Poeamezna Številka RM 0,19 катжакепБок TJpram Klagenfurt, Poetfacb lie 7 Uredništvo т Rlagenfuitu У Naročnina (ив plača naprej) теаебпо z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za đonaSalce) / Odjavo narofibe tega Usta za prihodnji meaeo sprejme uprava aamo pismeno In le do 25. tekočega meseca I Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec ^.15, Is DaladlerJeTih osebnih spisoT miioicmsha \ slniM ДпдЦјс Vojna krivda prejšnje nizozemske vlade le ponovno dokazana - Morilski načrt Van Kleffensa Krainburg, 21. februarja 1942. Leto Zt BerUn, 20, fdbruaila. Med oeebnlmi spiel bivšega francoskega ministrskega predsednika Daladiera so našli poročilo francoske« ga poslanika v Haagu, Vitrollesa, ki autea-tično dokazuje, da je takratna nizozemska ylada hotela kronati svojo kršitev nevtralnosti in svojo politiko plačancev z zločinom, И mu ni primera. Poročilo francoskega po-•■lanika, ki ga Je ta poslal Daladieru po kurirju dne 12. oktobra 1939. leta, je spravilo na dan, da je prejšnji nizozemski minister Van Kleffens sam koval načrte za atentat na Fiihrerja in nemškega državnega mmanjega ministra. Da bi, roko v roki z vsemi sovražniki Nemčije, uresničil načrt tega atentata, v čigar ozadju sta bili angleška vlada in njena tajna služba, si je skušal Kleffens pridobiti pomoč francoske vlade. Sostorilstvo in pomoč predsednika Roosevelta je pri tem predstavljal kot samo od sebe umevno. Listina poda senzacionalno zvezo med načrti nizozemskega zunanjega ministra in znanim Venlo-incidentom. Le ta je svoje-časno odkril spletke v Haagu nastanjene centrale britanskega intelligence service za zapadno Evropo. Kakor znano, je ta centrala poskušala zasnovati v Nemčiji komplete, organizirati atentate in v to svrho stopiti v zvezo z dozdevnimi, v resnici neobstoječimi revolucionarnimi organizacijami. Ti prekucuški načrti angleške tajne elužbe so bili seveda vladi v Reichu znani. Da bi Jih odkrili do vseh podrobnosti, so dobili takrat uradniki varnostne službe nalog, da se izdajajo kot člani revolucionarne organizacije v Nemčiji in da tako skriti poskušajo dobiti zvezo z britansko centralo teroristov in revolucijonarjev v Haagu. Kakor je še v spominu, je ta nalog imel senzacionalni uspeh, da se je britanska intelligence service ujela v postavljeno ji past in da so prijeli na nemško-nizozemski meji pri Venlo njenega šefa skupno z njegovimi komplici, zlasti z nizozemskim ge-neralštabnim častnikom, ki jih je spremljal. Brez pomislekov srttovani Britanski morilski načrti Poročilo Vitrollesa Daladieru, ki je po zunanjem uradu postalo dostopno, svetovni javnosti, dokazuje znova, da je intelligence service brez pomislekov kovala morilske načrte. Kaže pa tudi, da je takratni nizozem-Bki zunanji minister osebno čim najbolj pospeševal in priganjal izvršitev teh načrtov. V pismu francoskega poslaništva na Nizozemskem poroča poslanik Vitrilles ta- kratnemu francoskemu ministrskemu predsedniku o pogovoru, ki ga Je takrat imel z nizozemskim zunanjim ministrom Van Klef-fensom in ▼ katerem Je ta opozarjal na težkoče, ki bodo nastale т morebitni dolgi vojni zaradi delovanja komunistov. >Ako se vojna n« bi mogla hitro končati In ako ne bi uspelo kakšni avtoritarni vladi naslediti sedanjo vlado, bi morali računati i tem, da izbruhne т Reichu težka kriza. Francoskemu poslanilra je Van Kleffens priznal, da ima osebne odnose z »vodilnimi osebnostmi narodnega socializma« (namreč z onimi uradniki varnostne službe ff), ki so vznemirjeni zaradi razvoja Nemčije. Po mnenju Kleffensa bi bila baza za mir, s katero bi soglašali tudi dotični možje, sledeča: Ustavitev sovražnosti in razoroženje nasprotnih strank, pogajanja med prejšnjimi nasprotniki in zainteresiranimi nevtralci, na podlagi popolne ravnopravnosti, kakor hitro bodeta odstranjena od oblasti Hitler in gospod Rib-bentrop na ta ali oni n a č i n(!). Naradno socialistični režim naj se obdrži, ker je edino ta v stanu držati skupaj mase, toda naj bo ta izboljšan in človeški narod-nosocialistični režim. Kako daleč so segali morilski načrti, izhaja nedvomno iz sledečih stavkov poročila: »Končno sem mu rekel, da bi pogajanja s prejšnjimi osebnostmi narodnega socializma vsakikrat vzbujala nezaupnje, ker bi Hitler In njegov zunanji minister, ki bi bila izločena iz oblasti, pozneje vendar le prišla do moči, ako bi narodno socialistični režim še naprej obstojal. Nato mi je izjavil, da F a hrer je govoril častnikom in častniikemu naralča/o V berlinski Športni palači je Fiihrer govoril pred ravnokar Imenovanimi častniki v6f» ske in častniškimi pripravniki vojne mornarice in tračnega oroija ter junkerjJi oroija jf, ki so tik pred imenovanjem za častnike. ;(Preese-Hoffmaim, Zander-Multlplex-K.]!! ne ve kako se bo ta Izločitev Izvršila, a bil je mnenja, da bo morala biti defi-n i t i v n a.« • Te senzacionalne uradne nemške objave iz oeebnih spisov Daladiera dokazujejo z vso zaželjeno jasnostjo, da se angleški vojni zločinci niso plašili tudi najbolj zavrglji-vih sredstev. Za svoj načrt atentata na Fiihrerja in zunanjega ministra so pridobili ustrežljive pomagače v letih krogih, ki na zunaj vsled svoje »nevtralnosti« niso bili sumljivi. S studom bo oni del svetovne javnosti, ki si je še ohranil kaj zdravega in dostojnega čustva, čital o kriminalnih metodah od Angležev plačanih zakotnih ljudi. Nas pa odkrite listine potrjujejo v odločni volji, da odstranimo sistem, ki se poslužuje takih najsramotnejših sredstev, da bi se obdržal na svoji poziciji, ki si jo lasti. Sodbo o nameravanem zavratnem činu bodo izrekla orožja mladih narodov. Obkoljeni so nadaljnji deli lioljšeiišltili čet Uničeno le bilo 44 sovletskib letal - Sovražna podmornica le bila potopllena pred norveško obalo Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 19. februarja objavilo: Na vzhodni fronti smo odbili številne sovražnikove napade. V srednjem odseku fronte smo obkolili nadaljnje močne dele nasprotnika. Kljub njihovim obupnim poskusom pr(Vdreti 4z oklepa, smo jih stisnili na najožji proeter in je njih uničenje neizbežno. Sovjeti so tekom včerajšnjega dneva izgubili 44 letal, mi pa pogrešamo samo eno letalo. V severni Afriki se vrši obojestransko izvidniško delovanje. lUlMM-Jnteln Aiubn-im ZMfMnri' IN6APUR TmbiUn-lnt Ч IrpiHtmi ndjSn Ubofin ^ЧЈЗ« y Ikiut JS^ *W*TOt "Y / Pdlimb SlUtx MSMU-Inc tenkfilen Telo k 8 91*€Л/ ОгЛћл.! klWon see M Otok Sumatra prof/ kateremu je naperjena nova japonska ofenziva in na kateri so, kakor smo že ja-vili, pristale čete padalcev. ^Karteadieoet Zander-M<), V morski krajini okrog Anglije so bojna letala z bombnim zadetkom podnevi poškodovala neko večjo trgovosko ladjo in potopila neko britansko stražno ladjo. Varovalna vozila vojne mornarice eo pred norveško obalo potopila neko sovražno podmornico. Britanska letala, ki so v pretekli noči poletela v nemški zaliv, je ogenj protiletalskega topništva prisilil, da so se vrnila. Mornariško topništvo je sestrelilo nek sovražni bombnik. Uničena le nadal]nla sovletska skupina sil Vhovno poveljstvo oborožene sile je dne 18. februarja objavilo: Na srednjem odseku vzhodne frqn-t e smo odrezali nadaljnjo sovražno skupino sil od njenih zvez in jo uničili. Številni ujetniki, enajst topov, mnogo strojnic in velike množine drugega vojnega orodja je padlo v naše roke. Na bojišču smo našteli več kot 1000 mrtvih, ki jih je,izgubil sovražnik. Zračno orožje je podpiralo naše čete pred vsem na srednjem in severnem odseku vzhodne fronte z močnimi oddelki bojnih, etrmoglavnih in lovskih letal. Letala so razpršila več sovražnih kolon in uničila velike množine železniškega materiala. Med včerajšnjimi boji smo uničili 28 sovražnih oklopnjakov ki 51 sovražnikovih letal. Podnevi so poškodovala bojna letala pred angleško vzhodno obalo neko manjšo trgovsko ladjjo. Izvedli smo nadalje zračne napade proti preskrbovalnim napravam v pristanišču Great Yarmouth. ^(Nadaljevasje na 2. Btraai)^ Bilanca Kraitiiburg, 20. februarja, ] FH. Ni treba posebne predhodne politične izobrazbe k ugotovitvi, da so ee veleđ predaje posadke v Singapuru v temeljih Iz« premenile politične, strategične in gospodarske razmere v vzhodni Aziji. Trdnjava, ki je bila kot utrdba proti Japonski zgram jena z ogromnimi sredstvi in opremljena « najmodernejšimi vojaškimi napravami, j« bila del britanskega obrambnega sestava ioi Je z Hongkongom na južnem Kitajskem tee Port Darwinom v Avstraliji tvorila strate-gični trikot. Tega so pa še dopolnjevale nadaljnja britanska in severno amer^tanekai oporišča, ki so se vila kot železen obro4 okrog japonskih otokov in ki naj bi onemo> gočila vsak poskus prodora iz kletke. Šiž-gapur, Hongkong, Manila, Guam in drug« trdnjave ter oporišča so padle, Port Darw vin je postal nepomemben in je že sam m smrtni nevarnosti, kakor to izhaja i* avstralskih klicov na pomoč. Japonski nemanič je postal posestnik. Reg Je, posest, teh pokrajin bo mogla šele čea nekaj časa roditi sadove. Toda Japonska, bi se mogla vojskovati še 50, da celo 100! let, če pridejo zraven še otoki na jugu, ki so gotovo sprejeti v obrambni načrt, ne da} bi gospodarsko opešala, kakor je to izjavil polkovnik Oshira, član armadnega tiskovnega urada v cesarskem glavnem stanu. Japonski ne pride na misel, da bi vojno dokončala prej nego ustvari popolno sfero vzhodno-azijskega dobrobita. Do danes zasedeno ozemlje je tako bogato na surovinah — in nadaljnje operacije bodo še у veliki meri povečale rezerve — da v tem oziru ne bodo več nastopile nobene težave. O takem razvoju se gospodu Rooseveltu bržkone niti sanjalo ni, ko je pred 2% meseci predložil japonski vladi svoje brez-obrazne zahteve, ki so potem dne 3. decembra imele za posledico vojno napoved. Ame-rikanski predsednik ni računal z dinamiko mladih narodov, ki si sicer ne želijo vojne temveč bi rajši videli, da se njihove samo ob sebi umevne življenjske pravice iz*p6l-nijo mirnim potom, ki pa trdo udarijo, če jim z vsemi bogastvi te zemlje oblagodar-jeni nasprotnik hoče zaviti vrat. Nemčija je s svojimi pohodi na Poljsken., tJorve-škem, na Zapadu in Balkanu in na vzhodu pridobila zraka, da lahko proste je diha. Vsi ti vojni pohodi pa ne bi bili potrebni, ako bi bili naši sovražniki našli pametno rešitev na mirni podlagi, kajti Nemčija ni zahtevala ničesar, kar t/l moglo oškodovati na prostoru in zemeljskih zakladih prebo-gato Veliko Britanijo. Z zasedbo prostranih pokrajin na Vzhodu bo Nemčija kmalu imela zagotovljeno svojo lastno prehrano in prehrano cele Evrope in bi se, ako bi bilo , treba, tudi še lahko dolgo vojskovala. Bistveno je pri tem, da nam potrebnih surovin in živil ni več treba priskrbeti po ne-sig^imi morski poti, ampak da Jahko po tračnicah dobimo vse, kar proizvaja ta doslej, še nezadostno izkoriščena ozemlja. t Stran — Stev. 15. KARAWANKEN-BOTE Robota, 2Г. februat'ja 1942. Slična je stvar v vzhodni Aziji. Gotovo je Japonska navezana na morsko pot. Vendar eo zadnji meseci vojne pokazali, da je Japonska neomejeni gospodar na tem prostoru. Japonski narod ve danes ravno tako kakor nemški, zakaj danes gre, in je pripravjjen vse žrtvovati, da zagotovi bodočim generacijam zemlje in kruha. Z zasedbo otokov in oporišč še ni končana vojna. Trajala bo še dolgo, in japonski narod jc na to pripravljen. Iz padca najvažnejših britansko amerikanskih trdnjav pa se že da spoznati poznejši dokončni uspeh. Stra-tegični položaj, ki ga Japonska sedaj zavzema, ni bil nikdar tako inočan kakor je danes; na vseh bojiščih poraženi Anglež se ne more nikdar več tako popraviti, da bi mogel tudi' le enkrat pomembno udariti. Tak je torej dosedanji uspeh zime: medtem ko jemlje Japonska v velikanskih ofenzivah oporišče za oporiščem v svojo posest .in s tem še naprej omejuje delokrog naših nasprotnikov, medtem ko veže General-oberst Rommel v Afriki močne sile, držijo nemške čete svoje postojanke na vzhodu in delajo po Flihrerjevih besedah vse predpriprave, da bodo spomladi sunile naprej, dokler ne bo boljševizem poražen in dokler ne pride sodba za Veliko Britanijo in njene trabante. Preveč demokracije ЈГТОЈО СћШћ II Iz poglavja: „Finančni škandali v Jugoslaviji" Ce prelistavamo jugoslovansko zgodovino, doibimo vpogled v iModne posledice judovske vladavine v neikdanji Jugoslaviji. Zid je igral glavno vlogo pri raznih špekulacijah z valutami, pri goljufijah, pri davčnih poneverbah in sličnih nečednih zadevah, s kakršnimi so se morala neprestano baviti jugoslovanska sodišča. Med 1700 večjimi aferami, ki so bile v nekdanji Jugoslaviji javno razpravijane, so bili v 1640 primerih Judje glavni krivci. Računa se, da so s temi "večjimi aferami povzročili državi 25 milijard dinarjev škode. Neštevilne manjše afere so stale državo, goepodaatvo in narod nadaljnjih 15 milijard dinarjev. V — ' 5kih finančnih krogih cenijo skupno škodo, ki ga je po Judih uti^jelo narodno premoženje v Jugoslaviji, na okroglih 40 milijard dinarjev (2 milijardi RM). Posebno poučna je ena največjih afer v jugoslovanski zgodovini: Našička afera. (Pri tej gre za naravnost barban^o uničevanje gozdov na obsežnih kompleksih in za davčne poneverbe Zidov barona Out-manna in Schlesingerja.) Kralj Aleksander je odredil, da je prišla zadeva pred sodišče. Kot pomemben sokrivec je figuriral angleški poslanik Henderson, ki je ravno tako Zid. Državno blagajno so ogoljufali za nič manj kot 6 milijard dinarjev. Vrednost nadaljnjih 5 milijard dinarjev je pretihotapil anglc2ki poslanik v Švico. To nenavadno tihotapstvo valut ni ostalo takrat brez težkih posledic za stabiliteto dinarja in ?;a, celotno gospodarstvo dežele. Končno se moramo nehote vprašati, da-li ni kraljev energični nastop pri tej in pri Stawinsiky aferi so&lločal pri judovsko-proetozidarski smrtni obsodbi, ki so jo dejansko tudi kmalu za tem v Marseilleu Izvršili. Enote japonske mornarice so že v pristanišču Palembang Tokio,- 20. februarja. Po poročilih iz Singapura so japonske mornariške edinice že ^spelesjr luko Palembang na Šum a tri. Čete japonskih padalcev so zasedle Palembang in njegovo okolico, nakar so ladje cdplule nav%or po reiki Moesi. Sedaj se nahajajo, kakof pravijo poročila, že od torka naprej v pristanišču Palembang v srcu dežele, ki leži nekako 100 km oddaljena od morske ožine Banka. Prvi japonski bombni napad na Port Darwin s a n g h a j, 20. februarja. Japonski bombniki so v sredo prvič napadli Port Darwin v Avstraliji. Kakor poroča k temu londonska poročevalna služba, je trajal napad približno eno uro. Po prvih poročilih je nastala stvarna škoda na pristaniških napravah, in tudi nekaj ljudi je prišlo ob življenje. Ob desetih tamošnjega časa je ori^na radiopostaja prenehala oddajati. Varšava gradi ceste v pretečemem letu jc varšavska mestna uprava popravila ali dokončala skupno 667 tisoč kvadratnih metrov cest in stez, ki so bile med vojno poškodovane ali pa že pred yojho začete in še ne dokončane. Likvidacija Agencije AvaJe d. d. v Bel-gradu. Po poročilu šefa upravnega štaba poveljujejočega generala v Srbiji, je za-iključena likvidacija prejšnje jugoslovanske poročevalne agencije A vala d. d. Akcije nimajo več nobene vrednosti. Likvidacijo >Agencije Avala« oddelek za razpečavanje inozemskih časopisov nadaljuje poseben likvidator. Vnitena |e nadalinja sovjetska skupina sli (Nadaljevanje s 1. strani.) VseverniAfriki izvidniško delovanje v prostoru jugovzhodno el Mechlli. Sestrelili smo deset britanskih «*lopnih iz-vidnidkih voz. Oddelki nemške in italijanske zračne sile so bombardirali Tobruk in neko britansko letališče ter napadli sovražne kolone z bombami in s krovnim orožjem. V vodovjih ob Kreti , smo verjetno potopili neko britansko liodmomico. Pogini britanski bombniki so podvzeli brezuspešne motilne napade na severoza-padno nemško ozemlje, Nemšlie podmornice v Karibskem morju Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 17. februarja naznanilo : V bojih v srednjem odseku vzhodne fronte je neki sovražni skupini sil uspelo, da je pcodrla skozi naše črte v prostoru 180 km južno od Wjasme. Po težkih bojih smo jih s protinapadom obkolili in uničili. Ostanek: 1848 ujetnikov in 17 oklopnjakov, 86 topov, vei sto strojnic, metalcev granat in zapreženih sani, kakor tudi številen drug vojni material je padel v naše roke. Razen tega smo doslej,^ bojišču ugotovili, da je imel sovražnik" nad 5000 mrtvih. V čaeu cd 14. do 16. februarja smo v bojih na Vzhodu uplenili ali uničili »kupno 78 oklopnjakov in 134 topov. Sovjetske zračne bojne sile so tekom včerajšnjega dneva Izgubile 48 letal; mi sami pogrešamo štiri letala. Nemške podmornice eo prodrle v Karib^ morje in nred otokoma Aniho in Curacao potopfle tri tankerje s 17.000 brt ter s topniškim ognjem obstrelj^v 'з rafinerije olja in лг'4'nniške naprave. V severni Afriki ni bistvenih bojnih dejanj. Pred Al;' -sandrijo je neka nemška podmornic л o —-o vojnih ladij, obstoječo iz ene krIžaAe in treh rušilcev. Dve sovražni edinici sta bili težko poškodovani po torpednih zadetkih. Pri poletih posamičnih britan^h bombnikov v nemški zaliv, smo v pretečem noči sestrelili eno sovražno letalo. V poročilu oborožene site dne 15. februarja imenovani Wachtmeister Kirchner, topniški vodja v neki udarni topniški bateriji, je tekom včerajšnjega dneva sestrelil sedem nadaljnjih oklopnjakov. Napad na neki angleški konvoj na Sredozemskem morju Rim, 20. februarja. Glasom preglednega poročila agencije Štefani so bili v teku nemSko-italijanskih zračnih napadov na neki angleški konvoj v vzhodnem Sredozemskem morju v času od 13. do 15. februarja potopljeni ena križarka, en rušilec in neko drugo spremljajoče vozilo, kakor tudi pet pomikov. Poškodovane so bile štiri kri-žarke, dva ružilca in osem trgovskih pami-kov. Razen tega je potopila neka nemška podmornica v sredn jem delu Sredozemskega morja dva trgovska parnika. Britansko izdajstvo Evrope v ženevi so odkrili komunisti&io tiskarno Bern, 20. februarja. Kakor poročajo švicarski listi, so v zadnjem času v nekaterih švicarskih mestih ponovilo opazili znake ilegalne komunistične propagande. Glavno središče te i propagande je bržkone v Ženevi, kjer so policijske oiblasti pred kratkim odkrile neko Ilegalno komunistično tiskarno in pri tem zaplenile 40.000 komunističnih propagandnih letakov in nek ilegalni časopis. Švicarski delavski časopis piše k temu, da hoče vso to, ilegalno komunistično delovanje v popolnoma uplašiti ljudi; pri tem jim rabi kot važno 'ali agi-tacijsko sredstvo članek v »Times«, v katerem priznavajo sovjetski Rusiji čim najobsežnejšo bolševiško kontrolo nad Evropo. Cistemska ladja z 19400 brt je bUa potopljena v Atlantiku. Kakor poroča Associated Press, je cistemsko ladjo >E. M, Plum«, ki je imela 19.400 brt njegova 40« glava posadka v bližini atlanske obale za« pustila. Brodolome! so izpovedali, da je bil tanker uničen po treh eksplozijah, ki so si sledile v odmorih po 15 minut. Zahvala Antonesca Flihrerju. Maršal Antonescu je po svojem obisku v Fiihrer-jevem glavnem stanu, takoj ko je zapustil državno ozemlje poslal Fiihrerju in državnemu zunanjemu-ministru pl. Ribbentropu zahvalni brzojavki. Hrastov list z meči za stotnika Baera. FUhrer je podelil Hauptmannu Baeru, Staf-felkapitžLnu v oddelku lovskega brodovja »Molders« kot sedmemu častniku nemške oborožene sile (hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega križa. Ministrski predsednik Quisling je odpotoval. Norveški ministrski predsednik Quisling, ki je bil več dni na obisku v Berlinu, je v sredo zapustil prestolnico in odpotoval na Norveško. Zopetna pridružitev vseh Irskih grofij. Irski ministrski predsednik de Valera je imel govor, v katerem je med drugim izjavil, da je Irska glede svojih 26 grofij ravno tako neodvisna država, kakor vse druge neodvisne države na svetu. Po nesreči pa del dežele, namreč severni, ki stoji pod angleško oblastjo, ni prost. Irski nacionalisti ne smejo pozabiti, da mora ostati glavni narodni smoter zopetna združitev vseh grofij v zedinjeno in prosto Irsko. 60.000 ujetnikov v Singapuru. Nasprot-niške bojne sile, ki so se v otoški trdnjavi v Singapuru morale predati, cenijo skupno na 60.000 mož; med njimi je 15.000 Angležev in Avstralcev in 30.000 Indijcev. Singapur je prekrščen v Sonanko. Kakor javlja japonski cesarski glavni stan, je novo ime za Singapur Sonanko (svetli južni pristan). Japonka napredovanja na Sumatri. Po pristanku japonskih padalcev na Sumatri (glej današnji zemljevid), se japonski pohod nadaljuje, kar povzroča v Ameriki veliko vznemirjenje. Japonsko zračno bro-dovje napada pristanišča in oporišča na otoku. Žid kot poe\'etovalcc Cangkajška. Japonci so ujeli in ustrelili Cangkajškovega finančnega p os veto val ca generala Maurice Abraham Cohena rojenega v Londonu. Ob tem poročilu izve svetovna javnost, da so tudi v Cungkingkini imeli židje merodajnl vpliv na politiko, popolnoma enako, kakor v Angliji in USA. VerlaK und Druch: NS.-Guuverla(? unđ Druckerel Kirnten GmbH.. KluKenlurt - Verlagslelter: Dr.Bmll Heitlan. — Hauotschrlftlelter: Dr Otto Schedl. (Wehrmacht) I V Hermann Allmayer Zurzelt 1st An7eiBenMste Nr 1 ellltlg 12 NOV£LA . SPISAL WILJtM HAUff • • i Kakor hitro si je pevkinja zopet opomogla, je policijski ravnatelj spremljal doktorja Langeja vsakikrat, kadar jo je obiskal. Razgovarjali so se takrat o raznih ukrepih; nekateri so se zdeli dobri, toda niso bili prav izvedljivi, druge so naravnost zavrgli. Josipini sami je končno prišel na misel, načrt, s katerim sta oba moža takoj BoglaSala. »Doktor mi je dovolil,« je rekla, ^da smem v prihodnjem tednu oditi na izprehdd; če mu je prav, se bom na zadnji predpusyii I'eduti prvič zopet prikazala med ljudmi; miče me, da se prvikrat pokažem tam, kjer se je moja nesreča prav za prav začela. Ako se pobrigamo za to, da se to zadostno razglasi v B., in če je chevalier Se tukaj, sem prepričana, kakor sem živa, da se mi bo pod to «all ono masko zopet približal. Govoriti si sicer, ne bo upal, z ničemer se ne bo izdal, toda od svojih naklepov na moje življenje ne bo odnehal. Spoznala ga bom izmed tisočev po njegovi velikosti, njegovi postavi, predvsem pa po njegovih očeh. Kaj pravita na to, gospoda?« Načrt ni bil videti slab. »Stavil bi,« je rekel ravnatpH, »da ne bo Izostal, če Izve, da pridete .Vi na ta bal, ker bo hotel zopet videti predmet svojega maščevanja in zno-,va netiti svoj bes. Po mojem mnenju je bolje, da el ne daste nobene krinke pred obraz; tako vas bo lažje spoznal in tem prej prišel v vašo bližino ter se ujel v past; preoblekel bom nekaj spretnih mož v domine in vam jih dal kot varn6 spremstvo; kakor hitro jim daate znak, bodo starega lisjaka ujeli.« Hišna pevkinje, Betka, je med tem pogovorom hodila ven in notri ter slišala, da se je njena gospodinja odločila, izslediti morilca ali njegove, pomočnike; menila je, da je tudi ona dolžna prispevati po svojih močeh k tej izsleditvi. Pričakala je zato ravnatelja ,se ohrabrila in mu rekla, da je že zadnjič opozorila doktorja na neko okol-nost, ki bi lahko dovedla do izsleditve, da pa doktor na to očividno ne polaga nobene važnosti. »Pri takih prilikah se ne sme omalovaževati nobene okolnosti ,draga moja mala,« ji je odgovoril policijski uradnik, »ako torej kaj veste —« »Dozdeva se mi, da je sigrnora preveč obzirna ali pa da noče vsega povedati. Ko je bila zabodena in se je v mojih rokah onesvestila, je bil njen zadnji vzdihijaj — Bolnaui« »Kako?« je vzkliknil ravnatelj ogorčeno, »in to so mi do danes zamolčali? Tako važno okolnost! Ali ste pa tudi prav slišala? Bolnau ?« »Moja čaatna beeeda* je zagotavljala ' mala in dala roko na srce. »Bolnau je rekla In to tako bolestno, da sem popolnoma prepričana ,da je to Ime morilca; toda prosim, ne Izdajte me!« Ravnateljevo načelo Je bilo, da je vsak človek lahko zločinec," pa najsi ima videz največjega poštenjaka. O komercijgkem svetniku Bolnauu mu je bilo sicer znano, da živi v urejenih razmerah, — toda ali ni bilo dovolj primerov, da so ravno ljudje, o katerih ni mogel nihče nič slabega govoriti, dali največ opravka pravosodatvu ? Ali ne bi mogel Bolnau biti zapleten v to stvar skupno s chevalierom de Planto? Ko je tako premišljujoč nadaljeval svojo pot in se približevat Široki ulici, mu je prišlo na misel, da se komercijski svetnik navadno ob tem času tam sprehaja. Sklenil je, da ga bo nekoliko močneje potipal za žilico. In res, ravno je prihajal po ulici, pozdravljal na levo in desno, vsak hip nar govoril kakšnega znanca in se potem, ko je šel naprej, smehljal pred se; podoba je bila, da je bil vesel in dobro razpoložen. Policijskega ravnatelja je zapazil, ko je bil kakšnih petdeset korakov oddaljen od njega. Prebledel je, se obrnil in hotel zaviti v neko stransko ulico. »Sumljiva, zelo sumljiva okolnost!« je pomislil ravnatelj, tekel za njim, ga poklical po imenu in ga ustavil. Komercijski svetnik je bil ves prepadem, tBliko da je še bleknil svoj »bon jour, bon jour!« Podoba je bila, kakor da se hoče nasmehniti, toda oči so mu polile solze In obraz se mu je nakremžil; kolena bo mu podrhtavala in sliSalo ae je šklepetanje njegovih zob. »Lej, lej, tako redko ee sedaj vidiva. 2e areč dni nM« šli mlima mojih oken, niste prav zdrav,« je pristavil ravnatelj t ostrim pogledom; »tako bledi ste, ali se ne počutite dobro?« >Ne — mraz me nekoliko trese — nekaj dni mi res ni bilo dobro, toda zdaj mi je, ' hvala bogu, že boljše.« »Tako ? Ni vam bilo dobro,« je oni i spraševal naprej. »Tega si ne bi bil mislil, ker: sem vas še pred nekaj dnevi videl prav veselega na reduti.« »Kajpada; toda takoj naslednji dan sem se moral uleči; pojavili so se pri meni zopet stari napadi, toda sedaj sem že popolnoma ozdravel.« »No, tedaj pa gotovo ne boste zamudili prihodnje redute; zadnja bo in baje sijajna; nadejam se, da vas tam vidim; do ta« krat z bogom, gospod komercijski svetnik!* 10. »Pridem gotovo!« je kislega obraza klical za njim komercijski svetnik Bolnau. »Ta nekaj sumi!« je rekel sam pri sebi. »Ta. gotovo ve kaj o besedi pevkinje. Sicer je! baje že ozdravila, toda ali ne razjeda lahko Bum v srcu tega policista? Tajna policija me bo zasledovala; zdi se mi, da so mi pow vsod prekanjeni, tuji obrazi za petami. Ničesar ne smem več govoriti, vse mu poročajo in po svoje razlagajo; Imajo me za nemirnega človeka, za nevaren pa sem vendar živel mimo in nedolžna kakor Viljem Teli v četrtem dejanju!« JDalje Robota, 21. februarja 1042. KARAWANKEN-BOTE stran 3. — Stev. 15. Bodočnost Balkana Napisal Rajrmimd Horhager, Belgrad Radi ogromnega dogajanja na Vzhodu in у Pacifiku, je jugovzhodna Evropa nehala biti žarišče zanimanja. To je popolnoma razumljivo, kajti vojaški problemi v tem prostoru so z dokončanjem vojnega pohoda na Balkanu rešeni. Jugovzhodna Evropa je postala etapa sil osi, potem, ko so te z Eavzetjem Krete onemogočile nastanek angleške solunske fronte. Zanimiv pa je ostal politični razvoj Jugo-ipzhoda, ki ga je povzročilo razsulo jugoslovanske državne tvorbe. Odkar je leta 1918. zatonila avstrijsko - madžarska monarhija, še ni nastala na jugovzhodu nobena taka ogromna sprememba kakor z razbitjem Jugoslavije. Njene pokrajine so se danes porazdelile na Nemčijo, Italijo, Hrvaško, Bolgarijo, Madžarsko in Srbijo. V posameznem je prišla pod Reich spodnja Štajerska, pod Italijo zapadna Slovenija z Ljubljano in del Dalmatinskega Primorja,, pod Bolgarijo južna Srbija ali Macedonija z mestom Skoplje (Uskiip), pod Madžarsko Bačka z Novim Sadom, Medjimurje in Prekmurje, medtem ko je sestavljena na novo ustanovljena hrvaška država iz nekdanjega avtonomnega Hrvatskega, ki mu ј6 dodana Bosna, iz Hercegovine in vzhodnega Srema. Področje nemškega vojaškega poveljnika v Srbiji je omejeno na ozemlje, Iti ni večje po obsegu, kakor pred balkansko vojno leta 1912., ako ne upoštevamo Ba-nata. Nova razdelitev tega prostora je naravno ustvarila različne politične, gospodarske m narodnostne probleme, ki so, kakor nam kaže zgodovina, neizbežni pri razsulu oziroma nastanku držav. Te probleme so pričele reševati države-naslednice nekdanje Jugoslavije, pri čemer mora posebno nova Hrvaška premagovati velike težave v Bosni, kjer delajo težkoče konsolidaciji razmer komunistične srbske tolpe ravno tako, kakor V sosednji Srbiji. Napetost med tamošnjimi 900.000 Srbi in 200.000 Hrvati je postala posebno vidna. Bosna je bila že v času Btare monarhije radi šovinistične srbske propagande leglo neprestanih nemirov. Ra- _ gen tega je postal položaj še bolj kompliciran radi navzočnosti muslimanske narodne skupine, ki šteje 900.000 ljudi in ki sto-, jijo med Hrvati in Srbi. Kljub tem okoliščinam zelo dobro napreduje pomirjenje dežele. Popolna likvidacija razbojniške dru-hali je samo še vprašanje časa. Tudi v Srbiji ee jasni položaj, in protikomunistična vlada generala Nedića vedno bolj prospeva. Pri presojanju celotnega položaja ne smemo prezreti, da se nahaja Balkan tako-rekoč na nekakšnem talilniku, v katerem naj se očisti žlindre preteklosti. To je preoblikovalni proces, ki se ne more odigrati brez pretresov, je pa potreben pri ustvarjanju predpogojev za uresničenje novega reda po svetovnopolitični zamisli osi, V glavnih mestih Jugovzhoda ao si tudi že na jasnem, da ni več prostora za razna državna, politična in narodnostna nasprotja, na katerih so bile nekoč zapadne sile zelo zainteresirane, in da se mora celotna politika ravnati po višjih, po zamisli evropske edinosti določenih smernicah. K temu spada v prvi vrsti, da premagamo teze preteklosti, po katerih so šteli samo zapadni kulturni krogi k Evropi. S tem smo napravili pregrajo pred deželami, katerih kulturo je oblikovala pravoslavna bizantinska miselnost, torej pred Romunijo, Bolgarijo, Grčijo in Srbijo. Ta nazor so sicer po osvo- ' boditvi Balkana izpod turškega jarma proti koncu 19. stoletja nekoliko revidirali, toda v politiki so kljub temu igrale posredno vlogo predstave o kulturni razvodnici med zapadom in vzhodom, kar je bilo n. pr. posebno vidno v nasprotju med Hrvaško in Srbijo. V nasprotju s tem prihajajo sedaj na Jugovzhodu do spoznanja, da predstavlja Balkan v novi Evropi geopolitično in gospodarsko enoto, in da lahko postane izoli-ranje od bližnjih ali daljnjih sosedov uso-depolno — v času, ko se je kontinent združil v skupno fronto z Nemčijo za obrambo svojih duševnih in materialnih dobrin. Praktičen končni zaključek tega spoznanja je tvoril obisk hrvatskega zunanjega ministra Lorkoviča v Sofiji začetkom tdga leta, ki je imel krepak odmev na Hrvatskem in tako tudi v Bolgariji. Med Sofijo in Zagrebom se je poglobilo staro prijateljsko razmerje, ki je osnovano na podlagi skupnih političnih in gospodarskih interesov. Cisto iz zemljepisnega stališča gledano, vodi pot iz Hrvaške v Bolgarijo preko Srbije, s čimer se odpirajo možnosti sodelovanja teh treh dežel, katerega predpogoj je pa seveda, da ves srbski narod potegne črto med preteklostjo in se zave evropske resničnosti. Edini jugovzhodni Evropi se nudijo tudi v gospodarskem pogledu v novi Evropi veliki izgledi, katerih spoznanje pride v dobro prizadetim deželam samim, ker bi se na ta način dvignil njih življenjski standart. To je veliki cilj,, za katerega se izplača delati.^ Pot pelje skozi talilnik, ki sprosti nove in dosedaj speče moči za vso Evropo. Kii№li|sivo jugovzhodnih držav e v podvigu Ustvarieni so predpogoji za dobro gospodarsko leto 1942 - Treba ]e dosti nadoknaditi Pri podvigu in Intenziviramju poljedel-Btva v državah jugovzhodne Evrope se jemljejo v najširšem obsegu osnovne misli narodnosocialističnega reda in izkustva državnega prehranjevalnega urada kot podlaga ,to pa posebno tam, kjer je Nemčiji podana možnost sodelovanja pri agrarnih ukrepih, pri čem se bo vedno upoštevalo lastnosti pokrajine, njenega gospodarstva, njene kulture in njenih potreb. Spoznanje, da more biti narod srečen samo pri takem življenjskem načinu, ki ustreza njegovim plemenskim lastnostim in tudi samo takrat razviti svoje najboljše moči, je dalekosežno usmerjalo tudi reforme na kmetijskem področju v jugovzhodnih državah. Tudi zakonodaja v posameznih deželah jih je upoštevala in uapeh tega je, da so že danes ustvarjeni predpogoji za ugodno gospodarsko leto 1942. Splošno se bo povečalo sajenje oljaric, krompirja in sladkorne pese. Izboljšanja živinoreje, posebno mlečnega gospodarstva, ee ne more doseči v nekaj mesecih, toda tudi tu izvajajo ukrepe .katerih cilj je večja storitev. Zaradi pomanjkanja krmske podlage bo imelo povečano pridelovanje krompirja ugodne posledice pri prašičjereji. Po-eebno v Srbiji je prašičjereja velikega pomena. To, kaikšne možnosti se nam nudijo za povečanje storitve, spoznamo lahko iz dosedanjih nizkih hektarskih donosov. V balkanskih državah so pridelali povprečno na hektar posevka 12 stotov (1200 kg) koruze (napram 24,8 stotom v Reichu). Pri povprečni žetvi 23 stotov pšenice na 1 ha v Nemčiji je znašal donos v Bolgariji 12,5, pa Madžarskem 14 in v Romuniji 9,7 std-ЕдШм teeba, stoiltl na Državna delovna si nib a na vzhodu Treba je položiti stični tir v nemSki normalni širini do nekega poljskega letališča na vzhodu. Možje dela opravljajo potrebno nasipavanje. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Arnold, RAD., Z.) travniškega gospodarstva, nam dokazuje dejstvo, da gojijo na 100 ha kmetijsko iz-koriščevane površine v Bolgariji, 37, v Romuniji 23 in na Madžarskem 25 goved, medtem ko pride v Nemčiji na isto površino 69 goved. V Nemčiji pride na 100 ha 81 prašičev, v Bolgariji samo 22, v Romuniji 17 in na Madžarskem 41 komadov. Ta kratki pregled nas pelje do spoznanja, da mora poljedelstvo na Jugovzhodu še zelo mnogo nadoknaditi in da moramo ravno v tej smeri iskati podlage za dvig življenjskega nivoja na Balkčinu. Od prebivalcev teh pokrajin bo odvisno, da z intenzivnim obdelovanjem kmetijskih obratov dosežejo povečanje donosa, ki smo si ga postavili za cilj in odstranijo škode, ki jih je povzročila vojna, da doprinesejo svoj delež k blaginji lastnega naroda in sodelujejo pri zagotovitvi prehrane v Evropi. Dejstvo, da je dosedaj, z izjemo Grč i je, živelo na kvadratnem kilometru poljedelsko koristne površine za polovico manj ljudi kakor v Reichu, bo tudi soodločevalo pri novozgradnji kmetijstva v jugovzhodnih državah. Heribert Jordan G I a d o v i П a š e g a s t o I e t j a Ogromne betonske utrdbe, zgrajene v varstvo nemške vojne mornarice, se dvigajo na več mestih atlantske obale kakor »braniki 20. stoletja«. Gre tukaj za zaklonišča podmornic, ki so varna proti bombam in ki so jih zgradili po načrtih vojne mor-narice frontni delavci organizacije Todt ter imajo še poseben pomen za blokadno bitko proti Angliji. (OT-Kriegsberichter — Clemens, Atl. Z.) Tudi pri oskrbovanju dojenčkov je ženski RAD koristen. Članica vojne pomožne službe v ienski dr-Savni delovni službi oskrbuje dojenčke v neki bolniški stanici za dojenčke, (Purper, Zander-Multiplex-K.) y> Ruk i v e r h K roke kvišku Visoko na severu je izvidniški oddelek oroija zavzel neko boljševiško postojanko. Z dvignjenimi rokami prihajajo sedaj sov jet i iz svojih bunkerjev. f^-PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Slapak, Atl., Z.) Važni poeledki nemšiko-romunekih industrijskih rMgovorov. V času od 21. do 24. januarja se je v Wienu vršila druga »kupna seja nemškega in romunskega industrijskega odbora. Razpravljali so o vprašanjih, ki se tičejo poglobitve nemško-romunskega sodelovanja na industrijskih področjih. Zlasti so obravnavali specialna vprašanja iz področja kemične, paipime, papir predelujoče in livarniške industrije. Razgovori 80 do mtoiH _ Finske čete so po trdem boja vkorakale v mesteci Kontupohja, ki so ga zaigali umikajoči s* Savitth јТК, AiifaahmM iMeepberlchtei; Glytoneo, HH., Z4 stran 4. 4— Stev. 15. KARAWANKEN-BOTE Sobota, 21. fehrnarja 1942. 3z naše domoDine 1 Pohod k Fiilirerln Prve mladinske filmske ure v Oberkrainu Potem ko je prišla v polni tek domovinska in športna služba mladine KVB, je sedaj poveljstvo pokrajine in Gaufilmstelle prevzelo iz starega področja mladinske filmske ure, ki so se tam že dobro obnesle. Kot prvi teče v kinodvoranah Oberkraina film >Der Marsch zum Fiihrer« (Pohod k Fiihrerju). To filmsko poročilo nam nazorno prikazuje Adolf Hitler-Marsch nemške mladine k Reichsparteitagu (državnemu zboru stranke). Ta film nam s svojimi pokrajinskimi slikami, deli iz bogatih doživljajev posameznih skupin udeležencev pohoda, ki korakajo z zastavami svoje pokrajino v Niimberg, kakor tudi z doživetjem Reichsparteitaga z njegovim vrhuncem — mimohodom pred Fiihrerjem — ne .prikazuje samo nazorno zamisel Adolf Hitler-Marscha- temveč pripoveduje o duhu nemške mladine. V bodoče bodo ravno tako kakor v Alt-gau redno predvajali za mladino primerne in poučne filme mladini v Oberkrainu; ki se bo smela udeležiti ravno^ako kakor mladina celega Reicha na najlepših delih nemškega filmskega ustvarjanja. O delovnih področjih NSV Zelo poučno zasedanje krajevnih upraviteljev NSV v Krainburgu Nedavno se jn v Krainburgu vršil obširen pouJc krajevnih upraviteljev NSV vsega okrožja. Kreisamtsleiter Kmetitsch jo dal podrobna navodila o delu krajevnih uprav in o sodelovanju z NSDAP ter njenimi oddelki. Okrožni upravitelj organizacije M o s e r je govoril o organizatorični zgradbi NSV in WHW. Okrožna strokovna učiteljica Thurner je obravnavala naloge otroških vrtcev in omenila zlasti po-edine prezidave, ki se tačas izvršujejo pri različnih krajevnih skupinah, pri katerih^ poslopja, ki so predvidena za otroške vrtce, še ne ustrezajo popolnoma namenu. O delu pomožnih stanic »Mutter und Kind« (sMati in dete«) in o razmahu na tem področju je govorila Pgn. Sandler. Na koncu je deželni šolski poverjenik NSV Pg. Micko dal pregled o sedanjem političnem položaju in sklepanju, ki izhaja iz njega za Ober-krain (Gorenjsko). Krainburg. (Kuharski tečaj.) Te dni sta Kreisstabsamtsleiter K o c h in Kreispreseeamtsleiter L i 11 i n g nenadoma obiskala kuharski tečaj, ki se je vršil pod vodstvom I gospe Rebernigove v tovarniški kuhinji. Povsod v krainburškem oJtrožju je bila udeležba na kuharskih tečajih zelo živahna, kar kaže vedno naraščajoče zanimanje gospodinj v Oberkrainu (gorenjskem) do teh kuharskih tečajev.. Iz obilice pripravljenih jedil bi bilo omeniti krompirjeve štruklje in krompirjevo torto. Te dve jedi posebno kažeta, da lahko napravi gospodinja iz krompirja izborne jedi, ki nikakor ne zaostajajo za onimi v mirni dobi. Kralnburg. (Poučni tečaj za blagajnike NSV.) Pred kratkim so se zbrali blagajniki vseh krajevnih uprav NSV krainburškega okrožja, Pg. Steiner iz Villacha jih je temeljito poučeval v panogah njihovega delovnega področja. Častni urad blagajnika NSV je zelo odgovoren, posebno ker prejemajo krajevne i4)rave NŠV pri zimski pomoči velike denarne zneske. Izide raznih zbirk morajo takoj točno ugotovti in predložiti. Preko krajevne u-prave gredo tudi velike vsote, ki jih dajejo na razpolago za cskrboanje' revnih rojakov. Zato si morajo blagajniki • NSV z vso močjo prizadevati, da breehibno isapolnju-jejo nalogo, ki so jo prostovoljno prevzeli za blaginjo splošnosti. Krainburg. (Mladinska filmska predstava v Oberkrainu |na Gorenjskem].) Izpolnjen z nemško pesmijo in kratkim uvodom je bil v nedeljo predvajan film »Der Marsch zum PUhrer«. Mladina, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotički, je navdušena sledila predvajanju. Na obrazih mladih Gorenjcev si čital hrepenenje, po končani vojni pozdraviti z zastavo Flihrerja v Niirnbergu, kjer se bo vršilo strankino ziborovanje (Reichsparteitag). Krainburg. (Vse za naše vojake.) Gospa K o f 1 e r, krajevna voditeljica žen krajevne skupine Krainburg - Falkendorf, je te dni vpoklicala k zborovanju vse voditeljice blokov in celic, da se je pomenila z njimi o izdelavi copat za ranjene vojake, laučene šivilje so se takoj prostovoljno javile, da so pomagale onim ženam, ki še niso bile vešče tega dela. Ta mala epizoda je le ena izmd tisočev in kaže, kako radi v Oberkrainu (Gorenjskem) izpolnjujejo vsako željo naših vojakov in ranjencev ter vsak poziv fronte na domoviino.' Pred kratkim smo darovali zimske reči, danes zopet izdelujemo copate, jutri bo spet kaj drugega, toda eno bo vedno isto; prostovoljna pripravljenost prebivalstva v Oberkrainu, pomagati nemškim vojakom na fronti in v lazaretih in dejansko izkazati z darili in sodelovanjem zahvalo domovine. Peiska loi/arištl/a \ Oberkrainu Prosvetno delo pevske bratovščine tz Villadia v Afllingu, Radmannsdorfu in Krainburgu v preteklih dneh je okrožni vodja pevcev, šolski svetnik R a i n e r s približno 50 člani pevske bratovščine v Villachu ustanovil pevska tovarištva na več krajih Oberkraina (Gorenjske). Prvi obisk je veljal največjemu industrijskemu kraju v Oberkrainu, ABlingu. Tam je obiskovalce že na kolodvoru pričakoval pevski krožek, ki ga je z velikim trudom ustanovil sodni predstojnik dr. Klein in zapel kot pozdrav staro zvezno geslo. Nato so skupno korakali v tovarniško restavracijo, kjer je došli Kreisleiter dr. Hradetz-ky pevce pozdravil. Ob 20. uri se je v kino-dvorani začela prireditev, pri kateri je sodelovala tudi alJlinška godba. Na čelu številnih ljubiteljev pesmi iz Aftlinga so došli Kreisleiter dr. H r a d e t z k y, župan L u c k m a n n, generalni ravnatelj N o o t in tehnični ravnatelj dr. inž. K1 i n a r z vodečimi uradniki aBIinških tovarn. Pozdravni govor je imel Ortsgruppenleiter dr. Klein. Nato je 60 pevcev iz AUlinga. zelo dobro zapelo v zboru. Potem je nastopila pevska bratovščina iz Villacha, ki jo je vodil zborni vodja Steiner in ki je zapela domače in narodne napeve ter žela vihamo odobravanje za odlično petje.. Zelo prizadevni društveni vodja pevcev iz Villacha, Hans T o m i t s c h, je naznanil, da prevzame pevska bratovščina iz Villacha/nesto. botra za pevsko bratovščino v ABlingu in da se s tem zaveže podpirati alJlingčane v pevskem delovanju, posebno pa ji pošiljati sekirice. Okrožni vodja pevcev je potem utemeljil potrebo pevskih tovarištev v Oberkrainu in postavil pri pevskem tovarištvu v ABlingu, ki šteje že danes 80 članov, dipl. inž. Fritza W e i t z a za vodjo tovarištva in za njegovega namestnika pa Wiljema W a-1 i s a. "Izvajanja pevske bratovščine iz AB-linga in iz Villaeha so zaključile prireditev. Nato je sledil tovariški sestanek v tovarniški restavraciji, ki je potekal zelo prisrčno. Pel je v glavnem kvintet iz Villacha, ki je na odličnem glasu in si je tudi v ABlingu priboril lovorike. Prijetno presenečeni so navzoči poslušali tudi blagodonečo triglavsko pesem, ki jo je prednašal aBlin&ki pevski krožek. Končno je nastopil še kvartet rodbine Gerde iz Jauernburga, ki je fino in z izredno lepimi glasovi v jeziku Gorenjcev prednašal narodne napeve, nalikujoče koroškim pesmim. Ta predvajanja so pokazala, kako nadarjeno je prebivalstvo v Oberkrainu za zborno petje in kako ga ljubi. Naša naloga je, da dvignemo te zaklade, jih združimo v pevskih tova-rištvih in s tem v smislu naše velikonem-ške očetnjave ustvarimo dragocen doprinos k razmahu prosvete v Oberkrainu. Po tem nadebudnem začetku so v nedeljo z poštnim avtobusom nadaljevali pevci iz Villacha vožnjo v okrožno mesto R a d-mannsdorf, kjer je že bilo v nekem hotelu zbrano veliko število ljubiteljev pesmi. Landrat dr. Hinteregger je došlece prisrčno pozdravil in obljubil, da si bo prizadeval pospeševati nameravano združenje pevcev. Mojstrski predvajane pesmi pevske bratovščine iz Villacha so prinesle zopet pravo razpoloženje za izvajanja okrožnega vodje pevcev. Ta je zlasti po- ]\[ezaželiena ziikiska krasota SŠ pločnik pred svojo hišo. udarjal, da morajo v Radmannsdorfu, kakor Veldesu in Wocheiner Feistritzu nastati pevska združenja, da bodo ti kraji kot središča znatno povečanega tujskega prometa odkrila gostom v domačih melodijah tudi zaklade naše pevske prosvete. Nato so ustanovili pevsko tovarištvo Radmannsdorf in okrožni vodja pevcev je določil Franca Steinerja za vodjo tovarištva. Pevsko vodstvo bo prevzel glavni učitelj Petut-s C h n i g. Boter bo moško pevsko društvo Hermagor. Krog nedeljski hobiskov je bil zaključen v okrožnem mestu Krainburgu. O ondotnl prireditvi smo že poročali. Mesto botra pri pevskem tovarištvu v Krainburgu je prevzelo moško pevsko društvo »Koschatbund« v Klagenfurtu, ki ga je zastopal navzoči društveni načelnik P1 a u t z. , Kara s čevlji? v poevctovalnico ui za>ncn^alnico za čevlje v ABlingu Kaj naj naredimo s čevlji? Fantek je zrastel in jih ne more več nositi. Mogoče bi jih lahko prodali, ali potrebnejši kakor denar je par primernih čevljev, toda kje jih naj tako hitro dobimo. Niti ni treba, da bi bili novi; zadostuje, da so dobro ohranjeni. Mnoge matere premišljujejo tako In tudi marsikateremu odraslemu se lahko pripeti, da se mu njegovo obuvalo zaradi kakega vzroka več ne prilega. Končno romajo čevlji v omaro, kjer stojijo nerabno in plesnijo, postanejo trdi in krhki in se tako odtegnejo gospodarstvu in aonarodnjaku. To se sedaj ne sme več pripetiti. Sedaj ne-semo čevlje enostavno v posvetoval-nico nemške ženske ustanove v ABlingu, kjer jih prevzame prijazna gospa, pomeri številko in pusti obiskovalcu izbrati iz zaloge, ki so jo prinesli drugi sonarodnjaki, ustrezajoči par čevljev. Tu pa tam se bo zgodilo, da je oddani par čevljev boljši, kakor tisti, ki ga vzame rojak e seboj. V takem primeru dobi majhno denarno odškodnino. Narobe, če dobi boljše čevlje, kakor jih je pa oddal, mora plačati majhno vsoto, toda kvečjemu 2 RM. Ce pa ne najdemo pripravnih čevljev, lahko kljub temu pustimo tam naše čevlje, ki jih ne moremo rabiti. Izstavijo nam bon in bomo pač tolikokrat prišli, dokler ne prinese kakšen rojak takih čevljev v zameno, katere lahko rabimo. Samo nekaj si Sell петвка ženska ustanova: kakor si vsaki rojak želi, da dobi uporabljive, lepo očiščene in z vezalkami opremljene čevlje, tako jih mora prinesti tudi v zamenjavo. Ve pa, drage gospodinje, preglejte vašo omaro in ne pustite nobenega para stati tam brez koristi. Prinesite ga v zamenjalnico, da koristi našemu gospodarstvu, kajti kdor pomaga svojim rojakom, pomaga tudi samemu sebi. — Prva posvetovalnica In zamenjalnica čevljev v Oberkrainu posluje dnevno razen nedelje od 9. do 12. in 14. do 17. ure. V sredo in soboto popoldne je zaprta. Wart. (Umor dekleta.) Glede umora Fanike Jerebove izvemo, da storilca niso zaprli — kakor je bilo pomotoma javljeno — ampak, da ga Se iščejo. Belgrad, v februarju. Nezaželjena igra narave je dala v svoji čudoviti volji Belgradu nov, redek, da čaroben obraz. Ulice sličijo ponoči podzemnim jamam s kapniki, drevesa napravijo vtis nekakšnih čarobnih tvorb iz pravljične dežele, okoli obločnic so se napravili kristalni venci, in od streh in napuščev rasejo orjaške ledene šveČe. To so t alte slike, ki jih v tej krasoti verjetno še nikoli nismo videli, ki smo jih mogoče slutili nekoč v kakšnem filmu o ledenih pustinjah arktike in o večnem ledu gora. Moč narave, ki ji ne moremo priti do dna, jih je ustvarila čez noč. Po dolgi dobi mraza je nenadoma deževalo. Kako redka naravna prikazen; dež pri temperaturi pod ničlo! Tako se je v nekaj trenutkih spremenila voda na tleh, na strehah, drevesih, telefonskih žicah in napeljavah visoke napetosti v led. Sedaj se sklanjajo drevesa pod svetlikajočo-bleščečo krasoto. Napeljave so globoko upognejne. Napušči ne morejo več nositi teže ledenih sveč, včasih se odtrgajo in potem zaropotajo s peklenskim truščem nekaj stotov težke ledene mase doli na Gesto. Postopanje po belgrajskih ulicah je za nekaj časa prekinjeno. Moramo stati pri oknu in videti cesto, potem se bomo mogoče veselili, če je pravilen pregovor, da je škcdcželjnoEt najčistejše veselje. Kajti na stekleno gladkih ledenih površinah pločni- kov in voznih cest ne moremo več govoriti o kaki hoji. Pešci balansirajo, kakor kakšni plesalci na vrvi ,od ene hiše do druge. Naredijo korak naprej in zdrčijo za dva nazaj. Imajo pogansko veselje, če so napravili najpotrebnejšo pot, ne da bi več kot trikrat padli. Je skoraj življenjsko nevarno hoditi po cestah. Ali ni to čudno, da, kakor izgleda, o najbolj osnovnih nalogah ob takem vremenu, o dolžnosti posipavanja v Belgradu Vozniki s sanmi slutijo jiovo kupčijo in čez noč so povišali pristojbine. Toda Bel-grajčani kmalu ne morejo več tako globoko seči v žep, visoke cene so zelo občutne. In tako ni nič več neobičajnega, če vidimo »fino« damo, ki se je vpregla pred otroške sanke in pelje domov nekaj s trudom in mu jo nabavljenih polen. Hudo gledajo ko-čijaži na te neobičajne vprege, a s svojimi cenami ostanejo stanovitni. Zato je tudi konjunktura... м. ЛацШ џа fu^atiodtu (»eofU Hrvati so ponosni na svoje preganjane brate v Ameriki. Hrvaški tisk prinaša na pvi strani poročila o preganjanju Hrvatov v Ameriki in ugotavlja v svojih komentarjih, da hrvaški narod globoko sočustvuje B svojimi brati v Ameriki, istočasno je pa tudi neizmerno ponosen na nje, kajti njihovo preganjanje po Rooseveltovih biričih predvsem dokazuje, da stojijo Hrvatje v prekomorju zvesto in neodvmljivo na strani svoje domovine. Kajti Roosewelt nima ni-kakega drugega vzroka za zapiranje in druga zapostavljanja, ker se Hrvati niso nikoli mešali v ameriško politiko, ampak so pridno in vdano služili ameriški državi. Da bi Izdali svcjo domovino in se dali na razpolago agitaciji proti evojim o^etoin in bratom, se vsekakor ne sme od njih zahtevati. Prvo hrvatsko odlikovanje je dobil maršal Kvatemik. Vodja hrvatske države je izročil ministru narodne obrambe, maršalu Kvaterniku, v okviru slavnostnega čina v uadnem poslopju Poglavnika viteški red železnega trilistnika, ki je bil ob tej priliki prvič podeljen. Srbski prostovoljci v službi narodne vzgoje. Srbski prostovoljci so se razen svojih dejanj z orožjem oprijeli tudi vzgoje srbskega naroda. V ta namen so ustanovili poseben oddelek. Ta oddelek je doeedaj priredil v notranji Srbiji 50 predavanj in 80 akademij in zborovanj. Razdelili so nad 500.000 letakov in ravno, tplika jjrotiboljS^ vističnih brošur. Razen tega je ta oddelek predvajal nekaj najboljših antiboljševistič-nih filmov, kakor »Alkazar« in »Jud SliB«. Nemško knjižno darilo mestu Zagrebu. V okviru neike slavnosti na nemškem poslaništvu v Zagrebu, na kateri je bil navzoč župan Werner z zastopniki mesta in odličnimi zastopniki nemškega kulturnega življenja, je izročil nemški poslanik K a -s c h e županu dragoceno zbirko nemških knjig. Pri tm je v svojem govoru poudaril tesne kulturne stike med hrvatskim in nemškim narodom. Časopisi opozarjajo v tej zvezi na okoliščin?, da so prišle prve knjige na Hrvatsko iz Nemčije in da so na drugi strani odlični hrvatski učenjaki in pisatelji tiskali svoja dela v Nemčiji. Posebna delovna služba srbskih srednješolcev. Za srednješolce v Srbiji bodo organizirali sporazumno z odborom za narodni podvig In prosvetnim ministrstvom posebno delovno služ6o, ki bo izvedla določeni delovni program. Hrvaška prometna pogajanja. V nedeljo se je podalo odposlanstvo hrvaškega prometnega ministrstva v Florenco, kjer se prične mednarodna konferenca za določitev mednarodnih voznih redov. — Dna 20. februarja odpotuje še eno hrvaško odposlanstvo v železniških stv&reh v Budimpešto, da nadaljuje tam razgovore o blagovnem prometu med Ogrsko in Italijo preko hrvaškega ozemlja (o tako zvani »jadranski tajrifi|j^, Rohota, 21. fehruaria 1942. KARAWANKEN-BOTE stran 5. — Stev. 15. St. Georgen bei Krainburg. (Prvi kuharski tečaj.) Pred kratkim sta se vršila tukaj dva kuharska tečaja. Dopoldne BO se ga udeležile žene in dekleta iz krajev, ki spadajo pod občino St. Georgen, popoldne pa iz St. Georgen, vsakikrat po 15 ude- ■ leženk. Voditeljica tečaja A b t iz Klagen-furta je bila vesela marljivega obiska žen in deklet, ki so prišle z belimi predpasniki in čepicami. Zaključnega priprostega slavja Bta 6€ udeležila tudi tukajšnji Ortsgruppen-leiter NSDAP in Ortsgruppenfiihrer K VB. St. Georgen bei Krainburg, (Prvi apel NSDAP.) V svečano okrašeni gostilniški sobi gostilne Gaaperin ee je pred kratkim vršil prvi apel NSDAP, ki so se ga udeležili vsi čftiovniki, voditelji celic in blokov K VB. Kot komisarični vodja določeni Orts-gruppenleiter Pg. Unterasinger Meister der Gendamerie, je navzočim pojasnil cilje in naloge NSDAP in v njenem okviru one KVB. Burgstall. (Prvi apel NSDAP.) Dne 11. februarja 1942. je bilo ustanovljeno oporišče krajevne skupine NSDAP v Burgp-t*llu. Udeležba vseh sotrudnikov je bila poinoštevilna. Vodja oporišča Pg. Burger je obširno obrazložil naloge in dolžnosti vsakega poedinega sotrudnika. S trikratnim »Sieg-Heil« na Fiihrerja je bil apel zaključen. St. Georgen bei Krainburg. (Dvojčki.) Šivilja Neža Skerjanc je porodila dve deklici. Mati in otroka so zdravi. St.Georgen bei Krainburg. (N e z go d a.) Nedavno se je aplašil konj posestnika Janeza Presterja, ki je bil vprežen v sani in divjal skozi kraj. Pri tem je sunil posestnika Franca Samnika iz St. Georgena in ga lahko poškodoval. Neumarktl. (Dan policije.) Oba dni je bilo tukaj živahno vrvenje. Tukajšnji orožniki in gasilci so neumorno nabirali za vojno zimsko pomoč. Dne 14. t. m. se je vršil pester večer v društvenem domu »Skale«. Nastopilo je 16 umetnikov-ama-terjev, ki so predvajali domače in znane napeve. Večer je popolnoma uspel. Skupni uspeh zbirke je znašal RM S.SOO.IO, kar je doslej največja vsota, ki smo Jo dosedaj dosegli pri nas pri sličnih zlirkah, Neumarktl. (Razni padci.) 54-letna zasebnica Maria S1 a t n a r, 43-letni delavec Matija Solar in 47-letni delovanja Janee Pleterschek eo padli in eo bili z raznimi koetolomi sprejeti v bolnišnico v Gallenfels. Laak an der Zaier. (ApelAmtewal-terjev NSDAP.) V četrtek zvečer so ee zbrali Amtawalterji v strankinem domu k prvemu poučnemu apelu. Ortsgruppenleiter Bodnersejev govoru spomnil ponesrečenega državnega ministra dr. Todta. Orta-waiter NSV M o s e r je pa govoril o splošnem oskrbovalnem delu NSV in nalogah upraviteljev blokov in celic v Laaku. Vodja pouka Haydn je obrazložil naloge NSDAP v državi in njeno izgraditev. H koncu je pozval vse Amtswalterje naj krepiko sodelujejo. Leee. (Sprejem članov KVB.) Pred kratkim so v kinodvorani ljudske šole v Leesu izdali članske izkaznice in znake KVB. Uvodoma je govoril Ortsgruppenfiihrer H r o v a t. Pretežni del prebivalstva v Leesu je sicer že včlanjen v KVB, v kratkem je pa pričakovati še nadaljnjih sprejemov. Lees. (Zborovanje NSDAP.) Pretočeno soboto je v Leesu govoril ing. Alfe 1 d iz Afilinga na zelo dobro obiskanem zborovanju o »Razvoju NSDAP in njenih osnovnih idejah«. Navzoči so zanimivo predavanje zelo pazljivo poslušali. Poseben vtis je napravil oni del govora, v katerem je govornik prikazal, da so se borili prebivalci Oberkraina že v svetovni vojni 1914 do 1918 bok ob boku z Nemci na vseh frontah proti takratnim skupnim sovražnikom in da so se vrnili domov z najlepšimi odlikovanji. Govornik je na koncu pozval prebivalstvo, naj dokaže s svojim sodelovanjem, da je v resnici voljno deliti ,veselje in žalost s svojimi sosedi v mejah veli-konemške države. Laak. (Velik uspeh dneva nemške policije.) Kakor povsod drugod v celi državi je tudi v Laaku policija prevzela zbirko za vojno zimsko pomoč. Z izidom zbirke se Iphko postavi. V nedeljo in ponedeljek zvečer so priredili dva koncerta, ki sta bila izredno dobro obiskana. In katero pesem želite Vi? Iz programa WHW koncerta po želji v firainburgu Skoraj v vseh okrožnih mestih Kamtna bodo priredili v bližnji bodočnosti koncerte po želji za WHW. Prireditelj bo povsod SA, ki se uspešno trudi, da doseže poseben uspeh na nabiralni dan njenih oddelkov. Največje prireditve bodo v Klagenfurtu, Villachu in Krainburgu. Krainburška lista želj Krainburg priredi svoj koncert po želji v soboto 21. februarja ob 20. uri in v nedeljo 22. februarja ob 15.30 uri v ljudskem domu. Prirediteljica bo Wehrmannschafts-standarte Krainburg. Ves čisti dobiček gre v korist WHW in sicer bo prištet k rezultatu ulične zbirke 28. februarja in 1. marca. Kaj da je koncert po želji, je prebivalstvo Oberkraina že slišalo. Najbrž je že malo krainburžanov, ki še ne bi izbrali svojega priljubljenega komada iz liste želj prihodnjega koncerta po želji in ki za njegovo predvajanje ne bi podpisali darila za WHW. Kdor je zamudil udeležbo na tej enkratni prireditvi, naj to še danes nadoknadi. Številni poljudni komadi stojijo na listi želj. Proti darilu za WHW jih bodo zaigrali. Sodelujejo Musikzug Wehr-mannschaftsstandarte Krainburg, igralska skupina Sprinfwald, KdF-salonski orkester Krainburg in krainburški šramelj - kvartet. Lista se pričenja s triglavsko koračnico od Fučika, kateri sledijo v pestri vrsti koračnice, pesmi, plesni in koncertni komadi. Med njimi najdemo Parmin »Pozdrav iz Oberkraina« (valček), dve Gregorčevi koračnici, več fotatrotov in tangov, potpuri šlagerjev, pesem o Lili Marleen, neumrljivi valček »Ob lepi, sinji Donavi« in znano pesem »Horst du mein heimliches Rufen« (ali čuješ moj pritajeni klic?). To je samo majhna izbira, tako-rekoč okus užitkov, ki jih bo krainburža-nom prinesel koncert po želji. Brezi)vomno pa bodo že imenovani glasbeni komadi sami zadosti privlačni, da tudi one navdušijo za koncert po želji, ki so se dosedaj obotavljali udeležiti se ga. Koncert po želji tudi v ARlingu Tudi v ABlingu bodo ta teden priredili koncert po želji za WHW in sicer 22. fe- bruarja ob 15.30 uri v Volksheimu. Program bo izvajal godbeni vod Wehrmann-schaftsstandarte, vojaški zbor in kmečka godba. „Carinska pregrafa" v Afilingu z velikim uspehom je Лfiling prvikrat doživel dan policije dne 14. in 15. februarja. V vseh ulicah so bili že v soboto marljivi nabiralci na delu. Sredi mesta je bila preko ceste postavljena »carinska pregra-ja«, tam je bilo veliko veselja. Pred ljudsko šolo se je tudi razvilo živahno vrvenje, ker je mladina poskrbela za razno zabavo. Pester popoldan z godbo, solospevi, humo-rističnimi predvajanjji in z baletom je združil poslušalce v kinodvorani vofksbun-dovega doma. Proti večeru je dospelo v ABling pod vodstvom Pg.^tonitscha pevsko tovarištvo iz Villacha in bilo prisrčno sprejeto. Kakor smo že javili, je priredilo ob sodelovanju aBlinškega pevskega tovari- štva v domu Volksbunda pevski večer, ki mu je prisostvoval tudi Kreisleiter. V hotelu »Novak« so člani policije naredili ^ružabni večer z veselo godbo in vojaškimi pesmimi. Prireditve so pričele v nedeljo zjutraj z budnico. Ob 10. se je zbrala mladina k veselemu smučanju ,ob 11. pa se je pričela na kolodvorskem trgu enotna jed. Med kosilom je igrala godba Wehr-mannschafta. Popoldne se je vse osredotočilo na športnem igrišču, kjer se je vršila hokejska tekma med moštvom iz Alilinga in Klagenfurta. Reidisbeamtenfiihrer Neef v Stelnu Razgovor med Kreisleiterjem in Landratora V spremstvu Gauamtsleiterja za uradnike in več ožjih sotrudnikov je prišel v torek ReichsbeamtenfUhrer Neef v Stein. V okrožnem domu so ga pozdravili Kreisleiter Pil z, Landrat dr. D o u j a k in Kreis-amtsleiter za uradnike Pg. Anetsho-f e r. Kreisbeamtenf lihrer se je razgovarjal z vodečimi možmi o vprašanjih iz njihovega področja. Po kratkem bivanju je Reichs-beamtenfiihrer zopet odpotoval^ Prispevek k zmagi Enolclno delo mladine KVB na Hmetili Mladina v Oberkrainu je v svoji organizaciji — mladini KVB — pokazala, da je voljna povsod, kjer je mogoče, n asi c do vati mladino v Reichu. Voditelji, ki so se udeležili učnih tečajev, ki jih je priredilo poveljstvo, so mogli povsod urediti službo. Mladci in dekleta so pridno sledila šolanju, petju in športu in so na primer pri športu dosegli že lepe uspehe. Sedaj sta izdala šef civilne uprave in pokrajinslci vodja oklic na mladino, v katerem jo pozivata k vojnem delu. Zavarovanje prehrane danes soodlo-čuje v vojni. Zaradi vstopa v vojaško službo je nastalo v deželi pomanjaknje delovnih moči. Tudi mladina Oberkraina (Gorenjskega) mora pomagati, da se temu odpo-more. Ravno tako, kakor stojijo samo ob sebi umevno leto za letom mladci in dekleta v Altgau v vojnem delu, naj bo to enoletno delo na deželi v Altgau prispevek k svobodi v prehrani in s tem k zmagi. S 23. februarjem se prične vrsta mladinskih zbo- k temu mladina iDom in poife Kako je Irelia v sedanjih prilikah kolobarili vojno-gospodarske In še na nekaj moramo paziti: Ker uspevajo nekatere kmetijske rastline, predvsem žita, proso itd. samo v čisti, rahli, obdelani zemlji, jih moramo uvrščati v kolobar tik za rastlinami, katere smo okopavali in zemljo čistili od plevela, to je za okop a-v i n a m i, ali vsaj za deteljo, ki tudi navadno zemljo očisti plevela. Za krompir in peso, ki zahtevata globoko obdelano zemljo, je treba zemljo že jeseni globoko zorati, to je napraviti zimsko p r a h o. Kmetovalec, ki ume pravilno koloba-riti, to je pri določanju zapovrstnega reda ' pridelovanja posameznih kmetijskih rastlin upoštevati vsa našteta svojstva in zahteve posameznih od njih, dosega ob sicer enakih talnih in vremenskih razmerah, ob enakem semenu, gnojenju in načinu obdelovanja, neprimerno višje pridelke kot gospodar, ki pravilno kolobariti n e zna. Torej bi moral biti pravilnega kolobar-jenja vešč vsak kmečki gospodar. Se posebno nujno pa je to sedaj v vojnem času ,ko postaja zemlja, od katere je odvisen vsakdanji kruh in pbstoj nas vseh, kakor tudi vprašanja, kako se z zemljo rav-. na, važno ne samo za gospodarja samega, temveč za ves narod. V mirnem času je Škodovalo kmetovo neznanje predvsem njemu samemu, dandanes pa ogroža obstoj vsega naroda. Današnje izredne razmere pa nas, kar se tiče poljskega kolobarjenja, silijo tudi, pridati k na splošno veljavnim načelom pravilnega kolobarjenja še nekatere izred- ne, takorekoč e m e r n i C e: Te so predvsem: 1. Ne puščajmo niti pedi njivske zemlje prazne! Poletno praho, ki je v mirnih časih lahko imela svoje mesto v kolobarju, moramo nadomestiti s primernim posevkom, (ajdo, repo, inkamatko, krmsko mešanico!). 2. Tudi Jesensko oz. zimako praho po možnosti izkoristimo s tem, da posejenio na preorano njivo motovileč, solato itd., ali pa rž, ki jo bomo spomladi pokosili in pokrmili, ko bomo zemljo potrebovali za okopavine. 3. Upoštevajmo zahteve posameznih rastlin glede gnojenja! Posebno v sedanjih časih je narodno-gospodarska škoda, če kmet nepravilno gnoji in negospodarsko kolobari z ozirom na gnoj. Zato ne gnojimo ovsu s hlevskim gnojem in ne detelji ali fižolu z dušičnatimi gnojli! 4. Nadomeščajmo, v kolikor je mogoče, krmske rastline (oves itd.) z okopavi-nami (krompirjem, fižolom itd.) ter z oljnatimi rastlinami (lanom, ogršči-co, sončnicami, bučami). 5. Poskušajmo, kjer je le mogoče, gojiti med-inpodsadeže. V tem oziru lahko doseže bister kmetovalec največje uspehe. Samo nekaj primerov navajamo: Med krompirjem je mogoče pridelovati zelo uspešno matični fižol ali prekljar (Stangenbohne), Konec prihodnjič. Г R D llmmmr-, feiMfer- und Ffe(»erffiermom«f«r Dipl. Op! ker C. Kronffuil HiBeemuri, uaiiiihotttrafte is Domschale, (Doberuspehzbirke.) Na »dan nemške policije« so s pušicami nabrali skupno 1811 RM, Stein. (S m e f n i c e za govornike v okrožju.) Pretečeni teden so sklicali zborovanje govornikov NSDAP v okrožju Stein. Zborovanje je imelo namen, da da govornikom informacijski material za vrsto zborovanj, ki se bodo vršila v stein-skem okrožju dne 7. in 8. mai'ca. St. Katharina. (Pevski zbori.) V kratkem bosta začela nadaljevati svoje delovanje oba pevska zbora v Dolini in v Lomu, pod okriljem KdF. Vsak član KVB ki ima le kaj posluha, naj se prijavi k zboru. V Dolini bodo pri zboru pele tudi ženske. Podrobna navodila se bodo '.za dolinske pevce slišala v nedeljo, 22. П. ob 2. url v šoli v Dolini, kjer naj se vsi pevci in pevke zberejo. rovanj, na katerih bode pozivali delu. Samo ob sebi umevno bo KVB temu klicu rada in v velikem številu sledila. Domschale. (Nezgoda.) Delavec Lovrenc S k r a b a r, ki je zaposlen v tovarni platna v Jarsche, je zadobil pri tovarniški peči opekline prvega razreda na obrazu in na rokah. Stein, (Družabni večer obrata.) Pred kratkim se je vršil prvi družabni večer v obratu tovarne usnja v Domschale. Obratni poverjenik za KDF je s sodelovanjem celega uslužbenstva priredil zelo pester večer, ki je bil izpolnjen s petjem, gimnastiko in nekaterimi veselimi komadi. Povabili so več gostov, med njimi smo opazili tudi okrožnega načelnika DAP Pg. H u e -m e r j a, ki je v kratkem nagovoru obrazložil pomen in smoter delopustnih prireditev in okrožnega vodjo NSV. Pg. M o -serja, FlBdnig. (Apel uradnih upraviteljev.) Krajevna skupina je svoje delovanje pričela z apelom uradnih upraviteljev, v katerem je vodja krajevne skupine Pg. Josef Schonherr dajal potrebna navodila. Hadmannsdorf. (Praznični teden v Radmannsdorfu.) Razen že omenjenih dveh gostovanj gledališke družine S C h n u 11, pri katerih smo prvič imeli priliko slišati nemško besedo na radnmnns-dorfskem odru, smo imeli pretekli teden več prireditev. V sredo je gostovala večja va-rijetejska skupina. Soboto in nedeljo smo posvetili prireditvam k dnevu nemške policije v okviru zimske pomoči. Pri teh prireditvah, ki so jih pričeli z nabiralnimi pušicami za WHW, je v /larodnosocialistič-nem dejanju prišla naša policija v dotiko s prebivalstvom, .ki je sprejelo prijazni nastop mož z nabiralnimi pušicami s simpatijo in zaupanjem. Naš domačin je vedno radodaren, če se pride na lep način k njemu in se čuti celo počaščenega. — V KVB-do-mu je priredila artistična skupina, ki je bila sestavljena iz članov policije, dobro obiskano predstavo, pri kateri so izbomo predvajali razne komade, ki so se obiskovalcem zelo dopadli. Posebej naj omenimo oba plavolasa sinova gostilničarja Avseneka (stara 11 in 12 let), ki sta dopolnjevala spored z odličnim igranjem na harmoniko. V odmoru so igralci z dobrim uspehom nabirali za WHW.— Akcijo policije je v nedeljo dokončala slavnostna pojedina, pri kateri so servirali jed iz poljske kuhinje in ki je tudi vrgla lepo vsoto za WHW. Dan nemške policije, ki so ga sedaj prvič priredili pri .nas, je naletel na ugoden odmev pri prebivalstvu, ki vidi v policiji svojega prijatelja in pomagača. Vlgaun. (Prireditve policije za zimsko pomoč.) Pred kratkim je varnostna policija priredila v dvorani gasilskega doma pester večer v korist zimske pomoči. V lepo okrašenih prostorih se je zbralo veliko občinstva, ki je napeto sledilo Izbornim predvajanjem. Med drugim bi bilo omeniti le domačo godbo, ki je s prikupnimi melodijami olepšala večer. Komiki so dosegli viharne izbruhe veselosti, ysl so bili zadovoljni. Uspeh prireditve za zimsko pomoč je bil presenetljivo velik. Stran б. — štor. 15. KARAWANKEN-BOTE Sobota, 21. februarja 1942« Dr. F. J. Lukaa Izrežite! Hranite! OtemlMna in pMukfimja ^eidjjoh mzth^dhjph und ft^akUjieh 50. LEKCIJA L6sung der Aufgaben L 1. Die Fliigel des Miihlradee werden vom Winde gedreht. 2. Daa Getreide wird von den Bauern gesši. 3. Das Gemiise wird von der Frau dea Gartners verkauft. 4. Das Wild wird von den Jagern ge-schossen werden. 5. Die Herde wird von den Hirten be-wacht. 6. Er wird von mir gesucht. 7. Er wird von dir bestraft. 8. Es wird dir von ihm gebracht werden. 9. Er wUrde von mir bestraft worden sein. 10. Der {»flug wird von zwei Pferden gezogen. 11. Die Pferde werden vom Kutscher geflihrt. 12. Die Kartoffelh werden von den Magden eingesammelt. 13. Der Hirte wurdt von den Hunden begleitet. 14. Der H ase wird vom Hunde gebracht werden. 15. Du wirst von Karl gesucht. 16. Du wurdest von Karl gesucht. 17. Du wirst von Karl gesucht werden. 18. Du wUrdcst von Karl gesucht werden. 19. Du wUrdest von Karl gesucht worden sein. 20. Der Salat wird vom Gartner ge-pflanzt. П. 1. Das Madchen, welches (das) aus-rutscht, zieht einen Schlitten. 2. Die Knaben, welche (die) Sie zahlen, laufen Schlittschuh. 3. Die Baraoken, welche (die) langs der StraBe aufgestellt wurden, gehoren enter Baufirma. 4. Das Bild, welches (das) der Vater aufgehangt hat, stellt eine Land-schaft im Winter dar. 5. Das Pferd, welchee (das) der Huf-scbmied beschlagt, hat ein Hufeisen verloren. 6. Die Haustiire des Gebaudes, welches (das) eine Schule ist, ist of fen. 7. Wir sehen die ersten Hauser der Stadt, welche (die) sich im Hinter-grund dee Bildea befindet. 8. Der kleine Knabe, mit welchem (dem) ich spazierenging, ist der Sohn des Postmeisters. 9. 'Die Madchen, mit welchen (denen) wir gespielt haben, waren seine ' Schwestern. 10. Die Baume, auf welchen (denen) sich die Kr&hen ausruhen, sind Buchen. 11. Der Baum, neben welchem (dem) das Auto stehengeblieben ist, ist eine Buche. 12. Die StraUe, welche (die) an der Schule. vorbeigeht, ist mit Schnee bedeckt. Wirtschaft und Arbeit Fernschnellbahnnetz geplant. Berlin— Miinchen in drei Stunden Berlin, 3. Oktober. Von der Deutschen Reichsbahn wird zurzeit auf Weisung des Fiihrers ein besonderes Fernschnellbahn-netz geplant, das elektrisch betrieben werden soil. Die Zeitschrift »GroBdeutscher Verkeh^« berichtet nun iiber die um-fassende Bedeutung der Elektrifizierung von Eisenbahnen im Zusammenhang mit dem Auftrag des'Fiihrers, der schon vor langerer Zeit der Reichsbahn erteilt wurdr. Eine technische Hauptfrage liegt darin, ob die Fahrzeuge des Schnellverkchrsnetzcs auch auf die vorhandenen Strecken iiber-gehen konnen. Untersuchungen zeigten, daJi sich bereits bei dem Vorhandenen Schienensystem beachtliche Leistungen durch elektrischen Betrieb vollbringen lassen. So wurde es z. B. moglich sein, einen Fernschnelltriebwagen mit Hochst-geschwindigkeit von 240 Stundenkilometern einzusetzen; er wlirde die Strecke Berlin — Miinchen ohne Aufenthalt in 3 Stunden WwSltigen. Wbrter Auftrag (m) — nalog, naročilo beachtlich — znamenit, -a, -o Betrieb (elektrisch) (m) —pogon (električen) ; obrat bewaltigen (etwas) — obvladati einsetzen (etwas) — vstaviti, vložiti Elektrifizierung (w) — elektrifikacija Fernschnellbahnnetz (s) — omrežje hitrih železniških vlakov za dolgo vožnjo Fernschnelltriebwagen (m) — pogonski voz za hitre in dolge vožnje groIJdeutsch — velenemški, -a, -o Hauptfrage (w) — glavno vpraSanje Hochstgeechwindigkeit (w) — največja bt>zina planen (etwas) — načrte snovati Reichsbahn (w) — državna železnica Schiene (w) — tračnica Schnellverkehrsnetz (s) — omrežje za brzi promet technisch — tehničen, -a, -o Ubergehen (auf etwas) — preskočiti (na kaj), prestopiti, preiti Untersuchung (w) — preiskava vollbringen (etwas) — dovršiti, dokončati vorhanden — obstoječ, -a, -e; razipoložljiv, -a, -o Weisung (w) (Anordnung) — odredba Wirtschaft (w) — gospodarstvo zurzeit — sedaj Redewendungen einen Auftrag erteilen — ukazati im Zusammenhang — v zvezi, v stiku Sospođarsiro Po 1. marcu 1942 ne bodo več v prometu bakreni novci. Državni finančni minister je izdal naredbo, da se vzamejo bakreni kovanci iz prometa. Ta odredba določa, da s 1. marcem 1942 prenehajo veljati kot zakonito plačilno sredstvo vsi bakreni kovanci, ki jih še imamo. Po tej naredbi se torej prekliče in vzame iz prometa vse bakrene kovance, ki so Se v prometu iz sedemdesetih flet prejšnjega stoletja. Nadalje se odtegnejo prometu kovanci za 1 in 2 groša in pa za 100 in 200 kron. Od 1. marca 1942 ni nihče razen blagajn, ki so določene za zamenjavo, primoran vzeti v plačilo bakrene kovance. Navedene bakrene kovance bodo pa vkljub temu do 30. apfila 1952 vzele v plačilo ali zamenjale po nominalni vrednosti državne in deželne blagajne. Razpustitev zveze premogovnikov na Hrvatskem. Po naredbi zagrebškega rudarskega predstojništva je bila štajersko -hrvatska zveza premogovnikov raapuščena. Ker ni znano bivališče delničarjev, so po- So svetu Kako uporabljalo na fronti smuči Naši šiportniki so z veselim srcem dali na razpolago vojakom svoje »dilce«, ki bodo zelo dobro služile borečim se četam v sovjetski snežni puščavi. Takoj, ko prispejo smučke na fronto, se prične šolanje. Po njem naj kratka izobrazba v smušikem teku, ki so je deležni številni vojaki na vzhodu, usposobi predvsem pešake in pionirje, da pretečejo v zmernem teku raven in lahko valoviti teren. Po teku mora biti četa še sposobna stopiti v boj. Pri tem mora biti hitrost pohoda večja, kakor če bi korakali peš. Najboljša priprava je na terenu. 2e po kratkem času morajo vojaki z dilcami preteči proge od 3 do 5 km, pozneje pa 30 do 50 km. Izvidni oddelki, poročevalni oddelki in sanitejci so deležni posebnega šolanja. Težke kazni za poslušanje Inozemskega radia 57-letnemu Francu Ramuschu, 51 lot "tari Greti Ramuschevi, 27-letnemu ir. Arthuru Ramuschu, 34-letnemu dr. Tomažu W e i s s u in 52-letni Luizi Ogri-lovi, vsem iz Klagenfurta so dokazali, da 30 v stanovanju Franca Ramuscha ponovno •poslušali inozemska radioporočila, predvsem angleška. Vsled tega so se morali pred posebnim senafbm deželnega sodišča v Klagenfurtu (prvometnik :LGDir dr. Puschgart, višji tožilec :dr. H i e -baum) zagovarjati zaradi zločinstva o uredbi o izvanrednih ukrepih glede radia. Vsi obtoženci so bili spoznani krivim v smislu obtožibe in obsojeni na kazni težke ječe, in sic v: Franc Ramusch na 2%, Grete Ramusch na 2, dr. Arthur Ramusch in dr. Tomaž Weiss na 3 in Lulsa Ogrie na eno leto ječe. Osnovni meter in osnovni kilogram, po katerih sta od leta 1875. uravnovešeni naša dolžinska in utežna mera, sta shranjena globoko v zemlji, nedaleč od Pariza pri St. Cloudu. V globoki, obokani kleti, 15 metrov globoko so shranili osnovne dolžinske in utežne mere ter jih dobro čuvajo. Troje . vrat vodi do shrambe in troje ključev je treba, da se pride v njo. En ključ hrani konservator francoskih državnih arhivov, drugega hrani vodja znanstvenega instituta, ki je lastnik zemljišča in shrambe, tretjega pa hrani predsednik mednarodnega odbora za mere in uteži, ki je trenutno neki Italijan. Stvarno obstoji 50 naravnalnih metrov in kilogramov, ki se pa nahajajo v glavnih mestih onih držav, ki so leta 1875. pristopile k pogodbi o meterski meri in kilogramski teži. Nilske rastline kot kurivo. Roka Nil in njena stranska jezera so močno zaraščena з neko vodno rastlino ali grmovjem, ki se tako močno širi, da se ga mora radi plovbe vsakoletno krčiti in odstranjevati. Sedaj so prišli na idejo, da bi se to dračje in grmovje lahko uporabljalo kot kurivo. In res so a povezovanjem in prešanjem posekanega vrbovja sest-avili kurivo, ki ga naziva jo >8U-dit« in ima kot kurivo odlične ogrevalne lastnosti. Sedaj bodo lahko pridobili letno 50.000 ton sudita. Nove lesene podplate sta izumila neki mizar in neki čevljarski mojster na Slovaškem. Gre baje za elastično in trpežnejše blago kakor je usnje. Izdelovali ga bodo lahko iz vseh vrst trdega lesa. Izum je tako popolen, da se, čevlji sploh ne razliku« jejo od obuvala z, usnjenimi podplati. Izumitelja sta svoj izum prijavila slovažken»u patentnemu uradu v svrho zaščite. SONNTAGS- u. NACHTDIENST der Apotheken in Krainbnrg von 21. bii 28. Februar Apotheke zu HI. Dreifaltigkeit W. SCHAWNIK stavili kuratorja, ki bo do likvidacije zastopal njihove interese. Grške delovne moči za Nemčijo. Generalni gouvernement za Macedonijo objavlja, da je grškim delavcem in delavkam brei posebnega odobrenja dovoljena brezplačna vožnja za sprejem na delo v Nemčiji, kjer so za nje isti delovni pogoji kakor za nemške delavce. Grška je ustavila trgovino s tobakom. Grčija je s poeebnim zakonom ustavila do nadaljnjega trgovino s tobačno žetvijo 1941. leta in odložila izpolnitev že sklenjenih kupnih pogodb. Za uvoz železniškega materiala v Srbijo ni davkov. Srbske železnice so se sedaj lotile obnove obstoječega parka in drugega materiala. Da se olajša uvoz železniškega materiala so bili oproščeni plačila uvoznih davkov sledeči predmeti: železniška vozila, lokomotive, motorni vozovi, vagoni, delovni stroji in rezervni deli za uporabo železnic, tračnice, brzojavni in telefonski in signalni material. Novi podpetniki. V Berlinu so ustanovili družbo, ki bo izkoriščala izum novega pod-petniika za čevlje. Gre za taikozvani Trick-podpetnik, ki se ga bo lahko obrnilo iz leve na desno in obratno,-kadar bo na eni strani obrabljen. Izdelan je iz umetne smole, v katero je vloženo železo. ili| j|i цтпјпиршп iillW; ill№ if Biel Brbeit gibt's bei uns und dafuc audi bas gute, hetnige Btot. pus mehi Dom oollen Rom, oom oolkn, guten Hoggenhotn unfetet ^chec ifl es gemadit. Hos fattigt unb halt vox, D03U gehott bann audi ein Raffee, bet uns etmas leiftet. Unb bas ift unfet bee gute Peiltoggenhaffee. Det unb unfet Btot, bas finb Gefdimiftet. Met3haft unb ootl Rtaft. hat 00m Sobota, 21. februarja 1942. KABAWANKHN-BOTl Btmi T. — #W. %% KSrnineilsdie Hla^enfuri Landeshypolhekcnansfalf Dai ficldlnfflfni dcs вапм Dom^asse 3 ffcrnrni 2416, 2417 Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtsdiaften. - Gewahrung von Qemcindc-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagcn und Kontokorrentelnlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommunalsdiuld-scheinen. - Haftung des Reichsgaues Karnten. TDIA I mu SCHUHFABRIK GES. M B. H. NEUMARKTLiOBERKRAiN DRAHTANSCHRin. TRIO NEUMARKTL / FERNSPRECHER NR. 20 MieBtaler Ttllhauerel !*na% Orbanzl Pravall empflehlt elch bestens fUr Neuaufhau alter Feilen und Raspeln. Vertreter: Joe. Rauch. Uadke! Pohištva Tloiena, rezljana ali ilikant, жНк*, leaene figure, cinaato poaodo, priata* preproge, a .porto"". Rose den etrgmvnn« ( * ж f * Zahnpaste Kinderbetten Herb)t Klagenfurt, Fleischmarkt NasAlnensfrldiercI Dcr Kom. TrcohAnder dcr Fa. F. NOVAK Radmaniisdorl £uđwvi^ ЗПажж AKTIENGESELLSCHAFT DOMSCHALE FABRIKACIJA IN PRODAJA ČEVLJEV - DRUŽBA Z O. Z, RIEWMIARIKini LASTNE TOVARNIŠKE ZALOGE V, NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES BoumwoUspinnerei u. Weberei Neumorktl Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinnerci, Weberei, Qarnforberei u. Bleiche, Stiickblciche und Appretur Xatkvaia Za mnogoštevilne izraze sočutja ob priliki imrtl moje dobre, preskrbne gotpe Josipine (fuppo in vem, ki ite ]o spremili k zadnjemu počitku ter )1 poklonili prekrasnega cvetja, izrekam prisrčno zahvalo. Posebno pa se zahlval)u]emo preč. dušnemu pastirju za spremstvo in tolažilne besede pri odprtem grobu. Kralnbnrg, dne 15. februar)« 1942. УКашЛвш (htjptto, >dopl hčerka 8tfan & ■— St«'. 15. KARAWANKEN-BOTE Sobota, 21. februarja 1912< Sicfitspiele All#emelne fllmtfeuhaml 0.m.b.H. - Zwetgitelle Veldes A s s L I N G Sonntag, 22. II., um 10 Uhr Marcheiifilmvorstellung Tischlein deck' dich! Sonntag, 22. II., um 15.30 und 18.30 Uhr Montag, 23. II., um 18.30 Uhr Dienstag, 24. II., um 18.30 Uhr Oh diese Manner! Jumadlieh* unttr 14 Jahrtn nicht zugeUssen Mlttwoch, 25. II., um 15.30 Uhr Donnerstag, 26. II., um 15.30 Uhr MarchenfUmvorstellnng • Tischlein deck' dich! Donneretag, 26. II., um 18.30 Цћг Freltag, 27. II., um 18.30 Uhr Samstag, 28. II., um 15.30 und 18.30 Uhr Was will Brigitte? * FUr Jnirendllche nicht zugelaeeen I DOMSCHALE Samstag, 28. II., um 18 Uhr Sonntag, 29. II., um 13.30, 16, 18.30 Uhr : Immer nur Du! Ju0tndlicht untcr 14 Jmhren nicht zugelatsen , ■ MUtwoch, 4. III., um 15.30 Uhr Mitrchenfilinvorstellung • Schneewittchen Mlttwoch, 4. III., um 18.30 Uhr Donnerstag, 5. III., um 18.30 Uhr ^nfetti FUr Jugendliche nicht zugelassen! KR%I N B U R G Soantm, 22. II., Montag, 23. II. um 18.30 Uhr Carl Peters Juftndlich* unter 1% Jahrta nicht xugelassen Dienstag, 24. II. bis Donnerstag, 26. II. Dae M&dchen von Fan6 Fttr Jugendliche nicht zugeiaesen! Freltag, 27. II. bis Montag, 2. III. Frau Luna Fiir Jugendliche nicht zugeiassen! Dienstag, 3. III. bis Donnerstag, 5. III. Dae Jilnggte Gerlcht JufMdiicht unter 14 Jahten nicht zugelasien Sonntag, 22. II., um 15.30 Uhr Jugendfiimvorateilung Marschall Vorwarts Sonntag, 22. II., um 15.30 Uhr Mftrchenfiimvoreteiiung Schneewittchen Voniteilungsl>eglnn: Tftglich 18.80 Uhr, Sonntags au&erdem um 13.30 und 16 Uhr Sonntag, 1. III., um 10.30 Uhr Vorstellungsbeginn: Tftgllch 18.30 Uhr, Sonntags aufierdem um 13.30 und 18 Uhr L A A K Samstag, 28. II., um 19 Uhr Sonntag, 1. III., um 13.30, 16 und 19 Uhr Die Geierwally Fttr Jugendliche nigeiassen! Mittwodh, 4. III., um 16 Uhr Jugendvorstciiung Marschall Vorwarts Dienstag, 3. III., um 19 Uhr Mittwooh, 4. III., um 19 Uhr Donnerstag, 5. III., um 19 Uhr Das Verlegenheitskind Fttr Jugendliche niclit zugeiassen! L ITA I Satatatag, 28. II., um 19 Uhr Sonntag, 1. III., um 16 und 19 Uhr Montag, 2. III., um 19 Uhr Die Geierwally Fttr Jugendliche nicht zngeiaesen! Mlttwoch, 4. III., um 15 Uhr MttrchenlilmvorsteUung Verzauberte Prinzessin Mlttwoch, 4. III., um J9 Uhr Donnerstag, S. III., um 19 Uhr Die letzte Runde FUr Jugendliche nicht zugelawen! NEUMARKTL Samstag, 28. II., um 15.30 und 18.30 Uhr Sonntag, 1. III., um 10, 15.30, 18.30 Uhr Montag, 2. III., um 18.30 Uhr Dienstag, 3. III., um 18.30 Uhr Traummusik FUr Jugendliche nicht zugelaeeen! Mlttwoch, 4. III., um 16 Uhr Jugendfllmvorstellung Erlebte Heimat Mlttwoch, 4. III., um 18.30 Uhr Donnerstag,5. III., um 18.30 Uhr Freltag, 6. ill., um 18.30 Uhr Was will Brigitte? FUr Jugendliche nicht zugelaggen!_ s A I R A C H Samstag, 28. II., um 18.30 Uhr Sonntag, 1. III., um 15.30 und 18.30 Uhr Frau Sixta FUr Jugendliche zugelassen! S T E I N Samstag, 28. II., um 18.30 Uhr Sonntag, 1. III., um 10, 15.30, 18.30 Uhr Montag, 2. III., um 18.30 Uhr Immer nur Du! Jugendliche upter 14 Jahten nicht zugelaiten Mlttwoch, 4. III., um 15. Uhr Milrchenfllmvoretellung Schneewittchen Mlttwoch, 4. III., um 18,30 Uhr Donnerstag, 5. III., um 18.30 Uhr Die Pfingstorgel FUr Jugendliche zugelassen! Pozor peki! Diamalt zopet lahko dobite pri Srebotnjak Alois, Radmannsdorf, Oberkrain. V bližini tovarne «Intex» v Krainburgu se je izgubila srebrna moška »Omega« ura s posvetilom: Zur Erinnerung 1914-15, Hauptmann Reichel. Monogram A. M. Poštenega najditelja prosim, naj ml jo vrne proti dobri nagradi. Alojz Milavec, Zwisohenwassern. VcrkSulerin Vertrauensperson, fvir Lebens-mittelgeschaft zum baldigen Elntritt gesucht. Verpflegung und Wohnung Im Hause. — Offerte an Karl Kutternig, Krumpendorf a. WOrthersee. Koffeemtllel ESSiG'SENF fa b rik C. WENGER klagenfurt ^isaini sirOi nor ali že rabljen, takoj kupimo. Lahko ima tudi slovenske črke. — Ponudbe pod štev. 1392 poslati podružnico ,,Karawanken-Bote' Krainburg na ST. V E I T Samstag, 28. II., um 18.30 Uhr Sonntag, 1. III., um 13.30, 16, 18.30 Uhr Montag, 2. III. um 18.30 Uhr Dienstag, 3. III., um 18.30 Uhr Traumusik FUr Jugcndllche nicht zngelassen! Mlttwoch, 4. III., um 15.30 Uhr Marchenfilmvorstellung Schneewittchen Mittwoch, 4. III., um 18.30 Uhr Donnerstag, 5. III., um 18.30 Uhr Freltag, 6. III., um 18.30 Uhr Das MSdchen voti Fano FUr Jugendliche nicht zugelassen! VELDES Samsthg, 28. II., um 18.30 Uhr Sonntag, 1. III., um 13.30 und 18.30 Uhr Jungens FUr Jugendliche zugelassen! Sonntag, 1. III., um 15.30 Uhr Marchenfllmvoretellung Der gćWtiefelte Kater Montag, 2. III., um 18.30 Uhr Dienstag, 3. III., um 18.30 Uhr Meine Tante, delne Tante FUr Jugendliche nicht zugelaeeen! 7. Deultcbe Reichsioiierie Reidute Cewinne LSOOOOO 300000 3 su 18 lO k«Mk4«r* vial« nab SI« §#*&#»«# PROKOPP StuUieli« 'Wien VI, Mariihilferttr. 29 L##pf#ie«i ll«leli«ai*rk Jc KImm ■/. 3.- V. 6,- '/, 24. • I Ziebung 17. und 18. April .2O0OOO 100OO0 WART Samstag, 21. П.Г um 16 Uhr Jugendfilmvorstellung Till Eulenspiegel Freltag, 20. II., um 18.30 Uhr Samstag, 21. II., um 18.30 Uhr Herz geht vor Anker FUr Jugendliche nicht zugelaeeen! Sonntag, 22. II., um 13.30, 16, 18.30 Uhr Montag, 23. II., um 18.30 Uhr Angelika FUr Jugendliche nicht zugelaeeen! Iplelwareti Kinderwagen Kinderbetten Oawiaiiliat* d«r Tombola zum Tag der Dautschen Pollzei: .Die Pollzei — Dein Freund v.'Helter«. Gewonnen haben die nachstehend aufgefQhrten Losnummern: 09317, 01613, 03942, 08326, 02694, 09095, 05951, 09712, 00063, 00357, 06A30, 08012, 07585, 06268, 05884, 00809, 00641, 00676, 07943, 07228, 04684, 06400, 03445, 07121, 02852, 01669, 09763, 08268, 00732, 01714, 07802, 01798, 05443, 02099, 07779, 09822, 09006, 03245, 07146, 09335, 02192, 06310, 09419, 02612, 00798, 0^68, 09890, 06945, 09852, 06879. Trostprelee •rhaltMi all* Lose mlt den Endnummern; M8, 2^2, 086, 3:1, 454, 994. — Die Preise Icfinnen in Veldea Im Kindergarten an der Klrche •bgeholt warden, und stehen bis Dienstag, dem 3. MIrx 1942, dem Gewlnner zur Ver-lOgung. — Die nicht abgeholten Gewlnne warden der NSV Ubergeben. _ Vertchont dai ^e[brig«.back>n Nimm DARMOl))# ^ufiif]!5t D!c(]wof]I Cltalte Karawanken Bote GRONER Klagenfurt, Bahnhofstr. _ uBwut »L^ RASCH IMS SMBBB ^»MmPABITSCH šEvEiTIfcSSŽB Rudolf Widmar MECHANISCHE WEBEREI J scŠketnuiscA" (fast S>oms€hate Bchannfmađiung Zahvala Prav vsem, brata gospoda najinega Franca Luznarja nadučitelja v. p. se mu poklonili, darovali prekrasne vence in ga spremili na njegovi zadnji poti najsrčnejša zahvala. Možu značaja in poštenja blag spomin! Miro brat, Antonija sestra. Oberkrain und SUdkSrnten. Im Verordnungsblatt Stack I des Chefs der Zlvil-verwaltung 1st auch die Bekanntmachung Uber Anmeldung von Forderungen und Rechten gegen den ehemaligen jugoslawischen Staat ehthalten. Danach werden zwecks Feststellung der Schulden des ehemaligen Jugoslawiens alle DevJsen-Inl&nder mit dem Sitze In den besetzten Gebieten aufgefordert, Ihre Forderungen gegen den ehemaligen jugoslawischen Staat, seine Bannschaften einschlieUlich ihrer Betriebe, Anstalten und Fonds anzumelden. Es kommen nur die Inhaber von Forderungen in Frage. die vor dem 15. IV. 1941 entstanden und nicht befriedigt sind. Anmeldepflichtig sind somit besonders Forderungen aus dem Warenverkehr, aus Schuldverschreibungen, fflr die Jugoslawien als Schuldner haftete, also alle jugoslawischen, krainischen und serbischen usw. Anleihen, Schatzanweisungen und Staatskassenscheine sowie die in dieser Bekanntmachung angelUhrten kVi% Pfandbriefe und Obligatlonen der Staatshypothekenbank u. a. Nicht anzumelden sind Forderungen an die Jugoslawische Nationalbank i. Liqu., Forderungen gegen-Ober kommissarisch verwalteten Kredltinstituten, an die Postsparkasse, an Ge-meinden und Gemeindeverbande sowie an kirchliche Verm6gen, Forderungen ehemaliger Jugoslawischer Beamter aus ihrem Dienstverhftltnis, Aktien usw. Die Anmeldeformulare sind bei den Reichsbanknebenstellen Krainburg und Klagenfurt erhSltlich, bei welchen Stellen auch die Anmeldung zu erfolgen hat. Es werden somit die Bewohner des MieStales ihre Anmeldung bei der Reichsbanknebenstelle Klagenfurt zu machen haben. Die Anmeldung muB gemacht werden, auch wenn seinerzeit im Rahmen der Anmeldung der Allgemeinen Forderungen gegentlber dem Auslande bereits damals die Forderungen gegen den sUdslawischen Staat an-gemeldet waren. Der Anmeldetermin wurde Ober den 15. II. 1942 verlSngert, doch ist ei nur im elgenen Interesse der Bwohner der besetzten Gebiete, wenn sie diese Anmeldung ehestens durchfiihren, so daf) die Anmeldungen, von den Anmelde-stellen gesammelt, spStestens 28. II. 1942 in Berlin vorliegen. Der Chef der Zivilverwaltung