289. številka. « Trst, v sredo 18. decembra 1901. Tečaj XX\M .Etflnost* t:m eaferat 4an. rnzun » rw:.not. nt» 4. uri iveć«. '•> aro «.tii« u sna*s» t za leto....... . 21 kron iz pol teta.........I? 2« »trt I«a........ < „ IH ca ............ 2 troo? ^.."»''rino e p 'afevi'l aapr«}. >» r-a-" >6 »t s jrii lir a»r->.*n:nc o a^rava D« •«<. k. P . inbaJtairah v Ti*tu »e prodajajo pasa 3 ?c*ie Številke po fi urotir.k C3 nwf.-: k-.vnu Trst* p« po 3 »toiiulc r* 9TĆ.) __/ Telefon fit v. STO^ G-lasilo političnega društva „Edinost" za. Primorsko. T edinosti je moč! Oglasi »• računajo po vrstah v petitu. &a večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-aisči oglasi itd. se računajo po pogodbe 7«i dopisi naj ae pošiljajo t: rrdntltvu Nsfrankovani dopisi se ne »i-rejemajo Bo w opi* i se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglaae spre* J»n» apravnlStto. Naročnino in oglas« • plačevati loco Trsi. Lrodniitvo in tiskarna nt u»uajata v ali-, i Ottrintia *tv. Iti. I pravniStTO, in .prejemanje hmeratot v ulici Moliš plccoio ?tv. II. IlHtinlt. isdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik Lastnik konnorcij lista „Edinost* NaJsnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu išče M psi. vel slovensklli ? Goriškem M. ztiorn.) (Dopis z Goriške.) Na zadnjih volitvah v deželni rbor je politično društvo slovenskih vel ejx »sestn i kov melo v drugič odločilno besedo. Malo se čuje o tem društvu v času. ko ni volilne l>orl>e. Znano nam ni, ali društvo deluje tudi tedaj, k<> niso volitve. Toliko je pa gotovo? da ima društvo tudi izven volilnega vprašanja premnogo plodonosnega polja, katerega, dal Bog, naj l»i ne zanemerjalo ! Toda o tem spregovo-rimu o priliki. Danes -^e nam je ha viti z društvom le obzirom na njegov nastop o zadnji deželno-zborski volitvi in z ozirora na stališče, ki bi •e morala zavzemati poslanca, katera je kandidiralo društvo. V mnogih okrožnicah se je trdilo »d strani vodstva društva veleposestnikov, da se nikakor ne druži, ni z narodno-napredno stranko, ni z narodno-katoliško. Opazovati je bilo pa«" nekatera dejstva, ki sicer niso po--~ebno prepričevalno podpirala to zatrjevanje. Gospod Jakončič, uradnik zavoda, stoječega popolnoma v oblasti konservativne stranke, je prišel na shod »Sloge«, na katerem so se določili kandidatje za veleposestvo. Xa tem shodu so proglasili kandidatom tudi njega in da-s; sedaj nekateri trde, da gospod Jakoočič ni bil kandidat »Sloge«, se taki trditvi težko veruje, ker gospod Jakončič ni nikjer naznanil javno, da ne sprejme kandidature na program »Sloge«. Na drugi strani pa se mora v {»oštevat i si«'er malenkostno dejstvo, da vodstvo društva veleposestnikov svoje oklice vedno tiska v »Goriški tiskarni« ! In ako še omenimo, da je »na rod no-napredna stranka« z vso vnemo (»odpirala kandidate društva, je ravno tako tudi oprav'čena trditev, da seje g. Jakoncič, kakor predsednik, bratil tudi z naprednjak!. So« te torej ravno navedenih okolno-stih -matrati se mora volilno izjavo društva veleposestnikov za odkritosrčno. Volitve so fedaj minule, in izvoljena sta dva kandidata društva. gospoda Jakoncič Anton in Bolko I^-pold. Oba *ta L»a političnem >lji nepo- Dopisnik na« prn-i naj prioWimo ta članek v iait-nu _oj, šlo je dalje v divjem diru. Mej potoma, ko se je nekoliko pomirila in je zopet mogla razmišljati o svojem položaju in o vsem, kar se je zgodilo žnjo, jela je britko očitati markiju njegovo postopanje. On se je delal tudi sedaj, kakor da globoko obžaljuje in jej je zopet prisegal, da jo hoče spremiti v Italijo in jo izročiti njenemu ■očetu. To je Lavro nekoliko pomirilo ; revica pa ni opazila dijabolično-ciničnega nasmeha, ki mu je igral na ustnicah, ko je tako — krivo prisegal, nasmi ha, ki je pričal, da mož se ni malo ni iznebil svoje strasti in svoje pože !jivos:i in da marveč sauje v pokvarjenem sn»u svoje načrte dalje, kako bi uboga deklica padla kakor žrtva živinskim nagonom njegovim. Vede, koliko sovražnikov ima, ki mu znani osebi: sodili ju bodemo še le po dejanjih, toda določiti morata že danes stališče, ki je bosta zavzemala v deželnem zboru. Ostati morata pri načelu, na katero sta bila voljena, ostati morata med obema p obijaj očima se strankama, ker t o b o e d i n o pravo in koristno. Dr.a Gregorčiča, kakor voditelja narodno-katoliške stranke, pač ne smeta podpirati, ker mož, ki sedaj ponuja roko svojemu nekdanjemu najvećemu političnemu nasprotniku, dr. vitezu Tonkliju, katerega ni samo politično uničil, ampak mu skušal tudi v privatnem življenju škodovati; mož, ki gre z roko v roki z osebo, ki je sedaj v jako čudnih in izdatnih kolizijah, tak mož (bodi že sam za-se še tako delaven, nesebičen in ekstremno naroden) pač ne zaslužuje od ločilnega narodnega vodstva in podpore v takem delokrogu. Toda tudi z narodno napredno stranko poslanca veleposestva ne smeta hoditi, ker ponehati morata v prvi vrsti oni terorizem in zdivjana gonja proti duhovnikom, ki je sedaj v glavno nalogo glasilu napredne stranke, in uveriti se moramo prej o odkritosrčnosti delovanja za blagor naroda. Dejstvo, da ima stranka med voditelji moža, ki od kmeta zahteva, da ne sme prestopiti praga pisarne laškega odvetnika, ki pa zase išče pomoči pri le-tem, navdaja vsaj sum na tem, da bi bil dotični k odkritosrčno, nesebično naroden. (Resnici na ljubo pa treba konstatirati, da tudi možje-prvaki »Slogiue« stranke so že slično grešili. Op. uredništva). Da se {»oslanca veleposestnikov ne naslonita ne na eno na drugo stran, bilo bi pa tudi koristno. Dr. Treo je v Sežani, »Gorica« pa je v edni zadnjih številk trdila, da se morajo deželni poslanci zjediniti v skupno delovanje. Koliko imamo pričakovati od takih izvajanj, vidimo v kranjskem deželnem zboru. Tamkaj se sedaj liberalci bratijo z Nemci in obzirom na srdito nasprotstvo, ki vskipuje od dne do dne tudi pri nas, pač ni treba biti poseben pesimist, ako se človek boji, da bomo tudi v našem deželnem zboru videli v kakem slučaju lego slovenskih in laških poslancev : na kvar in sramoto slovenskega naroda ! Saj že sedaj goriški slovenski listi ne vidijo in ne slišijo ničesar druzega, nego domači razdor in ne govore skoro nič nič druzega, nego medsebojna zmerjanja in klan>a. Ne ena ne druga stranka v desetorici slovenskih poslancev nima večine in poslanca veleposestnikov, obdržujč svoje nevtralnost, bila bi pravi kit med nasprotnima si strankama. Mnogo ima škode naš narod že do sedaj vsled tega prepira na tako nevarnih tleh, na katerih stojimo tu ob meji, ali neizmerna, nepozabna in neodpustna bo krivda naših poslancev, bodi edne, bodi druge stranke, ako bo njijino medsebojuo nasprotstvo mogla izkoriščati laška delegacija deželnega zbora In da le-ta ne bo zanemarjala ni • najmanjše prilike v to: o tem nas uči minolost in prepričuje nas še posebno dejstvo, da italijanska delegacija sestoji iz mož, večinoma osivelih v politični borbi, torej izkušenih mož in navihanih taktikov. Velevažna je torej naloga, ki čaka dveh ! poslancev slovenskega veleposestva; in dasi do sedaj še nimamo dokazov o njiju, nadejamo se, da bosta vestno in pridno uporab-! ljala svoje ugodno stališče, kajti le na ta način more navstati — in upamo, da nastane — vsaj v deželni hiši premirje v boju med brati ! Politični pregled. V TRSTU, dne IS. decembra 19D!. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje sinočnega brzojavnega poročila.) sj 18 predloge o poljedelskih zadrugah so ^prejeli brez razprave. Po daljši razpravi je bil vsprejet tudi § 11' z dostavkom posl. Hubnerja, ki je predlagal, naj se prepusti deželnim zborom, da določijo o nadaljnem skupnem postopanju glede gotovih stvari, oziroma skupni upravi gotovih zavodov. J; 20 je bil sprejet brez razprave, kakor tudi vsi ostali vladne predloge glede kmetijskih zadrug, s čemer je bilo drugo čitanje te predloge dovršeno. Zbornica je na to vsprejela spremembo ££ 59. in 60. obrtnega reda, kakor jo je sklenila gospodska zbornica. Zbornica je potem vsprejela več manjših zakonskih načrtov v vseh čitanjih, med temi zakonske načrte o melijoracijskem fondu, konzularnih pristojbinah in o olajšavah pristojbin za deželna in občinska izposojila, kakor tudi zakonski načrt o urejenju plač in penzij učiteljev na semenišču v Gorici ter obeh semeniščih (katol. in grško-kat.) v Zadru, dalje zakonske načrte o urejenju plač duhovniških uradnikav na kat. ordinarijatih, konzistorijih in Škofijskih semeniščih. Ko je še Hd. minister Bohm-Ba\verk odgovarjal na neko interpelacijo posl. -taborskega glede neke pristojbinske zadeve grofa Potockega, je predsednik zaključil sejo in naznanil prihodnjo sejo za danes. O položaju. Kdor zasleduje vrvenje v poljskem »kolu«, ta ima gotovost, da je parlamentarna situvacija jako kritična. Se več: dobiva dokaz, da se je položenje se poojstrilo, odkar je dne 9. t. m. g. Korber imel tisti svoj 8en/.acijonelni govor. Čim nervozneja postaja vlada, tembolj se v poljskem »kolu« poojstruje nasprotstvo med glavnim podajačera vlade, vitezem Jaworskimr in med ono skupino, ki je nezadovoljna s takim hlapčevanjem. Sicer je res, da dosedaj še vedno zmaguje avtoriteta Jn\vorskega, ako prihaja njegova oseba vmes. Tako je Ja-worski ravno sedaj svojega najhujega nasprotnika v kolu<, posl. Kozlovvskega, iztisnil iz parlamentarne komisije kluba iu zadnje vesti pravijo celo, da je Kozlovski položil svoj mandat. Vendar pa ostaja vrvenje in stvarna opozicija v »kolu« proti politiki Ja-\vorskega, torej proti politiki vlade, celo narašča. Tako je dne 10. t. m. prišla v razpravo v »kolu« resolucija, ki je naperjena naravnost proti grozilni politiki Korberjevi. Hesolucija pravi, da v ekzistenci parlamenta je jedino jamstvo za ohranjenje in moč države ! Posl. Doboszvnski pa je še nasvetoval dodatek, ki pravi, v;a vsako kršenje ustave je smatrati za ti rž. zločin. Ta odmev ne bo bas prijetno zvenel Korberju na ušesa. O resoluciji bodo še nadaljevali razpravo ; in naj bo ista že vspre jeta ali ne: fakt, da se v »kolu« stavljajo take resolucije, je velesiinptomatičen in priča o evoluciji, ki se poraja v »kolu« — na dobro. Za malorusko univerzo, ševčenka družba znanosti v Lvovu nam je doposlala besedilo peticije na državni zbor z.a osnutje samostojne maloruske univerze v Lvovu .Peticija se naslanja na potrebo pojavljajočo, se z elementarno silo, na idejo jednakopravnosti vseh narodov, na zavest, daje razvoj narodne kulture glavni pogoj obstanku naroda. Peticija povdarja, da po § 19 državnih temeljnih zakonov morajo biti učni zavodi urejeni tako, da ni nikdo siljen učiti se druzega jezika. V Galiciji je že 50 odstotkov ljudskih šol in so 4 više gimnazije z maloruskim utegnejo slediti, da bi ga uničili, je naravnost nestrpno pospeševal svoj beg. Ni se motil. Kmalu se je uveril po raznih znamenjih, izlasti pa v neki gostilni, kjer sta prenočevala, da so mu že za petami. Kmalu si je bil v svesti, da le beg v skrajni naglici ga more rešiti. Takov beg pa ni bil možen z žensko v spremstvu. Kaj storiti torej ? No, človek brez vesti, kakoršen je bil marki, ne razmišlja dolgo, ko treba rešiti — sebe. Preoblekel se je v obleko kmeta, vzel k sebi vse, kar je imel seboj kaj vrednega in — izginil, pustivši Lavro samo, brez sredstev, brez varstva, v ptujih, popolnoma neznanih jej krajih . . . Ne treba praviti, kake sodbe so ljudje izrekali o njej, o ženski, ki sama potuje z možkim. a jo potem le-ta zapušča samo. Pripomniti treba namreč, da se je pozneje zopet preoblekla v žensko obleko. Malo radi tega, ker so ljudje videli v njej le navadno vlačugo, še bolj pa radi tega, ker je bila brez vsacega sredstva, bila je kmalu na cesti!! Kar omagovala je pod težo svoje nesreče. Sama, sama pod božjim solnoem, zapuščena od vseh ! Naslonivši se ob neko drevo, je v obupu vila roki..... In nje strah je rasel v neizmerno, ko se je domislila, v kakih živih barvah jej je slikal marki vse nevarno3t;, ki prete tudi njej. Začela je plakati . . . ali nikdo ni čul njenih tožeb, nikdo gledal njenih solz . . . . Potem je zdrknila na koleni in sklenila roki v toplo molitev, da bi jo milostni Bog rešil iz tega groznega položaja . . . In potem je tavala dalje, ne da bi bila sama vedela — kam *? ! Kar je začula lajanje psov ; ko je zapazila, kako drvi mimo nje neka divjačina, zdelo se jej je, da morajo biti lovci v bližini .... V njej je oživila iskrica nade, ki je pa kmalu zopet ugasnila, kajti zastonj je napenjala svoje oči, da bi zazrla kako živo človeško dušo . . . Zopet jej je globoka žalost zagrnila vse bitstvo. Zbrala je vse svoje telesne moči, kolikor jih je še imela, in vlekla se je dalje, dokler je — mogla. A ni mogla več dolgo ! L'trujena od tolike žalosti in od duševnih pretrealjajev je zlezla na tla. Narava je zahtevala dolžni jej tribut. Zaspala je . . . * » * Bilo je lepo jutro. Solnce je poljubljalo zemljo se svojimi prvimi žarki. Vsa narava je širila aromatičen vonj .... Ptički pa so veselo drobili svojo jutranjo pesem. Lavra se je prebudila. Odprla je oči in zičudeno gledala okolo sebe; pogled jej je bil zbegan, kakor da jej duh ni navzoč . . . Malo v strani pa je stal starček, ki je vidnim sočutjem gledal na žensko. Zdelo se mu je menda, da ne gleda slabe iu izgubljene, ampak da ima pred seboj nesrečno žensk«)..... Mož je bil odet v kmečko obleko. Lice njegovo, razorano sicer od zoba mnogih preživelih let, in pa oko njegovo sta govorila, da v tej priprosti lupini biva i poštena duša. Slednjič ga je opazila tudi Lavra in je malo ne vskliknila od strahu. On pa se jej je približal zaupno in jo vpraševal sočutno, kaka nesrečna naključja so jo mogla zavesti v tak nesrečen položaj ? In ona mu je zaupala. Kako ne! Saj je hvalila milost božjo, ki je uslišala nje si-nočnjo gorko molitev in jej privela človeško bitje, o katerem se jej zdi, da ima usmiljenje žojo! Povedala mu je vse. In on jej je tudi verjel. Saj je govorila tako priprosto, tako prepričevalno, da jej je moral verjeti. Izlasti ga je ganil tisti pogled iz tistega mokrega očesa, topečega se v milini, čistosti in nedolžnosti . . . Ne, devojka s takim očesom De more lagati . . . Smatral je torej za svojo dolžnost, da usmiljenje svoje pokaže tudi v delu usmiljenja. Povabil jo je torej, naj za hip išče zavetišča na njegovem domu ! (Pride še.) u'nim jezikom, Kar zagotovlja zadostno število slušateljev za malorusko univerzo. Dalje povdarja [>etir*ija, kako ne mej narodom ma-loroskim, ki šteje skupno kakih 30 milijonov, vzbuja narodna zavest in mu stremljenje po kulturi ju »staja v narodno svetost. Vseučilišče naj se ustanovi v Ijvovu, ker tam je kulturno središče naroda maloruskega. Malo-ruskih visokošoleev je nad «<><> na vseučilišču v Lvuvo. To število pa »e raste vedno. Peticija zaključuje: Mi smo pripravljeni rešiti tisto nalogo, ki je v zvezi z ekzistenco vseučilišča: mi se ne plašimo nobene težave in zahtevamo le to, kar je žp dolgo giot>oko občutjena potreba našega naroda. Cerkveno vprašanje v francoski zbornici. V včerajšnji seji zbornice poslancev ;e nadaljevala razprava o proračunu za bogoča«tje. Ministerski predsednik \Valdeek-Kou--*»aii je izjavil, da proračuna za bogo-častje ni -»meti brisati, predno se cerkev loči <>d države, ker odprava proračuna za bogo-častje ne nudi onega poroštva, ki bi moralo spremljati ločitev. — Minister je opozarjal toliko na nfugodnoeti, ki bi bile jnisledica cer k vene samostojnosti, kolikor na prednosti konkordata, povdarjal je tudi, da se v zbornici nikdar ni našla večina, ki bi bila za ločitev cerkve- od države. Govornik je zaključil z izjavo, da zbornica ne more nadomestiti sedanje vlade z drugo: nevarno bi bilo skuhati izveš'i tako težavno delo ne da bi se lijanskem poslanstvu na sv. stolico v Rim omenja tudi včerajšnji »Slovenec«. A kako l Vedno in vedno na podlagi svoje ces. kr. nemško-latinske vesti. »Slovenec« namreč dostavlja našim besedam to-le opazko: »Koliko je na tej vesti resnice, ne vemo, vsekakor smo pa prepričani, če je vest resnična, da bo sv. oče znal braniti pravice Slovanov.« Tako zna torej smešiti »Slovenec« našo borbo proti najhujšim udarcem tržaške duhovniške kamore. »Slovenec« dobro zna, da je ta kamora nasprotna tudi sv. Očetu. Mnogo stvari bi storil papež, ko bi mogel, a da ne more, na tem imajo mnogo krivde tudi nekateri c. k. moderni latinsko-nemški škofje in njih hlapci. V s a k a k o p a s o v s e nemire mej slovanskimi verniki na P r i -morskem zakrivili samo in izključno nekateri izvestni duhovniški krogi, s katerimi so koketirali in Koketirajo še danes gospodje dr. Krek, dr. Pavlica in še drugi. Kdor pozna razmere na Slovenskem, posebno pa na Primorskem, zna dobro, da gospodje okoli »Sloveuca« zastopajo v prvi (Trst) ne kapitulira, dokler — (no vendar neki »dokler«) — se ne izgubi zadnja sled narodne (itilijanske) zavesti !« Sicer pa je tudi on — Hortis, zastopnik laške kamore — povlarjal pravico in potrebo pouka v materinem jeziku v ljudskih šoiah do zvršetka visokih šol. Toliko za danes. Nadaljnje refleksije pridejo. Ali je Slorencev t Kojauu ali jih ni?! Iz Rojana nam pišejo: Predminolo nedeljo, dne 7. t. m., so pri nas zaključili sv. misijon. To nam je v povod, da napišemo nekoliko reminiscenc in glos. V prvo bodi pribito dejstvo, da je bil misijon izključno slovenski. Vprašati moramo torej gospoda Jurizzo, vernega slugo tistemu magistratu, ki je napravil statistiko, Drugače ste podobni možu, ki je hotel podreti drevo in je v ta namen šel tja in začel striči — liste na vejicah. Listi so seveda zrastli zopet in drevo je stalo dalje v vsej svoji bujnosti. »Slovenski Narod« pravi tudi, da z našim avktorjem noče polemizirati že zato, ker isti da ne more prav presojati naših domačih razmer. In sicer da zato ne, ker biva na Dunaju. Mi bi sicer lahko oporekali temu z dejstvom, da je dotični gospod mnogo, bival tudi v domovini in da se tudi sedaj tako intenzivno bavi z dogodki v domovini, kakor malokdo drugI. — Ali pustimo to in pripomnimo raje: ako že hočemo — saj tudi namestništvo tržaško meri potrebo slovenske šole na kilometre - po dista::cah soditi o sposobnosti koga za presojauje razmer, potem dokazujočo, da je v Rojanu le 70 Slovencev, 1 pa moramo gospodi v Ljubljani najodločneje in ki se tudi v svojem poslovanju vedno j odrekati zmožnost za. presojauje škode, ki jo sklicuje na to statistiko — vprašati moramo ' domači slovenski prepir dela narodu — na torej gospoda Jurizzo, čemu je priredil v Dunaju! ! Rojanu slovenski misijon, in ne laškega ? ! ! Tako je, gospoda, po vaši lastni logiki Pa tudi do veleč. g. misijonarja, patra Do- na — distance ! ! ljaka, moramo spregovoriti resno be!»edo. On Laško vseučilišče res potrebno! Pi je videl na svoje oči. da v cerkev rojansko sejo nam: Minolo nedeljo okolo S. ure sem zahajajo Slovenci ; njemu mora biti tudi znano, bil pred kavarno Cbiozza, kjer sem opazoval vrsti svoje osebe in svojo stranko. Mi srno da se tudi škofijski ordinarijat nasproti tož- raznovrstne sinove dedne »kulture«. V istem jim že večkrat dokazali, da so nastopili tudi proti verskim resnicam in proti koristim sv. statistiko. On ve torej dobro, da je ta sta- polno ustnikov za cigarete in cigare. V ka-stranke in politična načela njihovih gospo tistika velika laž, da se na podlagi laži go- varni je bilo vse polno domačih in tujih darjev. Obračajte gospodo okoli »Slovenca« 1 dijo slovenskim župljanom velike krivice, da Italijanov. Pogled na toliko množico je revna bam in zahtevam slovenskih župljanov vedno času sta prišla v omenjeno kavarno dva revna zvija in izgovarja s tisto — magistratovo Dalmatinca, vsaki s svojo škatljico na rokah prej ustvarile potrebne garancije. Treba je j kakor hočete, oni so in ostanejo nasprotniki vsled tega trpi verska stvar in da je na tej razprodajalca-Dalmatinca gotovo navdajal z v proračun kredite za torej zopet postaviti Ijogoslužje. Desnica je predlagala, naj se predsednikov govor nab je po vsej Franciji ; za ka- slovenskega bogočastja v cerkvi, tudi če bi deset papežev7 to dovolilo škodi sokriv, hotč ali nehotč, tudi škofijski nado, da napravita dobro kupčijo. ordinarijat. Menimo torej, da bi bilo — že Moža menda nista poznala vse divote Refleksije Z manifesta inesa shoda za v interesu vere — gospodu misijonarju v avite culture, ako sta res gojila take nade! laško univerzo. Predsednik nedeljskega ma- sveto dolžnost, da je do župnika Jurizze Će kedaj, sta se moža to pot temeljito zmoten predlog pa je glasovalo samo 13 po- ujfestačnega shoda za laško univerzo v Trstu, spregovoril resno besedo v opomin, na kako tila. Zasramovali so ju v imenu cultute in siaccev. Poročevalec Merlon je ustrajal pri ^ Benussi, je v svojem govoru izrazil med usodnih potih se nahaja gospod župnik. In morda tudi v imenu bodočega laškega vse-tem, da se postavka za bogočastje briše iz drugim tudi željo, naj bi glasovi s shoda Pa škofijskega ordinarijata, katerega učiiišča. Altro che — dobra kupčija ! proračuna m je zahteval, naj bi vlada zapri- j preko meie pokrajine, in naj bi jih sli- naj bi bil opozoril, kako ga statistika magi- Takoj ob uhodu, čim sta Dalmatinca v krivičnost do župljanov vstopila, sta se jima približala dva pristna sije storil to? Bojimo se, da nova laške civilta, ki sta Dalmatincema kar ne I : z enim junaškim zatnahljajem izbila škatlje Pa še nekaj naj bi bil gosp. misijonar in ustnike iz rok ! revnima iu usmiljenja % tednima pro-jalcema je kar vrela sveta in opravičena rela pogajanja glede odpovedi konkordata. | šali vgi) ki g(|Vore laški jezik jn ge čutijo! stratova zavaja Poslanec Sem bat je trdil, da je tukajšoja 18ed3j iu veiill0 (Italijaoov) brate. Na-1 rojanskih ? ! Ali ločitev cerkve od države možna. Na to je dejal Be je tmli da bodo ti glasovi ^ospevali j tudi do druzih narodov in da prepričajo iste,' ve Italijanov pravične. Našteval j vprašal g. župnika. G. misijonarje že pred V riviee in nasilstva, ki jih baje trpi j 10 leti obdržaval misijon v Rojanu. V spo- dajalce nalec^. naj se odpravi konkordat, bil je od- j narQ(j ter je navajal posebno dvojezične min na 111 raislioa Je l>il v c«rkvi postavljen jeza, Loda pomagati si nista mogla, ker sta zbornica z glasovi proti 87 sklenila preiti v }>odrot>no razpravo o proračunu za S() Z1])le bogočastje. Predlog [»osi. Bernarda (nacijo- '< ■ j)0tem kri klonjen. Iz italijanskega parlamenta Cenzura socijalističnega poslanca Fer-rija. Socijalistični poslanec Pantano je predlagal v v če raj šoj i seji italijanske komore, naj se prekliče »enzura, ki jo je zbornica nadela j»osl. Ferriju. Med drugimi govoril je o tem predlogu tii'li predsednik V;lla, kateri je nekako hotel opravičevati svoje postopanje. O glasovanju je zbornica potrdila cenzuro. Posl. Ferri, kateremu so orožniki zabranili uhod v zbornico, stal je ves čas, ko se je razpravljalo o njegovi cenzuri, pred nekimi zaprtimi durmi ter gledai skozi šipo v dvorano, smehljaje se o tem porogljivo. Ko je zljornica z glasovanjem potrdila cenzuro, razbil je Ferri šipo in upil v zbornico: »Par-lamentarna kamora nadaljuje !« Vsled tega vsklika nastal je v zbornici grozen vihar. Posl. Ferri je zapustil na to parlamentarno palačo iu -e napotil v uredništvo rimskega socialističnega lista »Avanti«. Na tem potu mu je množ-«*a prirejala burne ovacije. Tržaške vesti. . l llirl je danes zjutraj pri sv. Ivanu znani p -ustnik in poštenjak nekdanjega starega kroja, gosp. Ivan Marija Šahe r. Pokojniku je bilo kakih let. Večni mir in |H»koi ! Imenovanje. Visim poštnim oficijalom je imenovan postni cficijal Artur Mas sari v Trstu. Cerkveno vprašanje v Istri. »Neue F reie Preske« priobčuje nastopno brzojavko iz Treta : »Dež. odbornik C 1 ev a in znani historik Benussi sta odpotovala včeraj v Rim, da se t a in po nalogu deželnega zbora napise v Piranu, vprašanje avtonomije juž- velik križ s Premim slovenskim na- lahonska junaka - zginila po Baratierijevem nega Tirola in vprašanje laške univerze v P *8 0 m- ^terpeliral naj bi bil torej gosp. zistemu I Trstu. župnika: kam je zginil ta kriz ? I Zakaj se upitje in jadikovanje obeli oškodo- Slednjič je bil gospod Benussi tako mi- Je odpravil?! Ali ne morda jedino zato, ker vancev je |)riu,klo več redarjev in ž njimi _ mu je bil napis — slovenski ?! Mi vsaj ne en redarstveni nadzornik, ki pa niso mogli bi mogli vedeti druzega razloga ! storiti druzega, nego da so ozmerjali to — Govori se sicer, da je na kolodvoru, ko drubal, ki — o krvava ironija! — manile- je misijouar odpotoval, prišlo do precej hude stira za — vseučilišče ! Mesto da bi obsojali Na zaključku svojega govora je pred-1 kontroverze med njim in župnikom radi po- takov grdi čin, storjen dvema siromakoma, sednik Benussi predložil dnevni red, ki do- i Spanja ^ga poslednjega proti slovenskim pa soju še zasramovali! Priznati pa moram, kazuje potrebo ustanovitve italijanskega vse- . Opijanom ! Ali taka očitanja ne zadoščajo! daje bilo tam tudi par poštenjakov Ital.janov, učiiišča v Trstu. Ta zahteva, da je opravi. Kajti efekt te kontroverze v resnicin. bil drug., ki so obsojali, kar se je dogodilo! Al. tudi cena prvič po naravi, ker se mora človek ! neš° tla Je l,il 4uPnik navadl' oui 8e nieo mo*U vzdržati par opazk, k. so bile kadar se mu je kaj neljubega zgodilo) par žaljive za Dalmatince in našo slovansko narod- dni — bolan ! ! Naše menenje pa je, da treba, nost sploh ! čim ;e je zlo tako zajedlo, govoriti glasno. VoŽllO-pOštlli promet O božični dobi. javno in brez ozira. O ti c. Kr. poštnega in brzojavnega ravna-Konečno ne moremo zatajiti svojega za-■ teljstva smo prejeli (zaključek) lostljiv, da je rekel, da Italijani niso na sprotni kulturnemu razvoja druzih narodov, — in tu tiči zajec — dokler drugi ne silijo v njih hišo. izobraževati le na podlagi pogojev, ki odgovarjajo značaju lastnega naroda : drugič vsled zgodovine, ker so romanski narodi podali Evropi višjo medicinsko, lilozofično, teologiČno in juridićno zuauost; tretjič vsled pozi t iv Iztegneta za definitivno uravnavo cerkvenega vprašanja v Istri in za sistiraoje sklepov sam. Istotako so poslušalci še burneje plo-slavoti!-keg;i sinoda na Krku. Stolni pro>t i skali, koje govornik rekel, da so minuli časi, Pesante v Poreč« in kanonik Butttenoni koje bila v Avstriji šola le mučil- ni h zakonov, ki zagotavljajo jednako- I bdjenja, kako seje mogel gospod župn.k Ako je zavitek s čem povezan, tedaj pravnost v razmerju z jednakimi dolžnostmi;,^0 «Pozabifci. da Je tako Neresen e.n, ka- mora biti f)OVeza tako pritrjena, da je ni četrtič vsled p O 1 i t i č n i h o z i r o v, kisi-jkor Je mi3ij°n' dal zaklJ»5ltl z Ve8el,m* P°" možno odstraniti, ne da bi se pokvarili pe-lijo vlade, da vzgojujejo državi koristne državljane ; iu slednjič vsled soglasne zahteve laškega ljudstva, ki noče ne žaliti ne kaj prilaščati si, temveč le braniti in ohraniti si svojo slaro kulturo. Drugi govornik, socijalist Karol U c e k a r, je rekel v svojem govoru , da vlada dela logičen pogrešek, ako ne zadovolji zahtevi po laški univerzi, ker, ako stavlja vlada zahteve do narodov, mora tudi izpolnjevati svoje dolžnosti do istih ter dela tud: taktičen pogrešek, ker narod se mora d\ igniti k protestu, ako se mu kratijo njegove pravice. Vlada krši ustavo, ako brez opravičenih vzrokov negira Italijanom jedna-kopravnost z drjgimi narodi. Tu si je treba zapomniti, tla so udeleženci shoda gromovito pritrjevali temu stavku, kar je za nas mnogo važnejše, nego stavek t Trstu, ki sta se imela udeležiti deputacije, sta dobila v zadnji uri od više strani ukaz. naj ne odpotujeta.« S tem je torej v polnem obsegu potrjena ve*t. ki jo je prinesla »Edinost« v ponedeljek in sicer prva med vsemi listi. Mi .-mo dobro obveščeni o stvari in niča za nenemške učence. — Tudi to ploskanje laških zborovalcev jemljemo zadoščenjem na znanje. Govori naslednjih govornikov, ne iz-vzemsi poslanca Malfattija in Bennatija ter treh zastopnikov laških visokošolcev, sestajali so večinoma iz boljših ali slabejših fraz. bomo ^e govorili o tem, čim izvemo še ne-1 In slednjič se menda tudi ne motim > mnogo, katere podrobnosti. ako med visokoleteče puhle fraze prištevamo »Movenee* v bojtl za pravice sv. vere : tudi Hortisev bombastični vsklik: »Zatrditi in narodnosti slovenske. Našo vest o ita- ! moremo vsemu svetu, da ta naša trdnjava skočnicami. Mi bolj grešni ljudje, nego je čatj % razločnim o d tiskom pečata, s katerim g. župnik, bi sodili, da bi bilo veliko pri- je pošiljate v zaprta, se ima prevideti tudi merneje, da je dal g. župnik na procesiji j 8preranica, spadajoča k pošiljatvi. Vsako moliti rožni venec, nego da je najel godbo, vožno-poštno pošiljatev je brez ozira na pri-Ali v Rojanu res ni več možna nobena cer- t}ejailo poštno spremnico opremiti z naslovom, kvena slavnost brez — teatra V ! to je z imenom in priimkom ' naslovljeačevim »Slovenski Narod« vsklika proti izva- iu Z imeaom kraja, kamor je pošiljatev Dajanjem avktorja člankov, ki jih priobčujemo menjena, oziroma je označiti okraj, ulico iu v tem listu: »Rusizem, ortodoksizem in drugi hišno števiiko. Ce le mogoče, naj se naslov slovanski'izmi so torej jedini pripomočki, s j napiše na zavoj sam; kjer to ni mogoče, se kojimi bi se naš kmet iztrgal izpod jarma I pri podiljatvah, katerih ni treba zapečatiti, naše surove duhovščine !« Po tem vskliku glasila narodno-napretlne stranke hi moral torej človek misliti, da narodu našemu ne preti nobena druga nevarnost več, nego od »jarma surove duhovščine !« Nimamo sicer nobenega mandata v to, vendar smo uverjeni, da avktor naših člankov nima nič proti temu, ako izjavimo tu v njegovem imenu, da on svari in roti narodno-napreduo stranko,-taj se povrne k slovanskemu kulturnemu programu, ravno zato, ker vidi in e uverjea, da narodu našemu preti še vse drugačna nevarnost, nego je ona od »surove duhovščine«. Baš naš avktor dokazuje, da te »surove duhovščine« ni smeti proglašati odgovorno za morebitne narodne grehe, ker ista da ima vezane roke od gori in tam gori da so zopet odvisni od — zistema. V protislo-vanskem zistemu, o gospoda napredna, je nevarnost za narod naš, ne pa v »surovi duhovščini« ! Puščajte to nekoliko pri miru :n obrnite raje svojo ostrino proti viru zla! naslov lahko napiše na listič papirja, katerega pa je treba čeloma prilepiti na pošiljatev ; ako je samo s pečatnim voskom pričvršćen, ne zadostuje. Pri pošiljat vab, na katere se ne more pisati in tudi ne papirja prilepiti (n. pr. nezavita divjačina), napisati je naslov na kos lepenke, usnja, lesa ali kake druge trde tvarine, ter je istega privezati z močnim sukancem ali vrvico na pošiljatev. Ker se velikokrat dogaja, da odpadajo naslovi od pošiljatev vsled mnogokratuega prekladanja o izredno pomnoženem vožnem prometu, in ker se morajo take pošiljatve brez naslova na posamičnih postajah komisijski odpirati, priporoča se, naj se pošiljatvam samim prideva še jeden naslov. Pri nezavitili pošiljat vab, n. pr. divjačini, kaže pritrditi na primernem me3tu, n. pr, na sprednjih nogah, še drug naslov. Na pošiljatvah, katere morajo biti zapečačene, pripečatiti je tudi vrvice, s katerimi so iste zvezane. Posebno previdno morajo biti zaprte one pošiljatve, ki so na- merjene črez m-»rje pr. v Dalmacijo, Her^irovino itd.i, ker se h takimi |»ošilja-tvatni ne mwre tako skrbao p<»stopati, kakor z onimi, xi se prevažajo po suhem. 4. Na jK>*iljatve, katerih vsebina je p< h i vržena uži minskemu davku, se oj»ozarja še p-»sebno. Pri takih (»o&iljatvah, ki so na m*njene v mesta, kjer je užitninski davek uveden, n. pr. v Ljubljani*. Gradec, na Dunaj, v Prago in itd., priporoča se v s vrli o hitrejšega razdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označuje vsebina in pa tudi količina (kilo, liter, komad). ki služi za podlago o določevanju užitnioe. <)|>ozarja se dalje, da v boiični dobi poštni uslužbenci ne utegnejo vstrezati sem in tja izraženi želji strank, da se jim poši-ljatve zavijo, ter da se mora vsaka na j>ošto prinesena, ne po predpisih zavita pošilja te v brezpogojna zavrniti. Konečno se še omenja, da se bodo došle |>oštne pošiljatve v božični dobi me«to dvakrat, trikrat na dan dostavljale naslovljeneem. Drobne venti. Tatvin i. Šivilja Ana Ades, stanujoča v ulici di Coppa št. .»., je ovadila na policijo, da so jej uepoznaui nepo-štenjaki ukradli iz stanovanja zlato verižico. — (i. Edvard Zocher, stanujoči v ulici Alessandro Volta št. 1., je naznanil policiji, da so mu v gostilni »Ali Aurora« v ulici Torrente ukradli iz žepa srebrno škatljo za tobak. Oko v nevarnosti. Sinoči so sprejeli v l»olnišnico 1 .'i-letno deklico Kristino P i kolin iz Gorice, ker jej je nje sestra z nekim železnim instrumentom ranila desno oko. I'boga deklica je v veliki nevarnosti, da izgubi oko. Italijan, ki ž al i N j. V e 1 i c a n s t v o. Včeraj popoludne so aretirali 17-letiega prodajalca kostanjev G. K. Tonetto iz Italije, ker je žalil Njega Veličanstvo cesarja Frana -Totipa, in sicer pred dvema dijakoma, katera sta predrznega Italijana ovadila redarjem. — Nceramneža so odvedli v zapore. Krvav napad in poskusen samo m o r. V arzenalu Llovdovem je zasidran parnik »Juno«. Na istem sta med drugimi ukrcana tudi krmilar Andrej Gori up in II. mašinist Drag. Coronini. Nekaj časa sem se je prvoimenovani povsem udal pijači. Radi tega ga je Coronini večkrat svaril in uau predočal, kako nesrečo bi lahko provzročil v pijanosti. Ali vsa svarila niso izdala. Coronini je včeraj zopet poklical k sebi Goritipa ter ga prosil, naj se raje pod kako pretvezo odpove službi, nego nadaljuje svojo slabo pot, ker on (Coronini) da se vedno boji kake nesreče, ki bi lahko nastala vsled Goriupove pijanos ti. Goriup ga je mirno poslušal ter odšel od moža, ki mu je le dobro hotel. — Malo pozneje pa se je oborožil z nožem in je grozil žnjim. No, nož je kmalu popustil ter se oborožil s samokresom in šel iskat Ooroninija v nj.-govo kabino. Tu je tudi našel poslednjega in sprožil vanj tri strele iz samokresa. Na srečo se je < oronini izognil še o pravem času in se tako re«il gotove smrti. i cm. dolge. — Na lice mesta je prišel hitro zdravnik Jesuruiu, ki je dal ranjencu prvo pomoč in ga dal |>otem odpeljati v bolnišnico. Tu sta g« zdravnika Dolcetti in Rebula hitro povezala ter konstatirala, da so rane zelo nevarne. Na lice napada sta prišla polic jski « ticijal Schnabl in pol. nadzornik Ciadez, ki *ta vzela |>otrebne podatke. V bolnišnico je prišla aodnijska komisija, ki je Goriupa izprašala in ga konečno proglasila aretiranim. — Napadalec iu samomorilski kandidat je poročen in je iz Trsta. Vkr-?an je bil na parniku že več let. Iz-pred naših sodišč. Včeraj je morala odgovarjati pred tukajšnjim deželnim sodiščem Emilija Cicutta iz Trsta, obtožena zločina -leparije, storjene ]>otom krive prisega : obs -jena je b la v tritedensko joto. Nadalje so sedeli na zatožni klopi tudi Po letni Aiojz Del»ei, 2i>-Ietni Alojzij Crosada, 21-letni mornar Rudolf Debei, vsi t rje iz Jtalije, obtoženi javnega uasiletva. Alojzij Debei je bil oproščen obtožbe, Rudolf Debei iu Alojzij <'rosada sta dabila vsaki |»o H dni zapora in sicer radi prestopka |k» ij 522. kaz. zak. Dražbe premičnin. V četrtek dne 19. decembra ob 10. uri predpoiudne se bodo vsbd naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vrš^'e sledeče dražbe premičn-n : ulica delle Ac«jue 11, hišna oprava; ulica S. Lazzaro 12 in ulica Carintia 22, koža in podzglavje; ob 11. uri: Corso 2, rokovice. -vilene pihalke in oprema v zalogi ; ulica Kamelo ."», sir in železna blagajna, ob 10. uri*, ulica Kontana 20, sveder: ulica Giulia 2o, hišna oprava in mesarska oprema; ob 12. uri: utira del llosco 1», steklena omara: ob 10. uri: ulica Sjuero Nuovo 13, hišna oprava; ob 10. uri in pol: trg delle Poste 1, hišna oprava: ob 10. uri: Sv. Mar. M. Spod. 2«>7, nagrobni spomeniki in kameniti križi; ob 11. uri in pol: Skedenj 204. nadrobni spomeniki: ob 10.: ul. Boschetto o4, |>ohištvo, konji, kočije, konjska oprema in vozovi; ob 10. uri in pol: ulica Ferriera 13, voz ; ob 10. uri : trg Scoroola, sveder. >rtHCBski vestnlk. Včeraj: toplomer i ob uri zjutraj !>°.l ob 2. uri popoludne 11°.3— C— Tlakomerob 7. uri zjutraj 757.4 — Danes plima ob 2.47 predp. in ob 2.58 pop.; oseka ob (.».41 predpoiudne in ob 8.42 popoludne. Združeni društvi Zarja« t Kojanu in »Adrijat v Barkovljah prirediti dne 5. januvarja prih. leta koncert v »Narodnem domu« v Barkovljah. Na obširnem programu bo tudi veličastni zbor »Kdo je mar?!« Vsa bratska društva so torej opozorjena, da vzamejo to naznanilo na znanje. Slovenska dekliška šola družbe sv. Cirila in Metoda priredi na dan sv. Štefana dne 26. decembra 1901 božično veselico v »Narodnem domu« v Barkovljah. Na vspo-redu bo igra »Lurška pastarica« in več lepih pesmi. Začetek ob 4 7* uri pop. Ustopnina 20 nč., sedeži prvih pet vrst po 20 nč. in ostalio 10 nd č. »Rokovlljači« se bodo predstavljali na dan novega leta v Barkovljah. Opozarjamo že sedaj slavno občinstvo na to našo prekrasno igro ter tudi č. igralce in igralke, da pridejo k nekaterim skušnjam. Godba je že naročeua. drugo je vse v redu. Torej vseh naj vodi na dan novega leta misel: k »Rokov njačem«. slušateljica; na medicinski fakulteti: dve pravi slušateljici in tri hospitantke; na filozofski fakulteti: tri prave slušateljice, pet izred lih slušateljic in 22 hospitantk. Slovenke pač ne lw> med njimi. A tudi v tem oziru bo drugače, če dobimo Slovenci svoje vseučilišče. Po »Slov.c Vesti iz Kranjske- * Efektna loterija p r o s t o v. gasil, društva v Radovljici. Društveni odbor naznanja, da se bo žrebanje nepreklicno vršilo dne 31. dec. t. L, ter opozarja vse p. i. društva in osebe, ki so pra-vzele razpečavanje srečk, da tlopošljejo pravočasno skupiček, ker po srečkanji veljajo le one srečke, ki bodo plačane tlo 31. decembra opoludne. Iver so dobitki zares lepi in vrednostni, in ker se je njih število od prvotno določenega roka Zilatno pomnožilo, upa si društvo do omenjenega dne razpečati še vse srečke. Zatorej prosimo, naj nihče z zavlačenjem ne oškodi toli koristnega društva, katerega je prireditev te loterije stalo ogromen napor. Izžrebane številke se objavijo takoj potom listov in po razpečevalcih. * Ljubljanske vesti. Dva nemška gledališčna igralca sta predminolo uoč na Starem trgu na tak način prodajala svojo kulturo, da jiii je menda moral policaj poučevati, kaj se v mestu spodobi in kaj ne. Se pač čutijo sinove herrnvolka. Predvčerajšnjim zvečer je prišel v stolno cerkev v Ljubljani človek, kateri je sam seboj glasno govoril iu preklinjal. Ker so videli, da je blazen, so ga prijeli in odpeljali v blaznico na Studenec. Dotičnik je Anton Plestenjak z Lesnega Brda. Vesti iz Štajerske- — Lepa družba je stala dne t*, t. m. pred porotniki v Celju. Bila je četorica tatov, ki so imeli skupno »podjetje*. Vsi so bili že večkrat kaznovani radi tatvine. Celo najmlajši mej njimi — 15-leten fant — je bil že dvakrat kaznovan. Ta poslednji je to pot dobil 4 leta, ostali trije 10 let, oziroma tri leta in 13 mesecev. To najmanjša kazen je dobil oni, ki ni kral, ampak je Iu — Ženske na graški u ni verz J. V preteeenem semestru je bilo: na juridični fakulteti 17 ženskih hospitantk in ena redna Poslano*) gospodu K aro I u Linhartu v Ljubljani. Po mojem mnenju bi bilo v interesu javne higijene najumestnejše, če bi se proti ultramodernim inelagomanom Vašega kroja še dandanes moglo rabiti sredstva, kakor jih pripoveduje Homer glede uesramnega kričača Thersite. Morda bi tudi pri Vas, g. Linhart, še »šiba novo mašo pela«. Ker pa takih radikalnih medikamentov ne dopušča že razmak v prostoru in ker bi vam z druge strani izkazali preveliko časti, če bi Vas hoteli tožiti ali pa tudi samo Vašemu »Leibjournalu« delati sitnosti s popravki (morda po klasičnem vzorcu Vaših somišljenikov, gospe in gospoda Kristan), vzemite od podpisanega kakor so-trudnika in administratorja »Slovenke« ter moža njene urednice, izlasti, ker ima ista važnejšega dela, nego braniti se takega mrčesa, to-le na znanje : Mene veseli, da gospod Linhart napreduje. Dočim je namreč v svojem pred letom i (po drugih: pred pol letom) spisanem članku 0 ženskem gibanju na Slovenskem v »Dokumente der Frauen« — katerega v kljub tolikemu času ni hotel popraviti, da-si je iz prejetega honorarja lahko sklepal, da ga urednica uporabi — dočim je torej tam kazal le pesniško navdušenje spojeno z nevednostjo, ki ne bi dicila nobenega petošolca, spoznavamo ga v »odprtem pismu premilost-ljivi gospici »Slovenki« v Trstu« (»Rdeči Prapor« št. 48) že z druge strani : Naš prijatelj je stopil v zrelejšo dobo, postal je — humorist! Pa še kakšen humorist! »Brivec« je baje že pobasal škarje in britve ter jo popihal v Ameriko, in sam Mark Twain se trese za svoj renome. »Razumem.....ljubosumni smo končno bolj ali manj vsi«. — Meni se sicer zdi, da je Ben Akiba tudi za ta slučaj zadel pravo in da g.a Linharta žvepleni dov-tipi močno diše po »Galgenhumorju« ; toda vkljub temu se ne obotavljam, da ne bi napredku od sentimentalne zamaknjenosti pred 1 (pol) letom do današnjih — rudimentov humorja izrekel pohvale in priznanja, ki jih zaslužuje. Istotako sem g.u Linhartu hvaležen za trnjevi pot, ki ga je imel o svojem »romanju v Kanoso« radi »splošnega ženskega društva«. Z nesebično spokornostjo, ki je vredna vsega spoštovanja, priznava namreč gospod Linhard danes, da je bil prevelik črnogled, ko je še pred porodom »Splošnega ženskega društva« igral ulogo zločeste rojenice ter detetu prerokoval tako britko usodo, tako temno bodočnost. To spreobrnenje g. Linharta ve le tisti prav ceniti, ki je opazoval, po kako nevarnih potih se je g. Linhart preril do rešilnih vratic v ozadju, skozi katera danes zmagoslavno — r e t i r i r a. Moral je iti najprej skozi tri kroge ženskega gibanja — (predstavite si, prosim, gibanje žensk treh krogov malo živahno) — potem je stal pred dvema sovražnima taboroma, prav za prav pred dvema strankama v enem taboru, ki sta bili razkačeno državljansko vojno. Tudi to je trebalo prebresti. Nazadnje je splaval v transcendentalne- dimenzije naziranj o ženskem gibanju na Slovenskem ter prišel do prepri ! čanja, da v resnici ni nobene zveze med »prvim krogom« — v transcendentalnem smislu »naziranja« in med naivnimi optimistkami, ki so hotele ustanoviti »splošno žensko društvo«. Tako je potom težkih interpretacij, ki »padajo v višjo filozofijo, in potom svobodomiselnih j interpelacij, post tot diserimina —, srečno dokazal, da ni rekel nič slabega o ustanov-nicah imenovanega društva, marveč da je vse blato letelo le — na mojo ženo ! Zares mučno delo! V plačilo za svoj trud pa gosp. j Linhart pričakuje za gotovo, da bo »splošno ; žensko društvo«, o katerem baje niti govoril I ni, ker ga ni bilo — odsihdob, ko je vrglo urednico »Slovenke« in drug p-dobni balast čez krov (zopet muka, ker moje žene še nikdar nt bilo v omenjenem društvu !) slepo dirjalo v območje socijalne demokracije, v raj svobodne ljubezni.... Želim mu odkritosrčno, da bi kdaj ne moral tožiti : Moj up je šel po vodi, le jadrajino za njim ! Potem bi ga utegnil miniti tako bujno raz vljajoči se humor..... G. Linhart pa ni le izvrsten sofist, njega diči še drug rekvizit pravega strokovnjaka-znanstvenika : on je tudi nenavadno natančen kritik tekstov. Le škoda, da kakor tak ni zapazil drobnih pičic po »električni sijalici« »Nami« v zadnji številki »Slovenke«, katerih v njegovem slavnem originalu ni. Morda je pa mež kratkoviden? Naj torej ut'hnejo očitanja. Summa suromarum, bi Človek labko bi! zadovoljen z g. Linhartom, kajti poetje in humoristi imajo svoje »licence«, in zato mu nočem dati zopet z lastnim njegovim orožjem po grbi, kakor jih je dohil zadnjič ta po- *) Za članke pod tem našlo rom uredništvo lt-toliko odeovara. kolik5r zakon veleva. redni pobič, da se vsled tega še sedaj tako strašno togoti... Nočem mu dokazovati, da se tiče njegova sentenca o »pametnih in neumnih kritikih« celo lahko tudi njegove Častite osebe; nočem niti apodiktično trditi, tla izgleda, kakor da bi g. Linhart »vedoma lagal« (kakor trdi o »Slovenki«), ko pravi, da so se edini soc. demokrati brezobzirno zavzemali za Zofke Kveder »Misterij«, ter da gospa Marija Ana, »ki je o tej knjigi baje napisala največje neumnosti«, stoji »Slovenki« gotovo precej blizu; ampak ga le opozarjam, da bi tudi znano frazo o »razglašenih strunah«, s katero se je nekoč proslavil podlistkar »Slov. Naroda«, po svoji maniri prav lahko podtaknil »Slovenki« ter tako še bolj trdno dokazal, da je urednica »Slovenke« ljubosumna na vspehe in slavo gice. Zofke Kveder ! Kaj pa, če je morda g. Linhart istotako vestno čital »Slovenko«, kakor je vestno opazoval abstraktne »kroge naziranj o žeu-j skem gibanju« ter da prihaja odtod njegovo ! prepričanje, — ne ravno posebno razveseljivo za dotičnico — da se ima Zofka Kveder za j vso svojo slavo zahvaliti edinemu medlemu 1 podlistku, ki jc izšel o njeni knjigi v »R. Praporu« ? Opozarjam ga v icm oziru le na j »Slovenke« IV. letnika str. 239, kje se nahaja ocena »Misterija« iz peresa prof. tir. J. T., na str. 189, kjer najde, ne oceno, marveč panegirik Xeresa de la Maraja o istem predmetu, na notico g.e Da*»ice na str. 193., na samobrambo Zofke Kveder (»Naš i hiperidealizem« št. 209.) in končno na »literarne paberke« na str. 216., ki neopravičeno ostro zavračajo g.o Marijo Ano. Literarno pismo Ivana Cankarja na str. 213., je itak sam citiral v »Dok. der Frauen«. Ako g. Linhart vse te književne vesti oziroma ocene nekoliko natančneje pregleda in še ostane pri svojem prepričanju, da je urednica »Slovenke« Zofki Kveder nevoščljiva, potem se bom moral čuditi tudi g. Linharta jaka raztegljivi vesti. (Dalje na četrti strani) iMsanfler Levi lini I m Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst. •i T R S T TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea m m rta m % % % K. Prapora« ne bo več zaletavala v o«ebo moje žene. Sieer pa občudujem g. Linharta, zlr.sti divim spretnosti njegovi, s katero je et-kamotir«l iz svojptra Članka vso krivdo na-sprrti članicam »aploš. ženskega društva* ter nimam nič proti temu, da re humoristični nadpal^ek tr.idi tudi v bodoče — »dee Lebens l'nverstand mit \Vohlliint zu geniessen !« V Trstu dne 17/12. 1901. Franjo Klemencif*. IVAN MARIJA ŠAHER je po dolgom trpljenju, previden f-e sv. zakramenti za umirajoče in v >>'2. leut svoje dobe v 01. Sožaljni obiski naj se izvole opustiti. Pogrebno podjetje Zimolo. i M. U. Dr. Ant. Zahorsky j priporoča svojo pomoč na porodih, abortth in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carin t i :t štv. S. od 9-11 i n od 2-4. Odlikovnn z dvpini zlatimi iu bro- nastimi kolajnami FRlflLllTI Ivan Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvu v Trstu bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v Brzojavna poročila. Državni zbor. m .VAJ 18. (H.) (Zbornica poelaneev.l Mej doćiimi ppisi je interpelacija posl. vff-trs. tičoča predloženja načrta zakona ( za tiskovno reformo. Na interpelacijo popi. Herzopa in tovarišev v stvari prijave barona All»erta Kotschilda za od merjenje osebne do-1 hodarine, ]e odgovoril finančni minister fVthm-Ba\\erk. sklicuje se na včerajšnjo izjavo o tajnosti takih dohodninskih priznanj. Minister je rekel, da je tinanrna uprava temu slučaju po svoji dolžnosti posvetila svojo pozornost, kateri slučaj p*i je, po ministrovem pre- kakor tndi p<> deželi, svojo pričanju, fantastično pretiran. Minister je konstatira], da so poklicane kom sije v predležečem slučaju posebno vestno postopale in «la niso razpravni akti, ki so bili pregledani, podali najmanje oj»ore ^ n ^ .v. . v, —^ ~ ^ . j ^ — ----j— ------ za domnevanje, da bi se bil baron Kotschild i • v - „ , yi * ~ , J!* .. . .J ' , . . ...... vsaki množini.. Cene so zmerne 111 postrežba točna 111 pustena- kakorsibodi hotel odtegniti svoji tiavcni ob- * 1 J vernosti. (»ovornik je označil torej kakor neosnovane trditve v interpelaciji, navedeno domnevanje o prenizkem fatiranju dohodkov in druga < čitanja. Kar se tiče od interpelan-tov nafevetovaoega pooštrenja progresije se-dan e davčne lestvice, je konstatiral minister, da je zltornica p e l malo let , ko se je sklepal davčni zakon o osebnih dohodkih natančno rarpiavljala o Um vprašanju in da je takrat pretežna večina iz davčno-politienih razlogov, ki veljajo še danes, odklonila vsako izdatno |>oostrenje progresije. Ko so še ministri za pravosodje, trgovino, poljedelsiva iu železuice odgovorili na razne interj>ela<*ije, je &boraiea ob živalmi pohvali rešila v tretjem čitanju načrt zakona o poljedelskih gosjM>.iarskih zadrugah, na k;;r je /.l>oroica rešila nujno več stvari, ki se t -če jo I rede. DUNAJ 1 >. '1») V svojem odgovoru na interpelacijo posl. H< froanna in tovarišev je |w»vd arjal minister za železnice, da je železniška uprava ozirom na nesreče, ki so ^e bi'e dogodile proti koncu 1., prisilila južno železu c.» v razne odredbe gradbene in obratno-tehnične nravi, kakor tudi v pomnožene izvrševalnega personala. Temu nalogu je uprava južne železn ee nstregia na pri-zaavaria vreden način. Govornik je izjavil, da -^edaj ni povoda, da bi upravi južne železnice -tavil; dalekosežne zahteve. Veliki knez prestolonaslednik ruski t Ker« U u u. ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem iti francoskem vzorčil izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. I >elo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. MT SREČA TUKAJ, -»g Spodaj označeni krasni predmeti : 33 komadov „franko" samo za g\. 3.30 se vdobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od J. VANDEREB, lovama za ure, Mat. Stradom 2 vdobijo t-e ~ nikaka stenska ura! nikake igrače l samo rabljivi predmeti od niklja, doubife pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom c. r. puneovnega urada. 1 nikeljasia rem. žepna ura, 4 ur idoča. jamčena za dober tek. 1 jmmIoJ a cesarja Fran Josipa I- ali Nje^. svetosti papeža. tu
  • ni. «1 parov „ _ za ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice. 1 elegantna škatlja za cigare ali cigarete, t par uhanov od pristuega srebra h -katljico. 1 kravatna spila od r 1 prstan „ za gospode ali dame. 15 razglednic iz Krakova. Prage ali Dunaja. Brezlačno in franco j «išlj« m n oj velik ilustiov»Di cenik cd ur in dragocencsti. -- Ta garnitura velja mesto srel.inega prstana z enim zhit'ni pratanom od 14 karatov gld. 5 50. kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katraiime past Njo Kavasini -katljica po 80 stotink. Proti zagrljenju in grlobolu se pripore eajo Ravasinijeve pastiljc - — = o5 ogolunjene sladke skorje -kutijica po 60 stotink. V dobiva se v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione št. 3. kakor t tuli \ l«'k;irni Pirriola Jcrooili, Luciani, Vi \ tuli A Vanlala«Mi; v IU'k»: lekarna, 1'rMlauu ; Ouriii lckarii.i »*riMnf«>letli in J'ontniii. ► 3van Po nizki ceni. Via jtuova, nasproti lekarne Zanetti. VHikanski izbor naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike z najbolj čistimi lečami in od pravega kristala BKKOLIN 1s- i Hi Veliki knez presto- nikeijnastili, jeklenih, zlatih iu srebernih Iona sle«! n k ri^ki, M hajl Aleksamlrovič, je okovih. wlr«vniftko predpisani ml 25 n«. naprej. Zagreb, 30. aprila 11)01 G g. Žnideršič 8z: Valenčič Ilir. Bistrica prva kranjska tovarna testenin. Gospod J. Weiser jo prejel da-od poslane sinoči o ip toval v Petrograd. l)o kolodvora Velikanski izbor daljnogledov - Lra spremili <*e^ar Viljelm in princa Hen- za trledališen, kraje in morje z akromatičmi r.k in Kitel Friderik. lečami, k:«kor tudi barometrov, termometrov za meriti vročino človeke ali zraka od .">;> u v e. nap rej. Izbor povekševalnih leč in velikanski izbor modernih lorinjet (očala roeem za ženske) od 1 ^ld. naprej. Prodaja na debelo razprodajalcem. n t\* ramo izreci največje makarone ter \'ain mo- i m- i M M priznanje C r.e jako ugodne. — Sprejemajo se poprave. kajti blago je v istini izvrstno. Prva zagrebška aptnrna zaflrnp. H*************** kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. I/deluje iz iistrskt-tra in krustt%ra kamenja v>a- , kovr-tne najnavaedičnih Omamentallli kamnOSek. -troko - padaj oOa dela. ; TRST. — Via della Pieta st. 25. — TRST. -J&- Vsaka naročba se izvrši točno in ! ap.naiov. po ngodnih cenah, ^c ! Trst._Via del Torrente st. S58-3._Trst. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega I kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega iu kompliciranega dela. Julij Redersen štefan cruciatti ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega jr edini tovarnar eophVv vsek vrst 111 sort k, nahajaj00 sr 11a tr/askoni triru ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali korenik tudi mal h. Angleške Acetke za <"istiti obuvala, neprebunljivi amerikanski glavniki, angležke ieeike za zo I »o v je čistiti, specijalitete-zu parfum« »vanje angleškega in domačega izdelka vse |>o jako znižanih cenah. Važno oznanilo ! Podpisani «mHtra ni r dolžaost javiti, da TINA iz VISA, KA ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE ki BSLA VINA iz VISA, ki ne prodajajo v njegori aalofi, snalizovana in stavljena pod stalno kontrslc zavs^a za komična anafizovanja, oviaŠČeoega od c. kr» avstrijskega ministerstva. Zato se utavlja na vse sod« fc boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. ! To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje minK j it^^tvo radi pregoftega kvarjanja vina, ki stavlja t Mano nevarnoHt ljudstvo. K*»dor torej vkupi vino ▼ moji zalogi, gotov, da ne v njem ne nahaja dragih snovij, nega a* je vino čisto in naravno, da ne sme z mirno veiw dajati bolnikom ir« konvaieacentom, ker analizacijaJC zavod stavlja pod »voje varstvo uno ona vica, M, i so čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morast | fneti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....lltsr po 32 noW^ Vino iz Kaitelov pri Splita rt 34 „ Fino vino iz Viaa... „ 34 „ Vino Opollo.....38 . Belo vino iz Vi«a ... n 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Bratje Buj iz Splita. ulica Lepita stev. •'> (Dvor i.šče> 100 do 300 goldinarjev zamorejo j?i pridobiti os<-be vsakega stunu v vsakem krtijn gotovo in jK^Lcno, I »rez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^»»«jenUi državnik papirjev in srečk. Ponudbe po J naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutsbegasse. 8. aparatov. Via del Torrvnte st. S58-3. I enzori, elektroueiapevLićni aparati, aparati \7elika zaloga slanega ali žaganega marmorja za umetno dihanje ter predmeti za boluike ! v različnih merah beiega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. 1 Sprejema naroebe za cerkve, altarje, kakor predmetov kirurgija zdravljenja^angleški i ^ ^ ^^ ^ a,. barvane> predmeti <> t gumija in nepremočljiviii &no\i y"Baka naročba so izvrši točno iu po ugodnih cenah. Zahtevajte v vseh javnih lokalih: Sport S Salon ^vn^i«owh in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nemški druž-bin-ki list, ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko iu stane na leto: navadna izdaja K. "24-24 >Ik. posamezno oO st. ">