106. številka. Ljubljana, v torek 12. maja. XXIV. leto, 1891. Iihaja vsak dan svečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogorak o dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt 'lota 1 gld., za jeden meifec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 ki-. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za> oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in n p r a vn i St v o je v Gospodskih nlicah St. 12. DpravniStvu naj ■;<• blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva „NARODNE TISKARNE" na dan 24. maja 1891. leta ob 11. nri dopolndne v prostorih „Narodne Tiskarne". Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1890. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Posamezni nasveti. OPOMBA. §. IG. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarne", T IJ uhlja ni 12. maja. Obrnemo li pogled od naše zbornice poslancev, kjer se je sedaj ulegla tako gosta „Hlumska megla", da se razven grofa Taaffea poreduo in zadovoljno smehljajočega se obraza prav nič ne vidi preko državnih mej, bi skoro mislili, da je našega mini-sterskega predsedniku slavnoznana „spravljivost" že utrla ni pot križem svet in se razširila kakor zla epidemija. Ko je pred nekoliko dnevi turška vlada delala ovire ruskemu parniku „Nižuij Novgorodu, malo pozneje pa parniku „Kostroraa" in jima skušala zabraniti prehod Bkozi Bospor in Dardanele, so židovski listi zagnali pravi huronski krik in z znano svojo semitsko domišljijo iskali uagibov temu koraku. Pisali so že, kako so se razmere mej Porto in rusko vlado ohladile in da utegne preporno uprašanje glede LISTEK. K a r i c a. Slika iz ameriškega življenja. l'o Brot Harte-ii J. G. (Dalje.) V njenem naglasu, v hipnem in Bilnem približanji očij bilo je, ne vem kaj, kar je streznilo polkovnika. Njegove obokane prsi vzdigale so se zdaj pa zdaj. — „Razložim Vam vse," jecal jo pro-sečim pogledom, „in Vi me budete uireli. Ta čin, kakor razžaljiv se Vam vidi prvi hip, potreben je za najino srečo. Previdnost božja Vas oslobodi otroka in njega oslobodi Vas ... ali ni to jasno? . . oslobodi vaju obe. Po smrti Tretkerika zamrla so vsa prava, katera ste imeli po njem na otroka z očetom. Zakon hoče to. Ćegavo je dete ? Trethe-rikovo. No, dobro! Tretberik je mrtev . . . Otrok ne more biti mrtvecev. Ali je Vaš? Ne. Ćegav je potem? Njegove matere, pri moji veri? Razume -jete li?B — „Kje je Karica?" deje g. Starbottle zelo bleda in z glasom zamolklim. — „Hočem Vam razložiti postavo; pravnik sem in ameriški državljan, moja dolžnost kot ameriškega državljana in poznatelja postav je vrniti morskih ožin ta pot imeti resnih posledic, kajti »severni medved" išče spora, vedno pohlepneje steza svoje lape po zlatem Carigradu in bi baš sedaj rad raztrgal pogodbo o morskih ožinah. Domišljija židovskih časnikov imela je le malo dnij prosto polje, kajti kmalu došla je brzojavka, da je vsa stvar gladko uravnana. Ruski poslanik Nelidov bil je spravljiv in koncilijanten, kakor da je par let h grofu Taaffeu v šolo hodil. Zahteval ni druzega, nego da se po pogodbe jasnih besedah dopušča ruskim trgovinskim ladijam pod rusko trgovinsko zastavo svobodna plovba Bkozi Bospor in Dardauele, ne da bi jih nadzirali in preiskavah. Ladije prostovoljnega parobrodskega društva imajo sicer res namen, da se v vojni uporabljajo za prevažanje vojakov, a sedaj, ko je mir, so to trgovinske ladije in imajo kot take svobodno plovbo skozi ožine. Tej jasni zahtevi nasproti spoznali so Turki svojo zmoto in parobrodu »Koatromi", katerega so ukore jeden dan zadržavali, dovolili dve sto funtov šterlingov odškodnine, šli pa še dalje: dovolili so namreč, da sme Rusija na svojih trgovinskih ladi-jah voziti tudi vojake, orožje in strelivo, ako to poprej naznani in izposluje od sultana „irade" za svobodno plovbo Bkozi ožine. Očivestno se je „sprav-IjivoBt* poprijela tudi Turkov in pogodba o morskih ožinah dobila je zuatno luknjo. Rusija sme biti zadovoljna. Turčija mora biti, ž njo vred pa evropsko časopisje, katero se v očigled završenim činom navadno preponižno klanja in se samo čudi svoji prejšnji domišljiji in velikemu strahu pred pretečo vojno. Veliko gradiva dobili so časniki v zadevi ruskega 3% posojila v znesku 5O0 milijonov frankov. Stvar ta še ni popolnoma jasna. Na jedni strani se trdi, da se je posojilo razbilo, ker je Rotšild po že sklene ni pogodbi zahteval še nekoliko olajšav za svoje židovske brate v Rusiji, v kar pa Višnegradski oziroma ruska vlada ni hotela dovoliti. Ta verzija ni povsem verojetna. Rotšild si pri raznih posojilih sicer „za dobroto" res rad še posebej kaj izgovori, na pr. barou&tvo, pristop na dvor, ta ali oni red, otroka užaljenej materi, naj velja, kar hoče, . . . naj velja kar hoče . . ,* „Kje je ona?" ponovila je g. Starbottle, svoje začudene oči vedno uprte v polkovnikove. — »Pri njenej materi, odpotovala proti vzhodu z včerajšnjim brodom, odnesena po blagodejnih vetrovih k svojej zapuščenej materi. Tam je!" Gospa Starbottle so ni ganila. Polkovnik, naslonjen na stol, drznil se je gledati jo z uradniško strogostjo ne brez nekake viteške dvorljivosti. — „Vaša čutila, gospa, aelajo čast Vašemu spolu, pa premislite položaj, računjajte s čutili matere, z mojimi ..." — Polkovnik je prenehal iu raztegnivši ruto, dejal jo je hladno na svoje prsi smehljaje se, kakor kavalir stare dobe, nad poprsnico obrobljeno z zobci. — ,Ćemu bi senca motila harmonijo dveh src, ki bijeta skupno? Lep otrok je bil, dober otrok, priznavam, ali otrok druge vender-le. On je šel, Klara, ali ostalo Vam je še toliko stvarij! Premislite, draga duša, da mene imate vedno!" Gospa Starbottle je odskočila in, dvignivša se v vsej svoji velikosti, zaupila je: — „Vas!" — za-upila je iz celih prsij, da bo se potresle šipe, — „ Vas, katerega sem vzolu, da moja dušica ne zamre gladu, Vas, psa, katerega sem zaničevala sama, vzela sem, da se znebim druzihl . . . Vas! ..." — Dušilo jo je. Planila je v sobo, katera je bila preje a to bi bilo pa celo za Žida preveč arogantno, ko bi ee botel uraešavati v notranje zadeve toli mogočne države, kakor je Rusija, to tem bolj, ko še ni dolgo temu, da je Londonski Župan s pristaši svojimi v isti zadevi stekel si tako sijajen nfiasco." Zatorej je verojetneje, kar se zatrjuje z druge strani, da finančni položaj Francoske in Angleške priporoča opreznost in da se je radi tega poBojilo razbilo. Katero mneuje je pravo, o tem bi bilo neplodno dalje razmišljati, glavna stvar je, kakšne utegnejo biti ponesrečenega posojila posledice in kolik je tega dogodka efekt. Kolikor se da posneti in mej vrstami čitati, ostala je Rusija v očigled dozdevnemu temu neuspehu jako hladnokrvna in njena glasila s številkami dokazujejo, da ima Rusija v Parizu, Londonu, Amsterdamu in Berolinu naloženih 358 milijonov rubljev zlata, da torej lahko takoj plača odpovedana stara posojila in jej ostane še vedno nad sto milijonov rubljev zlata na poljubno razpolaganje. Tem neovrgljivim številkam nasproti postali so listi jako inalobesedni, ker jasno vidijo, da se je Rusija za ta slučaj že dolgo pripravljala, da je Višnegradski baš v ta namen kopičil tolike množine zlata, da sedaj upliva na vse zapadne borze in da lahko pogreša »evropsko pijavko" (Rotšilda), ker se je tudi v gmotnem oziru poBtavila na svoje noge. Pomenljiv je v tem oziru članek v „Hamburger Borsenhalle", v katerem se priporoča, da mora Evropa stopiti v popolno nasprotstvo proti Rusiji, kateri se z nemškim sodelovanjem sploh niti novčič posoditi ne sme, ker Rusija zatira Nemce, Poljake in žide tako kruto in brezozirno, da se človek spomina na zlodejstva grozne inkvizicije, ker država z barbarsko notranjo in na dveh očesih slonečo vna-njo politiko ne daje nobenega jamstva za trajni finančni red. Smešno je, da se čita v nemškem listu pritožba o zatiranji Poljakov v Rusiji, ko vender Poljaki na Poznatijskem ne leže na rožicah in jako poželjivo gledajo v cvetečo Kongresovko; isto tako čudno je jadikovanje, da se je kacim 50.000 Židom dal „consilium abeundi" iz Moskve, ko se vender Karičina in od tu v svojo lastno izbo, kmalu prikazala se je zopet ravna kot sveča, preteča, raz-žarjenima licema, obrvi bile so sklenjene, stisnene ustni. Zdela se je polkovniku, da je glava njena ploščata kakor kačiua. — „Poslušajte!" dejala je s trdim glasom, slušajte ine! Če me hočete videti še kedaj, poiščite preje otroka. Ce se Vi nadejete, kedaj govoriti me, ganiti me, privedite mi jo tu sem, kajti, kamor pojde ona, pojdem jaz . . . Iščite me vedno pri njej !M Potem odide memo njega, vrne se v svojo sobo z licem izraznim, do cela ženskim, kakor da bi jo vlekla se silo proč nevidezna vez in zaklenena vrata. — Akopram polkovnik ni bil bojazljivec, imel je vender vražen strah pred razsrjenimi ženskami. Umaknil se je, ko je mabala njena obleka poleg njega, izgubil skoro ravnotežje, katero jo običajno kazal in se vlegel na zofo. Tam ostal je kakor uničen, mrmrajoč od časa do časa nerazumne ugovore, pomešane s kletvami, dokler ni slednjič do dobra zaspal, uničen po svojem gauotji in uspa-vaječem učinku opojnih pijač. Mej tem pospravljala je g. Starbottle v naglici svoje stvari in urejaia kovčege, kakor v Fiddle-tovmu. Morebiti se je spomnila onega dne, kajti pri večkratnem poravnanji prenehala je, da je podprla na Francoskem, Angleškem in celo v blaženi Nemčiji delajo resoi koraki, kako zajeziti naval tega židovskega zla. Rusi so se jih naveličali in odpravili vse one, ki neso ruski državljani. S tem otresli so se jako nevarnega življa, mej katerim so imeli n i h 11 i h t i svoj najizdatneji nabor. Glede zatiranja baltskih Nemcev je vesoljnemu svetu znano, da je bil skrajni čas, da so se oholim baltskim plemičem skrčile srednjeveške predpravice in priBtrigle peroti, in da je vsled tega ogromna večina prebivalstva v pribaltijskih provincijali postala ravnopravna. Da ae notranja politika Rusije vidi nemškemu časnikarju barbarska, je povsem naravno, kakor tudi da mu ne ugaja vnanja, na dveh očesih sloneča politika. Velika severna država se je v par letih v notrauji in vnanji politiki postavila na svoje noge in oprostila se vsake zavisnosti. Ta politika svobodne roke in sedaj še finančna samozavest, to sta činitelja, ki vzbujata zavist in zlo voljo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. maja. Iz državnega zbora* Predsedstvo posianiške zbornice izvršilo je svoj nalog, ki ga je dobilo v zadnji seji ter je doktor Smolka v včeranji seji poročal, da je v nedeljo cesar z zadovoljstvom vsprejel izjavo lojalitete zbornice ter izrazil svoje posebno veselje, da je bil sklep tako jedooglasen ter da se izjava popolnoma strinja z njegovimi iutencijami. Izrekel je cesar nadalje, da bode zbornica zdaj koj lahko pričela s plodonosnim delovanjem na gospodarskem polji. Sicer pa včeranja seja poslauiške zbornice ni podala nič posebno zanimivega. Dolga vrsta predlogov rešila se je v prvem čitanji in potem seja zaključila. Po O rez-adresni debati. Zanimivo je primerjati razne časopise, kako se izražajo po nepričakovani rešitvi, katero je našlo adresao vprašanje. Ni je stranke, katera bi ne bila v prvi vrsti poražena, razume se, da se to spreminja vedno po stališči, katero zavzema dotični list, ki piše o tej zadevi. Poljski listi n. pr. pravijo, da samo poljski klub se je nepoškodovan izvlekel iz afere. Poražeua je pa vlada, ki ni mogla pridobiti si veČine, poražena je levica in tudi Hohenvvartov klub. Staročeški listi zopet očitajo Mladočehnm, da so oni v prvi vrsti zakrivili tak izid, ker vlada ni marala večine, v kateri bi bili oni. Ugled češkega naroda, da je globoko padel in opravičena je bojazen, da se bode vlada vedno bolj približala levici. Najbolj zadovoljni z nepričakovanim izidom so še levičarski listi in imajo tudi uzrok k temu, ker se je faktično žrtoval Delinskega načrt, da bi poraz Nemcev ne bil tako očiten, kajti, da mora propasti njih adresni načrt, to je bilo jasno. Nek šlezijski list trdi, da grof Taaffe osebno je bil pripravljeu, da bi pridobil za adreso Mladočehe in antisemite, da pa se to ni odobrilo na merodajnem mestu Po tem poročilu ni bil torej ministerski predsednik sam, ki je Nemce varoval poraza. — „Montagsrevue" pravi, da je bila velika večina za adreso Biliuskega z dostav kom. kakor ga je priredil grof llohenvvart na mestu Šukljejevega in l)i-paulijevega. Ker bi se bila pa potem levica tirala v opozicijo, kar bi nasprotovalo programu vlade, predlagal je Taaffe znano rešitev iz zadrege. goreče lice na svojo roko, kakor da bi jo vnovič iznenadila prikazen Karice, kakor da bi jo slišala sesljati še enkrat: — „Ali je mama?" — Pa edino misel na to tako ljubo ime spekla jo je živo in debela solza porušila jej je trepalnice. Dogodilo se je, da je premetaje v svojih predalih našla črev-Ijiček podoben sandalom, kateremu je Karica strgala zaponko. Močno je zakričala, ko ga je spoznala, pri !isnila ga k prsim, strastno ga objela, zibala ga na desno iu levo z ganotjem materinim, ženskam lastnim. Približa se oknu, da bi bolje videla to malo, ubožuo relikvijo skozi solze svoje, katere so jej tedaj lile kakor obilen dež. Nakrat posilil jo je močen kašelj, katerega je zastonj skušala zadušiti v svojoj ruti. Obšla jo je velika slabost. Okno, kamor se je naslonila, zdelo se jej je, da se ruši in podmaja pod nogami; omahuje pride do postelje iu tam se zgrudi, sandalo in ruto tiščeč na mrzlične ustni Strašno je bila bleda, oči temno obrobljene. Na ruti bila je kaplja krvi iu druga na tepihu iz belega muselina. Pripihal je veter, stresal zavese iu fantastično majal preprogo, potem se je dvignila megla na strehe, zavijoča vsa bitja v neko polutemo, v brezraejuo tišino. Ležala je Še vedno nepremično, navzlic vsemu krasna nova poročenka, na onem konci zaprtih dveh pa je smrčal na svojem nepri čakovanem ležišči nje soprog v miru. (Dalje prib.) Deželna razstava v Prugi. Dne 15. t. m. odprla se bode velika deželna razstava v Pragi na slovesen način. Že 14. pridejo v Prago ministri baron Pražaa, baron Gantsch, markiz Bacquehem in vitez Za lesk i. Državni zbor bode pretrgal svoje zborovanje, da se češki poslanci v prvi vrsti in ž niimi ostali, katere bi zanimala razstava, mogo udeležiti slovesnega otvorjenja. Vitanje iftržave. Rusija in evropski mir. Ob priliki makih velikonočnih praznikov kon-Btatovale so „Peterburskije Vedo mosti111 da Rusija že jednajstikrat pod vlado sedanjega cesarja praznuje te praznike v polnem miru z vsemi evropskimi državami. Ker se vse te države pečajo le z notranjimi svojimi zadevami, tudi za bližnjo bodočnost ne preti nič miroljubivosti njihovi. Jedina črna pika na politiškem obzorji je in ostane Bolgarija — a Rusija ne bode spravila tega vprašanja na dnevni red, naj se godi v kneževini kar koli hoče. Židovsko vprašanje v Rusiji. Samo v Moskvi je okolu 50.000 Židov, katere bi iztirali, ako se strogo izvedejo nove odredbe. Brezozirna izvršitev teh odredeb kaže se skoro ue-mogoča. Ker je b tem v zvezi odpoved, katero je dala Rotbschildova finančna skupina, je zanimivo, kako se izražata dva ruska lista „Novoje Vremja" in „Graždanin" o tem vprašanji. Oba pravita, da odpoved Rothschildova pri obstoječih finančnih razmerah nema za Rusijo nič vznemirjajočega, ker vsak korak, ki je sovražen ruakim financam, zadeva tudi druge borze. O Višnegradskem pravi „Novoje Vremjau, da je on zavrnil zahtevo Rothschildovo, da se store koncesije ruskim Židom. Druga poročila pa trdijo, da je Višnegradski za take koncesije, o katerih pa car neče ničesar vedeti, posebno, ker se je veliki knez Sergej izrazil, da neče imeti ničesar opraviti z židovskim vprašanjem v Moskvi ter da ne bode nastopil svojega mesta kot generalni guverner poprej, nego bode definitivno rešeno židovsko vprašanje. „Novoje Vremja" dostavlja, da Višnegradski, ki razpolaga s 338 milijoni v zlatu v Pe-terburgu in pri inozemskih bankah, lahko brez skrbij pričakuje razvoj stvarij. — Tudi nemški in francoski listi pečajo se mnogo z ruskih Židov preganjanjem, seveda vsak s svojega posebnega stališča. Italijanska zbornica tudi pri drugem glasovanji o Cavalottijevi resoluciji, ki smo jo omenili včeraj, ni bila sklepčna. Potrebno število poslancev ni bilo navzoče in se ie seja morala zopet skleniti. Za vlado glasovalo je 143 poslancev, proti pa 47. Preganjanje »Ulov na JCrfu. Po poročilih z otoka Kita je položaj tam prav opasen. Židovski del mesta je popolnoma obkoljen in je nastala lakota. Že tri dni ni niti mogoče mrtvih pokopovati. Da se to godi prav pod nosom evropskih držav, ne zdi se nekaterim prav nič čudno, ki sicer vedo toliko grozovitega pripovedovati o preganjanji Židov v Rusiji. Pač "bi bilo res dobro, če bi vsakdo naj preje pometel pred svojim pragom in še le potem gledal, kaj bo godi drugod. iioulanger v Belgiji. Poslednji Čas začeli so francoski listi zopet več govoriti o že pozabljenem generalu. Večina se sieer norčuje in ne veruje, da bi se povrnil. Fran coska bi takoj zahtevala od Belgije, da ga izroči, ako bi začel iz Belgije tirati proti francoski kako vznemirjajoče politiko. Danci in Nemci. Danci v severnem Šlezviku organizujejo se zopet za boj proti Nemcem. Zbirajo večje kapitalije, da se mogo upreti ponemčevanji severne rnarke ter pospeševati naseljevanje danskih posestnikov. Nem ški listi pozi vi jo jo Nemce, naj bodo oprezni. Financijelne zadrege v Portugalu. Banka portugalska dobila je 8 kraljevskim dekretom dovoljenje, da tri mesece sme plačevati namesto zlata v srebru. Zlata valuta uvedena je v Portugalu že od I. 1854. Kredit kralievstva je po polnoma podkopan in je bila vlada primorana pomagati si na ta način. Dopolnilne volitve na Angleškem. Pri poslednjih dopolnilnih volitvah za angleški parlament zmagali so v večjih krajih Gladstonovci nad konservativnimi kandidati, ki so prejšnja leta dobivali precej velike večine. Glede na te uspehe liberalcev bodejo bržkone kmalu utihnili glasovi o bližnjem razpustu parlamenta, katerega je nameravala konservativna stranka za bodočo jesen. plačati, ako bi tudi vso Ljubljano prodali in da bo prišla mestna občina na kant, ako še naprej ostane na krmila liberalna slovenska stranka, hočemo si vender malo ogledati to „slabo gospodarstvo*. Številke naj govore. Ko je leta 1882. prišla narodna stranka v mestni zastop ter prevzela zapuščino poprej na magistratu gospodujoče nemške stranke, imela je mestna blagajnica v gotovini 6.985 gld., v vrednostnih papirjih pa 1.500 gld., dolga pa je imela 88.418 gld. Preden tem številkam nasproti postavimo stanje konci I. 1890., hočemo navesti nove gradnje in večje naprave, katere je izvršila mestna občina v preteklih devetih letih in katere spadajo mej izredne potrebščine. Izvršilo in napravilo se je: Kanal za Frančiškansko cerkvijo, asfaltni tlak pri Slonu, Resljeva cesta, naprave za škofijo, obrežje pri Gradašici, ograja na sv. Petra nasipu, asfaltni tlak na Mestnem trgu, poprava mes. mostu, kanal v Kolodvorskih in Parnih ulicah, kanal na Poljanski cesti, upeljava plinove razsvetljave na sv. Petra cesti, nakup pnevmatičnega aparata, nabrežje ob desnem bregu Ljubljanice, zgradba bolnice za Bilo, naprava pisoarjev, tlak na Ilradeckijevem mosta, trotoar na sv. Petra cesti, asfaltni tlak na Dunajski cesti, razširjenje Streliških ulic, zgradba nove šole v Poljskih ulicah, popravljanje v magistr. registraturi, kanal od nove vojašnice do Ljubljanice, nakup desmf. aparata, poprava Kolezije, zgradba rastlinjaka pod Tivoli, popravljanje v magistratnem poslopji, kanal v Poljskih ulicah, razširjenje Travniških ulic, zgradba betonskih kanalov ; vse te, kakor še nekatere manjše, tu ne navedene naprave stale so okroglo 240 000 gld. In kako je bilo stanje po teh ogromnih stroških? Mestna blagajnica je imela konci I. 1890. v gotovini 9.708 gld., v vrednostnih papirjih pa 25.855 gld. In koliko je bilo tistega ogromnega dolga, vsled katerega bi mestna občina imela priti na bobeu? Konci leta 1890. jo bilo dolga . . 138.606 gld. ker je pa od te svote odbiti dolg loterijskemu posojilu za zgradbo nove šole in za nakup Jalenovih hiš v znesku......... 56.188 „ ki se nima zmatrati kot dolg za pokritje tekočih troškov, ampak kot Dopisi. 1« Izubijane 10. maja. (Mestno gospodarstvo v preteklih devetih letih.) Ker je pri zadnjih volitvah za mestni zbor klerikalna stranku pri onih vol i le ih, pri katerih ni mogla prodreti z nesramno lažjo, da je vera v nevarnosti, posluževala se druzih sredstev ter v jedno mer pri-digovala, da je mestno gospodarstvo slabo, da se je že toliko dolga napravilo, da bi ga ne mogli po- investirana glavnica, ostane le še 82.418 gld. tedaj v primeri s pasivnim premoženjem konci leta 1881. za 6000 gld. manj, dočim se je stanje v blagajnici konci I. 1890. v primeri z onim 1. 1881. zboljšalo za 2 7.07 8 gld. Oglejmo si še finančni uspeh 1. 1890. Tekom I. 1890. nalagala je mestna blagajnica prebitke tekočih dohodkov v poštno in v mestno hranilnico, v katerih je imela konci 1. 1890. še 16.000 gld. v gotovini imela je...... 9.708 „ loterijskemu posojilu je pa plačala . 35.000 „ torej znaša skupni uspeh leta 1890. 60.708 gld. Ako končno še dostavimo, da se je tekom 1. 1890. premoženje mestne občine pomnožilo za 59.407 gld., pojasnili smo s številkami tisto slabo mestno gospodarstvo, b katerim je klerikalna stranka slepila volilce, in mislimo, da ni niti jednega razumnega prebivalca Ljubljanskega, ki bi bo pri tacih razmerah z nami ne strinjal v. želji, da bi še mnogo, mnogo let mestni občini Ljubljanski na čelu ostali taki gospodarji, kakor so bili doslej. 'Ma JDolengnltega 9. maja. [Izv. dop. | Danes dobil sem v roko dopis iz Radeč v Vaši sobotni številki in strinjal sem se z nepoznanim mi dopisnikom v tem, da njegov dopis ni vesel. Zato se pa samo v tem ž njim strinjam, v vsem drugem pa mu moram odločno oporekati, ker se mi dozdeva, da je dopisnik ime) takrat črne naočnike, ko je dopis koval. Meni so kot bližnjemu sosedu Radeče precej dobro znane, tudi napadenega S., voditelja tamošnje šole dobro poznam, zato se usojam trditi, da je bil napad neumesten in krivičen. Gosp. S. je kot sadje-rejec na glasu in sam g. Lenček z Blance ga je pohvalil. Tudi naroden je in kolikor ga jaz poznam, je predbacivanje nemškutarije njemu nasproti neosnovano. Da zahaja tudi v nemškutarske kroge, je res, a to godi se zaradi tega, ker pridno godbo goji, a mej narodnimi krogi, katerih faktično ni, ni nikogar, ki bi se z godbo bavil. Da se pa z glasbo peča, to je pač le priporočilno in bi se ne smelo šteti v zlo. Toliko se mi je zdelo potrebno omeniti, ker ne morem trpeti, ako se komu krivica godi. Domače stvari. — (»Ne strpljiv ob t".) Včerajšnji „Slovence" bil bi rad dovtipen in se pod navedenim naslovom zaradi trgovinske zbornice izvestij dela lepega. A to se mu ni posrečilo. Povedal je sicer, kdaj je rokopis prejel, zamolčal pa kdaj je krtač ni odtisek oddal. Nam došel je ob "/* na 6. uro zvečer, bili smo torej popolnoma upravičeni biti nevoljni, zlasti ker naB nihče ni bil obvestil o »naroČilu", po Katerem se je bilo klerikalnemu dnevniku ravnati. Ker tacega nnaroČila4 duhati ne moremo, pošljemo torej vso „nestrpljivost" brez odloga nazaj. — (Kiparska dela) pri novem deželnem gledališči je deželni odbor izročil našemu domačemu umetniku, izdelovatelju Vodnikovega spomenika g. A. Ganglu, kateri se je po završenih študijah iz Italije, kjer se je mudil celo leto, vrnil v domovino. Gosp. Gangl bode izdelal veliko skupino nad sprednjim pročeljem in dve podobi, stoječi ob straneh balkona, ki bodeti predstavljali dramatiko in opero. Skupina in podobi bodo od belega kraškega kamna. — (O izletu v Kamnik) poslalo nam je društvo »Slavec" nastopni odgovor: Ues je, da je plačujoči član poslal k podnačeluiku svojega poverjenika, a to še le v sredo zvečer, kar jo prepozno za naše delavske razmere, posebno ko se je že skoro 14 dnij poprej govorilo, da pojde 30 do 40 Slavcev tje, a odbor o tem ničesar vedel ni, kakor tudi poverjenik ni vedel povedati, kdo prireja izlet. Da odgovora ni dobil, je poverjenik sam zakrivil, saj se mu je naroČilo, naj pride ponj. Tako osigur-jen pa plačujoči član tudi ni mogel biti glede sodelovanja, ker je razvidno iz tukajšnjih dnevnikov, da je bil izlet VBacemu drugače objavljen. »Slavec* vedne rad sodeluje, ako mu razmere dopuščajo, samo da je vabljen in to pravočasuo. — (Otvoritev čitalnice v Brežicah.) Čitalnične slavnosti v uedeljo dne 10. t. m. udeležilo se je, čeravno je curkoma lilo, okolu 350 oseb, mej temi muogobrojno število bratov Hrvatov z damami. Program vršil se je v obširni dvorani hotela Klembas. Poleg izborne vojaške godbe, čitalničnega zbora, izborno pevalo je kacih 30 članov Zagrebškega pevskega društva „Kolo". VseobČna naudušenost do ranega jutra nepopisna. Red izvrsten. Podrobnosti z došlimi telegrami prihodnjič. — (Šeststoletnica na Trsatu) praznovala se je prav impozantno. Iz .seli krajev privreli bo romarji navzlic slabemu vremenu. Iz bližnje Istre privažale so železnice in parobrodi ljudi, s Hrvatskega in iz Primorja bilo jih je obilo. Vlaki, katere je priredil podjetni naš g. Josip Pavlin, pripeljali so iz Kranjske iu Bpodujega Štajerja nad 3000 oseb. Navzlic veliki množici je bil povsod lep red. Govorili bo, da so v veliki gnječi po noči nekatere ženske stlačili. Vreme bilo je v nedeljo ves dan deževno in neprijetno. Mej cerkvenimi obredi je posebno staroBlovenska maša naredila globok utis na vse one, ki so jo čuti prvikrat, mej temi bilo je mnogo odličnih domoljubov iz vseh krajev. — (Iz prisilne delavnice) odposlali so se tudi letos oddelki delat pri cestah in drugih zgradbah. Oddelek 32 prisiljencev dela cesto iz Logatca v Rovte, 40 jih je na Savi na Gorenjskem pri kranjski obrtni družbi, 20 pa v Jaršah. — (O roparskem umuru pri Pijavi Gorici) dobili smo od prijazne roke s Turjaka še nekatere podrobnosti. Zločin zvršil se je v soboto okolu 3. ure popoludne. Neznanec zabodel je nesrečno žrtev s toliko silo v sence, da je nož pri ustih vun pogledal. Pri umorjeuki našlo se je 12 gld. in čipke, torej jo menda zlodejec oropati ni hotel. Nekdo iz Pijave Gorice slišal je upitje, na to kmalu zagledal človeka, ki se je zopet vračal proti Ljubljani, od koder je bil prišel. V roki nesel je košarico, katero je bil vzel umorjeni Ženski. Na Škofljici povpraševal je, po kateri cesti je ženska odšla. — (Na Črnučah) bil je dne 8. maja voljen županom gosp. Janez Vilfan, svetovalci pa gg.: učitelj Josip Gregor in, Tomaž Kecelj in Matej Čibašek. — (Glas iz Amerike.) Gosp. Jože Zalokar, ki je oBtavil slovensko domovino in šel iskat sreče onkraj velike luže, poslal je prijatelju pismo, v katerem s sarkastičnim humorjem slika položaj b 1 o-venskih izseljencev. Pismo slove: Dragi mi prijatelj in drugi na okolu! Pogostokrat vem, po« menkujete se Vi o naši Ameriki. Blagovolite vspre- jeti te-le vrstice in jih naznaniti vsem na okolu: .čez 100 naših ljudij ima že danes te-le mastne službe: Po dnevu na hrbtu na solnci leže in travo grizejo, po noči pod smrekami zvezde štejejo. Opo-ludne Bi s tešč-slino trebuhe mažejo, južinajo mravlje, večerjajo po komarje. Darkov ni nič. Menažo „fa-šejo" vsak zase. Vsako noč jim hodi trebuh pod hrbet vasovat. Vsak vse svoje seboj nosi. Hodijo kar po materinih podplatih. Obleko imajo na sapo . . . ." — (Iz Litije) se nam piše: Na praznik Kristusovega vnebohoda napravilo je naše pevsko društvo na pošti koncert. Vse točke izvršile so se povsem izvrstno. Čast in slava našim vrlim in požrtvovalnim pevcem, kajti pokazali so občinstvu, koliko se doseže z združenimi močmi, z marljivo pridnostjo in jekleno vstrajnostjo. Čveterospev „V ljubem si ostala kraji" peli so gg.: Coclig, Vidmar, Koprivec in Piščanec prav dobro. .Mornarja" je naš vrli basist g. Črne Pavel moral na občno zahtevanje ponavljati. Istotako so občinstvu ugajale druge točke — sosebno pa .Pobratimija" in „Slovo" z zborom in baritonom. Igralca na glasoviru gg.: Piščanec in Paskoti sta se vrlo obnesla. — Vsem pevcem pak zakličemo: .Slavam Vam — in v tem zmislu dalje naprej 1" — Nekaj tednov že imamo v nas tudi nemško gledališče, katero nekaternikom bolje ugaja, kakor slovenska pesen — če tudi se predstavlja na uedeljo: »Das Pfarrers Koehin" — ali pa: .Eio Bohm in Amerika" in obilica jednacib izvrstnih (?!) proizvodov! No, dober tek za tako duševno hrano vsem obiskovalcem. — se — — (Slovanska čitalnica v Trstu.) V glavnem zboru dne 9. t. m. izvoljeni novi odbor ustanovil se je tako-le: Truden Anton, predsednik; dr. Mandie Fran, podpredsednik; Macher Ivan, tajnik; Man koč Ivan, blagajnik. Odborniki: A b r a m Ivan, R u ž i ć Ljudevit, dr. Truden Mihael, V u č k o v i č Gjuro, Ž i b e r n a Anton. Na predlog g. A. Trudna izvolil se je častnim članom gospod Mate P o 1 1 i c h vsled njegovih premnogih zaslug za društvo, kateremu je bil predsednik 9 let. — (Banka ,,Slavija") razpošilja ravnokar računski sklep za leto 1890. Iz obširnega poročila, kateremu so pridodejani jako pregledno sestavljeni računi, posnemamo sledeče številke: Koncem leta 1890 bilo je veljavnih: na življenje 31.133 zavarovalnih pogodeb za kapital 21,759.439 gld., in na požar 186.464 zavarovalnin pogodeb za kapital 193,793.247 gld. Zavarovalnine prejela je banka 1,691.894 gld. 70 kr. tedaj toliko, da se more vz-porejati z vsako domačo, pa tudi inozemsko zavarovalnico. Kar se zlasti tiče vzajemnih zavarovalnic, naglasiti je, da j e b a n k a ,,S I a v i j a" v 2 2 lotih prekosila vse sorodne jej zavode, d asi nekateri poslujejo že po petdeset let in še več. — Členom vzajemnih zavarovalnih društev izplačala je „Slavija" vlani 1,008.291 gld. 76 kr. Fondi njeni zuašajo okroglo šest milijonov goldinarjev. Čistega dobiika ostalo je 109.641 gld. 36 kr , iz katerega se bode 14867 gld. 83 kr. porabilo za to, da ae plača onim členom življenskega oddelka, ki že pet let plačujejo zavarovalnino, 10% dividende; ostanek pa pridodejal rezervnim londom. — Jako lepo skrbi banka ,,Slavija" za svoje uradnike in zastopnike, ker jim je ustanovila posebni pokojninski zalogi, katerih prva ima že 186.430 gld. 55 kr., druga pa 101.662 gld. 90 kr., premoženja — Za škode plačala je ,,Slavija" v 22 letih svojega obstoja lepo svoto 18,245.999 gld. 82 kr. — To je v resnici uspešno poslovanje, na katerem je čestitati vestne j upravi, »i led«) na te uspehe pa so po vsej pravici graje vredni oni rodoljubi, ki vsled kakoršnih koli predsodkov dajo prednost tujim, mnogokrat celo inozemskim zavodom pred domačo „Slavijo1'. Da, da! Izraz ,,svoji k svojim!1' imamo radi na jeziku; v dejanstvenosti pa se navadno ne menimo zanj. — (Tretja skupščina „Zaveže slovenskih učit. društev* o binkoštih 1891 I. v Trstu.) A. Koncert dne 16. maja 1891. I. v prostorih pri Bergarji, Belvedere pod gradom. Začetek ob 8. uri. Vspored: 1. a) Titi: l J vodnica po .slovanskih motivih, b) Eilenberg: Koncertna ma-zurka, svira vojaška godba. 2. a) Dr. G. Ipavic: Zavezna, unisono s spremljevanjem orkestra, b) A. Forster: „Naše gorć", mešani zbor. 3. a) Kremser: Biser j i iz Lanerjevih valčkov, b) Bizet: Spomini na opero »Carmen", svira vojaška godba. 4. a) Nedved: »Moj dom*, moški zbor. b) H. Votarič: „Pogovor z domom", mešani zbor. 5. Rosenkranz: »Moja Avstrija", fantazija za rog b spremljevanjem orkestra. 6. A. Forster: »Pobratimija", moški zbor. 7. a) Blaschke: Slovanska koračnica, svira vojaška godba, b) Gilett: »Loin du Bali", medigra v kvartetu za godala. 8. a) Dr. G. Ipavic: .0 moja AvBtrija", b) .Pozdrav", mešana zbora. 9. Kahand: »Turška Podoknica", svira vojaška godba. 10. a) D. Jenko: »Naprej", moški zbor. b) J. Haydn: „Cesarska pesem", unisono s spremljevanjem orkestra. Vstopnina za neude : osoba plača 40 kr., obitelj 1 gold. B. Sv. maša v nedeljo, dne 17. maja 1891. 1., ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Antona nov. Pela se bode A. Nedvedova maša „Slava Stvarniku". C. Istega dne po sv. maši „Glavni zbor" v prostorih pri Bergerju, Belvedere pod gradom. Vspored, kakor ga bodo določili delegatje. D. Ob P/a uri popoludne banket. E. Po banketu izlet v Miramare. — (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico imela bode v Šmibelu v gostilni .pri Šercarju" na binkoštni ponedeljek dne" 18. maja 1891, ob 3. uri popoludne bvoj letošnji občni zbor b sledečim vsporedom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Petje. 3. Slavnostni govor. 4. Petje. 5. Poučni govor o živinoreji in poljedelstvu. 6. Volitev novega odbora in dveh zastopnikov za glavno skupščino. 7. Upisovauje novih udov. 8. Razni nasveti. Prosta zabava. Ustop k zborovanju in k proBti zabavi imajo le udje in tisti, ki hočejo pristopiti. Na to prevažno zborovanje vabi najuljudneje odbor. — (Iz Trbovelj) se nam javlja, da so ondu iz vode potegnili utopljenca, kacih 35 let starega, srednje močne postave, črnih las. Oblečen bil je bolj gospodski v rujavi obleki. Kdo je neznanec in se je li sam umoril in zakaj, to so uprašanja, na katera še ne vemo odgovora. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kim 11. maja. Knez črnogorski semkaj došel. Rim 11. maja. Crispi, ki je jako slab, odšel je zdravit se v Napolj. London It. maja. Gladstona je včeraj groznica tresla in moral je v sobi ostati. London 11. maja. Gladstonova bolezen, prehlajenje in lahka groznica, ni nevarna. Charleroi 11. maja. Danes so fužinski delavci delo ustavili. Število delavcev, ki so v latvici okolu Charleroi delo ustavili, naraslo je na 34.000. Dunaj 12. maja. Nadvojvodinji Mariji Valeriji predstavili so se danes veleposlaniki, poslaniki, njih soproge in ostalo diplomatsko osebje. Cesaričinja udova Štefanija došla. Praga 12. maja. Pri volitvi v okrajni zastop v Karlinu bilo izvoljenih sedem Staro-čehov in trije Mladočehi. Sedem mladočeških kandidatov iz skupine kmetskih občin ostalo v manjšini. Tokio 12. maja. Ruskega prestolonaslednika blizo Kvota nek Japonec z mečem ranil. Rana ni življenju nevarna. Razne vesti. * (Po vod nji.) Iz Gradca se poroča, da je Mura vsled zadnjega deževja in tajanja snega močno narasla ter na večih krajih izBtopila, preplavila okolico in prouzročila muogo Škode. — V Italiji narasle so reke in je posebno v okolici Pavije škode za več nego 100.000 frankov. * (Razstava v Pragi.) Vesti, katere so raznesli nekateri Praški listi, da je vsled poškodovanj, katere je provzročil silni dež pretekli petek ves razstavni prostor opustošen, s;) pretirane. Pač je res, da je več poslopij nekoliko poškodovanih, pota razrita itd., a skrbel je akcijski komite, da popravi nemudoma vse te škode, tako da 8e bode razstava na v«ak način odprla 15. t. m. * (Pri poštnem kongresu na Dunaj i,) ki se bode sešel, kakor smo že naznanili, dne 20. maja, bodo se predlagale nekatere važne spremembe, ki utegnejo zanimati občiustvo: kakor znižanje tarifov v raznih strokah poštnega prometa. Za navadna pisma se bode predlagalo zvišati težo pisma od 15 na 20 gramov. Za znamke uvedla se bode jednotna barva za vse države itd. Poročali bodemo o svojem času kaj o sklepih tega kongresa. (S m o d n i š n i e a v Bressoussu) razletela se je. — Jedna oseba je mrtva, štiri so na smrt ranjene. Sumi se, da so strajkujoči delavci zakrivili to. * (Velik požar.) V Londonu zgorela je velika pivovarna v Stoolev cesti popolnoma. Požar je nastal vsled eksplozije plina. Škode je nad 25.000 ' funtov Šterlingov. iJndHko aredalvo. Moli-ovo „Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo pri protinakih in revmatičnih boleznih, ranah in ulesih. — Gena steklenici 90 kr. — Vsak dan razpoSilja po poSt-nem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni /uložnik, na Dunaji, Ttichlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Ho 11-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (4—6) s Anatnennova ustna voda in zobni prašek a ohrani usta, krupčii čeljustno meso ter odpravlja slabo Hapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.: jedna ftkatlja zobnega praška 90 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 12 Skatelj samo 'J gld. (81—59) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. T t 1 f I 1 I I f T T I 1 f ! „LJUBLJANSKI ZY0H" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 11. maja: Pri Malici: Grein. Schiman, pl. Alpi. Schenker, Ek-stein, Mraulach, Ulrieh, Noo, lteint;r z Dunaja. — Kuaus Angonas ti Trsta. - (leiatl, Doljan iz Gradca. — llogel iz Kočevja. — Lnntsch iz Inomosta. Pri Slonu: Hriinor, Steiner, Buldauf, Penzel, CJold-ner, Haumgarten ■ Dunaja. — KhIiduš, dr. Benigher iz Trsta. — lliilin i/. Maribora. — Kautnig, Schwarz iz Gradca. Dr. Scmidinger iz Kamniku. — Lang iz Budimpešte. — Lapajne iz Idrije. — Doutsch iz Veliko Kanite. — Mally z družino iz Tržiča. Pri hvsIrl j«Ueiu cesarji : Mejač i/. Komenda. — Kavčič iz Preval. Pri ImvarHk »-m dvoru : Maaelj iz Trsta. — Kur.-m s sestro i/. Kranja. Umrli so v $JuE»ljaiii: 9. maja : Jera Skauuovec, goPtija, 52 let, Kravja dolina št. 11, Dementia senilJB. 10. maja . Peter Stofunič, tkalec, -It; let, Ulice na grad št. 12, jetika. V deželni bolnici: 8. maja: Ivan Korn, pivovar, 45 let, Brigthova bo lezen. — Franca Eržen, natakarica, 24 !et, Osteo myelitis. Meteorologično poročilo. | Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 11. majaj 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 734 2 ram. T.'J.'J 7 mm. 7.'{ Iti mm. 9«° C Bl-8« C 14-8« c brez v. si. svz. si. vzh. megla ODI. d. jas. 0-00 mm. :D-u.3a.sOs3s:a, "borza. dne 12. maja t. 1. (Izvirno teleirraficno poročilo.) včeraj — ilane« Papirna renta.....gld. 91-95 — gld. 91-75 Srebrna renta......9185 — , 9175 Zlata renta......, 110 85 — „ 110 40 5°/, marčna renta .... „ 102— — j, 10210 Akcije narodne banke . . „ 999-— — „ 1000 — Kreditne akcije.....„ 300 50 — „ 297 50 London.......„ 118 30 — , H860 Srebro........■ —'— — „ Napol.........„ 9 34 — . 9 35«/, 0. kr. cekini ...... , ^'54 — , 5 55 Nomške mark«.....„ 57-72l/i — . b7 82»/, Najsrčnejšo zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so nam izkazali o smrti preljublje-nega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gosp. Aleksija Pavlin-a posestnika in veletržca toliko ginljivega sočutja, posebno pa velečastui duhovščini, gospodom pevcem, vsem darovalcem vencev ter vsem, kateri so blagoizvolili udeležiti se pogreba. Podbrezjem, dne 12. maja 1891. (403) Žalujoči ostali. Odda se iknpno ali posamezno letovišče obstoječe Is B sob, v lepem kra|l na Gorenfakem, tik postajlce ,,/erovnlea". (392—2) Ivan Čop -v ^loHtali, pošta lL»eaoe. NnJbolJ6e Hredatvo Prebavno vino (Vinum digestivnm Brevmesaer) iz knezoškofijske dvome lekarne v Briksenn Mr. F. C. Breymesserja je najboljše in najslgarnejie sredstvo, da so hitro ločijo vsakovrstno motit ve prenavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 glA. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode v LJubljani. (198—18) z u bolni žo loti c c Castitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem radi važnih uzrokov opustil a prodajalnico moke | na SUrom trgu nt. 11 ter so preselil na Dunajsko cesto št. 22 kjer bodem tudi zanaprej imel svojo trgovino. Castitemu p. n. občinBtvu ae najuljudneje priporočam za mnogobrojni obisk. (402 — 1) Anton Zore trgovec, Dunajska cesta št. 22. ti ta Naznanilo. P. t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril na Dunaji, Kohlmarkt št. 22 Vsprejeniam vsa dela, spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr. Cene računam najsolidnejše. Vsa pojasnila dajem z največjo natančnostjo in hitrostjo. J. ŠČUKA & Conip 8aV Tehniški izobraženi strokovnjaki iščejo se kot zastopniki za posamezne krono vine. (321—9) itv ——rije?—vfrja?—gttf v.jfe'-^v Srednja temperatura 15-2°, za 2 1° na