c ...al v POZDRAVLJA IX POLJIBUA TK VERONIKA Globoko znižane cene. ŠAH Naci j ©nalili turnir Ljubljana, 8. avgusta Sno3 so se n ..vale prekinjene partije III. kola. Inž. 1'rek je kot Črni premagal Hrena M. Vidmar GrenČarskega, Preuifalk Nikoiića, Siska pa Jonketa. V B skupini je premagal Matvejev Lirula, Marek pa Beriča. Herbatin in Sikošek ?ta remizi rala Vae ostale partije so bile prekinjene. C. Vidmar bo najbrž izgubil nasproti R. Saviču, Lon-ger pa nasproti ?k>rliju. M. Vidmar Je prekinjeno partijo proti Hrenu dobil. Danes ae je pričelo IV. kok). Longer je že v otvoritvi nadigral Lini H in giadko zmagal. ŠiSka je v ortodoksnom damskem gambitu s precizno igro prisilil (iabrovška k predaji. Ostale partije so bile prekinjene. B. Savir stoji slabše proti Nikoliču. Nejasna je pozicija partije M. Vidmar _ lonke, mŽ. Pre* ima proti Grenčarskomu figuro za dva kmeta in napad, pozicija Carev — Hren je nejasna. C. Vidmar in Marek r>o*ta najbrž re-mmrala. Sikošek bo riobil nasproti Saviču R., ker ima premoč trdnjave. Matvejev stoji boljše na-proti Herb.itinu. dočim je pozicija partije Aubarić — ^rli nejasna. Pn*in-falk in Berie sta prosta. Stanje po IV. kolu: A skupina: Šiška 4, M. Vidmar 2*/tfl), Gabrovšek 2^, inž. Prek 2(1), Preinfalk 2. Jonke 1C1) itd: B skupina: Matvejev 2(1). Sikošok, C Vidmar, LongOl 1V2<1), Herbatin. Beri<< in Babarit 1(1) rM. Misli moderne zene — Moj mož je atrasen stiskač. Najbrž pridem na morje na počitnice sele s svojim bodočim možem. Najmanjši znesek 8 Din Beaeda 50 par. davek iS.- Din Lahka tetna oblačila bourett. kaša sport hlače, llster. perilo itd. v lep: izbiri zelo počen' naprodaj pri Prcskerju Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din ENTEL — AŽUR — PLISE izvrši ekspres MATE K & MlKEš. Ljubljana (poleg hotela štrukelj) MALINE sveže, lepe, dobavimo pod 100 kg po Din 3.50, nad 100 kg po Din 3.25. — Naročila oddati v mlekarni, Pražakova 15. 2415 STANOVANJE soba in kuhinja na Dolenjski cesti 12, se odda sa avgust xa lifi Din 2416 Inserirajte Inserirajte v „Slov. Narodu" F. LE F. 3122 — 26 OST- ČEKOVNI ttACUN ST 10.534 V LJUBLJANI BRZOJAVK. N A B O D N A TISKARNA LJUBLJANA ARODNA TISKARNA LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 KSUJK RAZLIČNE nSKOVTNTL. KAKOR: K U T >liit TISKOVINE* ČASOPISI*. TISKOVINE ^ .JIL BANKE, HRANILNICE^ POSOJILNIC? -.DNOSTNB PAPIRJE. KOLEDARJA. DIPLOM» UE. PROSPEKTE*. KATALOGJL RAČUN m t.iTTCKE KNJIGE*. CENIKE ENOBARW ...«.-1 ffi3t< r»T-.a»» \ Afl"'' f 1 • II* f Nenadoma nas je zapustil in odSel za sinom naš srčno ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod avcar j van strojevodja državnih železnic v pokoja. K večnemu počitku ga spremimo v soboto 10. avgusta 1935 ob 3. uri popoldne z Vidovdanske ceste štev. 9. V LJUBLJANI, dne 8. avgusta 1935. Joaipina, soproga, rd, Ivan, Lojzi, Franci, sinovi, in ostalo sorodstvo Stev.178 Četrtek, 8- avgusta 1935. Stran 3 DNEVNE VESTI — Iz državne službe. Imenovani so za podnadzornika policijskih agentov pri komisarijatu železniške obmejne policije na Rakeku podnadzomik pri* pravnik Vinko Seavničar. Za policij* skpga agenta I razreda zvaničnika po* hcijski agent II. razreda zvaničnik pri komisarijatu železniške obmejne poli* cije na Jesenicah Peter Bizjak, za poli, cijske?a agenta I. razreda zvaničnika policijski agent II. razreda zvaničnik pn upravi policije v Ljubljani Pavel skok. iremeščeni so: upravno pisarniška uradnica Eliza Bufon od uprave pohcije V Ljubljani k banski upravi, uradmski Pripravnik Franc Tovornik nJdrfavne^ zdra\ilišča v Topolšfci v občno državno bolnico v Ljubljani upravno pisarniška uradnica Mihaela Nogel^Banovcc od banske uprave k upravi policije v Ljubljani, uradniški pripravnik Vladimir Zorzut od občne državne bolnice v Ljubljani v državno zdravihsčc v Topolšici in zvaničnik Ivan Struc od sreskcaa načelstva v Ptu ju k sreskemu načelstvu v Kamniku- v višjo skupino je pomaknjena obrtna učiteljica na državni tehnični srednji son v Ljubljani Ana Cerk Xox- sodni tolmač. Apelacijsko socbsce v Ljubljani je postavilo g. dr -Min »na HIei\vc?sa;Trstcn5škeea. od vet, mskega prinravnika v Ljubljani. za stalno zapriseženega tolmača za fran* cosk: in nemški ie*ik na sedežu okrož* nega sodišča v Ljubljani. Sveža so'ara. zabel jeni makaroni hi špageti — Pekatete in Jajnine — so osvežujoča jed v poletnih dnevih. Gospodinje i ostrezHe večkrat svoji družini s to ceneno jedjo ! i ~~JZ *?lužbene&* Usta«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine *t. o.> z dne /. avgusta objavlja opro* stitev turistično propagandnega mate* naJa iz kraljevine hgipta od uvozne carme, navodila glede uporabljanja pripomb m opazk v uvozni carinski ta* riti. izpremembo § 10 in 12 pravilnika o brezplačni in znižani vožnji na že* leznicah in ladjah v državni eksploataciji pristop svobodnega mesta Udan&ka h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku, ratifikacija konven cijc za ustanovitev Mednarodne drui* be za kmetijski hipotekami kredit, pristop Avstralije k bernski konvenci* Ji za zaščito literarnih in umetniških del. izmeno ratiBkacijskih instrument tov glede konvencije o odškodnini de* Javcem za nezgode pri delu z Argenti* no, ratifikacijo konvencije za izboij* sanje usode ranjencem in bolnikov v vojskah z vojne, po Japanu objave banske uprave o pobiranju občinskih l"?' V*premembe v staležu držav* nih uslužbencev na području dravske banovine m razne objave iz »Službenih iNovin«. —Aemški znanstvenik v naši drža* vi. V torek zvečer je prispelo v Šibenik !:> znanstvenikov iz Dtisseldorfa. Vče* raj* so se odpeljali iz Šibenika na PKt* vieka jezera. ■—- Kočevju preti katastrofa. Odbor kočevske mestne občane je razpravljaj v torek o težkih posledicah, kri bi j* imela ustavitev dela v kočevskem pre* mogovniku. Dvorana je bila polna ru* darjev in rudarskih družin, zimaj je pa čakalo še 400 članov rudarskih dru* žiu. Soglasno je bila sprejeta obširna spomenica, ki ugotavlja, da je Kočevje gospodarsko im socijalno tako močno od visno od rudnika, da bi pomenila ustavitev dela v njem katastrofo. No* vih brez p os lenih bi občina nemogla preživljati. V kočevskem rudniku je delalo prej 400 rudarjev, zaradi skrče. nja naročil je pa padlo njih število na °4 m zadnje čase so zaposleni le še družinski očetje. Če bi ustavili delo, bi izgubila občina dobro šestino dohod* kov pleminarnega proračuna. Ker bi se pa njeni izdatki za podporo brezpo* selnih občutno zvišaM, bi nastala raz* lika najmanj za eno tretjino proraču* na, kar bi biio seveda nevzdržno. — Čudna stavka v Sarajevu. Že štiri dni traja v Sarajevu čudna stavka, zagradi katere se je ustavila vsa gradbena delavnost. Stavkati so začeli kmetje ki vozijo v mesto pesek, ker jim stavb ni-ki nočejo dati zanj toliko kolikor za* htevajo. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. julija je bila v dravski banovini svinjska kuga na 58 dvorcih, svinjska rdečica na 85 konjske garjena 9, kuge čebelne zalege na 3, in mehurčasti izpuščaj na 1. — Neznanega napadalci umoril. Ob* lastem v vasi Kuzmin blizu Mitrovice se je prijavil brezposelni mizarski po* močnik Dragotin Kasti, češ, da je umoril neznanega človeka in ga vrgel v Drino. Kasti je delal že kot deček v tvornici pohištva, a pred dvema mese* cema mu je bila služba odpovedana Nekaj časa je živel pri svoji materi v Beogradu, potem je pa odšel iskat za* služka. V bližini Banje Koviljače je se* del na bregu Drine, ko je naenkrat sto pil k njemu neznanec in zahteval naj mu da culico, v kateri je imel vsakda* nje potrebščine. Ker mu je ni hotel dati, mu jo je neznanec raztrgal in vr* gel v vodo. Potem sta se začela ruvati in neznanec ga je hotel udariti s ka* menom. Kasti je pa pograbil nož in za bodel neznanca, potem pa je še pahnil v reko. Od razburjenja in ruvanja se je onesvestil in ko je prišel k sebi je zagledal na tleh okrvavljen nož in se zavedel kaj je storil. Začela ga je pe* či vest in končno se je sam prijavtf oblastem. — Motorni čoln zgorel. Šef letalske* ga centra na Sušaku, mnogim Ljub* ljančanom dobro znani simpatični Ml* kola Vilhar je imel lep motorni čoln »Sv. Nikola II«, vreden nad 20.000 D. V torek mu je čoln v Martinščici zgo* reL Kako se je vnel, še ni znano. Čoln ni bil zavarovan. — Vreme. Vremenski: .. ^oved pra* vi, da bo lepo in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Spli* tu 32, v Skoplju 30, v Zagrebu in Beo* gradu 28, v Sarajevu 27, v Ljubljani 26.5, v Mariboru in Rogaški Slatini 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.3, temperatura je znašala 14.4. Poset angleškega brodovja. Angleško sredozemsko brodovje posesti tudi letos naš Jadran in ostane v naših vodah poldrugi mesec. Ker je tudi sredozemsko brodovje sodelovalo pri defilrranjn vse angleške mornarice ob 25 letnici vladanja kralja Jurija V., so priplule v nase vode nedavno samo križarkl »Pnrhha.Tn« !n ^Delhi« ter admiralska Jahta »Brioni«. Letos pa poseti naša pristanišča Bok o Ko-tonsko, Dubrovnik, Korčulo, Makarsko, Hvar, Starigraa, Split- Šibenik tn Hrvatsko Primorje vse angleško sredozemsko brodovje in sicer sredi septembra. Večina angleških ladij bo zasidrana pred Splitom, Na angleških ladjah bo okrog 12.000 mornarjev. Poveljnik brodovja je admiral DudJev Poant, naslednik admirala Siec-her-ja, ki je bfl lani vpokojen. — Najdeni kelihi. Na žandarmerijski postaji v Brežicah se je te dni zglasila trgovka Ana Gregi in prinesla tja Škatlo is lepenke, v kateri sta bila dva cerkvena keliha in sicer eden srebrn, zlomljen na tri dele, drugi pa iz niklja istotako zlomljen. To škatlo sta po izpovedbi trgovke pustila v njeni trgovini že pred meseci dva moška, s katerima je bila tudi neka ženska. Keliha sta bila nedvomno nekje ukradenu, vendar naenkrat še ni znano, kje. — Neznan goljuf. V restavracijo Matevža Perovška v Tacnu je prišel te dni neznan mlajši moški, ki se je tam nastanil, izdajajoč se akademika. Pripovedoval je, da pridejo za njim še inženjerji iz Zagreba in naprosil restavraterja, naj mu posodi gojzari-ce. PerovŠek mu je ustregel, nato pa si je »akademik* izposodil še nahrbtnik, čepico, palico in neke druge predmete, češ, da odide na Šmarno goro, kjer se bo vsa družba slikala. Neznani mladenič" je potem izginil in ga ni bilo ve2 na spregled. Oškodoval je Perovška sa okrog 600 Din, pustivši na nočni omarici v sobi samo svoj ilat umetni zob. — Priljubljeni pii»WJ Omtev Strnite ohljavlja v 33. številki >NAŠBGA VAIA«, tednika za radiofonijo, film. gledališče, sport in modo črtico »Prerajanja«. Priob-čen je tudi začetek krajše zgodbe, ki jo je napisal Anton Adamič >0 dobrih, slabih in zaljubljenih ljudeh.« Literarni del sa-klučuje krajša satira Mihajla Zodčenka »Post«. Filmska rubrika prinaša poleg številnih slik znanih Igralcev zanimivo kramljanje o novih kid turnih filmih. Nadaljuje se tehnični c!anek »Gledanje na daljavo«. Poleg stalne modne rubrike, ki prinaša vedno najnovejše aktu aha »rti, najde vsak radijski poslušalec na 12 stranski prilogi pester programski spored važnih evropskih oddajnih postaj in pregled najvažnejših glasbenih in dramskih prireditev. Vsak, kdor se zanima, naj piše na upravo, da mu dostavi brezplačno in brezobvezno eno številko te nase najboljše ilustrirane revije »NAS VAL« na ogled. Naslov: Radijska revija »NAS VAL« Ljubljana, Iz Ljubljane —lj Kolesa v Ljubljani in okolici nikakor še niso varna pred prijatelji tuje lastnine. Nasprotno, baš v zadnjem času postajajo tatovi koles cimdalje podjetnejši. V Ljubljani ne mine daru da ne bi bilo izvršenih kar po več tatvin koles, ki jih tatovi neznano kje spravljajo v denar. V zadnjih dveh tednih je bilo ukradenih v Ljubljani nad 20 koles in sicer z najrazličnejših mest. Policija domneva da tatovi kolesa prodajajo kakemu nepoštenemu mehaniku, ki jih predelana spravlja spet naprej v promet. Kakor pričajo številne prijave v pogledu tatvin koles tudi na deželi ni nič boljše. u— V Logarsko dolino odpelje odprt avtobus v nedeljo 11. t. m. ob 5. izpred bile-tarnioe Putnik-a za nebotičnikom. Cena vožnje 95. Din. Prijave do sobote pri Putniku. —lj živilski trg bo končno urejen. Naj večji nedostatek našega živilskega trga je bil doslej, da ri bdi tlakovan ter da se je prašilo po živilih, škropljenje in posipanje ni mnogo pomagalo. Jeseni in spomladi je bilo blato še skoraj večja nadloga kakor poleti prah. Lani so se lotili urejanja. Najprej so dobro utrdili tla. Nekateri so pričakovali, do bodo že lani katra-nizirah tlak, toda podlaga za spram ek_ airanje se mora dobro utrditi, zato šele zdaj končno urejajo vozišča in trg. Delo ne more povebno hitro napredovati, ker med tržnimi urami ne morajo delati. —lj Zelo blatno je zopet Cankarjevo nabrežje. Zdaj je na njem precej živahen promet in ker je pred dnevi malo deževalo, je na cesti do gležnjev blata. To nabrežje je nekakšna izjema med našimi cestami, ki so jih zadnja leta precej zboljsali, tu pa mora biti blato, menda zato, da ne pozabimo, kakšno je. —lj Na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili popravni izpiti in sicer: pismeni višji tečajni izpit dne 24. avgusta ob 9. uri, pismeni razredni za privatiste 34. ob 9. uri. Ustni višji tečajni izpit in ustni nižji tečajni izpit bo v nedeljo, 25. km. ob 8. uri zjutraj. Razredni popravni izpiti pa 26. in 27. avgusta od 8. ure naprej po načrtu, ki je nabit v veži poslopja. -—lj Posestnike novih hiš opozarjamo, da se bo vršil ustanovni občni zbor >Društva posestnikov novih hi£« v Ljubljani v soboto dne 10. t. m. ob 20 uri (osmih zvečer) v restavracijskih prostorih hotela Štrukelj. Na zborovanje vabimo tudi izvenljuMjanske posetnike novih hiš, ker področje društvenega delovanja je cela dravska banovina. Eno uro pred začetkom zborovanja se bodo v istih prostorih spre. jemali novi člani ter razdeljevala društvena pravila. —lj Orjunao pripravljam! odbor okraj sv. Peter-Vodinat ima ustanovni občni »bor dine 10 t. m. ob 20 uri v gostilni Zupančič Leopolda, Jeg-Hčeva cesta. Članom Udeležba dolžnost. —lj Društvo »Soča« v Ljubljani prosi vse primorske, koroške in druge narodne noše, ki se udeležijo naše proslave v nedeljo 11. t. m. v vrtu Narodnega doma, da pridejo danes zvečer ob 8 url k Levu k toza-devnenvu razgovoru. Prireditveni odsek. u— V kapeli slov. starokatoll&ke cerkve v LJubljani ne bo v nedeljo 11. trn. shizbe božje, ker bo v Kranju oh 9. v dvorani pri »Novi pošti«. Na praznik Vnebovzetja Dev. Marije aH Velike gospojnJce 15. t. m. pa bo 9. slovesna elužba božja, katero bo upravil br. Radovan Jošt iz Zagreba, priti Igoval pa bo br. Franjo ŠeguLa ii Maribora. — I j Moške srajc«, pižame, majice,Kravate in nogavice, kupite najbolje pri znan: solidni tvrdki Miloš Karničnik Stari trg. Iz Litije — Stavbno gibanje. Tik kolodvora in poleg hiše gostilničarja g. Staneta Lapa so pričeli kopati ta teden temelje zrn novo hi&o Čevljarja g. Ivana Kavška. Svet je last državnih železnic, ki je odstopila stavbišče g. KavŠku v najem za letnih 50o Din. — Sokoli na Ponovičah. Sokolsko društvo Ponoviče bo imelo v nedeljo 11. t.m. svoj 2. javni nastop. Na Ponovičah imajo že lasten Sokolski dom. v vsem okolišu pa je mlado društvo razvilo živahno sokolsko delo in telovadbo so dvignili na zavidanja vredno višino. Zato obeta biti nedeljska prireditev lepa »kolska manifestacija. Udeležite se je vsi. Nedeljski lovec — Želite dvocevko ali enocevko? — Dajte mi enocevko. saj vendar ne morem meriti na dva zajca, naenkrat. Iz Novega mesta — Nesrečne dneve so kar po vrsti doživeli trije težko poškodovani, ki se zdravijo v kandijski bolnici. Tako je trgovec Kolenc v Dol. Nemiki va^i pri Trebnjem skočil na nimo vozeči težko naloženi More tov avtomobH. Hotel je vprašati ali je zanj kaj prišlo. Avto pa, ki je imel še vedno svojo brzino, dasiravno se je ustavljal, je potegnil za seboj Kolenea, ki mu je istočasno spodrsnilo. Padel >e pod aadn je kolo, ki mu je popolnoma zdrobilo levo nogo. žertev automobile nesreče je postal tudi 7 letni pos. sin Makse Alojzij iz Biske vasi pri Mirni peči z otroci se je igral na cesti in hotel je v zadnjem hipu skočiti čez cesto, ko je privozil mimo avto. Kolo je malčku posnelo kozo z glave, ga težko poškodovalo na roki, zlomil si je tudi rebro in se težko pobil po hrbtu. 6 letni Rifelj pa bi bil rad nabral hrušk. Zato je zlezel na drevo, pa je padel 4 m globoko ter si zlomil levo nogo v stegnu* Zločinska roka požiga Skrivnostni požigi v Dobrničah pri Trebnjem — V enem tednu petkrat gorelo Dobrniče, 6. avgusta Prijazna vasica Dobrniče pri Trebnjem, o kateri se le redko kaj čuje, je postala žrtev skrivnostnega požigalca, ki s svojimi še bolj skrivnostnimi požigi, takorekoč pred očmi vasčanov, gasilcev in orožnikov upepeljuje domačije, ne, da bi ga kljub največji pažnji varnostnih oblaste v, ki so noč in dan na nogah, mogli prijeti. Dobrni-skd požari, Id že teden dni razburjajo v a ščane ta okolifiko prebivalstvo sploh, so posebnost zase in jih po načinu in izvedbi ni niti prbližno primerjati, z onimi, ki so pred časom vznemirjali Ptujsko polje. Da&i ee požar od požara po končnem efektu, pa naj si bo ogenj podtaknjen ali povzročen po nesreči, v bistvu prav nič ne razlikuje — kup razvalin In Žalostno pogorišče ostaneta po tem ali onem požaru — povzročajo podtaknjena požari med ljudstvom pravo razburjenje in se večjo paniko, ki se ob ponavljajočih se požarih v enem in istem kraj« ali okolici stopnjujejo v vseobčo grozo, po svojem učinku za ljudi navadno strašnejšo od požara samega. V Dobrničah gori. že teden dni se ponavljajo požari in upepeljujejo domačije. Vsa čnječnost lju-dstva, gasilcev in orožni-šttva ter straže krog posameznih poslopij pa požigalca ne moti. Njegova drznost premaga vse ovire in Dobrniče postajajo postopoma plen plamenov. Zato je ljudstvo danes v svoji grozi uverjeno, da Dobrniče morajo pogoreti in povzročajo take in tako pretirane govorice med ljudmi željo, da, če je namenjeno, da pogori, naj čim p reje. da bo že konec duševnih muk. Skrivnosten neznanec požiga nemoteno naprej, posebno podnevi, ko bi človek mis Ml. da se bo ob tako strogih varnostnih ukrepih ne bo upal pojaviti v vasi. Kakor je skrivnosten požiralec je tem večja zagonetka podtikanje požarov samih, za katere je dognano, da so povzročeni po nekakih prav primitivnih domačih peklenskih strojih, ali petardah. Vsi požigi, ki jih je bilo v enem tednu že pet, nastajajo po tem, ko se ob močni detonaciji razleti požigalčeva priprava v poslopju, kjer je nameščena. Prava zagonetka peklenske priprave pa je v tem, da ne pusti za seboj nfkakih sledov. Zato je verjetno, da mora brti nekaj malenkostnega, ki povzroči le močno detonacijo z ognjem, ki namah uni. ča vse sledove eksplozivne priprave, nameščene navadno na kraju, kjer se ogenj lahko hitro raz&iri. Ljudstvo je silno zbegano in po presta-nih naporih tudi že tako izčrpano, da posebno ponoči ob vsakem roptu v hiši misli na najhujše. Ta skrb, bojazen in pa razne fantastične govorice o novih napovedanih požarih povzročajo v vasi neznostne raas-mere. Sumničenja podajo sem in tja, posebno pa ljudski glas dolži požarov, odnosno so ljudje prepričani, da so požari naročeni po tej ali on! zavarovalnici. Zato ljudje sploAno sumničijo zavarovalne agente posameznih družb in sta dva bridkost teh »km a/mer nih govoric le okmsila Ed>a — (Jojnactn — je pri vseh požarih pridnu gasil ta se obenem zanimal za obstoječa zavarovanja. Druiri, ki mu je zavarovalna »taroke poklic in kruh družini, je po svoji dolžnosti te dni no zavarovalnih poslih po-setll Dobrniče. Nadejal ee je pač aaalužkn Idudski glas pa ju je takoj obsodil; govorili so celo o begu neznanca od požarnega objekta in kmalu je bil ta neznanec po ljud6ki domisli identičen z zastopnikom m-ke zav. družbe v Trebnjem, ta smota. K< je bil drugič zopet v Dobrnriču, je kmalu njegovem odhodu nastal požar. Prvi pa je zopet pridno gasil Pod tak ion i okol-nostmi je neizogibno sledila aretacija obeh in zdaj sedita t preiskovaLnem zaporu. Med tem pa je v Dob«mičan izbruhnil že peti požar ... PožigaJca bo vsekakor iskati drugod, ne v zavarovalnih družbah ali njih zastopa k i h. Le dobremu poznavalcu razmer mom jo biti prilike v Dobrničah tako znane, do se mu vodno posreči pred očani straž za netiti požar z eJtsplozivnimi snovmi. Ker vaščani pričakujejo se na.! ulju i h požarov, so vsa poslopja vičinoma izpraznili. Posebno letošnje pridelke, žito ta drugo so prenesli v župnijske shrambe in j h tako skrbno zastru^ui, da požigalcu požar tu ne bo uspel. V vedni pripravljenost: h tudi domači gasilci z niotorko. Pa tudi okoliške gasilske čete v Trebnjem, na P(>-nikvah. Veliki Loki, v Zužt-inb^rku, Za-gradea in na Opčinah ?o v stalni priprav Ijenosti. Teževa je le, da v T>obrn:čah primanjkuje vode in je gašenje prav težmvBuc Ne glede na vse varnostne DfaPSpe pričakujejo ljudje še novih požarov, ker je na delu zločinska roka — morda s:o!;<-;t —. k' nad požan :n strahom ljudstva n/iva ki pa ne bo prej nehal požigati. dokler ne zalote. Ako ga dobe v rok*- rnzbwjenl ljudje, hi ga linčali na mestu. TV> danes j pogorelo 5 vaščanom in le v metu prime "i se je posrt^čilo požar takoj po eksploziji udušiti. Prvi požar je nastal v pooofloljfili in je bilo v presledkih dO nedelje, ko Je ogenj izbruhnil tnkoj po prvi jutranji m;i'i, š«. 5 pr.sorekev. škoda, k! še ni ocenjena je ogromna. SPORT — Motocikli&ka mednarodna dirka na Ljubelj bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. uri dopoldne. Pripravljenih je 14 inozemskih in 25 naivih tekmovalcev. Za poset dirke je najboljši jutranji turistovski vlak, k. vozi naravnost do Tržiča, od tam ugodna zveza z avtobusi do Sv. Ane. Izrecno od-borove seje dnevno ob 13. tiri v k n varni »Europa.t — zaradi nujnih poslov v z\«/.i z ljubljansko dirko. smtut Sokolsko društvo Ljubljana III sklicuje za soboto, dne 10. avgusta ob 8. uri zvečer v telovadnici na letnem telovadiaču ob Tyrsevi cesti članski sestanek, na katerem se bo razgovarjalo v delovanju društva v bodoči sezoni. Za članstvo vdelež-ba obvezna! Uprava, Domača vzgoja '— Kaj vidim, tvoj sinko je star sele Seat, let pa že nosi boksarske rokavice! Mar ga hočeš vzgojiti za boksarskega sampijona? — Kaj ae! Odvaditi ga hočem samo vtikanja prstov v usta. HARiJ S KALAN ROMAN Sida Silan ova Napel je misli in mimo njega je adre-velo tisoč načrtov. Rodili so se, zaživeli m spet umrli, kakor iskre razbeljenega železa. Ustavil se je šele zadnji. ^Izginiti iz Hrušndce in is Slovenije, oditi nekam daleč s Sido in pričeti znova. A kaj, kako? Treba bi bilo rešiti vsaj nekaj, kar bi zadostovalo za prvo silo in začetek.« Spomnil se je nekih viog, ki jiii je imel v mariborskem denarnem zavodu, a te vloge so bile stare in banka je že imela dekret o zaščiti. »Ko bi jih prodal... Četudi za polovico vsote? Vzel bi denar in odpotoval. A kam? To bi bila sleparija. Zasledovali bd me m prej ali slej našli. Povrhu vsega še tiralica — zapor ... Vse to je treba temeljito premifehMl preikalkuli-rati ...« Vstal je, položil pištolo nazaj v predal in ga zaprl: »Za zadnje je še vedno čas.« Odšel je ven, na dvorišče. Izpod oblačnega neba so se vsipale drobne snežinke in sedale na prejšnji, trdo zamrznjeni sneg. V snežnem metežu je rdela vsa okolica kakor v čarobni zamaknjenosti, same iz to^arie se je oglašala monotona pesem tkalnih strojev, na levi je pa zamolklo sume:i 5ez jez nnpol zamrznjena Jasnica. Silan se je ozrl po svojem nekoč tako ponosnem domu. Zastrmel se je v mogočno stanovanjsko poslopje, v gospodarske zgradbe, molčeče žage in pogled mu je ušel še t je preko njih v pobočja Pohorja, Icjer so se v snežni kopreni izgubljali le se na videz njegovi gozdovi. Vse je bilo tako kakor aa Časa njegovih mladih in moških let, za časa njegovega neomejenega goepodovanja, samo nova stavba tekstilne tovarne je ubijala iluzijo. Stala je tu sredi stare Silanovine kakor strašna pošast in ropotala. Silami se je zazdelo, da drobi z jekienim zobovjem njegov dom, kraljestvo treh Silanovih rodov. Z neizprosno vztrajnostjo melje vse v pesek in prah in se ne utrudi niti za trenutek. Kdo bi zaustavil to mletje? Kdo oofctoanfl to pošast? Zmlela je Sflanovmo m odfpira svoje strašno žrelo še po njem, po zadnjem od vsega, kar je ostalo ... Nač ni čutil januarskega mraza, ki je rezal v kosti m mozeg. Rik> mu je vroče, da so mm znojne kaplje polzele pa čelu in z globokimi brazdami preoranih licih. »Konec ... Kaj naj s+oaim? Naj stopim k Sidi?« Nameril je korake h glavnemu vhodu, a noge so mu bile tako težke, ko da bd se železo držalo podplatov: >Naj JI povem? A kako? Moram ...« Sključen, kakor docela izčrpan starec, je potrkal na njena vrata, »Papa . .. Kaj se je ugodilo ?« Je vzkliknila in mu skočila nasproti. Nikoli, v vseh teh mesecih, m prestopil praga njene sobe in tudi sicer je govoril z mjo le malo, samo čisto vea&danje besede, ki se jim ni bilo mogoče izogniti In sedaj prihaja k njej, v njeno sobo, sključen in zlomljen .., >Kaj se je ggodilo?« Da, nekaj se je moralo agodfta, nekaj usodnega. Sida je crrtila nagonsko, kakor čuti vsaka ženska, vse velike stvari, četudi ne ve kako m ne zakaj. Toda njeno, iz te slutnje porojeno vprašanje mu je samo na stežaj odprlo vrata, pred katerimi bi se sicer dolgo mučil. Zruši! se je na stol in dejal ubHo: »Si dovolj močna?« »Saj sem tvoja hči. Govori, prosim te!« »A jaz nisem več tvoj oče, lAmui več SSlan.« »Papa ...« »Končano je.« »Kaj?« »Milanska rvrdka je napovedala stečaj . . .€ »T?oja dolinica? Moj Bog!« »Porušila se je zadnja podlaga.« »Je vse izgubljeno?« »Vse. Skoraj milijon lir.« »Saj ostane Še Silanovma.« »Stala je samo še s to podlago.« »In tovarna?« »Postane izključno Roganova laat.« »Pa ti ... jaz ... ?« »Izgubiva dom, premoženje, ime . . .« »Moj Bog! To je strašno, grozno.« »Strasno in grozno.« »Kaj naj tedaj storiva?« »To je zdaj vprašanje.« »Se ne da rešiti často nič ? Vsaj mafo.« »Poizkusil bom, a upanja ni veliko. Treba je delaiti naglo. Ko izve Rogan za ta udarec, bo prepozno.« »Eaenikrat torej še ne ve?<* »Upam, da ne.« »Potem hiti!« »Dobro. Odpeljem se takoj v Maribor.« Dasi prav tako strta in obupana kakor on, je na videč vendarle ohranila vedrost misli m dejanj- Pomagala mu je pri pripravi za pot in se hotela tudi sama peljati v Maribor z njim, a oče Je to njeno namero odločno zavrnil: »Na tej poti moram biti sam. Ena sama kretnja, ena sama beseda, pa se lahko vse pokvari.« Ko je ostala SSda sama, se je za-Iclenila v svojo sobo, vrgla na divan in zsihrtela. Med jokom se ji je pa nenadoma porodila svetle misel. Vstala Je ob zdravniku dr. Frangeia: »Tu bi bil izhod, tudi če se vsi drugi porušijo. Sedaj se oče ne bi upiral moji poroki z njim.« Toda že hip nato je zameglilo to misel drugo temno vprašanje: »A oče? Pobegniti hočem iz poloma, rešiti se, nanj pa ne mislim. Ne, njega ne morem zapustiti. Naj obesim E>anihi na vrat še njega? Naj se mu izročiva oba na miloeit in nemilost ? Ne, to ni mogoče!« Poročila bd se z njim samo ako bi bala tako bogata kakor ti«, je dejala Danica. Morda je imela prav-Sedaj nisem več bogata. Bogastva je konec in kdor se zdaj z menoj poroča, more storiti to samo iz čiste ljubezni, morda celo te usmiljenja?-1' »Ta misel jo je zabolela bolj kakor vee drugo. »Iz usmiljenja,.. Soda Silanova naj bd postala žena iz usmiljenja? Ne, nikoli. Rajse žrtvujem ljubezen, rajše postanem zadnja dekla. S polomom Silanovine je konec tudi te ljubezni. Po njej nd poti k rešatvi. Pomenila bi izdajstvo očeta m skok v materino usodo.« Te misli so vstale pred njo neskončno jasne, toda rodil jih je razum, ki ni gospodar nad srcem. To je še vedno ljubilo, še vedno hrepenelo po človeku, za katerega je prvič vzplamtelo. Zato se je oglasilo z vso svojo močjo, se spoprijelo z razumom m pričelo neizprosni boj: »A kaj govorim? Kako morem trditi, da so Daničme besede resnica? K j«1 se dokazi? Kdo pravi, da bi se poročil z menoj le iz usmiljenja? Ako me resnično ljubi, m« mora biti ta polom samo dobrodošel. Sedaj mi Sele lahko dokaže, da je njegova ljubezen cista in se je ne drifc nit trohica S&anovino. Stran 4 Četrtek. S. avgusta 1935. Stev. f ?8 Po dolini gradov v Bacharach Ostanki najlepše nemške gotske stavbe — Avtobusi izpodrivajo železniški promet Ljbljana. S. avgusta. Že doma smo se veselili, da bomo žlahtni rheinski kapljici v njeni domovini pokazali, kaj se pravi pošteno kranjsko grlo. Zato smo se najbolj veselili Bacharacha, tega slikovitega mesteca ob levem bregu Rheina. Majhno mestece je to, saj šteje komaj 2.000 prebivalcev, je pa zanimivo po svojih srednjeveških stolpičih in zidovih in ima zelo posrečeno lego, ker leži pod 1135 m visoko stoječim gradom Stahleck. Cerkvica Sv. Petra izvira iz 12. stoletja, največja znamenitost je pa iz 13. stoletja izvirajoča Werner-jeva kapela, o kateri so nam zatrjevali, da je bila najlepša gotska stavba Nemčije. Žal jo je kamenje, ki se je valilo z visokega gradu nad njo. porušilo, da stoji le še njen spodnji del. ki ga vidimo tu na sliki in ici je res še zdaj pravi dragulj starega gotskega stavbarstva. Grad so leta 1680 poru-SBL Francozi. V tej stari trdnjavi se je po-•ocil sin Henrika Leva. Henrik Braun- vse, kar nam je srce poželelo. Mnogo predrago jo za nase razmere tudi rbeinsko vino da smo si komaj dobro zmočili razvajena grla. A že nekaj nožirkov te žlahtne kaplijce se ti razlije po žilah da bi kar zaplesal, toliko ognja ti požene v noge. Sedeli smo za mizo na terasi in mimo nas so švigali v kratkih presledkih vlaki. Zidane volje smo bili, samo še nekaj časa, pa bi bili vožnjo prekinili in ostali vBacharachu čez noč. Po obeh straneh Rheina je železniški promet silno živahen, toda brzi in ekspresni vlaki vozijo zelo slabo zasedeni. 0-sebnih vlakov v našem pomenu besede sploh nismo videli. Nikjer se tako ne poz«a konkurenca avtobusov železnici kakor v Nemčiji. Se nekaj let tako naglega razvoja, pa bo potisnjena železnica samo na tovorni promet in na daljše mednarodne ekspresne proge. Y Nemčiji seveda, pri nas se železnici te nevarnosti menda še 100 let ne bo treba bati. saj smo z našimi cestami najmanj za sch\veigski z Agnezo Hohenstaufovsko m s tem sta se pomirili vladajoči rodbini Wei-fcw in CThibolinov. Mestece je bilo večkrat izropano, tako med 304etno vojno osemkrat, *ar se delomn ^e sedaj pozna na starih poslopji b. Pred no smo prispeli v Bacharach. «>o se naše oči Še v izobilju pasle na naravnih krasotah, ki jih hrani bogata Rheinska dolina nešteto. Biti so pa med nami tudi taki.-ki .-i<> občudovali z zaprtimi očrni, pa ji ni nismo zamerili, saj se lahko vsakemu Soveku pripeti, da ga naravne lepote tako prevzamejo, da v zamaknjenosti zađremlje, Železnica se vije po Rhein?ki dolini iz predorska v predorček, zdaj po desni, zdaj jo levi strani kakor parket gladko širok* ap-sie, lepi vinogradi so kakor zeleno preproge, razprostrti po goličavah. po slikovitih hrit>čkib in dolinicah mori njimi, da ti kar srce zaigra, če pomisliš, kako lepo mora biti tu jeseni med trgatvijo. Ljudem se pozna na obrazih, da je veselje tu doma. Kjer je lepa. bogata in radodarna narava, tam je vesel- živahen in zadovoljen tudi človek. Ob cesti se košati lepo negovano sadno drevje, en sam dolg sadni vrt te spremlja skoraj vso pot. Mnogo je na obeh straneh ceste zlasti češenj. Baš so bile zrele, lepo rdeče in debele, da bi so jih človek z užitkom nazo-bal. a kaj. ko so bile tako drage. Funt so jih prodajali po 4£> pfenigov. torej v našem denarju 8 Din. Sicer je pa bolje, da na potovanju sploh ne ješ sadja. 1O0 let zaostali za naprednejšimi državami. In prav nič se nemške železnice ne bore proti avtobusnemu prometu, ker nočejo biti kakor španski vitez srednjega veka, oa bi se zaletavale s sulico na kljuseta v koto ve- ternice. C"as je prinesel avtobuse in nobena borba proti njim nič ne zaleže, kakor ni zalegla borba naših dedov proti železnici. Od Koblenza do Mainza se voziš pro-i toku Rheina numo slovitih rtieinskih gradov. Na obeh straneh te pozdravljajo ta srednjeveška viteška o nam kakor v Koelnu tudi v Bacharachu najboljše kar je premogla njihova huhinia. a bi ne mogel reči, da sta bila obed in večerja prvovrstna. Rheinske^a vina smo se veselili vso pot. pa smo zopet zadeli ob žepe. kfc =eveda niso bili tako polni, da bi si lahko privoščili Benjamin in gorenjski diplomat sta že zopet hodila svoja pota in naenkrat smo ju v Bacharachu pogrešili. Nam je dobrodušni krčmar na hitro roko pokazal in s primernim ponosom pojasnil nekaj mestnih znamenitosti, posebno ostanke krasne Wernerjeve kapele, a ko smo se vrnili k avtobusu, naših dveh najpodjefnejših ni bilo nikjer. Zavila sta bila nekam v hrib po svojih potih m ko sta se prismojala nazaj, sta delala zopet nedolžne obraze, kakor povsod, kjer ju je premotil izkušnjavec, da sta šla na svojo pest pogledat še to in ono Od Bacaararhn naprej se je pa vedno l>olj uveljavljala žlahtna kapljica. Cim več naravnih lepot in gradov s slikovitimi mesteci med njimi smo puščali za seboj, tem težje so postajale glave in čim dalje bolj sumljivo je večina kijuvala hrbte spredaj sedečih sopotnikov. Guganje v avtobusu pri polnih želodčkih in pod blagodejnim vplivom rheinskega vina je preveč zapeljivo, da bi se mogel človek premagati, če ni posebno discipliniran in treniran. Utihnili smo in vse je nam bilo prav. saj smo sami kimali, kakor da sedimo v parlamentu. J. Z. Težke skrbi čuj, fant zakaj pa trg-aš toliko listov :z svojega učbenika? — Da ne pozabim, da sem se to že naučil, da bi se po nepotrebnem še enkrat ne j učil. Najmočnejši reflektorji sveta Ima jih Inženjer Olesen v Hollywoodn in služijo mu zelo dobro Hollvvrood zažari ponoči, mavrica se zasveti na nebu in sicer na samo povelje, brez pomoči narave. Pet bilijonov sveč zažari in naenkrat se zasveti nebo v severnem siju, da človek misli, da ga je nevidna roka nenadoma prenosla v južno Kalifornijo. In po visakem takem čudežu tehnike dežujejo od vseh strani vprašanja, kako je nastala ta umetna severna zarja. Ca-robnik svetlobnih efektov je inženjer Ole-sen, čigar geslo je-. Razsvetlimo svet!< 110 km daleč žari bela luč, pre-prežena z rdečimi, vijoličastimi, žolti-mi, modrimi in zelenimi svetlobnimi prameni. V hollvvroodskem skladišču stoje mogočni reflektorji, vsak po S~2~* milijonov sveč% poleg tega pa še majhni ročni reflektorji, odgovarjajoči vsem zahtevam umetne razsvetljave. Razen trgovskega izkoriščanja teh reflektorjev ob raznih svečanostih in športnih prireditvah računajo s svetlobnim ar-zenalom tudi pri katastrofah na suhem in na vodi. v primeru povod nji. potresa, silnih viharjev na morju itd. Ob potresni v Long Beachu v maren 1933 je bila panika prebivalstva tem večja, ker so se hise podirale v temi. Električni vodi so bili pretrgani in nastala je tema, ki je imela najhujše posledice v bol nicali, čeprav jih katastrofa sicer ni zadela; zaradi trme težko ranjenih ljudi niso mogli spraviti v bolnice. Policija je takoj telefonirala v llol- lywood po pomoč. Na kraj nesreče je brž prispel inženjer Olesen in njegovi pomočniki bo takoj položili v bolnicah kable, pritrdili majhne reflektorje. razsvetlili z njimi hodnike in operacijske dvorane ter omogočili zdravnikom rešilno akcijo. Lreto pozneje je bil zopet inženjer Olesen, ki je pomagal mnogim nesrečnežem ob naravni katastrofi. Strašen naliv je poplavil Ivos Angeles in baš opolnoči se je odtrgala blizu predmestja Montrose skalnata stena ter zgrmela na hiše pod seboj, kjer je pokopala mnogo ljudi. Olesen je baš ta čas poslušal v Hollvivoodu radio. Kar so oddajanje prekinili in začul se je glas: >Ce posluša Olesen, naj takoj prispe v Montrose. Potrebujemo luč«. Inženjer Olesen je takoj pohitel s svojimi pomočniki na kraj nesreče in s pomočjo njegovih reflektorjev so rešili izpod razvalin mnogo ljudi. Koncentracija svetlobe, kakor jo ima Olesen. je zelo važna tudi za vojsko. Co bi letela sovražna letala preko južne Kalifornije, bi bili takoj pripravljeni (desenovi reflektorji, da bi jih razsvetlili. Zadnja leta igra razsvetljava važno vlogo tudi pri večjih športnih prireditvah. V Ameriki prirejajo večje tekme večinoma ponoči in pri tem ranijo močne refloktorje. Praksa je namreč pokazala, da so nor-np športne prireditve donosnejše, pa tudi po-pnlarnejše od dnevnih, ker jim lahko prisostvuje več ljudi, ki sicer čet dan niso prosti. Tudi gasilci so v Ameriki opremljeni s svetlobnimi reflektorji, ki -so preprečili že marsikatero kata-strof<». Posebno če gore velike stavbe in če niso dovoli razsvetljene, so gasilci v neprestani smrtni nevarnost1 Ob dobri razsvetljavi pa tudi mno^n la.žje gn^e. Z avtobusom m. Veliki Klek K otvoritvi najvišje alpsKe Kraju filma Ljubljana. 8. avgu>i*. Na otvoritev najvišje ležeče avtomobilska ce^te v Evropi' Visokoalp-ka cesta čez Veliki Klek. ki veže Salzburško in Koroško, Komu bi ne zaigralo srce ob misli, tla bo videl čudo moderne tehnike in zmagoviti pohod človekove ustvarjajoče sile. Ne v sajastem vlaku, priklenjenem na železno icsto, da gledaš samo skozi okence. V odprtem avtobusu - tako po,llip- kdor hoče uživati naravne lepote. Skoraj neverjetno. Samo nekaj desetletij nazaj in smejali bi se planinci, ako hi jim pripovedoval, da se je mogoče vzpenjati na 3O0O m visoke grebene brez cepina in vrvi, v navadni dnevni obleki in pro-menadnih čevliih! Povrhu pa še udobno zlelc-njen v usnjenem sedeža, s hitrostjo našega tramvaja. Človeški duh je nepojmljiv. Zanj ne obstoja nobena ovira, celo mogočni ledeniki =0 mu po-tali podložni. Vi^okoalpske ture z avtomobilom - duh rasa. V soboto poj>oldne smo jo odrinili izpred pisarne »Patmkac V nahrbtnikih polno mesnatih prigrizkov. Taki smo pač jugosloven-ski popotniki. Kaj bomo z našo valuto v avstrijskih alpskih hoielih? Ne prenesemo je, za nas cviček je baš dovolj visoka. Tudi smo dobri patrioti, ne bomo našega dobrega denarja nosili tujcem. Od izleta bodo imeli korist le domaČi obrtniki. Udobno smo se razvrstili, spredaj starejši,* zadaj mlajši rod. Nič ne de, če zadaj trese, mladina take reči že prenese. Že smo na Podkorenskem klancu. Vedno višje se vzpenjamo. Na meii smo. Naš prva skrb - eksportne cigarete. Za polovično ceno stoodstotno boljše blago. Skoda, da *^e dobi le omejena količina. V boj pošljemo zato tudi nekadilce. Ne da bi hoteli oškodovati našo monopolsko upravo ali njene temno zelene čuvarje. Bos: ne daj. preveč spoštujemo zakone. Reprezentirati hočemo našo državo. Na dirkah bo tuja gospoda, naj vidi. da imamo v Jugoslaviji tobak, ki mu ni zlepa enakega. Pa, reprezentirati je prava beseda, kajti pljunek preko naše meie imajo avstrijski finančni organi res reprezentančno zgradbo. Z našo se ne moremo postaviti, zato se bomo s cigaretami. Avstrijski čuvarji nas sicer vprašajo, če nimamo več kakor po škatlici cigaret, vendar verjamejo našemu zatrdilu brez preiskave. Prvi vtis je torej dober. Ne da bi hoteli podcenjevati nase kraje. -yjd o?piu| o?jsojO}f s as rp 'ijvuzud ourejora merja le malokatera dežela. Tudi naša Gorenjska je lepa. vendar je ne smeš občudovati iz avtomobila. Pri nas je občudovanje vezano s srednjeveško inkvizicijo. Pretrese te tako temeljito, da ti silno pospeši prebavo. Na avstrijskih cestah si kakor v pernicah. Brez najmanjšega tresljaja s 70 kilome-tersko hitrostjo! Kakor v sanjah mine vožnja po prelepi Dravski dolini proti Sptalu. Avstrija se zaveda. da ji je spas v tujskem prometu. Na vsakem koraku opozarjajo tujca velike modre deske z belim napisom: Najlepše - koroška jezera«. Cest niti ne hvalijo, to jim je nekaj samo po sebi razumljivega Naj reče kdo kar hoče. brez cest pa le ni tujskega prometa. Pri Saehsenburgu smo zavili v gornjo Dravsko dolino. Na levi hribovje, na desni hribovje, tu pa tam te pozdravi z višine gorski gradič. Mračilo se je že. ko smo vozili skozi Zg. Dravograd. Pri Dollsachu se odcepi cesta. Ena vodi proti Lienzu. druga proti dolini Molle. V popolni temi se vzpenjamo na Iselberg. Ni to morda gora Isel. kjer se je tirolski narodni junak Andrej Hofer junaško boril s Francozi. Na Koroškem smo. V strmih serpentinah hitimo vedno višje. Na enkrat nas objame morje luci. Gorsko letovišče Iselberg. Polno tujcev. Vsi v kratkih usnjatih hlačah z »durco«, na glavi pa »Stei-rerhuttl . Pa ti govori angleško. Tf^r čudno se nam zdi. ko sta pojem Anglež ; '»rasta ceste v Evropi — V rojstnem »Pot K slavi44 j obleka nerazdružljiva zadeva. >Uochin fua-ren ?ie?s - »Zlim Ciross Glocknerrennenc - Well. icli auch'. Pa ti je angleški gentle-I man namesto naročil avto: ves, fuaren owir. Da. da. s funti poti palcem je lahko reči fuaren ouir«:. Anglež je menda brez oddiha ^uajterfuaren« proti Velikemu Kle^u, mi smo se pa ustavili v NVinklernu. kjer je bila ^a nas pripravljena večerja in prenočišče. Pri večerji smo si privoščiK pivo. č'eprav v šilingih je cenejše od našesa. Med jedio smo ugibali, kdaj bomo vstali. Najbolj goreči so hoteli vso noč prekrokati, končno je pa le zmagala zmernejša struja, da odrinemo ob 5 zjutraj. Kmalu po polnoči smo bili v posteljah. Med potniki je bik> več znanih dirkačev - motociklistov. Ti so bili pokonci že ob 3. Kaj naglo jih je minila dobra volja. Nebo je bilo temno sivo prepreženo. lilo je kakor iz škafa. Nič ne de. »Se že svetli«, je pripomnil nekdo, ko se je zabfiskalo. Dirkači so se oblekli, mi smo se pa zarili spet v odeje. Namestu ob petih, smo nadaljevali vožnjo ob šestih. Dež je prenehal, to bo vožnja brez prahu. Po cesti je brenčalo kakor v osjem gnezdu. Motocikli s prikolicami in brez njih, avtomobili in sploh vse. kar je na gumijastih kolesih, je švigalo po cesti naproti cilju, ki smo si ga zastavili tudi mri. Nepretrgana vrsta. Avstrijski, italijanski av-tomobilisti. Tudi naša država je bila krepko zastopana. Vse polno vozov z označbo »Y< nas je prehitelo, med njimi precej znancev iz Ljubljane. Vsi z istim ciljem. Vožnja po dolini Molle je nebeška. Težko je najti lepšo pokrajino. Na levi visoki grebeni Schoberjeve skupine, s katere strmih vrhov so ermeli navzdol orjaški slapovi. Pero ne more popisati take lepote. Z vrtoglave višine pada voda na skalovje, kjer se razbije v prah. Pravi čarovniški kotel. Tik zraven nas srebrna reka Moli. Deževje jo »e divje razburkalo, jezno se zaletavajo njeni valovi v breg. Na pol>očjih hribov na naši desnici prav tako idilična slika. Slikovite vasice, zgrajene v tipičnem alpskem slogu. Komaj se ustavi pogled na enem mestu, že se pojavi druga, še lepša slika. Skoraj ne veš. kaj bi občudoval. Premalo je časa. Mudi se nam. Dolga je še pot pred nami. Nekoliko dalie od Dollacha je bila vsa cesta v zastavah. Ustavijo nas 8 šilingov mora vsakdo odriniti. Vsi, brez razlike. Niti šofer in novinarji niso izvzeti. Prispevek za porabo alpske rente. Malo smo se puntali, končno so pa le Avstrjci imeli zadnjo besedo. Avtomobilov je nepregledna vrsta. Vmes polno >cestnih ušic, kakor imenujejo avtomobili sli motocikliate. Nenadoma se nam odpre prelepa slika. Visoka sloka cerkev, kakor muslimanski minaret, obkrožena 9 Švicarskimi hoteli in stavbami. Nekam znan se nam zdi ta kraj. Kje smo ga vendarle videli? Aha! V filmu Kiharda Tauberja » Pot k slavi«. Da, res je. Pred nami leži Heiligen-blut, po naše Sveta kri, kjer je zagledala luč sveta nebeško lepa » Po* k Mavi<, ki smo jo Ljubljančani toliko in tolikokrat oh-Čudovali v Matici. Kako smo tu naleteli na Tauberja, pa drugič Prijatelj živali Velik prijatelj žholi je sprevodnik cestne železnice v Sidnevu Henrv Harri*, za katerim io uho* > h mačiće, čim ga zagledajo. Staa-ec ni n*ege| videti nobenega pea brez gospoiaria ali mačke gladovati. Psov m mačk pa v Sidmevu kor mrgoli. Velik del svojih itzk skromnih dohodkov je porabil aa to, da je kupoval 1 »Čin i m živalim krano. £f na \-sf» zcroraj zjutraj |a prihajal na posta jali&Se cestne ž^l^nice a kruhom in me^rtm v žepih im vedno »o ga psi in rnočlcp že čakale. 2ivnli znajo MU hi-di hvaležne in to s.-» je pokata k) tirati pri Harrimi, ki je pottal ktna'u ljubljenec psov in mačk. In ko :e tramvaj odpeljal, a. P^, saj je potrošil za hrano psom in mačkom toliko, da j p bil sam vFeme«, ki i-nva to posebnost, da j*» na nji žernska posadka. V*»a dela opravljajo na ladji ženske, celo krmari žen^lcn. Eemke opravljajo dola, kri ao veljala doslej aa ta-teo naporna, da ao >ih nwri opna \ijati aamo mr*ikj. Ladna je od*plula pred StMmri M iz franooFskergB printaniSča na pot nkrug srvela, d« bi dokazatla, da ni polja, kyer bi žemeđoe ne mogcle n ari ornati ti moftkih. FV>-<=xi dka torej ni d r* risb a 111 !^Jto^r>vk. hrwirvnf. mr govornic leminiama. StiumaiRt Franeoziing >e nbraan potre»hna denarna sredstva, vsaka je dah pta 110.000 frati kov in krenile so na pot, ne da hi se poprej pnipravile. Seveda f*o se ocia&ati *ko-dožeil jinV?sip]o?iiji parnega lco^a a£i Vnko dfrugače. Toda ženske «0 imeti zavidanja vredaio firečrt. adra-ve «0 pri-p+ule dO Viga. Glavno Tjaedtigo za narpv^no vožnjo ima *»o^>ro£ra vi^njetra mornaričke*;a čafibrrfka, ki re MNHtfii nresr?)o kajpitana V rVamriji pviipTavlftario Amazonke sprejem. Franroai so aelo radovedni, »h" it vrnejo pogumne dame z nespovanirori noht' im najpndirajnmii obrazi ali pa zagorele in I Tt*«iwjibnirm' rrporn»n^kimi pi'pam; v asi h. Prifetne brzojavke Na, zelo pajnetno idejo so prišli v ravnateljstvo brzojavnih uradov v Angliji. Tam dobro vedo, kako se nekateri ljudje ustrašijo, če dobe brzojavko, ker takoj mislijo na nesrečo ali katastrofo. Da bi prihranili nervoznim ljudem nepotreben strah, so uvedli v angleških brzojavnih uradih posebne goJice aa >prijetne brzojavke*, (človek na prvi pogled spozna, da ne gre za žalostno vest, bi tako se ne usti asi. roke se mu ne tresejo, ko odpira brzojavko Golice so iz trdnega papirja 1 zlatim robom, v kotih so pa goloberki. Golobica je prinesla tudi Nootu na barko v kljuneku oljkovo vejico in zato pomeni še zdaj veselo vest. Tudi besedilo takih brzojavk se razlikuje od navadnih. Tiskano je na zlatem listu z rdenmi in modrimi črkami. Golice za prijetne brzojavke **o tako poceni, da bodo ljudje gotovo radi segali po njih. Seveda pa ne bo .51 o brez zmešnjav. Pomislite, kako .^e bo počutila družina, ki pošlje, namenjena v poset k drugi družini, brzojavko 1 golo boki. Ali pa vzemimo moža na potovanju, ko dobi prijetno brzojavko, da nra je rodila žena dvojčke Brezposelni tele vadijo Na poseben način lajšajo usodo brezposelnih v ženevi. Združena telovadna društva stoje na stališču, da fizično brezdelje in telesna lenoba še bolj izpokopa-vata moralo brezposelnih, nego gmotno pomanjkanje. Zato hočejo v mejah možnosti zajeziti to zlo. V javnih kopališčih in na telovadišeih ženevskih telovadnih društev lahko vidiš zdaj ob lepem vremenu množice brezposelnih, kako pridno telovadijo. Ta paradoksna telovadba brezposelnih pa krije v sebi mnogo dobrega, ne samo v moralnem pogledu, temveč v prvi vrati zato, ker nudijo po prostovoljni telovadbi spretni organizatorji brezposelnim skoraj zastonj 6.500 porcij hleba im 4ooo stekii-nec mleka. Na misel, da naj brezposelni telovadijo, 90 prišli samo zato, da bi mogli lažje zbirati darila in vsaj za aflo preskrbovati brezposelne. Zato imajo brezposelni v ženevi vtis, da gredo v javna kopališča telovadit za kruh in mleko. JOHp /iMpon/IO — Za »Maroonc usa&rno« «tao Jezersea — za oprave m uuenuu ctei Oton Jbnstot — v« 0 uiuhivinL