Posameznt itevilkt I Ki 48. fttev. V OtLJtf, 6#trfk, |». april« H20. Peitnint plaćana v gotivlni. LETD II. Isteja vHk terak, Mrt** in »•»•to. - Q«mi U ćelo leto 80 K, m pol leta 40 kron, za Ćetrt Icla 20 K, i« 1 meitc 7 kron. #*•••«•*«• •tovllk« ••■«• I kr*M« Na plamene naroćbe brez poiiljatve fenarja •« u« iinmi orlrati, Niročntki naj poiiljajo naroćnlno po poitnl nakaznici. Reklamacije dede lista to poStnlne proste. Ne-franklranl dopisi se ne iprejemajo. Na dopise brez podpfia se ne ozlra. NOVA DOBA UrctfaMtv« I« «pravajl»t*« ae nahaja v Zveznl Udarni v Celju, •tra)—nfjarjagai aj|l«a>#t.i* Oflasi at ratunajo po porablfnitin prostoru in stcer: u navada« oglase po •• 9 od 1 mm, za poslana, na-manlla občnlh iborov, nainanlla o anrtJ, zahvale ftd. K Mt od 1 mat, sa reklamne notlec med tekstom 18 od vrste, Mali oglasi (na)vet 4 mte) Ml. Pri večkratnlhoblavah popust, Rokoplsl st na vratajo. Ttiefon H. 66. IZDAM IH TISKA ZVEZM TISKARNA V OELJU. EJ GB ODGOVORNI UREDNIK VEKOtLAV SPMDLKN. Beseda o volitvah. Kakor kaže politični razvoj, bodo tuđi pri nas v doglednem času volitve in treba se ie na-nje dobro pripraviti. Pripravljati se na volitve pa pomeni pred-vsem, zavedati se zlasti cilja, ki ga Hoćemo doseći z volitvatni. Ta cilj moramo imeti trdno in jasno pred očmi. Mora biti dovolj velik cilj. da bo vreden vseh bojev, ki iih borno morali izvesti s sebično brezobzirnostjo naših nasprotnikov. in ta cilj mora biti jasen tudj vsem našim nasprotnikom in neodločnini opazoval-cem. Naša sredstva volilnega boja bodo čista, hoćemo poućevati ljudstvo, ne ga varati; in toraj mora tuđi naš cilj govoriti za nas, ne pa zakrivati naših pravih namenov, kakor bodete to vide li pri drugih političnih strankah. Torej, naš glavni cii) bode, U« pri volitvah zmaga demokratična mltel. Da-nes ne najdete većjega cilja, kec ne naiđete potrebnejših pogojev za vzdržanje naše samostojnosti. Prišle bodo druge stranke z lepimi, zvenečimi gesli; preis-kujte pa katerokoli od njih kritično, pa bodete vjdeli, da nobeno ne /adostiijc za zagotovitev naše bodočnosti. Slišali bodete geslo: Za ljudstvo, za /ero. za kmeta. Ampak to so vse gesla iz itiinulostl. ne današnja. Saj ni pri nas nobene politične stranke, ki bi se odkrito izrekla proti temu geslu. Slišite rfeslo: Socljall-zem! 2e dosedanja izkušenost pa nas je poučila, da to geslo ne zadostuje za življenje celega naroda. Sociialtzem tuđi v najplemenitejšem smislu bese a j ni drugo nego ena oblika skupnih ljudskih teženj, poleg katerih in nad katerlmi se morajo razvijati tuđi druge oblike — kulturne, nravne, gospodarske težnje. SocUalizem, kateri je postal sam sebi nameti in napoi-ni] vse misli, ki je postal edini predmet dela in edini pogoj dejani to je sedaj re-ka, ki je preplavila bregove. Zaplavila je domove, uničuje rast, ogroža ceste in moste; pri tem pa stojijo mliui in elek-trarne in delavnice, katerim bi morala dajati gibno silo, brez dela in neplodno, ker ni mogoće zaupati njih kolos in tur-bin deroćemu toku. Demokratizem vsebuje v sebi vse: težnje za kmeta, uradnike, drobne ljudi in poitenl tooifaUzem. ki v jedru ni nič druzega, kakor težnja ljudstva za svojo povzdigo. Le da se zavednl demokrat za-veda, da more biti le v resnično demokratični državi srećen. Demokrat išće v socijalizmu srečo za vse ljudstvo, ne pa samo za gotovi razred. In ljudstvo, to mu ni samo nekaka organizacija oscb, kl imajo v žepih legitimacijo gotove politične stranke, ampak družba vseh, kateri pošteno delalo za blagor celote, demokratične države. Izgraditi našo državo v vseh pano-gah njenega življenja demokratično, to je dovolj obsežni program za dolgo dobo let in dovolj nujni za najblizji čas. Demokratični principi ji morejo dati edini trdne temelje, na katerih more zrasti k sreCI, slavi in moči. In zmaga demokracije je največje geslo, katero moremo najti za bližajoče se volitve, Če bi je morali še le iskatl — mi, stranka, ki je imela to srečo, da se je porodila iz demokratične ideje. Poleg tega pa se moramo trdno držati gesla: «Najbol)šl iitožje na plan!« Naše stranke se še žal nišo tako visoko dvignile, d& bi presojale politično polje z višjih vidikov, nego le iz stran-karskih. Zato odlocajo pri izbiri kandidatov le demagogična. samo na zunaj ble-steča gesla, ki naj mamijo in privabljajo ljudske mase. Nihče sa ne o/ira na politično in in intelektualno zmožnost političnih kandidatov — vterajstiji agitatorji dobe jutri kot plačilo mandat. In posledi-ca tega je, da nimamo v parlamentu dovolj čilih in zmožnih delavcev. katerih bi se nam ne bilo treba sramovati pred Ev-ropo in parlamentarno delo se izčrpuje v zakulisnih spletkah in bombastičnih, lažnjivih govorih. Stranke se še pač ne feavedajo, da je parlament zakonodajni zbor, ne zavedajo se večirioina niti tegu, da so politične stranke, in zato tuđi volil- ci ne poznajo velikanskega pomena zmožnosti poslatica in ogromne odgovornosti poslanskega mandata. »NajbofjsJ možje na plan!« Nismo se še pri nobenih volitvah dvignili do poslušnosti temu geslu, ćeprav smo bili pre-ganjani, zatirani narod, ki se le moral za najneznatnejše drobtine svojih pravic sele boriti; bojimo se, da se ne boi no po-vspeti sedaj višje. ko mislimo, da smo varni v svoji samostojni državi. In ven-dar more dvigniti samo popolna zmaga tega gesla naše politično življenje na ono stopnjo, ki jo moramo doseći, če hoćemo resnično svobodno in polno Živeti ter razumno in plodovito vladati. Prepričani smo, da popolna zmaga tega principa ne bi izpolnila samo naših velikih ciljev, ampak tuđi drobne dnevne potrebe našeg« ljudstva. Usoda ni razdala razuma samo advokatom, niti nameti samo kmetom? 1 vsi stanovi in razredi pa bi se pri izbiri poštanskih kandidatov po tem gesti: prepričali, da imaio v zakonodajnem zboru svoje prave zagovornike, kl pozn;ijo njihove potrebe in tcjžnve. kateri pa so tudl zmožni, pravočasno preprečitl. da N se ljudstvu ne zgodila krivica in da hi razni stanovi no bili ogroženi v svoji politični eksistenci. — n. Boljševizem — protivnik demokracije. V času, ko boliševizem še vedno s silo trka na vrata celega sveta in zahte-va povsod svoje Žrtve krvavih revolucij, ne bo odveć, če svojim bralcem podamo mnenje enega najodličneJŠlh voditeljev svetovne socijalne demokracije, sedajn«-&a švedskega min. predsednka Bran« tinga, ki je pred meseci v razgovoru t dopisnikom pariškega »Matina« iziavtl sledeče: »Boljševizem ie protivnik demokra-čije. Njegova doktrina je absolutno protivna socijalistični doktrini. BoljŠevizem je diktatura najnižjega delavskega razreda v namenu, da popolnoma spremenh osnove družbe, je nasilni udar manjšine, ki ne vodi računa o razpoloženju in že-Ijah većine. Boljšcvizem negira popolno socija-lizem kot evolucijo, dočim Marx in nje-govi učenci — brez ozira na gotove, krivo tolmačenc izraze — stavljalo kot osnovno idejo evolucijo kapitalističke družbe v komunistično ali kolektlvistično družbo. V Rusiji je prosvitljenost naroda za tri stoletja za našo. Celokupna gospodarska evolucija te države .ie zelo zaostala za ono zapadnih dežel. Hoteti zasnovati socilalistično državo pod takimi pogoji, brez predhodnih osnov in priprav, pomeni zidati na pesku, pomeni ustvarjati delo, protivno - * vsakega staliŠČa — socijalistični doktrini, kakor so jo ugotovili njeni predhođ-niki. Rezultati so že tu in žal jasno do-kazujcjo, da je takšna država nemogoča. V položalu, v kakorSncm je Rusija, je pu-dec takšnega režima neizogiben. Mogo-če je pač, da se vzdrži še nekaj časa vsled moralne osamljcnosti in nepouče-nosti kmečkih mas. Takšen poskus pa b| bil hitro obsojen v komplicirani družbi, ki bi naglo strmoglavila režim, kateri Je sposoben le, da ustvarja splošno bedo. L. 1917 se je ločilo od nas neka] švedskih poslancev, da ustanove malo skupino, ki se je nazivala: socijalisti le-vice. Nočejo priznati, da so boljševik! Nasprotno pa njihovi časopisi odkrito propovedujejo ideje Ljenina in Trockega. Ne rečem, da nimajo nekega upliva. To-da naše časopisle, ki vodi borbo proti boljševiškim tendencam, se čita najveC. Jaz sem in ostanem, kar se mene tiče, popolen protiboljševik. Z zadovoljstvom konštatiram,«da tuđi v stranki neodvisnih, sodjalistov v Nemčljl IJudJe — kakor Kautsky — zavzemajo protiboljšc-viško stallSče. Tuđi Frid. Adler, ki išče skupnih točk med drujro in tretjo inter- nacijonalo, se je jasno izrazil proti boljševizmu. Nepobitno ju, da naša socijaino-dc-mokratska stranka, ki je pazno motrila dogodkc v Rusiii in na Finskcm, ne goji nikaksric Ijubezni pa tuđi nikakšnih iluzij napram boljševizmu. Ko bi mislili tako vsi socijalisti, storili bi svojemu razredu veliko uslugo. Toda... oni danes misli-jo, da so već nego veliki učitelji socijalizma, in z blatom so se vrgli na ono, na kar so včeraj prisegali. Casi se menja-jo!« Nova Rusija. Boljševička ideja o popolnl preobrazbi človeške družbe potom krvave revolucije je v Rusiji sami doživela poraz. — Padla je ideja komunizma, zakai ruski kmet, kl je dobil zemljo veleposestnika od države »v naj em«, je bolj ko kedaj trdno prepričan, da je ta zemlja njegova in ne državna last. Njso se ruske mase prilagodile mišljenju boUševiSkih voditeljev. ne, ti sami so se morali prilagoditi Ideologiji, mišljenju mase. In tuko nastala iz s krvjo prepojene Rusije nova Rusija socijalnih reform in dela. Dobro pravi znani pisatelj Adrlaticus v «Jufiroslaven-skem Ekonomistu«: »Sovjetska Rusija ni več Rusija bolj-sevikov. Rusija je, v katero se vrača red fn delo. In ravno zato treba reci, da se Je ruski bollSevIzem Izživel in prežlvel. Valovi boljševizma, krvavesa m okrutnega, so se Izgubili v ruskih stepah !n v obla-kih ruskejra neba. Došel ie povratek k razumnosti? Došel Je čas skruSenega kc-sanja. Zakaj ruska duša je divna. Ona Je krSčanska. Ona Je golobje najave in pte-inenitcffa čustvovanja. fn v tej golobjf naravJ. v tem plemenitem čiistvovanju se izgublja besnenje boljševizma. Omlra ... na njegovo mesto m stopa anpef Ijubezni, miru in reda. Oni LJenln. ki so ga Angleži, Fran-cozi in Kafllani proglasili In krstili zlim duhom Rirsife in ruskega naroda, ta Llc-nin danes daje vsakemu Rusu v roko ollkovo vejico bratskega pomlrjenja in globoke nade za novo življenje Rusije In ruskega naroda. On uvala po cell Rusiji dolinoit dela, Fn ta dolžnost. ki jo mora vsak Rus izvrševatl, in ki lo bo izvrSil, se nalajra v prvi vrsti vsakemu ruskemu vojaku. Ruski vojak bo ime! odslej mesto puške — orodle v rolrah. In ruski vojak ne bo več strellal, ne ubija I. On bo delaf. Pelal bo z orodlem in prolzvajal. Ker ruska sovjetska vlada je proglasila potom zakona obveznim za v sa kesa Rusa delo In samo delo. Delavcl bodo do smrti do-delleni posameznlm nodtetjem. oo svoji rutini in razumnosti. Ruski ljudski pover-jeniki bodo prlvedll ćele nrmade Jiaiod-noKospodarskim ponriščem c'ela. Ta gospodarska uredba se bo izvedla z najveC-io strojrostjo. Fto. tako konca v Rusiji revolucija in boliševiaem. Skrainost nremaira dni-sro skrajnost. Les extremcs ce touchent. Iz ruskega pepela se porala Feniks-ptlca — porala se nova In mlada Rusija, Rusi-ia trasnodarska, katere bogastvo bo zadivilo Evropo in ćeli svet . . . Proglas ruskih intelektu-alcev Evropi. Službeni organ moskovske vlade »Izvestija Sovjeta RaboČih, soldatskih in krestjanskih Deputatov« prinaša v svoji Številki z dne 3. marca deklaracijo »radnike inteligencije«, v kateri med drugim pravi, da je položaj Rusije v političnem. kakor v gospodarskem oziru danes ne-oporečno zelo težaven. Država zahteva pravilno produktivno delo. brez katerega se ne da misliti na kulturni život, neob-hodne so danes gospodarske reforme in take smernice, ki bi vsestrapsko pospe-ševale produktivno izkoriščanje in razvoj vseh sil. - Ni težko povedatl, kako pot bo koraka! razvoi ruske revolucije In kake ideje bodo konečno obdržale trajno gospodujočo veljavo, najtežje je, delovati na tak razvoj potom prilagodenja prisilnih smernic. Edina povsein iasna točka ruskega vprašanja je U, da ta neizmerno prostrana država ne sme ostati ločena od ostalega sveta, dokler se ne rešijo do. litićni in socijalni državni problemi. Tega nedopušča ne samo živlfenski interes Rusije, marveč tuđi interes drugih držav. Sedajni položaj zahteva sledeče: I. da se skrajša podpora vsake obor ožene intervencije v notranjih ruskih zadevah; 2. da se čimprej vzpostavijo kulturni in trgovinski odnošaji z Rusijo, ne oziraje se na njen sedajni državni ustroj in 3. da se nudi ruskemu narodu tajšlrja in vse-stranska podpora glede vspostavitve njegovih kulturnih, produktivnih in gospodarskih moči. — Oloboko uverjeni o tem. da bo Rusija preborila vse tcžkoče in započela novo kulturno življenje, so ruski intelektualci tuđi trdno uverjeni, da bodo evropski vodJIni krogf usltfaji njih poziv fn bodo pomagali ruskemu narodu v njegovih režnfah. da bo fzsef na pot. ki vodi k mlrnemtJ defu. Ta deklaracija nosi MedeČe podpise: Maksfm OorkiJ, S. Oldenbiir* (minlster prosvete v Kerenskljevem kabinetu), profesor Bechterjev. profesor Sak. profesor Salonski, bivši ravnatelj petrosrrajske banke Tarnovskl i. dr. PolItMlM ¥••«. Strankln zbor toclialno-demokratM-ne itranke v Mariboru. Na strankinem zboru 11. trn. se je izrekla stranka za ujedinjenje slovenskih in jugoslovanskih proletarskih strank. Med drugim ie izja-vil zbor tuđi, da stoji na stališću razred-nega boja ter odobrava odpoklic zastop-nikov iz centralne in pokrajinske vlade in daje zastopnikom nalog, da ne sodelu-je/o v teh zastopih, dokler ne dobijo od strankinega zbora novih direktiv. Sklenil je tuđi, da izstopi iz druge Internacijona-Ic. Novcmti dvajsetčlanskemu odboru se je poveril nalog, da proglasi ujedinjenje na podlagi danih direktiv z Oelavsko so-cijalistično stranko v Sloveniji ter izvoli novo pokralinsko načelstvo ujedinjene stranke. V izvrševalni odbor sta bila iz-voljena za Celje Ivan Martinčič in Valentin Hrastnik. Izvolftev so py odklonili Anton Kristan. Albin Prepeluh in Melhior Cobal. Mlnlftrski svet je ime! 12, trn. sejo. na kateri Je v navzočnosti zastopnika opozicije Draškoviča poročal delegat Ra-dovlč namesto obolelega Pašiča o ia-dranskem vprašanju. Seja je vzela poro-čilo naznanje. Cim ozdravi Pašič se vrši kronski svet. Nova pogajanla? »Riječ SHS« prinaša brzojavno poročilo iz Beograda, da je vlada v seji 9. tm. pooblastila Marka Trifkovića, da ponovno skuša dogovai-jati se z demokrati glede rešenja vladne krize. Vlada ni na najvišjem mestu dobila odobrenja za oktroiranje kvoruma. Protlč se pogovaria z demokrati. V soboto zvečer je poklical Protič delegata Demokratske zajednice Draškoviča k sebi na pogovor, ki je trajal 2 uri. Razgo-varjala sta se o obnovitvi pogajanj za sporazum in za sestavo širše koalicijske vlade. Uspeh pogovora ni znan. PailČ obolel. Predsednik naše mirovne delegacije je 11. tm. zvečer v Beogradu oboiel na vnetju pljuč. Stanje k vsled starosti Pašičeve opasno. Manifestacije za Reko so se vršile minulo nedeljo tuđi v Splitu in Sarajevu ter skoro v vseh večjih občinah Dalmacije. Demokratska posvetovanja v Zagrebu sb se vršila te dni. Mudilasta se tam dr. Kramer in dr. 2erjav in imela ponovna posvetovanja z raznimi voditelji Demokratske stranke o novi situaciji« ki je nastala vsled ponovnih pogajanj med vlado in Draškovičem kot zastojjnikom Demokratske stranke. ZagreMka »Domovina« poroča, da bi bili demokrati pripravljeni pristati na koncentracijo pod pogojem, da obdrže radikalci min, pred-sedstvo, dobe demokrati notranje mini- Stran 2. »NOVA DOBA« štev. 45 strstvo, pokrajinske vlade pa se nevtrali-ziraio. San Remo. V beograiskih političnih krogih sodijo, da mirovna konferenca v San Remo ne bo razpravljala o jadran-skem vprašanju, dokler ne okrevata Pa-Šič in Trtimbič. ki sta trenotuo oba bolna. - Italijan] so prepreclli oblsk dr. Ren-nerja v Beogradu. »Sonn- nud Montags-zeitung« prinaša vest, da se je italijanski poslanik na Dunaju di Toretta izrazil, da obisk dr. Rennerja v Beogradu, predno odnošaji med Italijo in Jugoslavijo nišo rešeni, v Italiji ne bi naredil preveč pri-jaznega utiša, vsled česar Renner tokrat zopet ne priđe v Beograd. Madžari nočejo podpisatl mirovne pogodbe, ker v isti ni določil. da se bo vršilo v ozemlju, ki odpade od Ogrske, ljudsko glasovanje. O tei izjavi se ie vršilo v Parizu pod predsedstvom Cambo-na poslaniško posvetovanje. BoUševiška ofenziva proti Poljski se je glasom poročil iz Varšave 10. trn. zopet na ćeli fronti pričela. Boji so zelo ljuti. Prvi naskok se je na vsei crti izjalovil. IZ KOROTANA. V Celovcu so priredili na poziv župana ljudsko glasovanje »proti jugoslo-vanskim izgredom« v glasovalnem pasu A, kakor tuđi v pasu B (?). Skupščine se je udeležilo baje mnogo prebivalstva ter soglasno sklenilo. da zavrača poskuse Jugoslovanov, ^'plivati s surovo silo in neizvedliivimi obljubami na koroško ljudstvo, ki zahteva takojšnjo izvedbo glasovanja in upa, da bo posledica ist-ega zdru-ženje ćele Koroške od Tur do Karavank. — To so seveda pohlevne želje koroških Vsenemcev, katere so ovili v obliko du-najskega korespondenčno-uradnega ob-vestila. Ker jim teče voda v grlo. so iz-brali «srednjo pot«, ljudstvo da se ni iz-reklo ne za Avstrijo. ne za Jugoslavijo. ampak za njihovo parolo »Koroško Ko-rošcem«. Mi lahko mirno čakamo na izid glasovanja, koroškim iemežem in dvor-šakom pa žilica seveda ne da miru. PTUJSKE NOVICE. . Umestno vprašanje je stavil v zad- I nji seji mestnega sosveta g. Rože glede razmerja mestne hranilnice do mesta. — Stari nemški odbor te hranilnice namreč mirno posluje naprej. ne da bi vlada čuti-la potrebo, kaj ukreniti. dasi jamči za dolgove hranilnice mesto, ki pa pri zavodu niraa nobene besede. In dolgov je samo — 23 milijonov kron. Skrajni čas je res, da se zadeva uredi. Mezdno gibanje trgovskih nastav-IJencev v Ptuju. V petek 16. tm. se vrši zborovanje trgovskih nastavljencev, ki bodo zavzeli stališče. če bi trgovski gremij odklonil zahteve, ki so jih predlagali nastavljenci dne 6. aprila. MARIBORSKE NOVICE. Umri ie 13. tm. višjl ravnatelj v P. Anton Pihler. Svoj čas je bil tuđi član ob-činskega sveta. Državna stanovanjska koraisila v Mariboru je sklerrila. da spreiema odslej prošnje samo v slovenskem jeziku. Iz jugosloi dera. smankc. , Sestanek zaupnikov JDS. iz slove-njebistriškega okraja se ie vršil zadnjo nedeijo ob lepi udeležbi. Profesor Voglar ie poročal o političnem položaju, dr. Ko-derman pa o strankini organizaciji. Nato se |e ustanovit okrajni odbor za ćeli sod-ni okraj. . Zaupm sestaoek Pri Sv. Marieti ob Pesnici je uspel zadnji pondeljek navzlic protiagitaciji orožništva prav lepo. V na-tlačenopolni gostilniški sobi je poročal poslaoec Voglar o političnem položaju. Nato se je razvila prav zanimiva debata. To !epo uspelo zborovanje nam priča jasno, da je tuđi v najbolj crnih župnijah ođklenkalo klerikalnemu političnemu vodstvu. Javen shod JDS v Ormoiu se vrši prihodnio nedeijo, dne 18. aprila 1920 ob 8. uri dopoldne, o lepem vremenu na trgu, o slabem pa v gostilnj Škorčtč. Po-ročali bodo člani prejšnje demokratske vlade. Sokolstvo. Sokolski petlzlet v Smartno. V nedeijo 18. tm, priredi Celjski Sokol pešiz-let v Smartno v Rož. dol. in sicer za član- stvo, dijake ter trg. obrtni naraščaj. Zbi-ramo se pri mestni osnovni soli, odidemo ob 13. uri. Ako bo vreme ugodno, pohitimo vsi v evetočo pomlad. da se v njej razvedrimo in pozabimo na vsakdanjost. Vse sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo, da se pridruži. Kak prigrizek bo dobro vzeti seboj. — Prednjački zbor Celjskega Sokola. 2en. telovadni odsek Sokol v Žalcu priredi v soboto. dne 17. tm. ob 20. uri jotir-fix v restavracij ibr. V'ilka Kukeca. Na vsporedu so glasbene točke, ki jih proizva'ajo gospica Adela 2eleznikova (Vransko), gosp. ravnatelj Beno Seraj-nik (Celje) ter članice in člani Sokola. — Vstop imajo samo članice in člani Sokola te.r po njih vpeljani gostje. Zdravo! — Odbor. Telovadno akademijo priredi v soboto 17, tm. ob 20. uri v Narodnem domu v Mariboru Studeniški Sokol v prid stu-deniškemu Sokolskemu domu. Sokolski zlet v Llmbuš prirede v nedeijo. dne 18. tm. pop. sokolska društva v .Mariboru, Studencih in Rušah. Slovenski javnosti! Svesti si velikih dolžnosti napram obmejnim bratom, ki so sicer skupno z nami zadobili politično svobodo, a trpe še danes pod vplivom večstoletnega kulturnega robstva, smo si celjski akade-miki takoj po prevratu postavili nalog, približati si te naše brate in tako vsaj de-loma popraviti to. kar je nad njimi zakri-vil tujec. Zanesti hoćemo med nje doma-či duh in to pred vsem potom knjige in predavanj. S pičlimi sredstvi. katera so nam bila na razpolago. smo ustanovili tekom nekaj mesecev troje ljudskih knjiž-nic, in to v Labodu, Velikovcu in Zelezni kaplji. Da naše započeto delo uspešno nadaljujemo, smo izdali v ta namen narodni kolek, katerega vsem. ki jim leži usoda obmejnega naroda na srcu, naj-topleje priporočamo. Naročila naj se bla-govolijo poslati na: Zoran Luznik, tehnik, Ljubljana, Gosposka ulica 10, II. nadstr. »Klub napr. si. akad. v Celju«. CEUSKE NOVICE. Celjski nemški listić hoče a tout prix podati dokaz, da se predvojna in međ-vojna mentaliteta njegovih duševnih oče-tov ni prav nič sprememla, ampak da tuđi hoče pod vsakim pogojem ostati ista kot je bila. Clovek bi si mislil: danes, v nacijonalni državi, bodo Nemci toliko pametni in bodo opustili neumno misel. da si prisvaiajo kot člane nemškega naroda one rojene Slovence, ki so iz nezavedno-sti zatajili svoj narod in si prislužili naslov renegatov. Quod non! Celjski nemški listić še vedno stoji na stališču. da so tuđi ti odpadniki, katerih stariši največ-krat ne znajo besedice nemški, pristni Nemci. Nam je prav, vsaj vemo. kako odkritosrčtio ie pisanje istega lističa o »sporazumu«, # katerem kvasi. O mestnem gospodarstvu celjskem se je zopet razpisala zadnja številka tu-kajŠnjega nemškega lističa. ki pa se je pri tem poslužil takih neresnic. da je moral biti konfisciran. Vemo. odkod izhaja nakrat ta gonja. Naj bota gospoda prepričana, da jima plačilo ne izostane. Ponemčevalne namene celjskih nem-ških šol zanika tukajšnji nemški listić. — To pač lahko pripoveduje Uudem. ki političnih razmer v polpretekli dobi nišo poznali, ne pa nam celjskim Slovencem, kl smo ponemčevanje v celjskih nemških šolah krvavo obćutili na našem narodnem telesu. Da bi z Don Kišoti pri nem-škem listiću o stvari še dalje polemizirali, nam niti v glavo ne pade. »Roseggerjeve klobuke« so začeli osterrtativno zopet nositi nekateri nemški petelini vCeliu. Domišljajo si — kakor je naš prijatelj posnel iz razgovora dveh Nemcev v mraku na celjski ulici —, da se Slovenci zaradi tega ježimo. To je smešno domišljanje. Zaradi nas lahko vsak teh Nemcev nosi najmanj dya klobuka; naše občinstvo in naša policija pa bo vsaj lahko videla in spoznala tište junake, ki so bili pri demonstracija« zoper Slovence v prejšnjih letih vedno najhujši razgraiači in pretepači. Nam je prav! Gibanje trgovskih nastavllencev za izboljšanje položaja se je pričelo. Vsled neugodnega odgovora trgovskega gremija so nastavljenci prvotno za danes 16. tm. sklicali protestni shod. a so ga odložili, ker so se pričela med poraočniskim zborom in gremijem nova pogajanja. Čujemo, da večina članov trg. gremija stoji na stališču, da so zahteve nastavljencev upravičene, da se pa nekateri trdovrat- nejši upirajo. Z ozirom na sporazum, ki se je dosegel v Mariboru, bi bilo želtti, da se tuđi v Celju doseže enak sporazum | brez večjih pretresljajev in nepotrebnih i razburjenj. Šahovski turnir v Celju (v Narodni kavarni) v prid iondu /a šahovski turnir na Bledu se je pričel — ne, kakor je zad-njič naš tiskarski škrat poročal. 24. tm! — včeraj 14. tm. Prijave udeležencev se sprejemaio še danes 15. tm. Narodna kavama v Celju pošilja mariborskim in ljubljanskim uredništvom listov — nemške dopise. Ali res ninia g. Kos slovenskega nastavljenca, ki bi mu znal napisati pošteno slovensko pismo?! Naj vendar ne smeši pred iavnostjo še nadalje »narodne« kavarne in — svojih slovenskih gostov! »Nemška hiša in klerlkalnn-radikal-na vlada.« Pod tem naslovom smo v št od 3. tm. poročali, da je zadeva glede rekvizicije lokalov v Nemški hiši in pri-tožbe Nemcev proti tej odredbi bila tuđi dr. Brejcu vnaprej znana in da kljub eno-tedenskemu bivanju v Beogradu ni uredil niti te zadevice. Na to nam sporoča predsedstvo deželne vlade: »Mmistrstvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 3. marca 1920. SI. št. 84 obvestilo predsedstvo deželne vlade za Slovenije da je ugodilo predlogu celjske stanovanjske komisije. Deželna vlada je 19. Marca ti. to sporočila omenjeni komisiji. Predseđ-niku dr. Brejcu toraj za časa njegovega bivanja v Beogradu ni bilo treba v tel zadevi intervenirati, ker ie bila itak u-godno rešena. Dr. Brejc se ie vrnil v Ljubljano 28. marca 1920. MinistrstvO notranjih del je pa sistiralo svoj odlok glede nemške hiše z brzojavom 30. mar-ca 1920 in sicer na pritožbo hotetiria Martinoviča, ki namiguje v svoji pri-rožbi, kakor da bi se bilo poseglo po nemški hiši tuđi zato, ker je on, njen zakupnik, Srb. — Ministrstvo notranjih del je deželni vladi naročilo. raj upravi-čenost te pritožbe temeljito preišče. za-kar je deželna vlada že ukretiila vse potrebno.* — Hotelirja Martinoviča, kl s takimi nesramnimi sredstvi pomaga Nemcem proti stremljenju merodajnih krogov, da se omili stanovanjska beda v Celju, in pa njegovo »srbstvo« si bomo o priliki še natančneje ogledali. Umrla je 13. tm. zvečer po daljši bolezni hišna posestnica in pekovka gospa Antonija Kač. vdova Antlej v 48. ktu starosti. Licitacija kantine v Kralja Petra vo-jašnici se vrši 17. tm. ob 9. uri dop. pri komandi mesta Celje. Razdeljevanje novih rodbinskih in sladkornih izkaznic se prične danes., dne 15. tm., na kar občinstvo opozarjamo. — Glej današnji oglas! Zaradi nesramnih psovk zoper Jugoslavijo je policija te dni dobila v pest nekega Vrečarja Avgusta in sodruge iz Gaberja. Očividno je. da ima ta sodrga preveč kruha v Jugoslaviji. Tatvina v vojaškem skladišču in ve> rižništvo. Tukajšnja policija je izsledila, da je železničarski sprevodnik Filip Pe-čovnik iz Zavodne 39 pri Celju prodajal v raznih tratikah in trgovinah cigaretni papir. Pečovnik izjavlja, da ie res kupil septembra in oktobra 11. od svojega svaka Julija Škoda iz Laškega enkrat za 12.000 K, drugič pa marca letos za 21.000 kron cigaretnega papirja ter ga razpro-dal. Aretirani Julii Škoda, častniški na-mestnik 37. pešpolka v Sinčivasi, pa taji. da ni nikdar prodal Pečovniku kakega cigaretnega papiria, pač pa priznava, da je pisal za nekega narednika Bohinca. ki se nahaja v Murski Soboti. pisma svojemu svaku, kateri je bil s tem v trgovski zvezi. Preiskava pri Škodi je našla 1 zlato uro, egiptovske cigarete, seznam u-radnega denarja, 5.200 K gotovine; v hiši Zavodna 39 se je našlo čez 68 kg masti, čez 128 kg moke, leca, sladkor. sol, paprika, poper, makaroni, 400 egipt. ciga-ret in 132 zavojev tobaka za pipo. Ker se sumi, da je vse otnenjeno blago ukradeno iz vojaškega skladišča, izročen je Skoda tuk. mestnemu vojaškemu povelj-stvu. Zoper Pečovnika pa postopa nadalje urad zoper verižnike. naviialce cen in tihotapce pri magistratu v Celju. Našla se Je denarnica z manjšo svoto: mošnjiček z malim zneskom; pozlaćena ali zlata zapestnlca; dobi se pri magistratu. Zatekla se je kokoš, ki io lastnik dobi nazaj pri mestnem magistratu. Vsak Jugoslovan mora biti član »Jugoslovanske Matice«! DNEVNE NOVICE. Škoiovska konferenca se- je pričela 13. tm. v Zagrebu. Udeležujejo se je ap. nuncij v Beogradu monsignor Cherubini, škofje dr. Jeglić, dr. Napotnik .Garič, Mišić. Šarič, Carič, Nvaradi. Marušič in kanonik Barbič kot delegat dubrovniškega Škota. Stavka v tobačn] tovarni v Ljubila, ni. Dne 14. tm. ob 5. uri zjutraj se je počela stavka v ljublianski tobačni tovarni, katere se udeležujejo moški delavci socl-jalistične stranke, ne pa tuđi delavci kr-ščansko-socijalne stranke. Stavka ima političan /-iiačaj. Iz laske internacije izpuščen. V Beograd je dospel dr. Josip Cordelazzo, bivši podpredsednik dalmatinske vlade, katerega so ob okupaciji Zadra odvedli Ita-liiani kot taka ter sa držali nekaj mesecev interniranega. Vlada sa je pozvala v Beograd, kjer prevzame važen resort v ministrstvu za konstituanto. Umri K* 12. tm. veletržec in hišni po-sestitik v Ljubljani g. Jos. Lenče. V opo-roki je volil v narodne namene sledečc zneske: za družbo sv. Cirila in Metoda 50.000 K. Glasbeni Matici 10.000 K. Ljub. gasilnemu društvu 2000 K. pevskemu društvu »Slavec« 2000 K. pevskemu društvu »Ljublj. Zvon* 1000 K. Ueiteliskemu konviktu 1000 K. dij. podp. društvu »Ra-dogojuc 5000 K. mestnim revežem ljubljanskim 2000 K. revežem na Bledu 1000 kron. Marijanišču v Ljubljani 1000 K, u-stanovi z«n ubožne obrtnike slovenske narodnosti 10.000 K. Pokojnik je bil vedno zvest pristaš napredne stranke. Frank in lira zadnje dni neprestano padata. Marka je poskočila. Krivda pomanjkanja živil. »Slove-nec< vali krivdo, da ni živil, na prejšnjo demokratsko-socijalistično vlado, češ. da sta dr. Kramer in Kristan odobrila mirovno pogodbo z Madžarsko, po kateri mora Jugoslavija dobavljati Ogrski živi-la. To laž lahko veriame samo kak Ko-roščev privrženec. drugi ljudje pa vedo, da mirovna pogodba z Madžarsko še ni sklenjena in je torej niti dr. Kramer. niti Kristan ništa mogla odobriti! »Slovenac« pa ima namen. s to lažjo prikriti dejstvo, da je Protič-Koroščcva vlada sklenfla z Madžarsko pogodbo za dobavo živil in to v časii; ko njih mogotec. dr. Breic. n-pira meje v »svojih« slovenskih vokr&* nah. To je zopet dokaz k\er\ka\nc ne-zmožnosti in nevednosti več. ki se lepo pridružuje svojim prednikom. 25 let je minulo 14. tm.. kar je strašni potres uničil velik del Ljubljane. Se enkrat petrolej In podružnica Centralne uprave v Ljubljani. Prejetl smo: Z ozirom na notico v 33. številki Vašega lista od 16. tm.. ki se glasi: »Ptuj. Pišete nam: Ni mi znano, ali je reagira! tajnik Centralne uprave na moj poziv, kaj se je zgodilo s petrolejem. katerega je lani nakupil v Galiciji. Nimam vseh listov na razpolago. Mislim pa. da natne-noma molči. Saj je mogoče. da se je petrolej z lepim dobičkom kam drugam prodal! — Odgovora nismo našli v nobe-nem listu. Verjetno Je toraj. da imajo go-spodje vzrok. da molče.« — Vam sporo-čam sledeče: Poziva Vašega dopisnika v pismeni obliki nisem nikoli dobil. kairJ odgovori! bi bil gotovo takoj. Ce se je ta poziv storil potom časopisja. moram po-vedati. da sem večinoma v inozemstvu, kjer slovenskih časopisov sn'oh ne do-bim. Petroleja nisem nakupil jaz. ampak ga je kupila tukajšnia deželna vlada po inicijativi bivšega Prehodno-gospodar-skega urada. Bil sem samo član dotične komisije, ki je pogodbo skleni!a za De-želno vlado. Petrolej se ni nikomur prodal z lepim dobičkom. ampak je z njim razpolagal edinole odsek za prehrano v LJub»ani. ki mu ga je Peželna vlada od-stopila v razdeMtev. Vzroka toraj ni no-benega. da bi molčali! O sklepanju in \z-vršitv: pogodb za dobavo mineralnih olj sta čisto natanko poučena gospod dr. Zerjav. bivši predsednik Deželne vlade. Prehodno-gospodarskt urad In Upravna komisija Centralne uprave, kot rudi Odsek za prehrano v Ljubljani, ki r-^sta jjo-tovo tako prijazna, da Vam bosta dala. če jih prosite, še balj natančna pojasnila. ?e se Vam morebiti moji podatki zdijo prekratki ali pa ne zaslužila v Vaših očeh zaupanja. Upam. da boste tako kular.tni, da Va5o zjroraj citirana notico primerno popravite v Va5em časopisu. — Z ođHC-r.im spoštovanjem Ivan Avsenek. LJnb-liana — Obenem nam Piše bivši deHj« predsedntk g- dr Zcr|av. ki potrjuje. da je e. Avsenek z velikim! težavatrl » Slovenljo nakupi! parkrat petrolej v Po* Mev 45 .NOVA DOBA« Stran & ski. Njegove kupćije so bile za ćelo de-želo zelo koristonosne in sem se prepri-čal, da ie g. Avsenek postopal pošteno in z redko vztrajnostjo. Ves petrolej ie raz-pečal odsek za prehrano. Cene so bile ugodne. Zasačen tititfapec. Prejeli smo in resnici na ljubo priobčujemo: Pod tem naslovom piše «Slov. Narod« oziroma »Nova Doba« v Celju, da je bil zasačen inspektor južne železnice inženir AuT-recht, ker je izvažal meso. mast in moko v Nem. Avstrijo. za kar mu je preskrbe-la Jugoslovanska tiskarna izvoznico. — »Jugoslovanska kn)igarna« (ne »tiskarna«) je, opozorjena po neki uradni osebf, res naprosila inšpektorja Aufrechra. da spretnija vagon knjig in učil iz Dunaja v Ljubljano. in ga je zato denarno nagradila, nikdar pa mu ni osfcrbela ali dala kake izvoznice. Pred 6 tedni. t. i. isti dan. ko je došel Au/recht z označenim vagonom v Ljubljano, mu je oćital tihotapstvo tuđi 'Večerni list«. Knjigarni ni nić zna-nega. da bi bil Aufrecht. s katerim se je še le takrat seznanila. zapleten v kaka Uhotapstva in ga je opozorila na notico v »Večernem listu«, nakar se je sam javil pri policijskemu ravnateljstvu, ki pa ni imelo proti njemu nobenih obdolžitev; ttći »Večerni list« je preklical notico. •■-JOfnb temu je pa Aufrechta. ko se je vra-ćal na Dunaj, policija v Mariboru prijela, pa «a zopet izpustila iti nadala pismeno izjavo, da je neka druga oseba (2upa-nec?) pod Auirechtovim imenom izvaža-la meso in moko v Nem. Avstrijo. To je vse. kar ve Jugoslovanska knjigama o Aufrechtovem tihotapstvu. — Kakor čujemo. Aufrecht od takrat ne hodi več v Jugoslavije, in je pozneie došlo blago spretnija! samo do Lipnice. torai ni mogei biti na jugoslovanskem ozemlia kot tiho-tapec zasačen. — Jugoslovanska knjigama. Vojni zločinci. Dclo prof dr. Reicha. ki je preiskaval zločine Bolgarov in Av-striicev. ki so bili izvršeni med vojno v Srbiji, je končano. Na podlagi tega dela zahteva naša delegacija, da se izroči mednarodnemu sodišću 255 Avstrljcev in 1600 Bolgarov. Med zadniimi se nahaja troje vladik in general Kaprašikov. Setitev našega parlamenta. Dosedaj ie zborovalo naše narodno predstavništvo, kakor znano, v veliki dvorani kra-Mevegra dvorca. Ker pa začnc.io v kratite/n popravljati vsled bombardiranja za Vojne poškodovani dvorec. se bo moral parlament preseliti. Za narodno predstavništvo se zgradi začasno posiopje blizu »Maneža«. na mestu stare konjent-ške vojašnice. katero Že podirajo. Stavka gtedališkeca osobja v LJub-Dani. Vsi člani opere in operete ter vsl nastavljenci opernega gledališča v Ljubljani so stopili v stavko. Direktorij jih je obvestil, da se vsled stavki zaključuje sezona in da so vsi odpuščeni. Vse pogodbe opernega in oper.tnega osobja so razveMavlfene. Uprava kralj, slovenske-ga gledališča bo skušala otvoriti čimpre/ novo sezono ter stopiti v pogajanja s člani. ki reflektiraio na sodelovanje. Vod«4vo »Družbe sv. Clrlla in Metoda« v L}nbl}ani naznanja vsem p. t. po-družnicam. ter p. n. zz. prijateljem in pri-jateliicam C. M. družbe, ki s skrbio po-vprašujejo. če bo »Družba« 5,e obstala in delovata za prosveto naroda, to-le: »Družba« obstoia in mora obstati. ter s podvojeno energijo delati. če hoče Slo-venstvu resiti, kar se resiti mora. Ona vedržuie še 30 učiteljev in otr. vrtnsric. Kdo naj prevzame to breme, kdo naj krmi s hrano orosvete one tisoče otrok. k? fih negute teh 30 učiteliev in vrtnaric? Družba živi. ker mora životi, deluje. ker mora delati. da ne poginejo oni. ki so kri nale krvi, ki bi b'li sicer zaoisani smrti. Kder »ma srce in rodoljubni čut. dela] za CLM. družbo! ~~ oomi Zalec V Drešinjivasi ie 12. tm.umr-la posestnikova žena gospa Marija Pri-stoviek rpj. Goršek v 55. letu starosti. Dramatično društvo v Žalca priredi v nedeiio, dne 18. tm. zvečer ob pol 8. uri v Roblekovi dvorani glumo »Charlevje-va teta«. KsaTerU v SaT. dolini. V nedeljo. dne 18. aprila ob 2. uri popoldne se vrši pri g. Mikuž-u v Gornjemgradu občni zbor čebel. podružnice za gornjegrajskl okraj. Po občnem zboru predavanje pri čebelnjaku g. Parisch-a. K mnogoštevilni iideiežbi uljudno vabi odbor . fa Lo^arsk« doUae. Tu je umri Juri! RobnHc. znan Posebno juristom pod imenom »Stari Logar«. Bil Je mo«-korenina. vedno in povsod zaveden Slovenec; po- | Sedoval je večjo polovico vse doline in ni se dal premotiti ponudbam Nemceuv. da bi jim odstopil le ped zemlje, c!a bi si zgradili svoje nemške postojanke. TRGOVINA, OBRT IN NARODNO GOSPODARSTVO. XL. glavna skupšćlna Hmeljarskega dru* štva za Sloventjo dne 2H. marca 1920. (Konec.) 111. Vpisovanje novih udov: Dosedaj je priglasilo pristop društvu 76 hmeljarjev; na dan glavne skupščine se je dalo vpi-sati 49 in g. Franc Plaskan iz Orla vaši je nabral med svojimi sosedi 55 novih udov; vseh udov je torej dosedaj 180. Lahko se trdi, da so skoro vsi večji in zavedni hmeljarji tuđi udi društva. Gosp. predsednik se je g. Plaskanu za njegovo prizadevanje iskreno zahvalil in je spod-budil tuđi druge hmeljarje k posnemanju. Volitvt. Po pre?ei živahnem rat-pravljanju so se navzoči na pred'.og g. Plavšak-a, Sv. Jurij. odlučili, da se števi-lo odbornikov H<;tvo Ko je g. predsednik nag'ašal .da le to v izdavanje takšnth legitimacil ni upraviče-no, se ie sklenilo. hjneUske trgovce na-peositi. da Izročtjo zanapjei svojim pođ-rejenim In najetim prekupcem zažeUene legitimadJe. ' I Gosp. Vošnjak M. —Parižlje, se je društvenemu vodstvu za ves trud in pti-zadevanja v povzdigo hmeljarstva v imenu vseh navzočih prav toplo zahvalil: opozoril je na one lepe čaše, ko je i društvo še pošiljalo svoje odbornike na ; kmete. kjer so se prirejevali poučni sho-di. Društveni tajnik je m to odgovori!, da sedaj ni mogoče prirejevati takšnih sho-dov. ker društvo v to svrho nima potrebnih sredstev. V svrho poduka ie druStve, ni tajnik v »Novi Dobi« in »Slov. Oospo-darju« meseca julija Ir. avgusta objavi! dva članka in sicer >-Bodočnost našega hmeljarstva« in »Hmeijski keber«. Razgovor o prireditvi primernt slo-vesnosti v proslavo 40-letnice Hmeljarskega društva se je prepustil društvenemu vodstvu. Vseskozi strogo stvarno plavno sknpščino je g. predsednif:. zahvalivši se vsem navzočim za udeležbo. zakljiičil ob pol 7. uri zvečer. Anton Petriček. Zveza trs. gremiiev in zadrug za Slovenlio ie imela dne 10. tm. v Ljubljani svoj ustanovni občni zbor. Zastopani so bil' razni gremiji in zadruge iz Kranjsk? in Štajerske, kakor tuđi vlada. trs;, in obrtna zbornica, obrtna oblast, zveza in-dustriicev. Zemaliski savez trgovaca i industrijalaca ter mnogo drugih. K zvezi je pristopilo 15 srremiiev in 14 zadrtig. Izrazilo se ie npan.ie. da se bo kmalti posrećilo izčiščenie elementov. ki uničniejo ugled pošteneera trgovca. Odooslala se ie regentu udanostna brzojavka, nakat so se vršile odhorove volitve. Načelnik je sr. Ivan Jelačin ml., prvi podnačelnik g. Fr. Zeball. druei sr. R. Stermecki. tret'i g. Vilko Weixl. Proračun znaša 110,000 kron. vpisnina 2 K in članarina 17 K za osebo. Pravila Zveze so potrjena. Go-vorniki so se Drecei oštro obraćali rroti konzumom. katere vlada preveč nodnira. upaio oa. da bodo isti sami orenehali. ko bo dovoli blaga in konkurenca usnešnei-ša. Rezoluciia zahteva stik z organizne!-iami vse države in ustanovitev osrednie trgovske oreanizaciie 7fi colo državo. Pokvariena koruza. Kakor javja banatska trgovska zbornica, leži v bečke-reškem okra'u okrog 15.0% vagonov po-kvariene koruze. ki se bo porabila za iz-delovanie špirita. Obrtne In tr«tnvske šo|e v Črnlgor?. Trgovinski in nolipdelski minister sta od-reHMa ustanovifev novih obrtnih in tr-govsVih 5o1 v Crniuori. Take 5ole se o-tvoriio v Baru. Podttorici in na Danito-vem eradu. Fna izmed n):h s^ ho pozneje pretvorila v poliedefsko Solo za crnogorske <-vbe. Ce$kl producenti hombaža v AmerJ-kl snuieio oreanlzacl'o. ki bi imela za predmet izvoz bombaža v čehoslovaške tovarne. RAZNE VESTI. Žldfe v Amerikf In — boj za Palestlno. Ćikaški »Glas svobode« po-roča, da so židje v Ćikagu začeli zbirko 1 miljona dolarjev, ki se naj priloži k ponudbi 10 milijonov. kateri fond se bo vporabil v boju, da se Palestina zopet povrne zidom, ki so sedaj brez domovine. Za zbirko baje posebno de-lajo židovska dekleta Obsojeo bolgarskl genertl. Bolgar-ska vojaška oblast je tožiia generala Tantilova, ki je bil zastopnik bolgarske armade v štabu maršala Mackensena, radi poneverjenja in drugih nerednosti. Vojno sodišce v Zofui ie pretekli teden obsodilo Tantilova na 6 let težke ječe. Eksplozija v šlezkem rudniku. Dne 9. tm. se je dogodila, v rovu Kostolongo rudnika pri Rindenburgu v Sleziji strašna eksplozija. Dosedaj so spravili iz rova 28 mrtvih in prepeUali v bolnico 10 ranjenih, med katerimi sta dve ženski že umrli. V rovu še leži 8 ubitih. Naibogatejši madžarski magnat knez Nikola] Esterhazv je umri za kapjo, star 51 let. Posedoval je skupno 750.000 ora-lov zemlje. Politično se ni udejstvoval, ampak je žive! le svojemu gospodarstvu. Samomor. Tajnik ukrajinskega po-slaništva na Dunaju, Mihael Debelevski, izvršil je samomor. ker je poneveril 10 miljonov v tuji valuti. Našli so ga dne 9. tm. mrtvega v sobi hotela, kjer je sta-noval. V smrt na vešala obsoieni so bili 12. tm. v Budimpešti zaradi zarote proti življenju državnega upravnika Horthvja strojni inžener Mauthner. učitelj SIatny, instalater Kodvlek in privatni uradnik Feidmer. Horthy je obsojene pomilostil v dosmrtno ječo. Zadnja poročila. Dementl o Ijudskem glasovanju v črnl gori. Praga, 13. aprila. TukajSnje jugo-slovansko poslaniStvo odločno demen-tira vest, da mirovna konferenca odobrava predlog Ijudskega glasovanja v Crni gori. Nadzorna komisija za ljudsko glasovanje na KoroSkem. Dunaj, 13. aprila. »Telegraaf« po-roča, da so oblasti v Celovcu dobile vest, da odpotuje komisija za nadii-ranie Ijudskega glasovanja dne 24. apr. iz Pariza na Koroško. AmerlSkl čehoslovakl Masarvku. Praga, 13. aprila. ĆehoslovaSko narodno ujedinjenje v Ameriki je poslalo v počast rojstnega dne predsed-niku Masaryku 1 milijon kron, katere naj isti porabi v narodne svrhe. Narodno predstavništvo. Ljubljana, 13. aprila. Podpredsed-nik narodnega predstavništva sklical je sejo narodnega predstavništva na 19. tm. Vsi postanci se vabijo, da se udeleže seje. Položaj v Palestini. Berlin, 13. aprila. »Freiheit« javlja iz Amsterdama: Po poročilih »Titnesa« so bili prijeti kolovodje izgredov v Jeruzalemu. V mestu vlada zopet mir. Pri zadnjih izgredih je bilo ubitih 5 Judov, 11 Mohamedancev, ranjenih pa 5 Judov, 11 Mohamedancev in 2 kri-stjana. San Retno. Lyon, 13. aprila. Lloyd George je odpotoval včeraj v San Remo. Rok za tzpraznitev NemČlji podaljšan. Berlin, 13. aprila. »Vossische Zei-tung« javlja, da je bil Nemčiji rok z« Izpraznitev zasedenega ozemlja podaljšan za en teden. Amerika In Nemčija. Amsterdam, 12. aprila. »Times« javljajo, da je predsed. Wilson prejko-slej odločen, da ne potrdi sklepa, s katerim se določa konec vojnega stanja z Nemčijo. WH«on. Haag, 12. aprila. »Nieuws Courant« javlja iz New Yorka: Govori se, da je predsednik Wilson onemogel. Nejasna porocila iz Bele niše potrjujejo to vest Wilson je ukinil svoje dnevne avto-mobilske vožnje, ter se prihodnjih 10 dni ne srne baviti z važnlmi vprašanji in ne sprejemati ministrov ter mora ostati v postelji. Povratek dr. Rennerja. Rim, 12. aprila. Državni kaneler dr. Renner se je s svojim spremstvom odpeljal nocoj iz Rima. Med potovan-jem na Dunaj se bo mudil po en dan v Firenci in Benetkah. lzmenjava ujetnlkov. Lyon, 13. aprila. Vršijo se poga-janja za repatriacijo 200.000 ruskih vojnih ujetnikov, ki se še nahajajo v Nemčiji in 300—400.000 vojnih ujetnikov osrednjih držav, ki se nahajajo v Sibiriji in Turkestanu. Repatriacija se priine v najkrajšem času. Poljska je že dovolila prost prehod za te vojne ujetnike. Borza. Curih, 13. aprila. Devize: Berlin 10.50, Holandska 216, New Jork 549, London 21.80, Pariz 32. Milan 22.50, Bruselj 34.75, Kodanj 105, Stockholm 121, Kristijanlja 110, Madrid 96 50, Buenos-Aires 240, Praga 925. Zagreb 340, Krakov 230, Budimpešta 2*80, Dunaj 215—295, avstr. žig. krone 2'90 —310. — Dunaj, 13. aprila. Devize: Amster- ' dam vista 7500, Berlin vista 425, Curih vista 3700, Kristijanija vista 4100, Kodanj vista 3875, Stockholm vista 4700, marke 424, leji 335, levi 320, Švicarske note 3375, franeoske note 1150, italijanske note 750, anglefke note 840, dolarji 190, carski rublji 270. — Kurzi v prostem prometu: Zagreb 138—153, Budimpešta, poštna hranil-nica 100—114, figosane note 103-117» Praga 330—350, Varšava in Krakov v poljskih markah 134—146. čehoslova-ške krone (5000) 33S-355, majnSe note 340—360, novi kronsko-dinarski bankovci 575—625. Stnu*. »NOVA DOBA. bttv. 4V Edina slovenska specijalna trgovina z barvami In laki. Agentura in koml-sijsko podjetie. ) Iv. Terlež 0 Celje \ 447 156-10 x Napođni dom Trgovina z lesom In drvmi na drobno in debelo. Kupuje iamski in ostali les po najvišjih dnevnih cenah. , Registrov. kreditna in stavbena zadruga z om. za«. Preiernova ul. 15 v Celju "LASTNIDOM" Sprejema hranilne vloge in j»h obrestuje po 4.^M Ol "V -i .ftiiri od sio ^^* loj «» Llstnlca uredništva: Verače: Ker nam razmere nišo znane in vsebuje dopis težke obdolžitve, za katere nam niste navedli prič. ga ne mo-remo objaviti. Sicer pa: če imate za vse to dokaze, bote dosegli najprei uspeh, če iavite vse pol. oblasti, ki nai zadevo pre-išče in bo gotovo ukrenila, da korupciji in samovolji napravi konec. Sv. Duh v Hal.: Mislim, da je bolje, stvar pustiti in ne dalje mešati, ker si kvečemu še lahko naprtimo kakšuo — tožbo. Kaj drugega! Ste prehlajeni? imate bočine v prsih. vgriu? Ali kašljate? Imate na- hod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Pellerjev pravi Elia-f!uid! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni stekle- nici 36 K. — Zagorski sok zoper kaSelj in prsne bolečine t steklenica 6 K. Slaba hrana Vam je pokvari 'a ie- ladect Pellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 škatljic 18 K. — E*p«n V. Feller, Stubioa dolnja, Elsa- &g St. 356. Hr\'atska. 1590 A 15-9 Saaana kaanja te zamenja za drva pri A. Maloprou, Celje. 549 1 Prodam omaro s predali, veliko omaro z o-gledalom, dve veliki in dve mali omari za obešanje obleke in dve zrcali, mizo, 2 stola, različne predale pripravne za trgovce ali obrtnike, dve stenski uri, 13Oparov modernih in dobro ohranjenih kopit in mnogo desk za prirezovanje ter mnogo drugih stvari po nizki ceni. Ogleda se v Celju na Okopih St. 11, i. nadstropje zraven sodnije. 544 1 Haznonilo preselitue. P. n. občinstvu naznan-___ jam, da se nahaja moja specijalna trgovina:: >z dežnikl od 15. aprila v isti niši na Glav. trgu 16, toda =? vzadaf na = = dvorišču. = Ani Fornara **£™ = Glavni trg ?t. 16 | š,.2O68/2o Razgias. Nove rodbinske in slađkorne Iz-kainice se prično razdeljevati za mesto v četrtek dne 15. aprila 1.1. od 8. do 12. ure. V Cetrtek od Crke A do Č, v petek « « D do P, v soboto « « O do H, v pondeljek « I do K, v torek » « L do M, v sredo » * N do P, v četrtek » » R do š, v petek stranke z ostalimi začetnicama Vsaka stranka se mora osebno priglasiti in dati pojasnila o številu oseb. Stare rodbinske in slađkorne iz-kaznice mora stranka prinesti s seboj. Člani konsuma in »Samopomoči« ne dobijo nobenih izkaznic, ker dobi-vajo živila pri svojih korporacijah. Vsaka stranka mora skrbno paziti na rodbinsko izkaznico, ker se za izgubi ieno ne da nova. Mestni magistrat celjski, 13. IV. 1920. Za vladnega komisarja: Dr. Pohn I. r. Razglas. Dne 17 aprila ob 9. uri dopoldne se vrši licitacija kantine v Kralja Petra vojaSnici pri komandi mesta. 542 1 Komanda mesta Celje. Koiomaz crnilo In kremo za čevlje, mast za usnje, vazelin, pisno crnilo In plavilo 545 1 za perilo dobavlja graška tvornica hetnitnih izdelhov Josip Laber, Gradec, Karlanerstr. 5. — Ustanovlj. I868. za urade, trgovino denarns savode, dru itva Ud. Knjige, f a-■opta«, reklame, oo-nlke ter aploh vse tlakovine izvrauje v Hini opremi in točno muni TISKARNA V CELJU STROSSMAYER. ULICA ST. 3. TELEFON ŠT. 65. Kupim rabljene in nove težke (plato-) vozove, lepe polkrite kočije, če možno z gumi-kolesi, tuđi polkrite vozove za kuči-ranje, polkrite enovprežne kočije in konjsko oprsno opremo. Pomidbe se 520 5—3 ^ naj naslovijo na Ivan fakopič, Zagreb, Ilica 87. THE LEflflHT coMPflitr., p delni&ka družba m :: ZAGREB,:: Dalmatinska ul. št. IO. Poštni predal 6t. 29. Zastopstvo vseh največjih an- gleSkih industrijskih podjetii. 519 3-3 Iv.iaunilftiF VBlctrgoglna, Celje, priporoča špecerijsko blago in vse vrste mineralnih voda na drobno in debelo. Hazpis. Uprava gozdnega veleposestva Otona Steinbeisa v Vitanju nad Celjem proda potom pismenih ponudb Ž1ČHO VZpeHfaČO 6 -tfr-j Rabimo vsako množino LESA hrušovega, črešnjevega, javorjevega, orehovega, bukovega in jelševega in to žaga-nega ali še v celih kosih. Pouudbe na: Edmuuđ Moster i drug. /a^rob. _________„ 464 6-5 Krompir jecmen in oves oddaja iz svojega skladišča v Celju Blagovni oddelek 5482-2 \ Zadružne Zveze y Celju. *MTm-mw%\ se vsaka množina novih ali UllUl rabljenih prtičev(rjuh) za ho-tei. istotaKO se kupi jedala (vilice, nože, žlice) iz kineškega srebra ali Alpaka-Berndorfer-slednje se eventuelno pioti dobri odškodnini in kavciji vzame tuđi na posodo. Prost se pismene ponudbe pod ..Hotelska oprema" na upravništvo lista, kjer je rudi na razpolago naslov reflektanta. 532 2- 2 Uradnih lesne stpobe išče primerne službe. Izveiban kot vodja večjih žag in v prejemanju lesa. V službo vstopi takoj in v vsakem kraju. Ponudbe na upravo lista. 533 2—2 dobro ohranjen otrbški voziček. Ponudbe na uredništvo ..Nove Dobe". 546 2—1 120 kg zdrave koruze Iranko proti franko vagon odđajna postaja v Sloveniji. Ponudbe pod »Z - i mena na Anončni zavod DRAGO Bfc-SELJAK, L]ub\iana. CanVarievo nabr. štev. 5. 537 5-2 Staro zlato in srebro, zlat in srebrn denar, bisere in dragulje kupuje po najvišjih eenah tovarna zlatnine in srebrnine Celje, Gledališka ul. 4. I 459 10-8 Stole, zimnice, razno pohiitvo in tapetniske izdelke ima ■/ ;:;';":... Marija Baumgartner Gosposka ulica 25. Naročita se izvršujejo točno in soirdro ^^jranc Kač naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov. da je sajml njegova soproga. gospa 9mxsm Antonija Kač vd. Autle) danes, dne 13. aprila 1920 ob četrt 8. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti v 48. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke bo v četrtek, 15. aprila ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Glavni trg 7 na mestno pokopališče, kjer se truplo položi v rodbinski grob. Sv. masa zadušnica se bo brala v petek, dne 16. aprila ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi. CELJE, dne 13. aprila 1920. M7 j