292. atevilkn.
Ljubljana, soboto 20. decembra.
XII. leto, 1879.
SLOVENSK
Izhaja vA«ik uaii, izvzeinši -.(..uJoiUi. tu dneve po praznikih, ter velja po posti prejein»u ih m v a t r o - o g e r s k e dežele za celo leto l>> trld., za pol leta 8 gL, a* ćetri leta 4 *lu.  —  Za'Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. BO kr., za en mesec 1 gld   10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ta 6etrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in fA dijake velja znižana cena in sicer: Za L i ubijano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeuian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plaćujo od četiristopne potit vrstu 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". OpravniŠtvo, na katero naj se nlagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „NArodnej tiskarni"   v Kolmanovej hiši.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 17. dec. [Izv. dop.] — x.  V denašnjej te.i je bila zopet vo-jaška poatava na vrsti posvetovanja; seja, da si je bila vrlo kratka, je bila vendar zanimiva, in s cer za to, ker je g Schoaerer jasno in določno izrazil svoje mišljenje o pravicah krone.  V prejšnjem državnem zboru je mož uže odkritosrčno izra&il se, da nemško-avstrijsko prebivalstvo rado gleda črez avstrijske meje na Prusko.   Vi ste večkrat poudarjali, da mož ne stoji sani s tem mišljenjem, nego da ima tudi svoje privržence. Denes je direktno to priznal.   Ko bo je bila namreč generalna debata o vojaskej postavi pričela, vzdigne ne Schoaerer, ter začne kritizirati čin cesarjev, ker je naš cesar pozval k Bebi vodjo liberalnega kluba, dr. \Veebera, da se je ž njim po-meiikaval o vojabkej  postavi.   Schoaerer je dejal, da govori po nalogu svojih „ožjih somifi Jjenikov". Dejal je, da obžaluje ceBarjev Čin, ki je naravnost posegel v parlamentarni boj Uže   tedaj   je   bila   zbornica vznemirjena, in prvoseduik je pozval govornika k redu G. ScLbuerer se pa vbo jedno nij dal motiti, nego je z opazko, da nij slišal,  kar je dejal predsedu.k, nadaljeval:   „Besede moje pripa dajo k stvari, ker se je reklo,  da se hoče vojno pobtavo samo dinastiji dovoliti. (Glasu klici. Piedsednik zvoni.) Jaz sem to sam čul, ker sem b.l v gospodskej zbornici pri debati navzočtn in Be morem na stenografiji zapisnik sklicavati.1* V diugič ga je moral ta predsednik opi muljati,  naj  ostane pri stvari, ali pa naj Leha govoriti.   Vitez Schoaerer se za ta opomni zoptt nij brigat, govoiii toliko časa nedostojno o kroni in zdanjem ininisterstvu,
da mu je predsednik naposled besedo odtegnil. — Drugi govornik od centralistiške strani, Schbffel, je izrecno opomenil, da Schoaerer v njegovem imenu nij govoril. Zadnji centralistički govornik, Tomaszczuk, je tako kakor prvi pot predlagal, da se vojaška postava podaljša na 3 leta. Pri glasovanji po imenih je bil njegov predlog zavržen, a tuli odsekov predlog za podaljšanje na 10 let nij dobil dveh tretjin vseh glasov, nego je Se manjkalo 28 glasov.
Temu poročila imamo še dostaviti, da po Blanec Sthaffel nij jedini, ki je desavujiral g. Schonererja.   Ružni listi izjavljajo,  da bo ne skladajo z nazori, katere je izražal g. Schoaerer, ka namreč neposredno uplivanje krone na parlamentarno gibanje nij konstitucijonalno; sklicujejo se na to, da tako posredovanje vladarja samega v ustavnih državah nij nič ne navadnega. Poleg tega pa ob jednem nekateri pobijajo mnenje prvosednika,  ki je trdil, da to, kar je govoril poslanec Schoaerer, nij spa dalo k stvari,  o čemer je  bila pa zbornica menda jednacih misli, kakor njen prvosednik, vsaj oglasil Be nobeden poslanec nij v nasprot nem smislu, niti „ož|ih somišljenikov" Schb nererjevih nobeden ne. O glasovanji se še poroča,  da je ustavovercdv samo jeden, baron Kotz, izneveril se in drugič glasoval za od borov predlog.   Devetnajst ustavovernih po Blancev pa Be  je umaknilo glasovanju. Pri tretjem glasovanji  bodo ti baje glasovali za vlado, kate rej neki manjka samo še 10 glasov
i 'Olltl&li raagteii.
Aiiifruiu«' <il«»i«*'«e.
V Ljuoijaui 10. decembra. Gnspttfistttt c/#f># ##iV<# je v svojej seji   17. t. m. sprejela  zakon   zoper govejo
kugo tako, kakor ga je sklenila zbornica poslancev. Potem pa so vršile se volitve v narodno gospodarstveno komisijo.
Včeraj pak se je sešel brambeni odsek gospodske zbornice, da še enkrat Bklene § 2 vladne vojaške predloge; gospodska zbornica pak je v svojej popoludanskej seji tudi še je-denkrat sklenila sprejem § 2 in potem volila 9 udov v skupno komisijo za rešenje brarube-nega zakona.
Miršnvni »Aor ima denes zvečer aejo. I)lić 16. t. m. je vladni zastopnik Cbertek v seji odseka za posvetovanje o hranilnicah in posojilnicah izjavil, da bode takoj po praznikih predložil dotično vladno predlogo o visokosti davkov poBOjilnic, ker so zdaj z davki preobložene.
Odsek za posvetovanje o umetnem vinu je sklenil sledečo postavo: § 1. Prirejanje pijač z galizovanjem in pecijotizovanjem je podvrženo obrtnijskemu in prihodninskemu davku; tega davka bo prosti oni, ki je delajo za domačo rabo. § 2. Prepoveduje ae prirejanje pijač z rabo strupov in močnatega sla-dorja. § 3. Dokazati, da kdo brez dovoljenja z galizovanjem prireja vino, more se po ke-miSkej analizi ali kakor si bodi. § 4. Fabricirane pijače se ne smejo ni na debelo ni na drobno samo pod imenom vino prodajati, nego se mora v cenilnikih in naznanilih imenovati z imenom, kako da je pijača prirejena. § 5. 01 tako fabricirane pijače se mora baš tako užitninsti davek plačati, kakor od vina. § G. Prestopki te postave se kaznujejo z globo od 25 — 600 gld. oziroma b© zaporom od 5 dnij do 4 mesece. Konfiscirana pijača pa pripade srenjam za uboge.
Budgetni odsek avstrijskih tlclegttcif je imel v sredo sejo, v katerej so bila mej poročevalce razdeljena poročila o predlogah skupne vlade. Včeraj je uaS cesar sprejel delegacije in jih srčno pozlrav.l.
V skupno brambeno komisijo nvfono' tnisti&ka stranka baje da ne bode volila nobenega centralistov, nego bode vseh devet
0 raju.
Iz slavjanskega bajeslovja.
Češki Bpis.l v „blavj..nekem Almanahu" /.a 1879. leto Jan M tic h a I.
iKoneo.)
Zanimivo je tudi opažati način, po katerem duše umrlih v raj prihajajo. Pred vsem lo&i smrt ou.-u od telesa, a to često jako nasilno. M iM:-ki. pesen v t m obziru pravi :
1111 • • 11 ho za krk vzula, A o zem uhu prala, A takhlo ho atiskla, Ež krov z ueho vyšla.
Ali:
Tak ona nini pere, ež so zema chvoje, Tak ona ho hnčco, ež z nčho krev teče,' Tak ona ho Bciska, ež z nčho krov prska.
Dušo bogaboječo nebo pak angeli na svojih krilih v goBtej megli na ravnost k Bogu. Tako Be poje v Blovenukej petini:
Strila so gosta meglica Polna angeljoev nebeskili, Še ho vzeli Majdalenko, Nesli jo v »veta nebesa, Gon OČetU nebeškem'.
Po D. M.rijo obljublja Kristus Gjspod poslati angelu kr isn :a, dvanajst apostolov in trinajsti pride on sam p > njo :
J a j>ro tebe polhi andčla krasnebo, Andčla krasneho, dvan&ot apostolu, A ja bAui iiinarts' pfijdu pro te spolu.
Duša, katera uij b:la zadosti čista, da bi v raj Utopiti mogla, ostavivša telo, sela je na zeleno loko ;n začela tarnati, da se je razlegalo po loki. In priletel je k njej angelj božji in jej dejal:
Chyt' so duše uičho krut hi,
Poletimo v rajska sfdla.
Ko sta dospela k rajskim vratom, nij hotel bv. Peter grešnej duši odpreti, in ta je morala se vrnoti. Z nova je začela vekati, prišla je k njej mati božja ter jo vedla zopet k rajbkim dverim.   Aii sv. Peter  nij hotel
odpreti, očitaje duši grthe, katere je zakrivila in zaradi katerih ne more prti v raj. Končno na priprošojo D. Marije pri Sinu božjem je duša v raj pufčena.
Včasih tudi sv. Ana duše jadikujoče na svojem plašči v raj spravi.
Posebno vendar vodnik duš (psvehopom-pos) imennje sa sv. Mihael „praepositus para-disi et princeps animarum". Češka legenda o bv. Vacslavu imenuje ga „rajskeya probsta". Poleg druge legende pil je sv. Vacslav dva dni pred sv. Mihaela godom o gostiji pri bratu Boleslavu na čast arhangelja Mihaela in imenoval ga »animarum paratum susceptorem clementemque in Paradisi voluptates subveeto-remu. Tudi hrvatska pesen v istem smislu pravi:
Sveti Mihalj duše važe,
Odne&la jo vaga ravno
Tu dušicu tja va pakal.
Na to veli mati božja:
„Važi, važi, sveti Mihalj
Tu dušicu po drugi put.*
Odnesla jo vaga ravno
udov izmej Bebe poslala. Ta komisija bode BOglaano sklenila spreiem § 2. vladne predloge. Odločilna seja državnega zbora, v katere] pride na vrsto komisijni sklep, je denes zvečer. Naprej se uže sme in more račun.ti, da bode vladna predloga denes dubila potrebni dve tretjini glasov, — ako se mej tem ne zgodi kaj posebnega. Kajti pri prvem glaso-vami o vojaške] postavi je u 1.1 so val o zoper vladne predloge § 2 155 poalancev, t. j. klub liberalcev in klub f irtšritlerjev. Pri druueui glasovanji dre 17. t m. je bila opiz'c [a ufce za 22 gla-ov alabia, ker je eu del centraiistov iz libtralnega kluba glasoval z vlalo. D nei pa ba|e up ni i/, liberalnega kluba glasovati za vladno predlogo toliko ; osianc*v, da bode vlada imela dve tretjini vseh glasov. Fortšritlerji pa bod« glasovali zopet zoper vlado, kajti — opo-zic ja mora biti. S c.-r je pa f ortšritlerski klub sklenii, da se morajo vsi udje kluba udeležiti zadnjega glasovanja v državnem zboru o vo-jaškej postavi.
Vii**i5>J«' «lr»-.Mv«». 4' inoffuisu i poveljnik je dobil povelje, do dalinejšib ukazov ne začeti ofenzivne vojske 8 Tnrči|0.
Novi etx<*skO'totai'9njsfei zbor se je 16. t m. sešel in bil otvorjen od cesarskega namestnika generala Manteuffia. Neki nov tamo izhajajoč vladen list za te provincije ga pozdravlja b sledečimi besedami: „Avtonomija, kolikor se je dala izpeljati po zapopadku iu formi, je stopila v dejanje. Oai, kateri bo se dozdaj navduševali za ta napredek, bodo gotovo z veseljem pozdravili svoje novo stališče delovanja. Za napredek dežele bode gotovo še nadalie, kakor dozdaj, delala avtonomistična Btranka.
Poročila iz Afganistana javljajo, da bo morali Angleži popustiti visočine nad B<ila-hizarjem. Kabul je v rokah M >hamed-khana in zgoraj omenjene visočine poBedene od usta-šev. Roberts je od več strani od ustašev obkoljen in oblegovan v kantonu Sherpursketn. Ali se brigadam iz Gundamuka in Dzellala-bada poBreči skoz: sovražne vrste po snegu priti RobertBu na pomoč je jako dvomlpvo Roberts sam poroča, da je v poslednjem boju zgubil en top in da je sovražnik narastel na 30 000 mož. Roberts ima baje še dovolj mu-nicje in orovijanta, krme za konje mu pa manjka. Čete v Kandaharu iu Km um dolini ne morejo Robertsu nič pomoči, ker morajo mir vzdrževati v dotičnih okrajih. Kand»haru grozi Avnb-khan. Sioro gotovo se ves Afgaai Btan upre Angležem.
ailnej delavnici. Odkar je delavnica, stala je tam vojaška straža. Letos pa je vojno ministerstvo na enkrat zahtevalo, da se mora iz d<?lavniškega zaklada plačati straža, ako se hoče š« rani prej tam imeti. Letni stroški bi znašali 4SOO i» l<l. in naihuje zadeli kranjsko deželo, ker ima ona največ prisiljencev v delavnici. Gispod deželni glavar se je tedaj Bam na Dunaj podal, ter prosil o tej zadevi avdij^ncije pri ce^ar'u. katera se mu  ie tuli dovolil«.   Kar se a'cet
prtiji glede kunč'je bč živino uboziga kmeta pozivliejo na plačilo, pa v tikej „kranjščini", da moram vendar-le teh obilnih „ vabil" en eksemplar za izgled obiaviti, naj svet zve\ kuko Be sloven^ini kosti in rebra lomi;o, in zakaj se nemčurska svoiat slovenskemu urado-van:u na vho kriplje protivi. Glasi se ta ek-Renmlar takole:
V p bilo *) Luka Smerlu iz Kal h. Št. 21 se vabi p
g. K*lteneggerja tič«, beremo v dunajskih zadevah ftontnih stmSkn* od dn*» 8. Unonadl lisf-h, da Be mu je svetovalo,  naj se odpore 1879 ob 9.  uri predpofdnnn k podpisanem*
deželnemu glavarstvu, ker se nikakor ne strinja to zaupni mesto z njegovim uradniškim stanjem. Ta nasvet je popolnem opravičen in g. Kaltenegger bi najpametneje r.ivnal in se rešil iz svojega zanj in za deželo neugodnega položaja, ako resignira na deželno glavarstvo, če tega nehče storiti, pa se bode prepričal
uradu, ino ta dinar seboj prinesti, ako se vam bode kant ponovu.
C. k. daukarija v P. dne* 1. 0>t. 1879. Kako malo besedij pa tol;ka čobodra! Ta ?e ilustracija o ravnopravnosti Rlovenskega Jezika v u-adih.   Če bi  kak uradnik nemško pismo tiko pipano ti rok dal, gotovo ga takoj
Do p i
pri prihodnjih volitvah, katere Rinemo kma'u bpndd in mu svetniejo, nai se najprej pra-pričakovati, da on in njegovi tovariši nimajo j vilno pisati nauči in notem še le spet rglaBf v celej deželi niti pičice zaupanja. 7,a državno Rlužbo.   Za Slovence pi se ve da
Is Ilii'Nk«* Bistrice lG.dtcembra [je v^e dobro!
81.
1k IJiitoIJtaiie 18. dec. [Izv. dop ] (Deželni glavar g. vitez Kaltenegger) je bil te dni na Dunaji, da v imenu deželnega odbora posreduje zavoljo vojniške straže pri pri-
I/.viren dopis.] (Naša čitalnica) imela je 14. t. m. svoj letni občni zbor, ki je bil vzlic hudemu mrazu dobro obiskan. Ričun g. blagajnika je pokazal jako ugoden stan našega društva, za kar gre hvala skrbnemu gospo-larstvu čitalničnega odbora.   VsakRko  pa se mora pripoznati, da bi bo ne bila nikdar tako velika svota prihraniti mogla, ako ne bi bil hišni gospodar g. Anton Jelovšek velikodušno brezplačno svojih prostorov čitalnici prepustil, za katero požrtvovalnost bodi blagemu možu tukaj očitno najtoplejša zahvala v imenu celega društva izečena. — Pri volitvi novega Oiibora je društvo svoje zaupanje staremu odboru izkazalo b tem, da ga je vnovič volilo. Za predsednika bil je izvoljen g. Škender L i-čan; za podpredsednika g. dr. Fran Bach-iiuinn; za tajnika g. An t, Žgur; za blagajnika g. Fran Vi š nikar in za odbornike gg. Ive Tomšič, Juraj Štrucelj in Josip Valen-čič. Občni zbor je Bklenil na Silvestrov ve-večer, t. j. 30. dec. 1.1. napraviti v čitalničnih prostorih tombolo b petjem in po dokončanej tomboli imeti skupen obed.  K tej zabavi vabijo se uljudno domači in vnanji domorodci. Na zdar!
Z !Yot rMkJSlteaja 17, dec. [Izvir, dop.J (Uradna „k r a n j S či na.) Prišlo nam je te dni slučajno več vabil v roke, ki kljubn tukajšnjej slabej letini in umi po suM ter za-
le 14 r*il*«»srrt  14. dec.  f Izvir, dop.] (O ustanovljenu podporne zaloge za revne učence na tuka jšn jej meščanske j Soli.)   Vsaka dobrota naj ae dobro in hvaležno uporabi.  To je gotovo dober nauk, ki ima brez dvombe v vsakem slučniu veliavo. Novo meščanHko Šolsko poslopje, zidano in darovano po blagorodnemu gospod M<rt'nu Hočevarju, je ne aaroo velikansk dar ampak tudi velika dobrota. Ali drugo vprašanje je, če bo more ta dobrota dobro uoorabiti Do zdat, v U h kratkih letih obstanka nove meščanske šole, deloma ti še nij bilo mogoče, deloma pa Be morebiti tudi nij poskušalo.   Kakor drevo še le kasneje sad rodi, in ne koj potem, ko je bilo usajeno. in kakor je le tedaj prav rodovitno, če je  Radjerejec dobro in umno 08-krbljuje; ravno tako bode tudi novo. leno šolsko poslopje in učilnice (drazredna ljudska in 3razredna meščanska šola), ki bo v njpm, le tedaj sad rodde, ako se bode ljudstvo te velike dobrote plemenitega g. Hočevarja posluževalo.   S kratka rečeno.   Veliko šolsko po-slcpje v Krikom bode le tedaj potreben pomen in zadostno veljavo imelo, ako bode lepo število ukaž»*ljne mladine notri in ven hodilo. Za tem grmom pa je zajec skrit. O i kod namreč dohiti dovelj šolskih otrok za 7 razredov,
*) Besede s k ur si v ni m i ali ležečimi črkami so na -Vabilu" tiskane.
Tu dušicu tja va nebo. Maria se nasmijala, Vrag se plakal i narikal.
Ravno tak posel imel je sv. Mihalj v germanskih povestih:
Der engeinirstc Mickah61 Empfienc des maregraven sel.
Sjiomena na raj in na rajsko življenje Be je globoko usadila v misel Slavjanov; za to se je pripovedavalo, da se nekolikokrati v letu raj odpira in tudi navadnim smrtelnikom za živa pristopnim biva. Jedna od teh srečnih dob v letu je posebno sveti večer, o katerem b6 prav spomin raja do zdaj tajnim načinom Blavi. Vse povesti, obredi in verovanja, ki Be na ta dan mnogobrojno zgajajo, kažejo više manje nazorno prvotni blaženi život v raju Zlato prasetče, katero na sveti večer zagleda list, kdor se je pO stil, je gotovo označni sym-bol rajske zarje, po katerej se pri odpiranju raja vprašuje. Rusini in v obče Galičani, ki po sobi, v katerej večerjati menijo, nastiljajo
seno, in ž iiiiui pokriva o tudi ni /o jiosvečeno. /a istino b tem naznačiti hočejo loko rajsko; podobno delajo  tudi Srbi  in Hrvati kateri okolo mize slamo nastMjajo rekajoči pri tem : ,. K uda slamu, tuda slava". Na gaj rajski spn minjajo zelene veje,   ki se obvešajo v Robi Drevce božično,  katero se pri ȱhih sredi mize postavlja in siiajno razsvitljuie, Hpominja naB zopet na prekrasno drevo rajsko. Blaženi život v raju znazoruje se z radodarnostio, katera ta dan vzlasti gospodarja in gospodinjo odlikuje. Ruiodarnost ta se javi ne samo proti sorod nikom, nego i proti družini in prišlim tuicem, da,  celo  proti domačim  živalim, drevesom, vodi in zemlji. V ta večer treba pre jesti „do razpoke",  in za to naziva družina na Slovaškem ta večer tudi „obžerni večer". Vedeževanja in čarobije, katerih se brezbrojno množtvo hrani do denea pri pojedinih plemenih slavjan-skih, pokažejo očito na ozko občevanje bogov z ljudmi o tem svetem ČaBu; bogovi obiskovali so za istino kakor pri Homeru na ta Bvetek
ljudi in udeležili ss njihovih slavnostnih godov. Prav o pravej polunoči odnira Re po pripovedki slovaškej nebo. K lor se o tem času ide umivnt k tudencu, temu Be nainrej samo mala loč ca kakor zvezdica prikRže na nebu, ta se čim dalie bolj raz'irja, dokler se ne odprd cela velikolepa vrata. Padeš li zdaj na kolena in si čeRa želiš, karkoli ti ljubo to lobodeš, bodi si ko bi tudi še toliko zakladov želel. Ali bogužal, takov Človek navadno po tem izgubi razum! O polunoči oživi tudi cela priroda in vsa goveda začnć govoriti, nij pa Aarno jih poslušati, kajti nihče, kdor je pri-sodo oživelo in živali govoreče bil slišal, ne-rreči še n j ušel, kakor nam to pripovedi hrvatska pripovedka.
So svetki božičnimi bilo je ozko spojeno tudi novo leto, in zato je tudi ta dan se raj odpiral; kajti pravijo, da kdor 86 na novo leto postavi na križpotje, vidi nebo odprto in v njem vse, kar se bode godilo v novem leta.
Drugič v letu odpiral bo je raj v pasi-
ko ima malo Krško mesto z okoliškimi otroci vred komaj za 8 razrede dovelj učencev? Ali morebiti iz bližndh fir, iz L^skovca in iz štajerskih občin (Videm in Ruhenbnrg)? Težko, kajti ti kraji inmio už.i svoj** šole s precej veliko ra*redov, a še za višje učenje imajo le redki starci in otroci veselje.
Ati poglavitni uzrok, da dolenjski kmetje, od katerih bi tuka|šnia Šola n«iveČ gojencev pričakovati imela, ne pošiljajo svojih otrok le-sem, je poleg razmh druz;h uzrokov revščina. Če hoče kmet svojega otroka v mesto v šolo dat>, stane ga na leto od 120 do 150 gold. Kobko pa je dolenjskih kmetov, kateri bi to na lehtk način zmogli ?! Ako hočemo torej ustanovljeno šolo vzdržati za daljne čase, — kar ie gotovo ze'6 važno in za omiko liudstva potrebno — ako hočemo torej zunanjih učencev privabit'; ponuditi jim moramo raznih pol-por. L^tos imamo mnogo več učencev, nego lani. A'i kako smo to dosegli. Največ s podporami, katere učenci uživajo pri tu^ai^njih meščanih in uradnik h, posebno pri g. Hočevarju in veleč, kapucinskem samostanu. Zi zdaj je to dober pripomoček a za vse bodoče Čase ne. Za trajno vzdržavanje šole treba je Ustvariti precejšnjo zalogo (fond), iz katere bi dobivali učenci stalne letne podpore ali šti pendije (n. pr. kac h 10 po 100 15 po 50 gl. na leto). Za ustanovo take zaloge utegne morebiti ustanovitelj Šole in pa Šoli naiu ianejši denarni zavod na Kranjskem — kakor hb je nadejati — še največ storiti. Ab v ta namen naj bi vsi p. n. šolski prijatelji po svojej moči nekoliko pripomogli. Namera teh vrstic je ravno ta, da se podpisano šolsko vodstvo v tej zadevi z najuliudnejšo prošnjo obrača do Vseh šolskih in narodnih prijateljev na Krauj-skem in na bližnjem Štajerskem, posebno pa do dobrotnikov v krškem okrajnem glavarstvu, in zlasti še v našem malem mesteci, kjer nuj bi gg. uradniki in meščani morebiti v malih mesečnih doneskih izvolili dobro stvar podpirati.
V to svrho se bode osnovalo podporno dru-tvo, katero bode darove sprejemalo. Kadar se ustanovi osnovalni oibor in dobe dotična pravila odobrenje si. vlade, vabiti se bodo p. n. šolski prijatelji na pristop v omenjeno društvo.
Vodstvo .".razredne meščanske šole v Krškem.
Domače stvari.
— (Ljubljanski mestni odbor) je s t oči pretres-I za priholnje leto sestavljene proračune mestne blagajnice, meščansko bol-nišnega in splošnega ustanovnega zaklala. Obširneje bodemo poročali t j dai. V torek, 23. dan t. m. je zopet seja.
— (Telovadnega društva „Sokola") redni občni fcbor bode jutri v nedeljo 21. dan t. m. ob 11. uri (iopoluino v društveuej telovadnici. Po nagovora staroste prideta na vrsto tajnikovo in bbi^a mkovo poročilo, za njima vol.tev odbora, naposled pa posamezni predlogi.
— (Polkovnik Friderik Prieger) je bil miuoli ponedeljek so štabnimi oficirji svojega polka v avdtjenc ti pri cesarji.
— (Kdo se šali? Tukaišnji „TagMatt" od četrtka s* Bpet ujeda zaradi govorice, da b   g. vitez Kaltenegger utegnil „avanziratiu
in vsled tega ostaviti svoje prisrčne tovariše v tukaj ii »mu ust ivo vernem taboru.   Mi bi se
za te jeremijade niti ne zmemli — kdo bi jih z smeri hvaležnim nemJkutarjem, ki tako neizmerno poudarijo ^asluge" svojega vernega privržene* — a protestirati moramo zoper tisto zloglasno perfi lijo, po katerej nTgbl." vselej seže, kadar so mu pošli drugi argumenti. „Tgbl." namreč kvasi, da je narodna stranka raznesla glas, ka je dr. Poklukar opredeljen za dr. Kt.teoeggerjevega nasledki <a v deželnem glavarstvu, in da narodna stranka dr. Pokluknrja „kandidira" (!) za omenieno m**sto. V resn;ci pa je stvar ta, da oi narodnu stranke n hče nič vedel nij za to kombinac jo, da se o njej nikomur nifi sanialo nij, nego nemUutarji so zlegli to novost in jo širdi uže n^kaj dnij. Iz nemškutir* sirih krogov je stvar prišla v dunajske nov na in „Tagblattovo14 uredništvo bole naibolje vedelo, kdo jo je po telegrafi (!) poročil na Duaaj. Če ie teda< kdo hotel delati nwtz*»." tt&l „T*gbl.M samega sebe prime za nos. Na račun na^e stranke se on ne bode šald.
ajaV Ne dajte se slepiti!
FRAN DETTER v Ljubljani
jc za Kranjsko jedini zastopnik ailMM'i kjiliskill firm
Howe ta Stager & Comp
in prodaja njihove šivalne stroje proti 3petlet23.©j gra/ra-UTLCiji po sta.lr3.ej in na-jnišjej :fsi"foxišl£<aj ceni. Na zahte-vanje prodaja tudi slabše originalne stroje, ki so za nekatere goldinarjev ceneji, a za 50 % Slabši. — Prodaja pa tudi
3wr VVeeler & VVilsonove stroje -sms
po nenavadno nizkej ceni proti garanciji na 5 let. Take stroje more pa prodajati tudi po 28 do 30 gld,, se ve da brez garancije, t. j. nezanesljive. V mojem skladu je vedno   ii;i<1 l;i kili strojev,
gotovo dovoljno za izbiro, zato vabim na pogosto naročbo.
Tudi prodajam (589-1)
stroje xxa. oTbrofeo^
prvikrat se plača od 10 do 20 gld., potem pa vsak teden od 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 50 kr., ali od 5 do 6 gld. na mesec.
Vsi stroji, ki nijso dobri, se proti povračilu denarja nazaj vzemejo.
Stroji se tukaj tudi ceno popravljajo in snažijo, vsako delo se hitro izvrši.
Na prodaj je tukaj tudi sirila, cvim in šiTra-rils:© za vse te stroje na debelo in drobno po najnižje j ceni.
jonskem ledi u in sicer bil je to posebno raj podzemski. Tu je omeniti, da so pogani pre našali taj iz nebeskih višin tudi pod zemljo in vodo, v obče do sel bogov. Živeli so namreč pod zemljo močni orjaki — velikani, kateri so tam imeli Bteklene gradove, vrtove, loke gozde in polji, kakor je to bilo v raju nebeškem; podobne raje pod vodo imeli so vodnari in druga vodna božanstva. A tudi na zemlji stavili so Bi Slovani v bajeslovnej misli gradove, podobne božjemu gradu, nazivajoči jih rajgrade, rajske dvore, kakor to krajna imena še mnoga v deželah slovanskih potrjujejo. V pasiji.nBkem tednu tedaj poka oval je podzemeljski raj svoje zaklade ljudem. Zato se pravi, da kadar Be v cerkvi Čita pasijon (trpljenje KriBtovo, odpirajo Be zakladi in penezne gore, t. j. pokazuje se svetlina rajska. Čitanje pasijona Btopito je v krsčanskej dobi na mesto poganskih obredov nam uže neznanih.
Pri Čehih varuje te zaklade običajno črn velikausk pes z ognjenimi očmi, pri Beloruaih
je Dijedko Perun sam, kateri jih ljudem pokazuje. Da Be v ttm Času nebeski raj odpira, to nam pripoveduje pesen, ki se poje v Mazovskej in S<in tomfirekej:
W wieUd ptatek, w vrlelkl czv»artek,
Oierpat       Jezus wielki smutek;
Za nas tmiutck, za nas rauy,
Za nas ol to clirzeš ijauy.
Traoch žydowie,
Jak katovvie.
Pana Jezusa iimO(,zyli. Jak sift dovfiedllell anirli, Po 8\vif;ta krevv przvbieželi. 1 ua uit'liinsa zrnu- dali. Nirbiosa sit; ot\vorz\ ly,
Weayatkle dusie rade byly. Kakor se je odpiral raj na šteti večer, ob času solnčnega obrata, kateri je v Bebi spajal minolost in bodočnost, podobno se je to goddo na sv. Janeza Krat. dan, o času poletnega solnčnega obrata. Msli slovanskej zdela se je kakor o božiču, tako tudi o bv. Janezu cela priroda neobičajno razjarjena; o božiči Be je namreč slavilo rojstvo mladega
Svinca, bv. Janezu pa velika panvehida, t. j. slavnost ob smrti Solnca. Kakor o božiči tako tudi o sv. Janezu ohranilo Be je do zdaj mnogo vraž in vedežtev, ki so ostanki velike narodne slavuosti.
Končno bil je raj odprt za ravnodenja jesenskega o sv. Mihaelu, o katerem smo uže gori omenili, da je bil vodnik duš umrlih s tega na on svet. Stari opravljali so celi teden po bv. Mihaelu obrt de za umrle, in nedelja po sv. Mihaelu imenovala Be je tudi cerkveno 0pro dtfunctia".
Iz priprostega tega obrazka, ki smo ga o slovanskem raju razznačili samo s kratkimi risi, upoznamo pobožno misel Slavjanov, s ka-keršno bo si delali naboženske predstave. It mm tako razvidi se iz tega, kako čiste in nedolžne bile so njih želje po najvišjem blagu <n kako lehko utešilne. Zopet dokaz golobje naravi Blavjanske 1
Poslovenil Andrej Fekonja.
Posebno vpljivanje
pravo dr. Poppove
anahi'inine ustno vode
zoper rahlo, bolehat o in restokrat knn-TtCi BOb>O0 dh so. Večletno vpor.tbljovanje. različnih bodo* zdravuiškib aredatev nij mogle ozdraviti mojega rab cga, boichavt»ga ■ 11 čestokrat kiva-Večega zobnega     '      »Inkler ni|s mu   ho po
ainleval Materialna ustno vodo ud c. kr. dvor-
nega zdravnika  /a  zobo J.  G.   I'o upa in Dunaj 1,   Snuli,   H.igner^asao "j, na kurju /. Litru in popo.nom uiinulo.
Vsled tega čutim se dožnega, da to sredstvo silno pi ipoi očaui v se 111 onim, ki na jedna-ki tu zui trpijo. Ml—4)
Zllrich. Grof F. A. II« I f y m. p
Zalogo iuuijo v J^jni»i in nt, vse lekarna kiikor tudi gg Ant. Kritptr. /•/</. Mahr, J. Karint/tr, F. A/. Schmitt, I'. Vvtričif, L. Vir-knr, 1\ Lastnik, Terček in Ntkrep; v Po-b t u j u i : J. Kup/ermJiiiuill; v J3 k 6 f j »J Loki: C. Fabiani; v Kočovji: J. liraune; na Krikom: 7-'. Bdmehfi} v Id r 1J i 1 J. Uarta; v K ra 11 j i : K. Šatnik; v L i t i j i : Milhltvmzel, lekar; v Al o 11 1 ki: Matterjeri nasledniki; v Nuveiu mostu: D. liizzuli in J. liergtmmn; v K a d o v I j i c i : A. lioblek; v K a iu n 1 k u : J. Močnik; v 0 r 11 o ui I j i : J. liluzvk; v V i p a v \ : A. Deperia.
Dečka,
dobro vzgojenega, II let starega, zmožnega obeh deželnih jezikov iu   iz solidni!  rodov iuc, sprejmi' takoj
.losi|> < jI spa I tl9
(582—'2) zlatar in »rehrar v 1'tuji.
Dolre, pravične, nepokažene
voščene sveče,
za katero da jeva poroštvo, 1 rin Iil-h  >OHkiu katere
iz najboljšega čistega izvrstno  lepo  in prav
počasi gore, prodajata po najnižjej eeni
P. & ]{. Seemann,
Ljubljana, flradiđče, Vegova ulica št. 8.
(551—6)
Dunajska borza 19, decembra.
(Izvirno tolograličuo poročilo.)
finotni dri. dolg v bankovcih	H8 irld. 65	
Enotni dri. dolg v srebru	70	i. 20
'.lata renta	8o	n 85
WtO drž. posojilo	i 0	„ '25
\kcno narodne banku	8 18	
Kreditne akcije	285	\ BO
1 ondon	6	n 80
Srebro	_	
Napoi. C. kr cekini	y 5	• S »    '• 4
1 ■/..■!.<• marke	f>7	
Učenec
I dobro šolsko izomiko, zmožen slovenskega in nemški iga jezika, sprejme se takoj v prrTflujulnico z manufakturnim blagom podpisanega.
V Poljaku, dne 10. decembra 1879.
(f>76—4) II- Wa,losi.
* »Mri.
18.   (1. i i nilna:
Pri ■> »" Ladstatic i& Gradca. - Jerui iz (ionov«. — II r - tur hI iz Ko« čuvja.   Oaspari u Krškega.
• r   iUhIi-I    Mohor č h Sežane.  — Kadw.mner Iz  IVšte.   — Stennliaruto it   Monakovegs. — Preiss iz Dlln.ja.
in novoletna darila
priporoča
* ..... ..... ►
► ►
Za božična
Leopold Pirker
svojo bogato in na novo i/.lr um
zalogo galanterijskih strvarij
po znano najnižjih conah. vr.88— l)
r
k
r
k
£aV WilIi<3liaxov
rimski, skušeni, pravi, vseobeni
zdravilni in vodni priJep (plašter)
zoper
Sglavobol, rane, opeklino in ozeblino. Ta prilop je privilegiran od Nj. riiusk. kut. veličanstva. Moč V*   in učinek tega prilepil je posebno ugoden pri globokih in raz-£^ trganih ranah vrleti uhoda ah udara,  pn hudih uleHlh, no-/\  odpravljivih, bezgavkah, pn skelcčili izpustkih, pn črvu, vnetih n. oguljenih prsih, apeklinah, kurjih očesih, otiskah, zmrzuenih udih, pn toku iz trganja m jednakih bolečinah.
dnu škalijica stane 40 kr. av. volj.   Menj, nego dve škutljici se ne pošiljati iu ataneti h kolekoiu in poAiljulvijo 1 gld. av. velj. Ta prilop pravi ima samo
lekarna Fran "VVilhelma v Nenenkirchnu pri Dunaji.
Nadalje ima tudi:
V Ljubljani: Peier Lassnik. 1587—4)
x\
Xv
Xv
A\
(jastlove kri čistilne pile.
Uže dvajset let sijajno skiiMene iu od zdravnikov piiporoeene, da se ž njimi odpravi putika in re* uiatizeui, zatiedttia ulahu aokroviea, sleza, ostra kri, zlaia žilja, neslast do jedi, naval krvi, omotica, sl.tliost. na jetrah in žuU i, in pozneJHe uplivanje po zdiavljenji z ziv 1111 Hnlniun. Pri ženskih mesoeuib ncrcdnostili uplivajo tu pile ilobnulejno, odHiranjujoto iu zdrav.jajooc.
Škatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj.
Te pile ho p o h 1 ad k o r j e n e iti odlični zdravniki priporočajo jih kot najboljše kri čistilno dristilo.
Ker ziiiloBtiijc jedna fikatljica za zdravljenje ii do '6 tedne, — tedaj Bo Gastlove pilo tudi najcenejše zdravilo.
Gastlov kri čistilni čaj
v  : tu 11 i.i ti /nt .nt   in .SO a:«'.
bal buko dober /opor vac Bgoreoje bolezni.
Pravi dobi so v kIh« n«-| /al^i lekarja r. Biraatoaclierja. „zum Obelisk" v Celovci. (662—9j
(iastlovu prave kri čistilne pile in čaj ima v zalogi nadidje: v LJubljani V.pl. Trukocy, lekarnar; v Postojni A. bo ban, lekarnar; v  Kranji K. Šavnik, lekarnar; v I<ogatoi Al. Skala, lekarnar.
»•••
Za božična in novoletna darila
priporočamo svoj velik sklad
galanterijskega blaga in otročjih igrač
vzlasti ulitimi«-. piMiiieiK* liiupe, iiercsMiires. tocliic«' #.u kosim-, vsh   vrstit   ii«.n |Ht<*gii   hlauii.   pri kiasue   Knji/ie*'   n |Mnl»»l»uiiii.
<»le|>Nii\«> iu ix»/i< no «li«\<» in se priporočamo mnugoBie viltiema obiskovanju.
(.'85- 1)
Andrej Schreyer-jcvi <Iik(lici\
špitalsko ulico v LJ ubijan i.
jJBl> praveffa
Wilhelmovega
antiartritiakega autirevniatiškega
i*imi višinnega vuiu*>
uavtdtino iiaHieduje prizuanico:
GoBpod Fran VVilhelm, lekar v Neiiukirchenu.
Szeujava pri .laroslavu, (tališko. Ker Beiu čudovito moč Vašega antiartritiSkega autirevniatiškega kri čistilnega čaja Bkusil na sebi.  priporočal  »cm ta čuj tudi družim trpečim. Naznanjajoč Vam to, zahvaljujem se Vam uajudaucjšo.
8e spoštovanjem A ln-. liiiobluueh.
h   vmr 0 zdravil ur j moei
k k k k
ii
n n u
M
*
H
*MMUnU*MHUUUUnHU*UU*UMUK
Oospod Pran YV i I lic I m, lekar v Neiiukirchenu.
K ado vežic na Češkem, posta Biliii, 15. marca 187G.
Mnogokraii sem Vaš VVilhelmov auiiartritiAki antirev matiški kri čistilni čaj v tuojeiii bolnem stanji zoper nagnetcuju vranice, jeter, naraščanju masti okolo srca in že.odca, reviuališke bolečine v križi, lOpar Blabo probavljanje, siljenje krvi v glavo, zoper pritisk na ino/janu itd. z iigoiluiiu uspehom rabil, tako, tla nu nij licbulo zdrav it so iti v kopclj ali kakov ilrug zdravilen zavod ua vodi, v kar bi žabhog ne imel uiti zaUostuili sicdstuv niti mi pri svojem poklici no ostaje toliko časa.
■Spiejniiiu zagutov ljenje, da mi je prijetna dolžnost vsem v tem oziru boniiui ta izvrstni \\ illieliuov autiai tiitiški antirev matiSki kri čistilni raj živo piipoiui at i in kjer mi jo moč hvaiiti ga, tla izrazim s tem nekoliko svojo zahvalo za Našo toliko srečno izuajdtio in trpeče človeštvo bolj in bolj opozarjani ua Vaš izv rutin [irircdek, kakor v resnici zasluži. Z visokim štiivaiijeiu
(bHa—4) I*. \ im em ij .loini. župnik.
(iospod Prao \Villiclin, lekar v Neuiikirclicnu. Iloravec poleg >Schildltciga, Moravsko, J J. maiea L876« Moji tiolin pnjaielji in ziianei so nie prosili, da vas zopet prosuti, da mi pošljete po poštnem  povzetji  l'J  povnkov  svojega ikuiouaga
\\ iiin-m.i>\i, a anttartritiakaga auurovniauakega kn ^utiioaga čaja.
Ker sciu sam ua sela opazoval izvrsten ueiiu k toga eaja, pi .poioi aiu ga vsem, iu njega ime se je liže daleč razširilo.
tlurlih l»an, u bolni oče.
.ledino jY>t*2i,vi prireja Fran "vVilhelm, lekarnar v Neunkircknu (Dol. Avstr.)
/mu. k, > iuu «i j * ii v n vsetul&eVf prirojen po zdravnika
zapovedi, z nasoiloui upoialii v raznih jezikih 1 glO., za kolek in po* ve/.avaiije IU kr. %
£=>vcxrllo. Varovati se je nakupa ponarejanj ter naj zatorej vsak zulileva vedno le „WilliuiliiOV aiiliaririti^Ki aiitlievuiatiški kri riMlilin čaj, ker so prireiiki, ki stujo samo poU imenom aiitun tritiakih aiitirevuiatiakih kri cistiinili rajev, jedino pouaicjciu, terja/, vedno svarim pred nakiipav anjein tacib.
Pa ugooiui p. t. obcinslvu, poslal sem in imajo pravi W ilii« i-
11IOV    liiilliuliilidii   iinliir. inali^l.i    kri  riMina   ni( tildi
\   l.JUltlJUlki:  I *i< i l.avuuk;
Anton Le ban,  lekar v Posto, m.  Karel Savnlk, lekar v Kianji;  Fr. Waoha, .ukar v Mu tli ki; Dom. Klzzoil, lokar v Novum m r .11 n
Lu bi ni nt. m iibk BI>iUoun*> uuaarnv'