PeKDint oavMMMB««
Leto HI., štev. 71	V LfablJaHf, petek dne 24. marca 1922
Posamezna štev. 50 par*2 K
Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . MO S mesečno....... 10 m
za Inozemstvo , . tGO .
Oglasi sa vsak mm višino stolpca (53 mm). 51B mali oglasi do SC mm Stolpca (58 mm) . i »
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko,
Uredništvo:
Miklošičeva eesta št 16/1 Telefon št 72.
Bpravnlštvo:
Pfraernova ali ca tfci. Telefon št 36.
Račun kr. pošt ček. urada SteT. 11.842.
Ljubljana, 23. marca.
Kompromis o volilnem sistemu za oblastne skupščine je gotov. Zakonodajni odbor je danes sprejel v smislu kompromisa revidirani člen 44. zakona o samoupravi, ki je sedaj v celoti predelan in pripravljen za odobritev v plenuinu narodne skupščine po skrajšanem postopku.
Način volitve v bodoče samoupravne zbore (srezko in oblastno skupščino) je od velike važnosti na eni strani za dobro funkcioniranje teh korpora-eij, na drugi strani pa za pritegnitev najširših narodnih slojev k samoupravnemu delu. To delo bo v prvi vrsti gospodarskega značaja; v samoupravnih zborih so bodo predvsem uveljavljale splošne ekonomske in so-cijalne težnje novih upravnih jedinic. S porazom «avtonomistične» ideje, ki je hotela državo obdarovati še s pol ducata parlamenti, smo dobili karpo-raeije, ki bodo manj politizirale, pa zato več delale za dobrobit svojega neposredno interesiranega okoliša, odnosno prebivalstva.
Da mora za volitve v samoupravne »bore veljati princip splošne in enake, proporcionalno volilne pravice, je bilo od vsega početka jasno. Proporc je za te skupščine baš radi njihovega pminentno gospodarskega in socijal-nega značaja važen, ker omogoča, da se uveljavijo razne interesne skupine. S tega stališča je pozdraviti tudi odredbo, da se v oblastno skupščino voli po srezih. Ožji lokalni interesi bodo na ta način lažje dobili svoje zagovornike v skupnem oblastnem zboru. Iz istega razloga bodo mesta z najmanj 5000 prebivalci volila za sebe. Na vsakih 10.000 prebivalcev (in višek od 5000) v srezu odpade po en mandat. Ljubljanska in mariborska oMastna skupščina bodeta torej šteli približno po 60 predstavnikov, izvoljenih po srezih, ki bodo pri nas precej veliki. Naši srezi bodo imeli po 3 do ] 0 oblastnih poslancev.
Dr~<go vprašanje, kako daleč naj gre zastopništvo manjšin, kakšen naj bo torej proporc, je izzvalo nesoglasja, ki so zadnje dni poostrila ves notranjepolitični položaj. Demokrati so se postavili na stališče d' Hontovega sistema, ki se splošno smatra za naj-pravičnejši proporc. Na strani demokratov sta bili tudi obe manjši vladni skupini in cela opozicija. Radikalci, kateri so zagovarjali princip strogega količnika (ki"bi bil morda sprejemljiv, ako bi oblast bila enotno volilno okrožje) in ki so spočetka izgledali ckrajno nepopustljivi, so končno pristali na kompromisno formulo, ki so jo demokrati in tudi SKS ter muslimani sprejeli, opozicija pa odklonila ii politično razumljivega razloga, da r.j njena dolžnost, skrbeti za očuvanje situacije.
Doseženi kompromis je s političnega rrleflišča največje važnosti. Odstranjena je opasnost krize. Sporno vprašanje takozv. moratorija je izgubilo mnogo ua svoji pomembnosti in vsekakor ne bo povzročilo nobene nepremostljive Ležkoče.
Dejstvo, da je prišlo navzlic ostremu nasprotstvu v razmeroma kratkem času do kompromisne rešitve volilnega Mstema za samoupravne sloipščine, ki odpira zakonu o samoupravi vrata plenarne seje parlamenta, dokazuje, da je večina resno odločena, v ustavno določenem roku rešiti glavne organizacijske zakone in da smemo torej računati s tem, da bo do 28. t m. tudi zakon o administrativni razdelitvi države sprejet.
Kompromis o volilnem sistemu za samoupravne jedinice sicer formalno ne tangira vprašanja volilnega sistema za parlament, kj se tudi že nahaja pred zakonodajnim odborom, je pa Krez dvoma prejudicijalnega pomena. Smatrati smemo, da je Trifkovičev sistem strogega količnika, ki ne upošteva kandidatskih list katere količnika niso dobile, propadel in da se bo tudi za parlamentarne volitve uveljavil pravičnejši proporčni sistem. Demokrati tudi tu zagovarjajo d' Hon-tov princip in imajo na svoji strani vso zbornico proti radikalcem.
ODPRAVA VRANGLOVCEV.
Beograd, 23. marca. (Izv.) Danes je finančni odbor ponovno razpravljal o odpravi Vrar.glovcev kot obmejne straže. Prečitan je bil akt finančnega ministrstva, v katerem se generalna direkcija carin protivi odpoklicu Vranglovcev. Finančni odijor je ugovore carinske oprave odk'onil ter je vztrajal pri svojem sklepu, da se Vranglovci kot obmejne straže odpravijo ter nadomeste z domačo finančno straža
Volilni red za oblastne
skupščine
ZAKONODAJNI ODBOR SPREJEL DEMOKRATSKO FORMULACIJO.
Beograd, 23. marca, (Izv.) Ministrski predsednik Pašič jo nazuaiui_ aa-nes Ljubi Davidoviču, da radikali sprejmejo zadnji predlog demokratov, da pridejo po ČL 44. pri volitvah v oblastne skupščine v obzir one liste, ki imajo "A količnika. Nato se je sestal pododbor zakonodajnega odbora, ki je sklenil, da se v slučaju, da nima nobena lista celega količnika, izvrši razdelitev mandatov po d' Hontovem sistemu. Proti so glasovali socijalisti in zemljoradniki. Vprašanje skupščinskega volilnega reda s tem kompromisom ni tangirano.
Beograd, 23. marca. (Izv.) V zakonodajnem odboru je bil danes z dve-tretjinsko večino sprejet člen 44. zakona o oblastni in srezki samoupravi. Proti so glasovali Etbin Kristan (soc. dem.), Gjonovič (rep.) in klerikalci. Člen 44. je bil sprejet po novi redakciji, ki se glasi:
»Rezultat volitev v volilnih edini-cah, v katerih se volita dva ali več članov oblastne skupščine, se določi na ta način: Skupno število glasov se razdeli s številom poslancev, kl pripadajo dotični volilni iedinici. Dobljeno število se vzame za količnik. Liste, ki imajo toliko glasov, da njihovo število ne znaša niti dve tretjini volilnega količnika, se ne vpošte-
vajo pri razdelitvi članov oblastno
skupščine. Z 06talimi listami ali v slučaju, da niti ena lista nima celega količnika, se y >tom računa kakor sledi:
Skupno Število glasov, ki jih je dobila vsaka lista, se deli z eno, dve itd. do največje številke, ki odgovarja številu poslancev, ki se imajo izvoliti v dotični volilni jedinicl. Od vseh količnikov, dobljeni s takšnim deljenjem, se vzame skupno toliko največjih, kolikor je v dotični volilni jedini-či izvoliti članov oblastne skupščine. Vsaki listj pripade toliko mandatov, kolikor je njenih največjih rezultatov. Ako se o priliki tega oddeljevanja zgodi, da so Števila enaka na dveh ali več listah, pa ni toliko mandatov, da bi na vse enake količnike prišel po eden, potem odloči kocka, in sioer; Ako gre za en mandat se kockanja udeležijo vsi enaki količniki, ako pa je več mandatov, se bo za vsakega kockalo posebej. Liste, ki pri kockanju dobijo mandat se nadaljnega kockanja ne udeležijo. Kocke bo vlekel glavni volilni odbor. V volilnih edini-cah. katere volijo samo enega člana oblastne skupščine, je izvoljen oni kandidat ki je dobil največ glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, bo odločevala kocka, kateri kandidat je izvoljen.
Prometna debata v skupščini
MINISTER SAOBRAČAJA O STANJU ŽELEZNIC.
Beograd, 23. marca. (Izv.) Narodna skupščina je imela danes dve seii, ki sta bili obe posvečeni interpelacijam. Na razpravo je prišla po odpravljenih formalnostih najprej interpelacija posl. Deržiča o stanju našega prometa. Govor posL Deržiča je napolnil dopoldansko sejo.
Na popoldanski seji je govoril nato minister saobračaja Stanič, ki je v daljšem ekspozeju povdarjal, da so po vojni v vseh državah prometne krize na dnevnem redu, pri zmagovalcih in premagancih. Pri nas se moramo še posebno ozirati na to, v kako strašnem stanju je sovražnik pustil naše železnice, ki se morajo iz razvalin skoro na novo graditi. Vse proge so bile porušene, predori zamašeni, iz delavnic "odneseni stroji itd. Mi nimamo elementarnih faktorjev, na katerih počiva prometno življenje, nimamo osobja, nimamo premoga.
Velik vzrok današnjega slabega stanja so tudi slabi železniški pragi, katerih število je zelo veliko, ker se v vojni niso pravilno ali se pa sploh niso izmenjavali. Iz investicijskega posojila je dobil minister saobračaja vsoto 100 milijonov za nabava pragov in drugega potrebnega materijala. Naše delavnice nc morejo popraviti niti onega dela lokomotiv in vagonov, ki jih potrebujemo za notranji promet.
Naš promet ie res v krizi, ne more se pa reči, da je katastrofalen. Prva dolžnost prometnega ministra je, da dovede naše sedanje proge v stanje, ki bi odgovarjalo vsem zahtevam rednega prometa. Treba je posvetiti posebno pozornost železniškemu osebju, njegovi strokovni izobrazbi, da se obvaruje dobra tradicija naših železničarjev, ki so v vojni vse svoie moči posvetili izvrševanju službe. V okviru zakona se je treba boriti z vsemi
sredstvi proti anarhiji glede materijalnih razmer železničarjev. Predvsem sta dve stvari, katerima je treba posvetiti pozornost: 1.) da se nabavi železničarjem obleka, 2.) da se za nje zgradijo stanovanja. Železničarjev, ki imajo pravico do obleke, je 18.000. Zato ie predvidenih 36 milijonov dinarjev. Obleka se Je železničarjem že razdelila v novih krajih. Za zgradbo železničarsklh stanovanj je na razpolago vsota 15 milijonov dinarjev.
Nadalje je potrebno, da se izvede izenačenje službe med posameznimi železniškimi direkcijami, da se povsod izvede isti pravilnik za vse panoge železniške službe in železniška pragmatika. Strinia se z interpelantom da se mora generalna direkcija približati sistemu organizacije industrijskega podjetja, ki bi poslovala hitro in poceni.
Ministrov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Za njim je govoril interpelant Deržič, ki je navedel še nekoliko detajlov. Socialist Kopač je zahteval pragmatiko in zboljšanje stanja železničarjev ter je priporočal posebno prometno anketo. Posl. Gostinčar je kritiziral prometne razmere in rekel, da železniški promet ne sme biti odvisen od finančnega ministra, ter tudi priporočal anketo. Posl. Agatanovič je predlagal, da ni treba ankete, ker ni bilo nikakršnih zlorab, ki naj bi jih anketa preiskala, in da naj skupščina preide na dnevni red.
Preds. konstatira, da obstojata 2 predloga: Agatanovičev in DeržiČev. čuje se glas, da ni kvoruma. Nastal je hrup, ki je trajal cele četrt ure. Podpredsednik skupščine Vujičič konstatira, da skupščina res nima kvoruma, nakar je bila seja zaključena ob 20.15 in prihodnja odrejena za jutri ob 16. uri. .
Zanella prosi Jugoslavijo za intervencijo
BRZOJAVNA PROŠNJA MINI STRSKEMU PREDSEDNIKU.
Beograd, 23. marca. (Izv.) Ministrski predsednik g. Pašič je prejel brzojavno prošnjo od bivšega predsednika reške konstiiuante Zanelle, ki se sedaj nahaja v Zagreba. V tej prošnji veli Zanella. da je treba ukreniti vse,
da sc na Reki čim preje pride do miru in reda. V Jugoslaviji se nabaja razen Zanelle še 46 poslancev reške kon-stituante. ki želijo, da »aj se mi in drugi garant} pobrigamo za zavarovanje reške neodvisnosti.
Italijanske čete zasedle Reko
RIMSKA VLADA ZANIKA VSAKO KRIVDO NA REŠKIH DOGODKIH
Milan, 23. marca. (Izv.) Kakor do-znava «Secolo>, je oddelek osmega al-pinskega polka d op pel na Reko, da odstrani iregularne čete iz mesta in da vzpostavi normalno življenje. Av-tonomisti so stavili kot pogoj, da se vrnejo na Reko, odstranitev legijonar-jev z vojaškim svetom vred.
Rim, 23. marca. (Izv.) Agenzia Štefani javlja: Trditev, da sc je puč proti Zanellovi vladi na Reki pripravljal na italijanskih tleh in da so ga izvršili Italjani, ki so prišli po železnici in na oklopnih in tovornih avtomobilih na Reko, je popolnoma brez vsake podlage. Ravnotako je neresnična vest da niso italijanske vojne ladje, zasidrane v reški luki, naredile ničesar, da bi bile preprečile streljanje s tor-pedovke št 89 na vladno palačo in da karabinijerji niso preprečili napada, ampak se celo pridružili vstalem.
Število italijanskih fašistov, ki so se udeležili puča, je zelo majhno. Prihoda onih maloštevilnih fašistov, ki so dospeli na Reko, niso mogle preprečiti niti najstrožje policijske odredbe. Italijanski karabinijerji so popolnoma izvršili svojo nalogo ter so energično vzpostavili javni red. Pri tem je bila ena oseba ubita, nekaj jih je pa ranjenih.
(Priobčujemo ta demanti oficijozne Agenzie Štefani, ker je govoreč dokaz, da vztraja italijanska vlada na svoji neiskrenosti in da so bile lepe besede zunanjega ministra Schanzerja v rimskem parlamentu pač le — besede. Na tak način se Italija pač n« more nadejati, da nastop« kdaj med njo in Jugoslavijo razmerje medsebojnega zaupanja in prijateljskega sosedstva. Ured.)
Otvoritev orient. konference
POZIV GRČIJI IN TURČIJI ZA PREMIRJE. — FRANCOSKO ČASOPISJE PODPIH UJE TURČIJO.
Redukciia v politični upravi Stovenšle
Beograd, 23. marca. (Izv.) Parlar mentarna komisija za redukcijo uradništva je danes razpravljala proračun ministrstva za notranje stvari. Od števila uradnikov v Sloveniji je bilo pri tej priliki redueiranih: V oddelku za notranje stvari od komceptnega osobja 4 vladni tajniki. 4 vladni koncipi-sti in 11 konceptnih praktikantov; od pisarniškega osobja 1 ravnatelj, 10 pristavov, 2 oficijala in 8 kanclistov; od računskega osobja 4 praktikanti; od pomožnega osobja pa 3 oficijanti, 4 oficijantke, 15 pisarniških prakti-1 kantov in 12 pomožnih slug.
Pri policiji so bili reducirani: 1 policijski nadkomisar, 3 policijski komisarji, 3 policijski koncipistj in 2 kon-ceptna praktikanta; od pisarniškega osobja 2 policijska pristava. 2 oficijala in 6 drugih; od policijskih agentov 2 revirna inšpektorja. 10 policijskih agentov: od straže 2 okrajna inšpektorja. 3 revirai inšpektorji in 100. stražnikov.
Vsega skupaj je bilo črtanih 214 uradniških mest. med njimi zopet večina takih, ki danes sploh niso zasedena-
PoSloorivredni savet
Beograd, 23. marca. (Izv.) Minister Pucelj je sklical za 20. marca v Beograd pol;opri vredni savet, ki razpravlja o načrtih zakonov o proučevanju nalezljivih živinskih bolezni, o ureditvi veterinarske službe, o ukrepih za napredek v živinoreji, o poljoprivredni produkciji, o uvozu in izvozu, o prometu, o preskrbi in domači produkciji cepiva za lečenje, o pobijanju nalezljivih bolezni itd. Delo se vrši v več sekcijah. Za predsednika sa-veta je bil izvoljen profesor poljedelske visoke šole v Zagrebu g. Evgen Po-daubskv.
ZAGOTOVITEV GRADBE ŽELEZ-NIŠKEGA INŠPEKTORATA V LJUBL1* NL
Beograd. 23. marca. (Izv.) Finančni odbor je danes povečal kredit za zidanje
železniškega inšpektorata v Ljubljani na 3 miliior.e dinariev.
Pariz, 28. marca. (Izv.) Zunanji ministri Francije, Italije in -Anglije so včeraj imeli svojo prvo ofieielno sejo. Po izdanem komunikeju so sklenili pozvati bnojavsi turško in grško vlado, naj takoj skleneta premirje, da se prepreči nadaljnjo krvolitje. V tej brzojavki so tudi označeni pogoji za premirje, ki pa ne bodo tvorili podlage za mirovna pogajanja. Pogoji za mir, ki jih bodo predlagale zavezn. sile, se bodo še ugotovili.
Posvetovanja zunanjih ministrov, ki jih pariški listi vendarle označujejo kot konferenco glede orienta, čeprav je Po-incare izrecno prosil, naj se opusti ta izraz, so ae danes dopoldne in popoldne nadaljevala. Ministri so predvsem razpravljali o odredbah za varstvo verskih manjšin v orientu. Sporazumeli so se o celi vrsti formul, ki se bodo predložile Turkom in Grkom. Najbrže se bo zveza narodov odločila za izvršitev teh formul. Zunanji ministri so nato razpravlja-
li o armenskem vprašanju. Razprava ee jutri nadaljuje.
V francoskih in italijanskih krogih menijo, da je zelo malo upanja za premirje med Grčije in Turčijo, ker smatra jo za izključeno, da bi Kemali&ti sprejeli včeraj formulirane pogoje.
Delegat angorske vlade Jusuf Kemal bej je zelo poparjen, ker so se sklepi zunanjih ministrov sporočili vrhovnim zavezniškim poveljstvom, ne da bi se naznanili turški delegaciji. Jusuf Kemal bej grozi, da bo iutri odpotoval iz Pariza. On meni, da angorska vlada ne bo sprejela sklepov zunanjih ministrov, ker se ci stavila kot pogoj evakuacija Male Azije po Grkih. «Temps» izraža odkrito v svojem uvodniku upanje, da se Turki ne bodo dali ujeti v nastavljeno past. List svetuje angorski vladi, naj počaka z odgovorom na včerajšnje sklepe, dokler se Jusuf Kemal bej ne povrne da ustno poda svoje poročilo.
Sporazum sned PoMsko in Vilno
Varšava, 23. marca. (Izv.) Pogajanja, ki jih je poljska vlada zopet pričela s strankami deželnega zbora Vilne glede ratifikacije pakta o priklopitvi Vilne k Poljski, so danes dovedla do ugodnega rezultata. Delegati so že podpisali dogovor. Ko bo sprejet tozadevni zakon, bodo člani deželnega zbora Vilne spre--"eti v poljski parlament kot polnovredni poslanci.
Lloyd George
pride v Genovo
London, 23. marca. (Izv.) Član spodnje zbornice je stavil vprašanje, ali bo angleški kabinet z ozirem na to, da se Amerika ne udeleži genovske konference preklical svoj sklep, da bo Anglijo na konferenci osebno zastopal ministrski predsednik. Chambeilain je odgovoril, da se to ne bo zgodilo, ker se je v Cannesu sklenilo, da se ministrski predsedniki posameznih držav če le mogoče osebno udeleže konference, in sicer z ozirom na važnost konference in na vpliv, ki ga ima Llovd George v Angliji. Njegova odsotnost pri konferenci bi pomenila veliko nesrečo, ne samo za Anglijo, ampak za vso Evropo.
JADRANSKA ŽELEZNICA.
Beograd. 23. marca. (Izv.) Iz Tuzle je prispela v Beograd deputaciia, da inte-resira parlament za zgradbo jadranske železnice v smeri Šabac-Bjelina-Tuzla-Lukanac-dolina Krvaja-Zavidovič-Saraje-vo-Mostar-Kleč. Od Mostara bi odgradek proge vodil na Split. Deputacija je predložila vsem člarom parlamenta obširen tiskan memorandum, v katerem razlaga vse ekonomske, prometne, strategične in druce razloge za to proso.
PREDSEDNIK DEMOKRATSKE STRANKE G.DAVinoVlC V SLO VENIJI.
Beograd, 23. marca. (Izv.) Predsednik demokratskega kluba g. Davidovič namerava po Veliki noči priti v Zagreb in Ljubljano oziroma v Slovenijo, da se sestane z demokratskimi organizacijami. Na Veliko nedeljo se udeleži javnega shoda Demokratske stranke v Varaždinu. V Zagrebu ostane g. Davidovič več dni ter pride v Ljubljano sredi tedna po Veliki noči. G. Davidovič ne želi velikih shodov, pač pa da se spozna z voditelji in zaupnik! demokratskih organizacij in da sc pouči o naših razmerah ter bo v to svrho posetil razne kraje ljubljanskega in mariborskega okrožja.
PRIPRAVA ZA OBČINSKE VOLIT-VE V BOSNI IN HERCEGOVINI.
Sarajevo, 23. marca. (Izv.) Pokrajinska uprava je dobila od ministrstva notranjih zadev naročilo, da pripravi vse potrebno za skorajšnjo izvedbo občinskih volitev v Bosni in Hercegovini. Vršile sc bodo po novem zakonu za občinske volitve v Sloveniji. Tukajšnji listi dvomijo, da se bodo te volitve mogle vršiti pTed jesenjo.
KAZNOVANA BANKA.
Beograd, 23. marca. (Izv.) Filijala ljubljanske Zadružne banke v Velikem Bečkereku je bila od generalnega inšpektorata iinančnega ministrstva kaznovana z globo 50.000 Din, ker ni postopala po pravilniku o prometu z devizami in valutami in ni ponudila Narodni banki eno tretjine kupljenih deviz.
ZLATA AMERIKA.
London, 23. marca. (Izv.) Novi ameriški zakladnl direktor je včeraj nastopil svoje mesto in izjavil, da se nahaja tre-notno ena tretjina zlatega zaklada sveta v rokah Zedinjenih držav; vrednost tega zlata se ceni na 0 milijard dolarjev.
Razvaline Reke
in faifzem
Pod tem naslovom je objavil Avgust Gauvain dne 19. marca v »Jour-lial des dčbats* članek, ki se glasi:
»V sredo so arditi zasedli občinsko hišo na Reki >a izobesili svojo črno zastavo, ki pomeni smrt. To dejstvo •e dober simbol položaja »kraljice Kvarnerja*, Reke. ki je danes skoro mrtvo mesto. Pristanišče je prazno, prodajalne zaprte, železnice ne dovaža-jo niti potnikov niti blago. Beda in V-apuščenost vladata na Reki, katero pa je izpremenila strast italijanskega ir/iperijalizma v razvaline.
Factov kabinet se sedaj posvetuje o nevarnosti položaja. V svojih izva-■ i n jih v zbornici je novi predsednik Vlade energično naglasil potrebo, napraviti konec reškim homatijam, _ ki iako zelo kompromitirajo odnosaje med Italijo in Jugoslavijo. Poudarjal je, da pretirano italijanstvo ne sme več kvarno vplivati na odnosaje z drugimi uarudi in da namerava njegova vlada vzpostaviti z državo SHS dobro prijateljsko sosedstvo in koristna trgovske odnošaje.
Pokazal je tudi voljo izvršiti določbe rapallske pogodbo, da bi mogla potem Italija koristno sodelovati na gospodarskem polju obenem z nasledit ven im i državami bivše avstro-ogrske monarhije. Tudi zunanji minister Schanzer je potrdil in poudaril te iz-,i,v9 De Facta. ki je resno obsodil fa-bistovslšo invazijo, ki IcrSi gotove pogodbe in vmešavanje ljudi, «ki si laste tuoč vlade in ukrepajo o usodi Reke za hrbtom njenih pravih, legitimnih zastopnikov.*
Zunanji minister nove vlade je torej našel sedaj toliko poguma, da je zalu-."al fašistom v obraz besede: »Dele
teh
fašistom v obraz besede: »Delo ljudi je naperjeno proti miru. proti Italiji in njenemu mednarodnemu prestižu.* In res nobena dežela nima toliko trpeti od ekstravagantnosti im-porijalistov, kakor ravno Italija. Ti imperijalisti hočejo na vsak način najino poitalijančiti Reko. Žalostno^ in smešno je obenem, če groze fašisti Francozom, ki pravilno označujejo tako politiko kot za Italijo pogubno. Če bi bili Francozi res italijanofobi, bi gotovo ne svarili Italijo, naj se ne ui o vraž i na ta način pri svojih sosedih na vzhoda, ampak bi tiho prekrižali roke in bi čakali, kakšno škodo bo povzročil državi imperializem
Fašizem je sicer služil notranjim interesom države, dokler je bil v prvi vrsti naperjen proti komunistom in revoluciji. Toda fašizem je postal na enkrat enfant terrible državi in zakonitosti reda, na zunaj pa večni sejalec razburjenj in konfliktov. Zadnji primer tvori irrcdentistična proklama-cija »mladih Tešincev* v »Popolo d' Italia*, ki zahtevajo, naj se Italijani osvobode tudi izpod švicarskega jarma. Vsem takim budalostim pravijo fašisti »italijanstvo*. ludi ta prokla-macija bo še dovedla do incidentov. Zatorej je neobhodno potrebno, da se zatre pišče zla že v jajcu, katerega vale arditi.*
Bogve, bo Ii ta poštena in odkrita beseda uglednega francoskega publicista našla kje v Italiji odprta ušesa.
Anketa o pravilniku k zakonu
© pobijanj drafgirsle
Ljubljana, 23. marca.
Danes se je vršilo v knjižnici pokrajinske uprave v Ljubljani posvetovanje, ki ga je sklical oddelek za socialno politiko, da zasliši mnenje interesentov o pravilniku, ki ga hoče izdati ministrstvo za socialno politiko fc zakonu o pobijanju draginje. Posvetovanja, ki se je vr-;iio pod predsedstvom oddelnega šefa Ribnikarja so se udeležili pole^ funkcijonarjev pokr. uprave zastopniki: sodne uprave, Trgovsko-obrtne in Delavske zbornice, oddelka za trgovino in industrijo, oddelka za kmetijstvo, mestnega magistrata in organizacije zasebnih nameščencev.
Vsi govorniki so poudarjali, da zakon c> pobijanju draginje ne doseza svojega namena. G. J e 1 a č i n je v imenu trgov-
cev zastopal staflSČe, da naj se a »kon sploh ukine. Drugi «o poudarjali potrebo. da se zakon bolj pametno in smotre-no izva>a. Postopanje ljubljanske poučuje, ki je oborožena delala pred kratkim pri branjevcih in trgovcih zaradi označbe cen pogon, se je označilo kot protizakonito. Vsestransko se je priznalo, da se s takimi odredbami draginje ne odpravlja. Mesto, da se preganja male ljudi, naj bi se raje gledalo na venžnike, zlasti one, ki trgujejo na debelo brez tirni« brez koncesije in s tem poganjajo cene kvišku. Tajnik Trg. obrtne zborm-ce g. Mohorič je poudarjal, da leži glavni vzrok draginje v slabem prometu ter v padajoči valuti. Tu treba zastaviti delo proti draginji. Tajnik Delavske zbor-nice dr. Likar je mnenja, da bi trebalo predvsem fiksirati potrebo živil nato pa izvesti z vso strogostjo rekvizicijo moke in živine. Vladni svetnik Steska poki sniu je poedine točke zakona iz pravnega "o-ledišča. Za definicijo predmetov, ki spadajo pod zakon, odnosno v luksuz ter za primernost njihovih cen naj bi se pri pokrajinski, ali oblastni upravi osnovala posebna presojevalnica. G. Jelacin me-ni, da se z eksperimenti na polju pobijanja draginje, draginja ni prav nič zmanjšala. Zakon o pobijanju draginje dokazuje, da so zanj bili merodajm ag-rarno-politifini oziri, ker se producentu dovoljuje popolno svobodno razpolaganje s produkti, dočim se reelni trgovini to preprečuje. Govornik slika težak položaj reelne trgovine z ozirom na valu-tarne, prometne in davčne težkoce. G. Rupnik tudi ne hvali zakona o pobijanju draginje, zlasti, ker onemogočuje zasledovanje prekupcev, ki odvažajo blago iz naših trgov v Italijo.
Posvetovanje se je zaključilo s sklepom, da bodo interesenti do pondeljna pismeno podali pokr. upravi svoje predloge k pravilniku.
,_.	cKrtlBk.T Hajduk ▼ Franciji J. X. 3. je 4ovo- nov sindikat, ki bi nadvlada! grupe w
19. t m. »tlečemu	8Semu klubu »Hajduk., da sme govcev in industrijalcev,
oblastva v Cm goa se boj« ^ * X? tekem v Franciji in sicer ! Očividno te priprave še niso bile do-vstaje. Na vojaSko	lev/klubom A. C. Cannea.	Ivršene, zato je upravni odbor banke že
HaSk v Splitu. Končnoveljavno je i razglašeni občni zbor preklicaL Grupi -___ J- :____ ...rrehslrt	dnfl	in indiistrijllcev &C ie uprla
Politične IjeIežIib
»CUI^U«	" "/—"V	-	*	j
klicani Črnogorci so se uprli. V celi Črni gori se širi protisrbsko gibanje, akcija za neodvisnost dežele se energično širi. Mnoge pristaše starega režima, zlasti mnoge oficirje in politike, je vlada dala vreči ▼	0(1 irno:
gorskih vojaških obvezancev je nad 1)0 o«lstotkov pobegnilo v gore.* — »Na Balkanu se pač vedno kaj kuha:*
Po svetu
—	Karlisti za Karla. Dunajski angleški poslanik je zavrni! prošnjo madžarskih monarhistov Hojnigga, Grundeman-na in Padaj avnlka, ki so ga prosili, naj predloži neko monarhistično spomenico, kl nastopa za pomoč Karlu, angleškemu kraljevskemu paru. Hoynigg je imel na dunajskem velesejmu razstavljene izdelke svoje tekstilne obrti, ki so očitovali pretežno črnožolte barve. Ker so obiskovalci godrnjali, je vodstvo semnja dalo dotične izdelke odstraniti iz razstave.
—	Ljenin zbolel. Moskovska vlada je naprosila dunajskega specialista za srčne bolezni drja. Klempererja naj pride v Moskvo, kjer bo zdravil Ljenina, ki je resno obolel za srčno hibo.
—	Araerikanski list v Berlinu. V soboto je v Berlinu prvikrat izšel novi list »Daily Herald«, ki namerava informirati Amerikance, ki potujejo v Evropo. Uredniki lista so Amerikand.
Prosveta
ljubljansko gledališče.
Drama.
Petek, 24. marca: »Marlša*. E. Sobota, 25. marca: »Anatol*. Izv. Nedelja, 26. marca: »Hamlet*. Izv. Pondeljek, 27. marca »Anatol*. B. Torek. 28. marca: Zaprto.
določeno, da igra zagrebški »Hašk* dne 6. in 7. maja s splitskim klubom »Hajduk* v Splitu.
KOALICIJSKA KOMEDIJA V
MESTNEM DOMU.
Demagogija, ki jo žc dalje časa uganjajo razni neodgovorni elementi, ki jim je alfa in ornega vsega njihovega delovanja zabavljanje čez demokrate, je doživela na včcraišueai shodu v ljubljanskem Mestnem acmu prave orgije. Tako škamiaK-inega shoda menda še ni videla Ljubljana. Zuotovaiije je bilo sicer strogo stanovsko-železnlčarsko, vendar pa so imeli na »zabavi* ogromno večino ne
-f Klerikalna morala. Na zadnji
seii občinskega sveta ljubljanskega je bila predlagana priklopitev nekaterih bližnjih okrajev k ljubljanski mestni občini. Koalirana večina je na predlog občin. svet. dr. Stanovnik in Krem-žaria (SLS) sklenila, da načelno nima ničesar proti povečanju mesta, vendar se morajo poprej izjaviti občani prizadetih občin po plebiscitu, če so s tem zadovoljni, in ne po od vlade imenovanih gerentih. To stalisče je pravilno. V naslednjem hočemo le dokazati. da klerikalna gospoda m dosledna. Leta 1912. so klerikalci v občini Spodnja Šiška pri volitvah popolnoma propadli in občina je prešla v napredne roke. To pa ni bilo po godu petim klerikalnim občanom v Siski, vsled česar so se oblekli v črno. dali na glave pino ter šli k takratnemu nekronanemu kralju Kranjske « Šusteršiču. In z-rodilo se je, da je pet klerikalnih prebivalcev doseglo, da se je Spodnja Šiška priklonila Ljubljani kljub plebiscitu prebivalstva, ki je biio proti priklopitvi. O tem bo vedel tudi g Orehek, ki sedi v koaliram vo-čini občinskega sveta in je sedaj glasoval za plebiscit, takrat pa bil v de-putaciji pri šusteršiču ter zahteval, da se Spodnja Šiška priklopi Ljubljani kljub protestu celokupnega prebivalstva. No, pa takrat se je slo se.ja nekaj druzega. Mandat dr. šusteršiča se je v ljubljanski okolici, kje- je kandidiral. opasno majal. Treba je bilo izločiti' tisoč s podnje šišenskih proti-klerikalnih volilcev in tako zasigurati dr. šusteršiču mandat. To je bil poglavitni vzrok, da je deželni zbor s kl -•-kalno takratno večino priklopil Spodnjo Šiško Ljubljani.
+ Večne senzacije. Naveličali smo se že teh večnih ponatisov iz domace-<ra časopisja. Italijanski listi vedo od časa do časa povedati, kako strasna je srbska grozovlada nad ubogimi Hrvati in Slovenci. »Piccolo* se sklicuje] na »Avtonomista*, »Era nuova* na »Slovenca*. »Popolo di Tneste* na »Hrvata*, »Vedetta d' Italia* na »Balkan*. Včasih si tudi zamenjajo te vire, polne čistega domoljubja, domovinske ljubezni in vzorne čistosti. Od časa do Časa pa brizgne oficijelna italijanska ali črnogorska ali katerakoli druga organizacija v svet svoj strup. »Popolo d' Italia* je tako zopet javil dne
Opera.
Petek, 24. marca: »Luiza* (začetek ob
polu 8.). C. Sobota, 25. marca: »Rigoletto*. Izv. Nedelja, 26. marca: »Luiza* (začetek ob
polu 8.). Izv. Ponedeljek. 27. marca: Zaprto. Torek, 28. marca: »Madame Butterfly». A.
trgovcev in industrijalcev se je uprla ter je vztrajala na tem, da se občni zbor mora vršiti Ministrstvo trgovine se je postavilo na stališče, da je preklic občnega zbora veljaven.
Grupa trgovcev in industrijalcev je včeraj navzlic preklicu poskušala prirediti občni zbor, sklicujoč se na dejstvo, da je v njenih rokah velika večina akcij. Ker so bili bančni prostori zaprti in je poskus, prirediti občni zbor na dvorišču banke ostal vsled intervencije od upravnega odbora banke menda v zaščito pozvane policije brezuspešen, so delničarji nove večine odšli v progtore družbe »Sava* ter so tam priredili občni zbor. so imeli na »zaoavi* ogromno vecuiu »c-,na katerem je bil izvoljen za predsedni-železničarjt, pristaši vseh strank. Dvora-i ka g. Viktor Meden. Dogodki pred hi*, na e bi a nabito polna radovednežev. Eskomptne banke so izzvali veliko po Vedno znova so prihajale in odhajale jzomost publike ter živahne komentarje, množice, da vidijo veliki pustni »špas* j javnost je predvsem interesirana, da. v postnem času. Mnogo je bik) ziasti ko- j s; j0 na cistern o korektnosti postopanj.! munistov.	' naših oblasti. Formalnopravno ni dvoma-
Zborovanje je sklical vodja klerikalnih ^
ima upravni svet pravico preklica, i železničarjev, strokovni tajnik »Promet- že razSia5eni občni zbor. Važno pa je, ne zveze*, g. Beltram in priznati mora- j ^ ^ bil preklic pravilen, to je sklenjen mo, da je svoje koalicijske tovariše po-1 v pravilno sklicani seji in s potrebno tegnil naravnost mojstrsko. Z brezprimer- j vegjno. Tu treba jasnosti v interesu dr-r.o krščansko-boljševiško demagogijo je	uprave.
vzbujal naravnost živinske instinkte v p o vprašanje se tiče nameravanega navzoči masi, ki mu je nato celo — plo- e5anja kapitala. Je-li imel upravni od skala. Priznavamo pa odkrito, da je bi- res neomfijPno pravico, da po svoji lo na shodu mnogo železničarjev, ki so ^ . dodeli 10 mu;jonov novih del-se sramovali, da so sploh prišli na zbo- ^ komur ho5<?? g pozitivnim odgovo-rovanje, ki so je razni govorniki, raču- : ^ morda rft5ena formalnopravna najoč z nerazsodnostjo poslusalcev, sku-	Kadeve gotovo pa ne moralična.
šali izrabiti v svoje politične strankarske j ^ora,i6no vpraSmje je problem gospo-
namene.	.. ; fjnrskih organizacij predvsem pa denar-
G. Beltram, ki je bil vržen iz koalicij- '^ iayod°v gploh. Tkzv. sindikati ki skega železničarskega odbora je vehe- ^ redko razpola;rajo z večino delnic, so mentno napadel svoje bivše narodno-so-, yadj neomefe„i gospodarji delniških cijalistične in socijalno demokratske to-	^ ve&ns akcij običajno po
variše v koalicijskem odboru, češ da je ' na ctn in gt0 gkupin. Proti bil on edini poštenjak v odboru.vsiosUh raz0 J ^ M te ra7b}te akcije zdruii-pa hlapci kapitalizma*, ki izdajalo že- opa- , eo5podarje 6e sindikati na-lezničarske interese. Zahteval ^ iavno M'•JJ^JJ^ način, da ima-pojasnila o svoji krivdi in razsodbe, na- vadno za feg	pravico
vzočih, kateri se uklone brezpogo.no.	J®.^. .,apit,la. katerega delnice raz-
0 njegovem postopanju se^ razvda	Pov^nja ap °da imM10 pri
dolgotrajna in silno mučna debata. Go-	dehjo, mea ) fe^ ^ tega ^
voruo je nešteto »govornikov,, k,	sistema,. Vse se izvrfi
povedali ničesar.	. na:korektnejšl pravni formi in je ven-
Spremljalo jih je vpitje, terjan e ta r najkormn , p ^^ Depraviln0
iHasanaginica* — opera. Zagrebški
listi poročajo, da je hrvatski skladatelj Lujo Šafranek napisal na Ogrizovičevo libreto »Hasanaginica* opero, za ene uprizoritev se je narodno gledališče že
pogodilo z njim.
Zbrana dela eselista Matoša bo izda! brat pokojnega esteta, kakor poročajo zagrebški listi, s pomočjo subvencije poverjeništva za prosveto. Prvi zvezek je že v tisku.
Francoščina na naših univerzah. Minister Svetozar Pribičevič, je izdal vsem rektoratom v državi nalog, da dovolijo lektorjem francoskega jezika držanje kolokvijev. Vrhu tega dobe tudi doklade ukaznih uradnikov.
Kongres slovanskih književnikov se vrši, kakor poroča praška »Tribuna* v Varšavi, kamor ga skliče v maju poljsko društvo prijateljev literature.
SGI*g1S1U Mstniii
Sokolska Akademija v proslavo šest-desetletnlce Sokolstva se vrši v soboto dne 25. marca ob 8. uri zvečer v telovadnici Narodnega doma. Po akademiji sokolski družabni večer. Vabimo vse brate In sestre kakor tudi vse prijatelje Sokolstva, da se proslave 601etnlce kakor tudi zabavnega večera udeleže v clm največjem številu!
Šport
opicillljcuv/ J.l. J- • r"'"' --- - .....
psovanje na najostudnejše načine. Nikdo si ni upal povedati, kakega političnega mišljenja je pravzaprav. In tako se Je zgodilo, da so klerikalci zmerjali klerikalca, nar. socijalisti svojega tovariša, socijalni demokrati svojega. Tekom večera je nastopilo čez 30 .govornikov*! Največ zanimanja je vzbudil poleg Bel-trama morda g. NachtigaJ,, znani želez-ničarski vodja iz Maribora, ki je v svojem temperamentnem govoru oklal poleg g. Bcltrama tudi njegovega šeia dr. Korošca. Seveda pa tudi g. Rupniku ni pri-zanesel. Kljub temu pa, da so ljudje burno pritrjevali njegovim napadom na škodljivi jezuitski klerikalizem, se je g. Bel-tramu v splošni zmešnjavi pri zaključku posrečilo, da je s pomočjo svojih pobožnih tretjerednic, železničarskih Uskokov in Iclerikalne omladinske garde prodrl z resolucijo, v kateri izreka sam sebi zaupnico. Seveda večina zborovalcev pri tem ni glasovala.
Zborovanje je trajalo do 11. ponoči. Bilo je žalostna slika politične nezavednosti in popolne nerazsodnosti na vseh straneh, sramota ne le za prireditelje, ampak za celo Ljubljano.
v najhUlcam^J™ F'" — ----
dar z moraličnega stališča nepravdno ter krivično. V danem slučaju se pa od strani taktične majoritete delničarjev oporeka tudi formalnopravna pravilnost pošto panja dosedanjega upravnega sveta hs
komptne banke.	.
Kakor čujemo. je po narodu mum>fcra za trgovino prispel včeraj v Ljubljano načelnik oddelka za kreditne zadeve dr. Radosavljevič, da preišče vso afero.
Ljubljana ima torej Brečno svoj velika bančni škandal
Nogometna tekma. V soboto dne 25. marca se vrši na prostoru S. K. Ilirije nogometna tekma med Athletiksportklubom Celje in S. K. »Primorje* Ljubljana. Pri-četek ob pol 4. ure.
Seja gospodarskega odbora za upravo igrišča S. S. K. Šparte se vrši danes dne 24. marca ob 8. uri zvečer v restavraciji »Novi svet*. Odborniki S. S. K. Sparte se naprošajo zanesljive udeležbe. — Predsednikov namestnik.
BOJ ZA BANKO.
Iz raznih »Poslanih* v ljubljanskih dnevnikih je tudi širši javnosti znan boj, ki se bije zadnje dni za Slovensko es-komptno banko. To banko je dosedaj obvladoval sindikat, sestoječ iz tkzv. Polakove grupe in zagiebžke Hrvatske eskomptne banke. V upravnem svetu so bili tudi nekateri ljubljanski trgovci. Grupa trgovcev in industrijalcev je v zadnjem času odkupila od Hrvatske eskomptne banke delnice ter tako dobila večino akcij (27.000 od 40.000) v svoje roke. Občni zbor banko je bil napovedan za včeraj dne 23. marca. Polakova grupa je potom upravnega sveta se poslu-žila pravice, ki ji >e bila (kakor trdi) dana na lanskem obč. zboru ter je sklenila izdati še za 10 milijonov akcij, katere je ponujala raznim denarnim zavodom nadejajoč se, da z njimi napravi
ZAGREBŠKA BANKA OGOLJUFANA ZA 750.000 K.
V Trstu je bil te dni aretiran neki Milan Boljak, ki je osleparil neko zagreo-ško banko za 750.000 K. »L' Era Nuova* poroča o dogodku sledeče: Dne 15. februarja se je zglasil pri blagajni neke zagrebške banke neki Milan Boljak. Izjavil 'e, da je slučajno brez denarja, ni prosil, da se mu izplača 750.000 K. čes da ima pri splitski podružnici banke položeno svojo glavnico v znesku 3 tniu-ione kron. Uradnik se je takoj1 telefo-nično informiral o Istlnitosti Boljako-vih navedb. Na vprašanje, ali Boija.-.a poznajo, je odgovorila splitska podružnica pritrdilno. V tem trenotku je bi a telefonska zveza nenadoma pretrgana. Uradnik je prosil potem Boljaka, kije brezskrbno pušil cigareto, še za nekatere informacije in mu je končno v resnici izplačal zahtevano vstoto. Ko je pozneje centrala v Zagrebu obvestila svojo podružnico v Splitu o izplači.u 73« tisoč K na račun pologa Milana Boljaka, se ie izkazalo, da gre za goljufijo. Krivda leži na prekinjenju telefonske zveze. Ravnatelj splitske podružnice je rekd, da pozna Boljaka, a ie zakliučil z besedami: »Nc dajte mu nič, Boljak je znan zločinec in slepar.* Teh besed pa zagrebški uradnik ni več slišal Zagrebška Policija ie izdala takoj tiralico za Bo-ijakom, ki ie bil začetkom marca aie-t ran v Trstu, a se mu je še tisto noc posrečilo pobegniti. Sedai ie bil ponovno aretiran v neki javni hiši v Trstu.
„Luiza"
(K današnji premieri v ljubljanski operi.)
Mlado francosko glasbo so nam dali štirje možje: Cčsar Franck, Vincent d' lndy, Gustave Charpentier in Claude De-fcussy. Cesarja Francka, očeta te nove smeri so odkrili šele te dni, dočim so ga 'svojih trideset let dosledno ignorirali Sedaj je naenkrat prišel v Parizu v modo in na dveh operah se hkrati daje njegovo mistično opero »Blaženstvo*. " Gustave Charpentier je bil rojen dne 15. junija 1860. v Dieuzu na Lotarin-<kem. Učil se je med drugim tudi pri skladatelju Massenetu v Parizu in je za-siovel kot skladatelj, ko si je za neko kantato za zbor in orkester prislužil ta-kozvano rimsko nagrado. V svojih Poe-mes chantčes* in »Fleurs du Mal* je vlagal godbo z Bandelairjcvim in Ver-laisovim tekstom. Znana ie nadalje tudi niegova fantastična sinfonija »Impressi-ons de Italie*. V svoji sinfoničn pesn tv, ,La vie de Poete* in v simfonični drami «Le fleurs du Mal* se že znatno prM-
žuie čisti čutnosti.impresionizma kate-
rega je potem uveljavil Debussy. Zložil je še več kantat z orkestrom, orkestralnih suit itd., kot komponist oper pa je zaslovel šele, ko je »Opera Comique* v Parizu dne 2. februarja 1900. pod vodstvom Carrčja prvič uprizorila njegovo »Luizo*, katero imenuje skladateli »Roman musical en quatre aetes et cmq ta-bleause* in h kateri je zložil tudi tekst sam. Mauclaire označuje v svoji »Histoire de la musicjue contemporaine* stil Luize kot estetični naturalizem, in pusti odprto vprašanje, ali je bil Carpentier wagnert janec ali pa nasprotnik velikega Nemca Gotovo je, da je nastala »Luiza, v času, ko se je francoska glasba v devetdesetih letih preteklega stoletja pod posrednim vplivom Brumeaua začela nap-bati k VVagneriu. Lahko pa rečemo, da se glasba »Luize* giblje pretežno v smeri katero je novi glasbi začrtal Franck, in da kaže mnogo spontanosti in čutnosti Debussyjevega impresionističnega
slikanja.	^
Opera je izborno instrumentirana; vse finese, kar jih zmore orkestralna kom-binaciia. so nagromadene v niei
Dramatično dejanje Luize je sOm bogato. Luiza je neke vrste simbo dekllčje neizkušene mladosti pesnik Juhen pa simbol tistega vročega zape nvega, dal-njega, o čemer sanjajo mladi ljudje, dokler niso videli sveta, simbol velikomest-nega, pisanega, pijanega sveta. Luizo se-ve premoti ta pisani, pijani svet v katerega jo vleče iz idilične zapusčenosti njene podstrešne sobice bohera Juhen, ki jo Iztrga staršem in jo vrže naravnost v sredo »pijanega* vrveža Pariza.
Luiza je ena izmed najbolj reprezentativnih modernih oper in je doživela samo v Parizu v prvem letu svojih sto-petdeset predstav. Iz Pariza se je: bliskovito razširila po Evropi in leta 1919. so jo uprizorili tudi že v Zagrebu. Pri nas bo pela naslovno vlogo Luize gna. Ziko-va, vlogo Jullena Sovilski, Ltnzlrte starše Romanovski in šterkova. Vlogo šivrj, Lulzinih tovarišic, kl pojo v drugi sliki drugega dejanja v znanem, krasnem zboru, bodo imele: Levandovska, Kahnova Kalouskova in Koreninova. Noctambula poje Kovač, chiffonierja pa Zupan. Vsega skupaj nastani v «Luia» okrog 36 soli-
stov. Opero dirigira v petek ob pol osmi uri zvečer ravnatelj Rukavina, ki je uvežbal tudi igralski part Opera, ki ima sicer precej sentimentalnega diha, se bo našemu občinstvu gotovo takoj priljubila, tudi tistemu delu, ki ne Iiubi sentimentalne glasbe, zakaj Charpentierjeva glasba ni nikoli osladna, ampak vedno originalna ta okspresivna ter francosko raiinirana.
Mimogrede
Oženjen sem, in zato prav nič interesan-ten Tudi mi trebuh že dela nekoliko na-potja, kadar se obuvam, pa lasje so nekaj bolj redki ko pred desetimi leti.
Izkratka: Na tisti meji sem, ko začneš misliti o življenju in se pomiriš s tem, aa Je večina nad spuhtela v nič.
ali pa. ko se zaveš, da si proklet ti m tvoja okolica v tretje in četi to koleno m da bi bilo bolje, da so ti privezali ob rojstvu mlinski kamen na vrat ta te vrgn
v vodo...	. . i
Na meji, ko pogledaš za sebe m se
zcroziš nad zamuienimi prilikami, ah ko!
pogledaš pred sebe in se zgroziš nad praznoto. Zbogom, mladost!	, ,
Tako hodiš po ulici, z doma v urad obratno, kamorkoli, sai ie v« t^no In srečaš dekle. Ali je črnooka ali rjav-
ka, ali blondinka,	. , , -
tžko je. kakor da si pogledal sotačm ža-rek Zamiglja pred seboj n se b nasmeje, na Vidiš, da ie njen pogled prav taksen, kakor je bil nekoč tvoj. Vesei neumen, zlat, zateleban tja nekam naprej v lepo bodočnost, zanešen in verujoč, poln smeha ln abotnega niča. Okrog tega pogleda pa še okvir, kakor ga je bog podaril Evi, tik predno se Je dala zapeljati. Sai je je~-
va čakala.
Metuljčkov že zdavnaj več ne loviš, samo pogledaš še za njim, kadar sfrfra okro;; stebelca. Tudi ta dekletov pogled sprej-meš, kakor nepričakovan dar ali kakor loterijski dobitek, kakor žarek, ki je na te posijal med oblaki. - ta vsakdanja tvoja pot ie za nekaj časa bolj svitla. Dokler ne prideš domov, misliš s toploto
nanj.	, . ,. . _- _„
Hvala ti. deklica, za pogled, ki si mi ga
dala nevede, mimogrede.
*	Zaradi praznika bo Imela prilogo že sobotna številka «Jntra» In ne kakor običajno nedeljska, ki bo izšla potem v normalnem dnevnem obsegu.
*	Ljuba Davidovič, predsednik Demokratske stranke, poseti o Veliki noči Zagreb, kjer ostane 2—3 dni, nar kar se poda v Ljubljano.
*	Zakon o narodnih šolah. »Narodna prosveta* je prevzela nalogo, da objavi ves načrt zakona o narodnih | šolah tako- kakor je bil definitivno redigiran v glavnem prosvetnem
•rvetu.	_
*	Za zboljšanje poštnega prometa.
V ministrstvu pošte in brzojava se je sklenilo, da se ustanovi v Beogradu osem poštnih filijalk. V to svrho se naroča premestijive lesene zgradbe^ posebna komisija se bavi s potrebnimi" iikrepi v svrho izboljšanja poštnega prometa. Strokoven inženjer je odpotoval v Nemčijo, da nabavi potrebni poštno - brzojavni materija!. Ako bodo dovoljeni v to svrho določeni krediti, je upati, da se bo naš poštni promet v kratkem znatno izboljšal.
*	Odbor za pomoč gladnim v Rusiji. Pod tem imenom se je konstituiral v Zagrebu pod pokroviteljstvom nadškofa dr. Ante Bauerja odbor, ki si je zastavil nalogo, da tudi naši državljani doprinesejo svoj oboi za ublažitev katastrofalnega gladu v Rusiji. Odbor je izdal propagandistično brošuro »Rusija umire od gladi*. V odboru se nahajajo gospodje in gospe iz vsoh slojev naroda brez razlike na politično prepričanje. Te dni bo izšel proglas, ki poziva naš narod, da se zavzame za to humanitarno akcija
*	Imenovanja v davčni službi Finančni minister je imenoval: davčnega oficia-ia v Ptuju Mihaela Kernerja za davčnega oficiala v Benkovcu, davčnega upravitelja v Gornji Radgoni Lovrenca Kuharifia za upravitelja v Mariboru, Franca Lorberja pa za davčnega asistenta v Gornji Radgoni, nadalje Martina Ferenčaka za asistenta v Mariboru, Slavka Devetaka za prak-f ikanta v Ribnici, Antona P r u d i č a za oficiala okrajne oblasti v Kočevju. Davčni nadupravitelj Josip Vardjan je ■topil v stalni pokoj.
*	Jugoslovansko akademsko društvo v Varšavi V Varšavi je bilo pred kratkim ustanovljeno jugoslovansko akademsko društvo »Jugoslavija*, katerega namen je, nastopati reprezentativno za vso jugoslovansko omladino pred poljsko javnostjo in delati na poljsko-jugoslovan-.skem zbližanju. Naslov društva je: Aka-iemsko društvo »Jugoslavija*, Warsza-vva, Nalevski 2 a/20. Poljska.
*	Konferenca za pobijanje epidemij v Rusiji se vrši ta teden v Varšavi. Za našo državo se udeležujeta konference na-relnik ministrstva za narodno zdravje 'tr. Stampar in dr. Gjurič iz Zagreba.
*	Direktni vlak Ljubljana-Bakar iu na-raj. Po sklepu konference, ki se je -tsila dne 20. marca v Zagrebu, se vpeljejo s 1. junijem 1922 direktni osebni vlaki med Liubljano in Bakrom preko Karlovca. Vlak bo odhajal iz Ljubljane zvečer in prihajal v Bakar zjutraj. Ravno tako tudi obratno. V Karlovcu bo imel vlak zvezo na direktni osebni vlak Bakar-Beograd, v Ogulinu pa na liški vlak na Oospič.
» Čudni vremenski preroki, čudni politiki ln Čudni športniki so pri »Napre in*. V svoji včerajšnji številki vabijo na veliko športno in smučarsko tekmo za ?6. t m. v Planico in pravijo, da je vreme lepo, suho, mraz 8 stopinje C itd. Tudi vedo povedati kako je vse lepo pripravljeno in da imajo udeleženci prosto vožnjo. V resnici se je tekma že vršila dne 26. pa ne marca, ampak februarja in poročila o tej tekmi so bila dovolj obširna in v dovolj mnogih slovenskih listih, da bi tudi »Naprej* smel kaj vedeti o tem. Če pa ne, bi pa vsaj oili (»ogledali na datum in termometer. Si-rer je pa vseeno, »Naprej* prenese mnogo in njegovi bralci tudi.
*	Za dijaški dom v Zagrebu. Jadranska banka v Ljubljani kot lastnica tovarne škriljevca v Laškem, ki je za zgradbo dijaškega doma v Zagrebu dobavila
kriljevec ob popustu 50 odst, je znižala končni račun za znatno vsoto 41.543 kron v korist fondu za gradnjo dijaškega doma.
*	Našim trgovcem v premislek. Znano je. da se med Jugoslavijo in Italijo, po-?ebno pa s Trstom razvija živahen promet Jugoslovn- -ka trgovska društva pa dopisujejo kal v poroča tržaška »Edinost*, izključno v nemškem jeziku. Pred vojno se ie bila razvila živahna agitacija da naj si naši trgovci in naša društva dopisujejo s Trstom samo v slovenskem, srbskem ali hrvatskem jeziku. V tem pogledu se je bil dosegel tudi že precejšnji uspeh, tako da je velik de! tržaških tvrdk moral imeti hrvatske in slovenske dopisnike. Sedaj po vojni, ko se je narodna zavednost pri vseh kulturnih narodih znatno razvila, bi bila dolžnost vseh jugoslovanskih trgovcev in društev, da dopisujejo s svojimi dobavitelji v Trstn samo in izključno v slovenskem ali srbo-hrvatskem jeziku. S tem bi dokazali svojo narodno zavednost in bi obenem pripomogli mnogim našim ljudem do lepega zaslužka. Proti temu načelu grešijo tudi takšne tvrdke, ki se kaj rade ponašajo s svojim rodoljubjem. Tako nam je znana neka ugledna zagrebška tvrdka. ki se v svojem zelo ob-
sežnem dopisovanju s Trstom poslužuje izključno nemškega jezika, da si je bila opozorjena na škodo, ki jo vsled tega trpi mnogo naših sposobnih zaslužka vrednih in potrebnih ljudi.
*	Poziv lastnikom ali najemnikom gozdov in parkov. Mestno gozdarstvo po-! roča, da ie najti po gozdih, parkih in j drugih 3mrekovih nasadih na ozemlju mestne občine ljubljanske mnogo smre- , kovih dreves, ki so deloma že suha, de- ; loma se pa sušijo ter je v njih pod lub- j jem mrčes, to je: zalega lubadarja. Da . se lubadar ne razmnoži ter v še večji J množini ne napade drevja po gozdih in drugih nasadih, poživljajo se na podlagi predpisov § 51. gozdnega zakona, vsi lastniki ali najemniki gozdov in parkov, da do dne 15. aprila 1922 posekajo su-šice ter od labudarja napadena drevesa. Posekano drevje, v katerem se nahaja zalega labudarja je omajiti in skorjo na varnem mestu sežgali. Ako se bodo po tem roku našle sušice po gozdih ali drugih nasadih, se bo zoper brezbrižne lastnike dotičnih deležev postopalo po določilih §§ 50. in 4. gozdnega zakona,
*	Proti tuberkulozna liga v Mariboru
nabira vsako soboto javne prispevke. Pretekli teden je pobirala soproga župana Grčarja v spremstvu docenta dr. Mat.ka in nabrala 5496 K 80 vin., 10 lir in 2 češki kroni. Vsekakor lep začetek!
*	Volitev župana v Knežaku. V Knežaku na Krasu je bil te dni v drugič soglasno izvoljen za župana absolvirani pravnik Josip T r o š t Prva volitev je bila vsled raznih demincijacij najhujše vrste razveljavljena; po drugi izvolitvi pa je civilni komisar v Postojni pretekli petek zaprisegel novoizvoljenega župana.
*	Dar za gladujoče v Rusiji. Patriarh Dimitrije je izročil znesek 10.000 dinarjev beograjskemu odboru za pomoč gla-dujočim v Rusiji.
*	Prijava orožja. Ministrstvo notranjih zadev je vsem pokrajinskim oblastem in političnim načelnikom naročilo, da imajo lastniki orožja prijaviti to do dne 1. maja. Politične oblasti in policijska ravnateljstva imajo voditi točne seznamke o orožju in o njega vrsti.
*	Tečaj za policijske agente. Dne 1. aprila se otvori v Beogradu tečaj za policijske agente. Vsak kandidat se mora izkazati, da je že zadostil vojaški dolžnosti, oziroma da je vojaščine prost
*	Grozna nesreča v Makslmlru. Na vsenčiliškem posestvu v Maksimira pri Zagrebu se je dogodila predvčerajšnjim grozna nesreča. Transmisija v suterenu parne žage je zgrabila mladega delavca Jurja Topoloviča ter ga na kose raztrgala, Prizor je bil grozen. Posamezne dele trupla so zbrali ter jih prepeljali v mrtvašnico.
*	Samomor vsled straha pred kaznijo. V Velikem Mengšu se je te dni obesila 47 let stara Marija Koncilja. Ker je letel nanjo sum, da je izvršila več tatvin, je bila pri njej hišna preiskava. Našlo se je v njenem stanovanju raznega ukradenega blaga v vrednosti nad 4000 kron. Iz strahu pred kaznijo je šla Koncilja v smrt.
*	Vesel začetek s srečnim koncem.
Posestnik Štefan A. je prišel te dni po opravkih v Maribor. Hotel se je pri tej priliki tudi malo pozabavati in se je kmalu seznanil z dekletom, ki se je izdalo za Meto Karpin iz Lajteršperka. Za veselje pa je treba seveda tudi denarja. Štefan je dvignil zato večjo vsoto v banki in se imel potem v družbi svoje iz-voljenke ves dan dobro. Zvečer se je Karpinova poslovila, z njo pa je izginila posestniku tudi listnica, v kateri je bilo 51.198 K denarja. Pomagala naj bi policija. In res je pomagala. Aretirala je namreč neko Katarino Lugert, pristojno v Jersdorf pri Lipniei, ki je prvotno sicer vse tajila, a končno priznala, da je okradla posestnika Štefana. Pri njej so našli še 50.048 K. Aretiran je bil tudi njen ljubček in sta sedaj oba v zaporu. Posestnik Štefan pa se je vrnil domov s trdnim sklepom, da se ne bo več šel »zabavat* v Maribor.
*	Neprevidnost s samokresom. V Viž-marjih pri Ljubljani je posestnikov sin Vinko Arhar ogledoval svoj samokres ter v šah pomeril na Miho Novaka misleč, da revolver ni nabit, Ktoglja je Novaku prebila desno roko.
*	Aretacija zaradi motenja vere. V Hrastniku so zaprli delavca Janeza Kranjca zaradi motenja vere. V Logarjevi gostilni je strgal s stene križ ter ga razbil.
*	Dva boljševiška agitatorja pod ključem. Kakor javljajo beograjski listi, sta bila te dni aretirana dva nevarna boljševiška agitatorja, na katera so bile naše oblasti že davno opozorjene. To sta dr. Saj, eden najspretnejših boljševiških agitatorjev in Rudolf Selinšek. uradni bolj-ševiški kurir. Oba sta prišla v specialni ta'ni misiji v Jugoslavijo.
*	Tihotapstvo s tobakom. Fran Rekar iz logaškega okraja je že dalj časa tihotapil naš tobak preko meje. Te dni Ta je zasledila obmejna straža v gozdu Kalce. Ker na poziv ni obstal, marveč je skušal uteči, je straža streljala za njim. Zadet je bil v desno nogo. Rekarja so prepeljali v ljubljansko bolnico.
*	Tatvine. V cerkev Sv. Trojice v Tržišču na Dolenjskem je vlomil doslej neznan tat. Razbil je okno in tabernakelj ter odnesel monštranco in ciborij ter razne cerkvene posode. — Na Bledu so tatovi vlomili v vilo Terezina ter pokradli večjo množino perila.
• Ljubiteljem umetnosti Kakor fe fav-j	POVIŠANJE OOSTAŠO^»J^J^^g^^,
nosti že znano, pripravlja naša Narodna (	Ljubljana, marca.! ,jetja ostencjo T državna, rokah a*
galerija za poletje veUkoh>storicno iraz-; ^ ^ ^ ^ predsedstvom naj M pretvorijo v delniške družbe, stavo slovenskeumetnostlSem sep^	df. periča na magistratu kon- r katerih naj bi drtav. imela večino del-
novno obrača mi tajjto^nasft mnetatf* * Kzastopnikov mteresiranih organi- , nie.
da blagov^jo p^pret- ^ te, važni	nameravanega 100 odstotne-, « carinski dohodki. Po poročilu ge-
povišanja gostaščine v svrho	^ * kc* carin so znašali
U imaio katero delo naslednjih slikar-! stavbenega fonda za gradbo mestnih ski dohodki v prv, dekadi meseca mar iev CeLoWč Dolinar, Egartner, G6tzl,! stanovanjskih hiš.	:ca 1922 32.341.726 Din. Od 1. jan. do 1.
Globo^nik^ Orah^ar.	je^anK^a^^ogah^užne1^?^!^^' 34 — *	Din._skupaj tore
SftriETa A^K vagonih 88 o^brez podstrešjana dr govšek, Kremser-Sdimidt, Kun^Ku.-;	T^ZS^l
y	'____. » .1 n .. m «iln nastanienih nadalniih 876 oseb.
Pernhart, Plavcc, Potočnik, Pustavrh, Ouaglio, Roblek, Stroy. Skof, Subic, Tavčar, Tome, Tominc, Tomšič, Urban-čič, Wergant, Wissiak, Wolf. Zebcy. — Enako važna kakor slike naštetih umetnikov pa so za razstavo anonimna dela
za silo nastanjenih nadalnjih 876 oseb, torej je skupno momentano še 1163 oseb brez pristrešja. Povišana gostaščina bi vrgla letno okroglo 2 milijona kron, kar bi odgovarjalo obrestovani u in amortiza-Za ta denar se
do 11. marca 177,135.357 Din. V jam: arju in februarju so znašali rnrin»ki d«, hodki 159.424.016.37 Din.
= Pridržki Poljake in Jugoslavije glede likvidacije Avstro-ogrske banke. '!. Dunaja poročajo: Tekom pogajanj o glav nih črtah likvidacije Avstro-ogrske banke so izjavili zastopniki Jugoslavije iti Poljske, da se njihovi vladi ne hoiU
ela <*i 35 mi!ii«iov kron. /.a ta aenar se —— ~ an - členjene dogovore.
zlasti starejših "dob, če so zadostne umet- ^s^^nL? v kTterfS se £ č^generalna skupščina delničarjev Av-niške kvalitete, ter prosimo obvestila tu-!	Jll ver na.ne?a-'""	w
di o njih. Da ne bo razstava preveč eno- i namestiti okrog 600 "srt Ker na nera-
' ! . , .„„ J. JI. Jivnbnn vajo različna druga pod etja zgraditi v stranska, ,e potrebno, da nas živahno	^^ ^ ^^ ,g0 stanovanj>
bi bilo do prihodnjega leta stanovanjsko vprašanje na ta način rešeno.
Zastopnik društva najemnikov g. Ven-caiz sc je izjavil za predlog finančnega
podpro Štajerci z deli, ki so na njihovem ozemlju in Goričani s slikami, kar jih Je dosegljivih. Narodna galerija bo tudi za vsak prijateljski nasvet glede nameravane prireditve hvaležna. — Narodna galerija.
*	Gospodarsko in Izobraževalno društvo za dvorski okras opozarja, da se vrši občni zbor dne 24. t m. ob 20. uri pri »Mraku* na Rimski cesti. Posebnih vabil se letos ni razpošiljalo.
*	Sokolsko gledališče v Radovljici. V soboto, dne 25. t m. ob sedmih zvečer se uprizori veseloigra »Nioba*.
*	Ceskd obec v Ljubjani vyziv4 vsč členy k nejhoJnSjšimu učastenstvi na telocvičnč akademiji, kterou pofždš »Sokol Liubljana* na oslavu 60ti letdho tr-vani sokolstva v ielocvičnč Narod, domu v sobotu dne 25. brezna t. r. Pfijd-te všichni.
*	Kolesarski klub »Zvezda* v Štepanji vasi, priredi dne 25. marca 1922. ob 17 uri družaben večer, z godbo v gostilniških prostorih gosp. Vidmarja. Hradec-kega vas 48, po domače »Pod drčo*.
*	Žiri. Občni zbor podružnice Jugoslo-venske Matice se vrši v soboto dne 25. t m. ob 15 uri v dvorani hotela Sora. K polnoštevilnl udeležbi, vabi odbor.
*	Kolo jagoslovenskih sester. Neraz-prodane srečke Kola jugoslovenskih sester in skupilo za srečke naj se pošlje najpozneje do 28. marca v pisarno Kola. Do tega roka nevrnjene srečke se bodo smatrale za prodane. Kolo jugoslovenskih sester ima redni občni zbor dne 9. aprila.
*	Posvetovanje davčnih interesirancev. V nedeljo dne 26. t. m. ob 11. uri dopoldne se vrši v mestni sejni dvorani na ljubljanskem magistratu važno predpo-svetovanje za prireditev protestnega shoda v zadevi prometnega davka, davka na vojne dobičke za leto 1920. deviznih naredb in zakona o pobijanju draginje. K temu predposvetovanju se vabijo vsi ljubljanski trgovci, obrtniki in industriici ter delegati trgovskih gremi-jev iz cele Slovenije.
odseka samo s to razliko, da bi se na tendanture Sav-ke divizijske oblasti
stro-ogrske banke ne bi vzela na znari sedanjega sporazuma o likvidaciji.
=» Dobava drv. Komanda Savske di\'.-zijske oblasti v Zagrebu razpisuje t m dan 31. marca ofenalno licitacijo glert< dobave 22.000 kub. metrov drv za zagrebško garniziio v pisarni načelnika in-
podlago odmere gostaščine vzela čista najemnina v letu 1919../1920. Zastopniki trgovske zbornice in zveze obrtniških zadrug pa so Izjavili, da bi bilo treba za
Zagrebu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške rbornie* % Ljubljani na vpogled.
Italijanski valutni ažio na uvoziiO
trgovske in poslovne prostore, kakor tu-' (varin0 znafa 0<j 15. do 31. marca 27? o<i
di za obrtne delavnice, katerim je biia lansko leto najemnina ogromno povišana, določiti znižan ključ, ker bi vse obrti In panoge trgovine po sedanii lestvici pripadajočih zneskov gostaščine brez škode ne bi mogle prenesti. V debato so posegli tudi gg. dr. Triller, dr. Likar,
stotkov (poprej 392 odst.).
= Dunajski devizni konti za 1 enoto tujih vrednosti Z Dunaja poročajo: De visna centrala je sklenila, da se ue bodo kura več izkazovali kot doslej za It" enot, temveč za 1 enoto tuje vrednosti.
I. Frelih, Pire ter finančni' nadsvetnik I - Južna železnica in Italija. Z Duu.;
Bajič. V glavnem so povdarjall, da je sedaj veljavna skala zasnovana n? predvojnih najemninskih razmerah in da bi pri sedanjih povišanih najemninah skoro vsi najemniki morali plačevati 10-do 15odstotno gostaščino in da bi bilo vsled tega treba lestvico za prihodnje
ja poročajo, da je pred nekaj dnevi 00 potoval ravnatelj južne železnice dr. G8ti v Rim, kjer se bo z vlado posvetoval o raznih vprašanjih, ki se tičejo juž ne železnice. Tudi o vprašanju italijanskih anuitet se bo razgovarjaL = Rumuusfte izvozne pristojbine v de-
leto, ko bo podlaga za odmero gostaSCi- žele z visoko valuto se bodo s 1- apri ne čista najemnina iz leta 1920/21. te- ]om za5ele pobirati v zlatu ali v tujil
...	••»IAOMIU	. • 1	a	_	nolfT^A n<i 17
meljito raztegniti.
Po sedaj veljavni lestvici so od gostaščine oproščeni samo najemniki, ki plačajo letno do 200 K najemnine. Pri letni najemnini 200 — 400 K se plača tedaj 3 odst., med 400 — 600 K 4 odst, nad 600 — 700 K 5 odst. nad 700 — 800 K 6 odst„ nad 800 — 900 K 7 odst., nad 900 — 1000 K 8 odst., nad 1000 — 1200 K 9 odst., nad 1200 — 1400 K 10 odst., 1 nad 1400 — 1600 K 11 odst., nad 1600 ' — 1800 K 12 odst., nad 1800 — 2000 K 13 odsU nad 2000 — 4000 K 14 odst. in nad 4000 K 15 odst.
devizah, v dežele z nizko valuto pa jemora* ▼ lejib.
= Izvoz slovenskega vina v Češkoslovaško. Kot odposlanec Slovenske kmetijske družbe na češkoslovaški-jugoslovanski trgovinski anketi, ki se je vršila
v Pragi v dneh 14., 15. in 16. marca, sem j i™"^™ ^ banka 492 proučd razmere na češkem^ vinskem tr-	kredj4na baflka 920 _ 9-0
gu in zapreka a ovirajo_ izvoz^ našega . a ka banka 505 __ 5l0. vma v Češkoslovaško, kakor tudi, kako j pra<tcdiona 5495 _ 5505.
Sorza
Zagreb, devize: Berlin 118 — 125, Bukarešt 235 — 240, Milan 1615 - 1635, London 1385 — 1390. Newyork 300, ček 300 — 304. Pariz 2875 — 3000, Prag.i 592 — 603, Švica 5950 — 6050, Dun»i 4.70 — 4.85, Budimpešta 42.50 — 44. Varšava 9.50, valute: dolar 298 — 30t.'. češke krone 592, funti 1350, napoleoni 900, leji 245, lire 1600 — 1645.
Banka za Primorje 700. Trg. obrtna banka 280 — 285. Brodska banka 340. Eskomptna banka 795. Jadranska banka 1000 — 10SH.
495.
hi bilo te ovire odstraniti V svrho osebnega informiranja sklicujem sestanek
Sezona v drž. zdravilišču Rogaška Slatina
Na stavljena vprašanja si dovoljuje podpisano ravnateljstvo poročati sledeče: V državnem zdravilišču Rogaška Slatina traja sezona od 1. maja do konca septembra. Cene sob z eno ali dvema po- in pa tovariše strokovnjake, da se zanes-steljema znašajo v glavni sezoni, t i. od j Ijivo udeleže tega sestanka. Na delo, do-15. junija do 31. avgusta 5 Din do 30'kier je čas! — B. Skalicky. Din. Za uporabo perila in razsvetljave se j = Otvoritev poštnega čekovnega pro-zaračuna 20 do 25 odstotkov navedenih j meta v Beogradu. Po odredbi ministr-— -tj—i«	^-tcinihin-, gtva za p^,, jjj brzojav bo od 10. apri-
^ i Rečka pučka banka 460 — 485.
nega informiranja sklicujem sestane* s,ov eskomptna banka 635. interesentov za izvoz vina iz alovemje j g ka banka 725 _ 730. v Celje na dan 2. aprila ob 2. uri po- Eksploataciia drva 690 poldne v Narodni dom. Ker je stvar ze- nuhrov. oaroDiovna dr
lo važna, vabim zlasti v3a vinarska, kle tarnka in gospodarska društva, zadruge in vinske trgovce, ki se bavijo z eks-portom vina. potem večje vinogradnike
565. 490
cen. Zdraviliška in godbena pristojbina se zaračunava dnevno in znaša dnevno pri več kot dvadnevnem bivanju v zdravilišču vsaka Din 2.50. Otroci v starosti od 4 do 12 let in služinčad gostov plača polovično zdraviliško in godbeno pristojbino. V pred- in posezoni t J. od 1. maja do 15. junija in od 1. septembra naprej se zaračunavajo cene za sobe, zdraviliško in godbeno pristojbino In cene za vsa zdraviliška sredstva s 25 odstotnim popustom. Državni uradniki, častniki in svečeniki veroizpovedani, njih žene in nepreskrbljeni otroci imajo v pred in posezoni pri vseh navedenih cenah 50 odstotkov popusta. Zdravniki njih žene !n nepreskrbljeni otroci ter njih vdove in sirote so oproščeni od plačevanja zdraviliške in godbene takse in so Jim vsa kopališka sredstva na razpolago. Glede stanovanja pa uživajo izven glavne sezone Iste ugodnosti kot državni uradniki. Opravičenost do vseh ugodnosti se mora dokazati s pravno veljavnimi dokumenti. Cenjeni gostje se vljudno prosijo, da si pismenim potom pravočasno zagotove
la 1922 dalje glavni poštni urad v Beogradu prevzemal tudi vplačila na položnic« poštn. ček. zavoda v Ljubljani. Čim bo izvežbano zadostno število uradnikov, se bo prevzemanje čekovnih vplačil poverilo postopoma tudi drugim poštnim uradom v Beogradu.
= Zagrebški tedenski sejem dne 22. marca: Dogon slab. Dovoz sena jo bil obilen, ker sn bliža paša, vFled česar so cene senu padle. Nasprotno pa so cene slami narastle. Cene: živina (za kg žive teže): drugovrstni voli 28 do 32 K, tretje vrstni 24 do 28 K, drugovrstne krave 25 do 27 K, tretjevrstne 22 do 24 K, mlada živina 26 do 28 K, teleta prvovrstna 34 do 35 K, drugovrstna 30 do 32 K, prvovrstne svinje 58 do 62 K, drugovrstne 50 do 52 K, tretjevrstne 4« do 48 K; krma (za 100 kg): seno 800 do 900 K. slama 600 do 800 K.
= Državni rudniki. Iz Beograda poročajo: Prva sekcija finančnega odbora je dne 21. marca dopoldne vzela v pretres
pismenim potom pravočasno "gotove	dohodke rudnikov. Razprava o
stanovanja ln ^otalejo	! rudnikih v Srbiji se je preložila. 0 rud-
šce, ko so dobih ugoden odgovor. Brez ^ ^ Rncr)i in Herce„ovini ^ fnano vpoštevanja tega predpisa ne prevzame ravnateljstvo nikakega jamstva, da dobe
v zdravilišču stanovanja. Na brzojavna vprašanja se odgovarja le potem. Ce je bil odgovor plačan.
Penzija, razen v dletični kuhinji ni vpeljana. Cenjenim gostom pa stoje na razpolago prvovrstni hoteli in restavracije, kjer stane opoldanski obed ta večerja po jedilnem listu na dan in osebo 10 do 30 Din. Dalje je gostom na razpolago žvicarija, konditorija, delikatesna trgovina, zajutrkovalnica itd.
Pošta se dostavlja dnevno dvakrat Bančne posle oskrbuje v zdravilišču fill-jalka »Jugoslovanske Union banke*. Vsa nadaljna pojasni'a daje ravnateljstvo 'državnega zdravilišča Rogaška Skttina..
nikih v Bosni in Hercegovini je znano, da so dohodki sicer vedno večji kakor so predvideni v proračunu, vendar je bil pri rudniku Ljubija, ki je eden najglav-nejših. lani deficit S milijonov Din, ker se je uprava omejila na vzdrževanje zgradb in plačevanje delavcev. Sele letos se je sklenil dogovor s češkimi fužinami, ki prevzamejo 10.000 ton rude. Zaradi tega je za letos predviden prebitek 12 milijonov Din. Sekcija je kon^tatirala da ta način gospodarstva ni racijonalen in sklenila zahtevati od narodne skupščine. da se izvoli poseben odbor, ki naj bi to državno podjetje kakor tudi druge rudnike, solarne, gozde itd. v vsej državi proučil in stavil predloge, kako bi sc produktivnost tega našega narod-
Dubrov. paroplovca družba Goranin 600.
Nar. šumsfca industiia 555 -Našička industrija drva 480 Outman 1475 — 1500. Slavonija 612 — 625. Union 2900.
Ljub. strojne tovarne in livarne S45. Trbov. premogokopna družba 1050.
Beograd, devize: Dunaj 1.25, Beriir 29.50, Bukarešta 62, Rim 410, Londo. 365, Pariz 675, Praga 149.30.
Praga, dev.: Beriin 17.171- .. 17.57'L,. Curih 1118 — 1122, Milan 291 — 293. P j riz 515.50 — 518.50, London devi,:c 250.50 — 252.50. Newyork 56-?2'/2 -56.92Vi, Beograd 68.75 — 69.75. Sofii 37.60 — 38.40, Dunaj 0.67 — 0.S7, Varšava 1.25 — 1.45, Budimpešta 6.45 -6A5; valute: nemške marke i7.17-*j 17-571/fc, Svic. franki 1113 — 1117. lire 288 — 290. iranc. franki 512.50 — 515.50, iunti 249.50 — 251.50, dolarji 56.20 -
56.80,	dinarji 68.75 — 69.75, levi 36.3->
—	37.15, avstrij. krone 0.67 — 0.87. poli ske marke l-?5 — 1.45. madž. krone 6.4'-
—	6.85.
Curih: Berlin 1.55. Newyork 5.14, London 22.55, Pariz 46.55, Milan 26-22. Praga S.90 . Budimpešta 0.61, Zagreb 1.52, Varšava 0.13, Dunaj 0.06»?,, avstrijske žigosane krone 0.07%.
Dunaj, devize: Zagreb 22.091,^ — 22.15y2. Beograd 88.08 — 88.32, Berlii. 22.95 — 23.05. London 327.75 — 328.25. Milan 378.20 — 378.80, Neu vork 74.69 -
74.81,	Pariz 674.50 — 675^0. Prag
j29.90 _ 130.10, Sofija 48.45 — 4S.55. Varšava 173 — 177. Curih 1453.75 1456.25; valute: dolarji 74.19 — 74.3!. levi 47.45 — 47.55, nemške marke 23.2"
—	23.30, funti 324.75 — 325.25, traricosk franki 669.50 — 670.50, lire 375.70 -376.30, dinarji 88.38 — 88.62, poljske marke 1.73 — 1.77, leji 53.44 — 53.56, švk. franki 1438.75 — 1441.25, češke krone 129.65 — 129.85. madžarske krone 8.62
—	8.68.
Berlin, dev.: Italija 1668.30 - 1671.70. London 1446.05 — 1448.95, Newyork .,26.67 — 327.33, Pariz 2972 — 2978, £ ca 6378.60 — 6391.40, Dunaj 4.18 — -i... Praga 5G9.40 — 570.60, Budimpešta :'.. . - 37.49. Soiiie 219.75 — 220.25.
Francoski roman 6pisal G. M. de Bi&vre.
, Gias mu je postajal čimdalje trSU .videl je, da se s pregovarjanjem ničesar ne doseže, zato je začel z dejanjem: naenkrat se me je oklenil z rokami. Kakor železno klešče so me >ti~kale njegove roke; vendar pa sem ustala hladnokrvna, naenkrat ga sunila in se ga otresla!
«Ukrasti me hočete. To je nečastno Tn nevredno plemiča!*
nečastno za plemiča, če ukrade in odpelje ženo, ki jo ljubi!> <Tudj ne če stori to nasilno?* .•Nasilno?! Mar sem vas tu sem privlekel za šalo?! Tega vam nihče ue verjame.*
«Tega tudi ne bom trdila,* sem ga /avrnila. «Saj grem vendar lahko domov, če hočem!*
Znova je začel moledovati. »Zakaj •me hočete zapustiti? Ostanite pri meni. Ž rožami posipi jem pot vašega živ-iif?nia.»
.Dostojna mlada deklica ne more
f a ko' od hiše!*
je storjen, nazaj ne morete
Zgrabil m« Je" ?ako slino, da ee ga' nisem mogla otresti in me nesel k
avtu Mislila sem, da sem izgubljena; šklepetala sem z zobmi. Nisem mogla klicati na pomoč, sicer pa, kdo naj ms čuje v tej samoti?! Izbral si je zelo pripraven kraj, kot da je slutil, da se mu bom upirala. _
Oddihnila sem ee m zavpila: «>a pomoč! Pomagajte mi. Lip, Franc,
prijatelji!*
Moj glas je bil poln strahu. In naenkrat zaslišim. »Tu smo! — Stoj takoj!*
«Mi smo. ue bojte se!* Izdajalec je takoj spustil svojo žrtev in jaz sem se sesedla napol zavestna na "kanton ob cesti. Franc in Lip sta se pojavila iz grmičja, kamor sta nama neopaženo dosedaj sledila.
Trenotno je bil Calbo ves poparjen. Pa se je kmalu osvestil, zakaj videti je bilo, da je vajen sličmh situacij. Skrival je svojo osuplost z zaničljivim glasom:
«Slusra sem, gospoda! Milostiva gospodična bo že znala ceniti vaš trud in se vam zanj zahvaliti.*
Potem se je obrnil k meni in se
Korak jo storjen, nazaj ne morete j ^oboko priklonil: «Milostiva gospo-
1 i-l'nn<l Tolirallni
..... V očeh sveta iu družbe ste vedno kompromitirani — ako ne gre-r-ie z menoj; kajti jaz ne bom molčal.* tlako se- tedaj pričenja najina poroka. poroka iz ljubezni?! Ker ste mi ravnokar grozili — ne more biti vep crovora o kaki ljubezni ali poroki. Pustite uii, da se vrnem domov!*
Nikdar vec!» je zavpil, ni se mogel v.-č obvladati. <Ne pustim vas! Moja ste! V svoji oblasti vas imam!*
Nesramnež!* sem zavpila. «Ne boste me imeli za. norca! Spoznala sem vas: mojega denarja se vam je zaho-da poplačate z njim svoje tlol-
dična, zahvalim se vam najiskreneje za zaupanje, ki ste mi ga dokazali s tem. da ste vzeli s seboj dva telesna stražnika.*
«Nisem vedela, da sta tu!*
»Naša straža ni bila odveč.* je rekel Lip ostro.
Milostiva gospodična ne potrebuje nobene straže; jaz sem tu, da jo branim, če je treba,» je odvrnil Calbo ošabno.
«Lep branitelj, ki se poslužuje nasilja! »
Calbo je kar kipel od jeze; hotel se
»Da sem vam na razpolago. In s!-' car takoj tukaj.* je odgovoril Lip in divje mahal s palico.
Calbo je odeovoril: »Ni navada, go-spodič, da kažemo svoja junaštva pred damami; veselilo pa me bo, ako pošljete jutri dva evoja prijatelja, in to. če vam je drago, na bodalo, meč, sabljo ali bojno sekiro.*
»Ni treba, vas že s palieo ukrotimo.*	. .
Vsa sem se tresla od strahu. Lip je bil pač hraber poštenjak, toda Hidal-go je bil izvrsten sabljač; na menzuri v Vichv je premagal slavne mojstre.
Lip se je hotel lotiti s palico Španca, toda Franc je stopil med nju in rekel:
»Gospod, s tem vas poživljam.* «S kako pravico, ako smem vprašati?* je rekel Calbo malomarno. «Ko-likor mi je znano, vi pač niste zaročenec milcstive gospodične.*
Lip in Franc sta umolknila, ker nista vedela kaj odgovoriti. Calbo pa, ki se jc čutil zopet na površju, je postal zopet predrzen in začel s pato-som: cMinerva. boginja modrosti, vam govori potom mene, gospoda! če se oozivu, s katerim ste me počastili, no odzovem. starim to zato, ker sem pre-slaven in prejunašk, kar vsi vedo.*
Potem se je s fino kretnjo obrnil k meni: »Dobro vem, kako moramo spoštovati čarobni spol. katerega zapeljiva zastopnica ste- vi, milostiva gospodična.* Položil je roko na srce in začel patetično deklam o vati: »Prišli ste k meni prostovoljno, brez vsakega nasilja, vi, nebešeanka zvezdnatih oči. Ponudili ste mi svojo ohoževano ročico — zdaj pa mi jo odtegujete, nc da bi pokazal, da sem jo nevreden.
(Dalje prihodnjič.)
Vremensko
LjaMaaa, S3 marca 1922.
popočilo
Ljubljana 906 m nad morjem
Kraj ' opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine ; mm
i Ljnbljana . i Ljubljana . Ljnbljana . Zagreb . . Beotrrad . '. 1 anaj . . Praga . . j Inomost. . V Ljubljani b	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. arom. s<	715-4 721-4 7226 744-6 746-2 7461 s dviga, temp.	53 96 82 8-0 20 1-0 visoka. — S«	ser zap. jug sev. sap. jug. sap. brezvetra 9» >lnce vzhaja o	dež oblačno več jasno n dež sneg b 5 69, zabaj	32-6 1 20-0 220 23-0 ! i ob 1816.
v.e,;> je vreči na Lipa." čigar drzen nastop '•Ženske že mi je zahotelo! Iu dobil:mi je silno ugajal; pa se je pomiril m m jo! In moja je!*	_I rekel počasi: »Kaj naj to pomeni.,*

Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra..
»10-11» JOSIP JUG
i sprejema vsakovrstna popravila od najmanjših ' do generalnih popravil. Postrežba točna, dela zajamčena.	330
1 Maribor, Tržaška cesta 16.
Neraztržni 7eavčukovi podpetniki za čevlje.
Sukno ,wanj!22ad"
za prflfctaafaa in športne obiske»bagati izbiri; se priporoča za spomladansko sezono
J^^Li Ljubljana, Gledališka ulica 7.
Iščem knjigovodjo
a popoldansko delo. Lo izvež-ba.ni ponudba na poštni predal 18. 809
Prodajalka, 810
izorena v trgovini z meanim blagom, starejša moč, se takoj sprejme pri M. Groboteku v Bohinjski Bis:rici. — Ist tam se prodaja obro kislo zelje po nizki ceni.
j Auončni savol Drago Bese-ljak in drug, Ljubljana, Sodna ali ca 6.
Proda se blša 770
z malim sadnim vrtom, njivo in dvema goz loma. Naslov pove uprava »Jutra*.
Trgovski lokal 797
ali večja prazra soba v sredini mesta eveut. v prvem nadstropju ali na dvorišču se išče proti visoki najemnini. Ponudbe pod »Lokal* ni
Ved finih gospodov
se sprejma na dobro hrano. Naslov povč uprava »Jutra*.
785
Dva gospodični
želita znanstva z zn čajnimi gospodi, višj. uradniki ali trgovci, v starosti 26 do 35 let: v svrho prijaznih sporni, sprehodov. Toza evni dopisi do 1. aprila pod »Golica 20» in »Gošt 26*, glavnopoštnoležeče Ljubljana. SCO
Št. 213/pr.
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem razpisuje se za
vodstvo mestne plinarne služba inženerja kemije.
Plača po dogovora s prostim stanovanjem, kurjavo razsvetljavo in uporabo vrta. Poenotetnem zadovoljivem slažbovanju stalno nameščene v statusu mestnih urau-
Dik°T zfnamtiitev v tej službi zahteva 63 poleg splošnih pogojev, to je jugoslovanskega -li slovanske"* državljanstva, neomadeževanega življenja, telesnega in duševnega zdravja ter SB « let še posebej dokazilo o uspešno dovršenih mzenerskih študijah ter ™treW«£■ za eamostojno tehnično in administrativno vodstvo plinarne.
Službo bode nastopiti uajkesneje do 1. julija 1922.	■
Tozadevne ponudb, opremljene z vsemi potrebnimi dokazili ter primernim curr.-
eulum vitae, vložiti je	___
do IS. aprila 1922
pri predsedstvu mestnega magistrata ljubljanskega.
Mestni magistrat *
dne 20. marca 192Ž.
Ljubljani,
8GS
• ■^^^^■BBHBBBHHMHnBMH'	ULIC 6U. Uiaiw»	•	___
gg^ i	_	__"
_ Išče se trgovski lokal Dobili	smo velitse količine feloboKov
z s	...	____ .t. . _____i	- j ■ i ____.l. ;./(lrtll-/\tt
ev. velika prazna soba v prvem nadstropju j (lahko tudi na dvorišču) najraje v sredini i mesta, proti visoki najemnini.
Ponudbe pod »Trgovski lokal* na anončno družbo Aloma Gompanv, Ljubljana, Kongresni trg 3.	773
Razpis
tesarskega dela za telovadišče I. jugosiovenskega vsesokolskega zleta.
Jugoslovanski Sokolski Savez razpisuje s tem tesarska dela (postavitev 4 velikih tribun, garderob, 4 portalov, upravnih in gospodarskih zgradb) za telovadišče I. jugosiovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani.
Zapečatene ponudbe je vložiti do IS. aprila 1.1. opoldne v pisarni Jugosiovenskega Sokolskega Saveza, Narodni dom, I. nadstropju
v Ljubljani.	,	. .
Poaoji, opisi dela in načrti se interesentom oddajajo proti primerni odškodnini v pisarni stavbenega odseka v palači trgovske in obrtne zbornice, Beethovnova ulica pritličje, levo od 1. aprila naprej vsak delavnik od V, 4. do
\/s 7. ure popoldne.
Ravnotam dobe interesenti vse potrebne informacije.
V Ljubljani, dne 24. marca 1922.
J ugoslo venski Sokolski Savez.
816
znamenitih svetovnih izdelkov
priviti Borsalino, Antica časa, J, Hickla sinova tt in volnenih raznih oblik in barv.
Prodajamo po najnižjUi cenah na veliko. Glavni zastopnik za vso državo:
KOSTA NIKOLIC 1 DRUG
BEOGRAD, Kneza Mihajlova, št. 18»
675
Brez posebnega obveatUa.
V globoki žalosti javimo vsem sorodnikom in znancem, da je naš preljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
Hugon del Cott
gradbeni Komisar pri rannateljston jus. železnice«Ljnbljani
v četrtek, dne 23. marca 11. po kratki bolezni mirno v Bogu izdihnil svojo dušo.	.
Pogreb nepozabnega, dragega pokojnika bo v soboto ane
25. marca 1922. ob pol 4. uri popoldne ia hiše žalosti Stroasmayerjeva ulioa it. 3 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. marca 1922.
Globoko žalujoče rodbine:
del Cott, Trenkler in Lassan.
Mestni popekni »vod v Liabljani.
•IS
Veliko elektrotehnično po
Zahvala.
Za vse izraze izkrensga sožalja povodom smrti naše ljnbijene
obstoječe že 4 leta -sr Mariboru s konces,: jaki tok, nadalje vse inštalacije; z velikimi skladišči in popolnoma opremljeno delavnico s potrebnim orodjem, avtogaražami, prodajnimi lokali na najprometnejši glavni ulici s skladišči, veliko zalogo in v delu se nahajajočimi večjimi nalogi se okolnosti radi
Cenj. ponudbe naj se naslovijo pod: Izredna prilika št. 1108 na oglasni zavod Fran Vorslc, Maribor, Cankarjeva 15.
izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Šterbi, g. župniku Bajen, g. nadnčiteljn Brcetu, tržiškemu pevskemu zboru in vsem ostalim, ki so lajšali nepozabni za časa bolezni njeno trpljenje s tolažečo besedo ali z dejansko požrtvovalnostjo, kakor tadi onim, ki so nas spremljali na naži in njeni žalostni poti. St. Jani, dne 22. marca 1922.
„	Rodbini Majcen-Prijatelj.