u. strnih.
f mm. i PMtti*. »■ Jnafcm
.Slovenski Narod" velja v Linblfant
na dom dostavljen:
:elo leto naprej . . . . K 24'—
pollcta     m • . • . . 12*—
četrt leta    m • . . . • 6—
aa mesec   „ « • • • • 2*—
v npravništvu prejeman: celo leto oaprej . # . . K
P01 I*ta......U —
Cetrt leta . • • • • # 550 na mesec   -      .  • •  •   « 1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enallova ulica sL 5 (v pritličju levoj telefon at 94.
Iake|e eeek dem svecer lavzeanM medelie lm
Instrati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po lo vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih hisercijah po dogovoru. Upiaveiatvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t <t» to je administrativne stvari.
———  Posamezna itevtika *el\m tO vinarje*.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna i!sfearaau telefon iU 83.
.Slovenski Narod- vel|a pO posti:
za Avstro-Ogrsko:
. K 2S-—
• . 13'—
m . 6-50
. . 230
celo leto skupaj naprej poi leta      m w četrt leta    m m na mesec   - .
za Nemčijo-:
celo leto naprej      • • • -K »
za Ameriko in vse druge deželen
celo leto naprej • « • « Iv 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aTl znamka« Vpravcistvo (spodaj, dvorišče levo), Snaflcvn ulica št 5, telefon at.85«
RAZOROŽENJE  CRNE GORE.
Dunaj, 23. januarja. (Kor. urad.) t radno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Razoroženje Crne gore se nadaljuje. Orožje so položili na številnih točkah. Ob severo - vzhodni črnogorski fronti se je vdalo zadnje dni nad 1500 Srbov. Naše čete so zasedle jadranski pristanišči Bar in Ulčinj.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml.
SOBOTNO URADNO POROČILO
Dunaj, 22 januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Razoroženje črnogorske vojske, ki tvori predpogoj za nadaljnja mirovna pogajanja, je v teku. Avstro-ogrske čete so zato pričele, ogibajoč se vseh sovražnost*, korakati v notranjost dežele. Črnogorski vojaki morajo, kadar dospo do naših oddelkov, oddati orožje ter smejo, če se to zgodi brez odpora, pod orimernim nadzorstvom delati v svojih domačih krajih. Kdor se upira, tega razorože s silo ter ga odvedo kot vojnega vietnika. Taka rešitev, ki je potrebna Iz vojaških vzrokov in vsled posebnih razmer dežele in značaja prebivalstva, bo dala že dolga leta od vojne tlačeni Črni gori, v najkrajšem času zopet mir. Črnogorsko vrhovno poveljništvo je bilo v tem smislu obveščeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba p!. Ho fer, fml.
»
NEDELJSKO  NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 23. januarja. (Kor. ur.) \VrV:fov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 23. januarja.
Balkansko bojišče.
Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO  NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 22. januarja. (Kor. ur.) VVoJffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 22. januarja.
Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo.
w m *
PRODIRANJE    NAŠIH    ČET V ČRNI GORI.
Dne 16. t. m., ko je kralj Nikita akceptiral naše kapitulacijske pogoje ter izjavil, da je pripravljen odložiti orožje, so se nahajale naše zmagovite čete na črti Bar-Rjeka-Grahovo - Krstac - Tara - Mojko-vac - južno Beran - vzhodno Plave, obdajale so torej Črno goro v jeklenem, le proti jugovzhodu odprtem polkrogu. Naše čete so še isti dan ustavile sovražnost in so brez vsakega nasilja zasedle še nekatere važnejše strategične točke n. prim. Virpazar.
Ententa je odgovorila na črnogorsko kapitulacijo najprvo z divjim kričanjem, skoraj pa je začela njena diplomacija na tihem, pa tem ener-gičnejše delovati, da bi na eni strani pregovorila kralja Nikito, na drugi strani pa naščuvala črnogorsko prebivalstvo in zlasti črnogorske čete k uporu proti jasno izraženi mirovni volji kralja in vlade. Kmalu se je pojavila v ententnih listih vest, da so se I
mirovna pc rajanja razbila — predno so se pričela. Kralj Nikita se nahaja v Pod^orici. Ali so ga grožnje in obljube ententine diplomacije res že spreobrnile, tega ne vemo. Agitacija ententnih agentov med črnogorskim narodom in vojaštvom je intenzivna in verstvo naše armade nikakor ne namerava čakati, da bi postala tudi uspešna. Zato se je odločilo k na-daljnemu koraku, ki bo definitivno razrešitev črnogorske zadeve gotovo znatno posrešil. Naše Čete so pričele zopet prodirati, da izvršilo potrebno popolno okupacijo cele dežele. Prodiranje se vrši brez sovražnosti; črnogorske čete, na katere naletijo naši oddelki, se pozivijajo. da odložijo svoje orožje, nakar se smejo vojaki vrniti v svoje domače vasi. S silo se nastopa le proti onim. ki se nočejo postovoljno vdati. Take oddelke se mora seveda nasiloma razorožiti in njim tudi ne pritiče koncesija slobodnega povratka, temveč čaka jih vojno vjet-ništvo.
Sprejem naših čet v Cetinju.
Iz Sarajeva poročajo: Kralj Nikita je zapustil Cetinje 12. t. m. Pred odhodom je odredil, da naj prebivalstvo zmagovalce radostno pozdravi. In res je vladalo v Cetinju tisti dan, ko so vkorakale naše čete, tako razpoloženje, kakor da bi se vršila ljudska veselica. Tudi župani drugih krajev so pozdravili naše čete.
ČRNOGORSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK IZJAVLJA. DA SE BO ČRNA   GORA   BORILA NAPREJ.
Frankfurt, 22. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča: Črn gorski generalni konzulat v Parizu s oroča
listom:
Gospod Lazar Mijuškov' črnogorski ministrski predsednik n zunanji minister, je prispel mi oči v spremstvu kraljice Milene in : rince-zinj na potu v Francijo v Brinciisi. Od tam je brzojavil diplomatične iu poslovodji v Pariz, gospodu Beune, d a sta kralj in vlada vse avstrijske pogoje energično odklonila in da bo Črna gora nadaljevala svoj boj do skrajnosti. Krali Nikolaj jeostal s svojima sinoma sredi svojih Čet. da organizira zadnji odpor in olajša eventualno umikanje svoje hrabre armade. Kralj upa, da mu bodo aliiranci učinkovito pomagali pri e v a k u -ačnih operacijah, kakor so to storili tudi za srbsko armado. Zlobna podtikanja (!), katerih žrtev je postala Črna g o-r a, ker se je verjelo tendenčnim, od sovražnika razširjenim vestem, so kraljevo vlado prav mučno dirnula. Gospod Mijuškovič upa, da bo tragična doba, v kateri živi njegova domovina, dokazala junaško zvestobo Črne gore napram njenim zaveznicam, njeni preteklosti in njeni bodočnosti in da se bo nepravična kampanja proti Črni gori končala. Ministrski predsednik se poda iz Brindisija z diplomatičnhn zborom v Lvon.
Rotterdam, 22. januarja. Londonski črnogorski generalni konzulat priobčuje v listih enako izjavo črnogorskega ministrskega predsednika, kakor pariški generalni konzul.
Komentarji nemških listov.
Berlinski in drugi nemški listi se živahno bavijo z izjavami črnogorskega ministrskega predsednika ter konštatirajo. da so kapitulacijo Crne
gore podpisali vsi črnogorski ministri z ministrskim predsednikom L. Mijuškovičem na čelu. Ako Črnogorci res nameravajo nadaljevati boj in prelomiti svojo izrečeno besedo, potem je pač dovoljeno sumiti, da od vsega začetka niso postopali pošteno in iskreno, temveč, da so privolivši v kapitulacijo, le hoteli pridobiti na času. da organizirajo umikanje svoje armade. Izdajstvo kralja Nikite in njegove vlade seveda ne more prav nič spremeniti dejstva, da je Črna gora definitivno poraze-n a, pač pa bo avstrijsko armadno vodstvo postopalo z največjo previdnostjo ter skrbelo za varne in trajne garancije proti vsakemu presenečenju.
Nezadovoljnost v Črni gori?
Lodon, 20. januarja.     (Kor. ur.)
Londonski listi javljajo: Dejstvo, da hoče kralj Nikita skleniti poseben mir, je vzbudilo v črnogorski armadi veliko nezadovoljnost. Na čelo ne-zadovoljnežev se je postavil general Martinović. ki hoče boj nadaljevati.
Koln, 22. januarja. »Kolnische Volkszeitung« poroča: Del črnogorske armade noče odložiti orožja, vendar se mirovna pogajanja nadaljujejo.
Hčere proti očetu.
Iz Aten poročajo: Ententna diplomacija upa, da bodo hčerke kralja Nikolaja svojega očeta pregovorile, da naj ne sklene separatnega miru, temveč da naj radi prestiža entente sledi vzgledu belgijskega in srbskega kralja. Kakor znano, ste dve Nikolajevi hčerki ruski veliki kneginji, tretja pa je italijanska kraljica.
Črnogoska kraljica v Rimu.
Rim, 21. januarja. Predvčerajšnjim zvečer je prispela iz Brindisi na tukajšnji kolodvor črnogorska kraljica Milena s svojima hčerama Ksenijo in Vero. Kralj in kraljica sta prišla na kolodvor pozdravit jih. Kralj se je mudil pol ure, kraljica pa već časa v črnogorskem salonskem vozu. Pozneje je došla iz Neaplja princezinja Natalija, soproga princa Mirka, ki je bil ostal s princem Petrom pri kralju Nikiti v Skadru. Natalija je pozdravila svojo taščo in svojo svakinjo in se je odpeljala potem v Kvirinal. Črnogorska kraljica je ostal s svojima hčerama vso noč v vlaku. Italijanski kralj in kraljica sta jih včeraj še enkrat pozdravila, nakar so se odpeljale dalje v Lvon, ne da bi bile izstopile v Rimu. Nekaj jih je spremljala kraljica Jelena, ki se je opoldne vrnila v Rim. Kolodvor je bil policijsko nenavadno močno in ostro zastražen. Tudi diplomatski zastopniki v Črni gori so odpotovali preko Brindisi v Lvon.
KONCENTRACIJE TURŠKIH ČET OB MAKEDONSKIH MEJAH.
Atene. 22. januarja. (Kor. urad.) »Agence Havas.« Uradna poročila iz Seresa konštatirajo. da se zbirajo turške čete v okolici Gumuldžine do kraja S u f 1 i.
Italija prepušča albansko zadevo londonski konferenci. Pariz, 22. januarja. (Kor. urad.) »Journal« poroča iz Rima: Italija je prepustila vse odločitve glede Albanije londonskemu vojnemu svetu če-tverozveze.
Obstreljevanje Dedeagača.
Obstreljevanje Dedeagača se je udeležila tudi italijanska križarka »Piemont« ter je oddala 280 strelov. Obstreljevanje je imelo baje namen, preprečiti transporte bolgarskih čet v Ksanti proti vzhodnjim pozicijam Angležev in Francozov pri.Soluna.
Srbska vlada na Krfu.
Iz Londona poročajo: Srbska vlada s Pašičem na čelu je prispela 18. t. m. na Krf. 2 njo je prišel tudi italijanski poslanik baron Squitti ter nekaj članov srbske skupštine. Pa-šič je Še vedno optimističen. Iz Kopenhagena poročajo: Srbska vlada bo imela svoj sedež v gradu nemškega cesarja Viljema, v AhiJejonu.
»Agence Havas« poroča, da se poda tudi kralj Peter skoraj iz Edip-sa na Krf. V Atenah se nahajajoči srbski častniki so takisto odpotovali na Krf, kjer naj se srbska armada čim najpreje zopet pripravi za boj.
SESTANEK NOVE GRŠKE ZBORNICE.
Kakor poroča Agence Havas«. se sestane danes v ponedeljek nova grška zbornica. Zasedenje prične brez prestolnega govora. Vlada si je pridržala, da poda eventualna pojasnila o političnem položaju.
Tožbe kralja Konstantina.
»Lokalanzeiger« poroča: Grški kralj Konstantin se je v razgovoru s korespondentom ameriške »Associadet Press« bridko pritoževal nad nasilnostmi entente proti Grški. Izjavil je, da apelira na ameriško javno mnenje. Četverozveza krši neprestano nevtralnost Grške in se greši na račun simpatij, ki jih je uživala med grškim narodom. Res je simpatiziralo ob izbruhu vojne pač 80% grškega naroda z entento, toda danes bi se niti 20rrc Grkov ne potrudilo ententi pomagati. Grška ne more demobilizirati, dokler ni rešena črnogorska zadeva. Morda si bo četverozveza tudi glede Soluna tako premislila kakor glede Galipolija. Če se to zgodi, potem bo Solun zopet vsakemu, ki bo hotel priti, odprt.
Grška si je sama kriva...
VVolffov urad poroča brezžično iz Novega .Torka: »Sun« se bavi z izjavami grškega kralja v posebnem uvodniku ter pravi: Grška ima po kraljevih izjavah povoda se pritoževati proti aliirancem, ki da kršijo njeno nevtralnost. Na drugi strani pa se ne da zanikati, da je bila baš grška vlada sokriva, ako so se Francozi in Angleži izkrcali v Solunu, in da se je mogla Grška s svojimi 300.000 možmi prav odločno postaviti proti izkrcanju prvih kontingentov, če bi bila le hotela. Ako bi bila Grška to storila, ali bi imela sedaj povoda, se pritoževati nad kršenjem svoje nevtralnosti? Najbrže ne.
Položaj na Grškem.
Preko Bukarešte poročajo, da je grška vlada predložila kralju naredbo o proklamaciji obsednega stanja v vseh grških okrajih. Vrhovno oblast prevzamejo povsodi vojaški funkcijonarji.
Venizelos je baje dospel na krovu neke francoske vojne ladje v Solun.
Z bičem in sladkorjem.
Rim,  21. januarja.    (Kor. urad.)
A^cnzia Štefani« poroča iz Aten: Francoski in angleški poslanik sta imela 20. t. m. dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Skuludi-som. Večerni listi pripisujejo temu pogovoru velik pomen. »Giornale d' Italia« pravi, da sta poslanika ministrskemu predsedniku sporočila, da je ententa pripravljena dovoliti Grški razne gospodarske koncesije.
»Dailv News.« poroča 22. t. m. iz Aten: Francoski in angleški poslanik sta sklenila z grškim ministrskim predsednikom Skuludisom zadovoljiv dogovor glede Krfa.
Aretirani solunski konzuli izpuščeni.
Novi Jork, 21. januarja. (Reu-ter.) Washingtonski korespondent »Associated Press« poroča, da so bili v Solunu aretirani konzuli centralnih držav vsled intervencije ameriške vlade izpuščeni.
Brezuspešna  misija velikega "kneza Borisa v Bukarešti.
Budimpeštanski listi poročajo iz ilukurešre: Ruski veliki knez Boris ki je prispel nedavno v Bukaresu.. je zopet odpotoval, ne da bi bil kaj opravil. Zatrjuje se, da se mu n« niti posrečiio govor'ti s kraljem, ki je oči vid no nalašč ostal tako dolgo na lovu kot gost znanega avstrofilskega politika Petra Carpa, dokler je bil Boris v Bukarešti. — Ruski listi priznavajo sami, da tudi »besarabska ofenziva^ ne bo spravila Romunije iz previdne rezerve.
Bratianu igra dvojno igro.
Iz Bukarešte poročajo: Organ Petra Carpa »Moldava« očita ministrskemu predsedniku Bratianu. da igra skupno s svojimi ministri in v sporazumu z Jonescom in Filipescom dvojno igro ter skuša na vse načine škodovati centralnim državam. »Moldova« obsoja zlasti, da je pustil Bratianu Angležem nakupovati romunsko žito, kar se je zgodilo le zato, da bi bile centralne države prikrajšane. S tem podpira Bratianu neposredno zavratno politiko izstra-danja centralnih držav.
Nadomestne volitve na Romunskem.
Iz Bukarešte poročajo 23. t. m.: Danes bi se morale v okrajih Galac in Caracal vršiti ožje volitve za dva izpraznjena zbornična mandata. In-tervencijonisti so kandirirali dva sedmograška Romuna: Lukacia in Gogo, ki pa sta po prvi volitvi odstopila. Sedaj sta odstopila tudi kandidata Margliilomanove nevtralistič-ne skupine in zato sta bila oba liberalna kandidata brez ožje volitve izvoljena.
Vojna z Italij o.
MANJŠI BOJI OB ITALIJANSKI FRONTI.
Dunaj, 23. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Ob tolminskem mostišču v za-padnem odseku Karnijskega odseka in na posameznih delili tirolske fronte so se vršili topovski boji. V prostoru pri Bovcu smo odbili napad slabot-nejšega sovražnega oddelka na pobočju Rom bona.
Neki naš letalec je metal bombe na italijanska skladišča v Borgu. Namestnik načelnika generalnega štaba PL H5fer9 fmL
SOBOTNO AVSTRIJSKO POROČILO.
Dunaj, 22. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Delovanje italijanske artiljerije je bilo včeraj v več odsekih primorske fronte in fronte v Dolomitih živahnejše, kakor zadnje dni. Tudi Rivo so zopet obstreljevali s težkimi topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 24. januarja 1916.
18. Štev.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
20. j a n u a r j a. V noči na 16. t. m. so dosegli drzni oddelki naših smučarjev v ledu in snegu prelaz della Sforzellia pri izvirku Nore v višini nad 3000 m in so šli nizdol v dolino del Monte. Čeprav je tam sovražnik streljal na nje, so vendar porušili z minami dve strelnici približno tri kilometre vzhodno prelaza in so se vrnili na to brez poškodb y naše črte. V Lagarinski dolini se je posrečilo 17. t. m. našim četam kljub ljutemu sovražnemu artilerijskemu ognju razširiti zasedeno črto na višinah severno Mori. Na ostali fronti v glavnem artiljerijsko delovanje. Sovražen letalec se je prikazal včeraj nad Vidmom in je vrgel, pregnan vsled ognja naših obrambnih topov, iz velike višine dve bombi, ki sta padli na tla blizu mesta. Ranjen ni bil nihče in tudi materijalne škode ni.
21. januarja. V goratem delu bojišča artiljerijsko delovanje. V To-fanskem odseku (gorenja dolina Bo-ita) Je prizadjal lastni oddelek sovražnemu detašmaju težke izgube in ga prislil, da se je umaknil. Ob srednjem in spodnjem toku Soče je včeraj megla ovirala artiljerijsko delovanje. Nasproti temu na so se vršili obojestransko ljuti boji z minami v svrho motenja utrjevalnih del.
Italijansko bojišče. Pretekli teden so se italijanski napori omejevali na običajno topovsko streljanje, izvzemši male napade na soški fronti in na doherdobski planoti; topovsko streljanje pa je 2. t. m. narastlo na Col di Lana v dve uri trajajoči bobnajoči ogenj. Uspehov Italijani niso dosegli nika-kih. marveč stoji tudi sedaj, ko je končan osmi mesec vojne z Italijo, branik ob južnozapadni fronti tako trdno kakor pričetkom vojne. Posrečeni zračni napad na Jakin, že tretn od pričetka vojne, je prizadjal vojaško važnim stavbam v mestu znatno škodo in je spomnil Italijane, da ni varno za nje ob zapadni obali grenke Adrije. — Za naše orožje uspešen teden, za Italijane ob zaključku osmega vojnega meseca trpek in grenak.
»L 59.«
Dunaj, 22. januarja. (Kor. urad.) 5 pristojne strani se poroča: Agen-zia Štefani« je naznanila.da je bil naš hidroplan L 59 uničen in oba letalca vjeta. da ni resnično naše uradno poročilo z dne 17. t. m., ki je naznanilo, da so se vrnila nepoškodovana vsa naša letala, ki so- bombardirala Jakin. »L 59« se sploh ni udeleži napada na Jakin. Hidroplan je bil prisiljen kakih 23 milj o*d Pulja vsled defekta na motorju, spustiti se na morje, kar je italijanski oblasti pač znano iz izpovedi onih dveh vietni-kov, to je oni oblasti, katere glasnik je »Agenzia S-efani".
Umrli, odo*jščeni. aretirani višji Italijanski častniki. Ltigano, 23. januarja. (Kor. ur.) GeneraHajtnant Luigi Oerau in polkovnik Anselmo Pczz! sta umrla. Generalmajorj; Sioretto, iMarro in Rotondi so odpuščeni s svojih poveljniških mest Major Cinna Mooca iz vojaskprsrj». skladišča v Milanu je aretiran, ker je osumljen goljufije.
Zakai je ti\ prišel iialnanski kralj v Rim?
Poroča se, da sta dva slavna vzroka, ki sta bila privedla italijanskega kralja v Rim. Kralj je nameraval priti v Rim v drugi polovici meseca januarja, cia se tekom 14 dni odpočije od voinih štrapacev. Ali prišel je poprej, ker je moral priti, in sicer radi položaja v Crni gori in radi gospodarske krize, nastale v^led hudega nasnrotia med Italijo in Anglijo. Italijanski kralj je prišel v Rim v imenu četvero-2veze. da prepreči separatni mir med Crno goro in Avstrijo, zato je imel pogovore s črnogorskim prestolonaslednikom Danilom in zato je imel sestanek s princem Mirkom v Ta-rentu, ali kralj s svojo misiio ni uspel, bilo je že prepozno. Drugi vzrok pa je bila kriza med Itali'o in Anglijo. Vsa prizadevanja glede gospodarske pomoči z angleške strani so bila brezuspešna in »Azione Socialistaje vprašala, ali naj Italija pomaga Anpliji do zmage za ceno večletne vojne, v kateri je dovoljeno Angliji, da dopusti, da njeni zavezniki obubožajo. Salandra in 5onnino se bojita angleškega poslanika Rodda. zato ie šel v boj proti njemu sam krab*. ali kakor vse kaže, opravil ni nič. Potovanje kraljevo v Rim je ostalo brez uspeha, Anglija bo naibrže le še bolj navijala Italijo in jo izkoriščala. Crna gora pa se je obrnila od Italije, tast Je pokazal hrbet zetu, mali italil. kralj bo sedaj zopet pri Vidmu mogel premišljati, kako sledi njegovi politiki in njegovemu vojnemu vodstvu neuspeh za *
neuspehom, udarec za udarcem. In ka] šele pride!
Odstop Salandre?
Preko Curiha se poroča: Par-lamentarični krogi v Italiji govore o demisiji Salandre. Dne 20. se je vršil ministrski svet. Luzatti utegne biti naslednik Salandre. V kabinetu ni sporazuma. Izbruhnil je spor med Italijo in Anglijo. Nevolja radi kapitulacije Crne gore narašča, strah pred nevarnostjo invazije z avstrijske strani je vedno hujši.
Posvetovanje v Rimu.
Rim, 23. januarja.   (Kor. urad.)
Zunanji minister Sonnino je imel včeraj pogovor z vojnim ministrom, katerega je spremljal neki polkovnik, ki dobro pozna albanske razmere vsled večletnih neposrednih študij; potem je imel skupno z vojnim in mornariškim ministrom dolg pogovor z ministrskim predsednikom Sa-landro, baje se je udeležil tega pogovora tudi Cadorna. Okoliščine in domnevanja listov kažejo, da se je konkretno razpravljalo o tem. ali ostanejo italijanske čete v Albaniji in o potrebah za njihovo varstvo.
Brnrd v Rimu? Rim, 23. januarja. Listi govore o bližnjem oficijalnem obisku francoskega ministrskega predsednika Bri-anda v Rimu, ki je čisto logičen po potovanju Brianda v T ondon. Na vseh mestih, v Parizu in Rimu, se izjavlja, da potovanje Brlandn v Rim ni izključeno ali tudi nI potrjeno. Prejšnja ministra Plchon *n Barthou dospe ta v Milan, da bosta imela politične govore po^od^m otvoritve od odbora »France Italla* ustanovljene bolnišnice.
Srbski parlamentarci v Rimu. R?m. 23. januarja.   (Kor. urad.) Semkaj je dospelo   iz   Brindisiia 70
kakor zagotavljajo eri. 30 kakor zagotavljajo drugi, srbskih poslancev, ki nameravajo ostati v R'mu teden dni.
Republikanska stranka v Italiji. Rim. 23. januarja.   (Kor. urad.)
Prihodnje dni bo imelo vodstvo republikanske stranke. kaKor poroča »Popo!o d' Itafia«, scio. da se posvetuje o sedanjem političnem položaju.
Protest s~:'ra!?stov proti vojni.
Pri otvoritvi zborovanja drugi dan socialističnega narodnega kongresa v Boloniii je poudarjal predsednik, predno je orešel na dnev. red, politični značaj kongresa in je ponovno izjavil, da vsi socijalisti energično iz globočlr-e srca protestirajo proti vojni. Te besede so vzbudile viharno odobravnje vsega kongresa.
Giolitti v parlamentu.
*Corriere della Sera-- poroča, da pride Giolitti začetkom me-eca februarja v I?im in se udeleži najbrže parlamemarniškega delovanja, ki prične 1. marca. Giolitti spremi svojo ženo v Frascati pri Rimu, kjer je sedai ugodnejše vreme kakor v Piie-montu.
Napovedani    čas   za pričakovanje miru se bliža.
Veliko število italijanskih listov je zadnje dni razmišljalo, koliko časa utegne še trajati sedanja ojna. Zanimivo je, da je večina listov izrekla, da se približuje čas, gle 'c katerega je Salardra v zadnjen zasedanju zbornici napovedal, da prinese Italiji vresničerje vseh njenih želja. Salandra je rekel v decembru v zbornici, da morejo riti prijatelji in nasprotniki vojne edini v tem, da smejo pričakovati za marec mir, seveda ako so izpo!nTene nacijonalne zahteve Italiie... Vidi se, da vpliv Crne gore na Ttaliio ie vsekakor velik!
Zvestoba Italije.
Vesti, ki prihajajo iz Lond in Pariza, pravijo, da se francoski in angleški kro?i bofrjo — za zvestobo Italiie. V političnih krogih se govori, da niso izmučena največja resenečenja, ki bi bila še mno^o dalekosežnejs°ga pomena kakor pa kapitulacija Crne gore.
Užaljena Italija.
»Kolniscbe Zeitung« poroča: V Rimu se čutijo jako užarene, da je bila Italija pri angleŠko-francoskem sestanku v Londonu prezrta. Za vodstvo vojne na zaoadu je določen Pariz, za vojno na morju London in vodstvo balkanske volne se poveri odseku s sedežem v Egiptu: tako poročajo iz Londona. Za Italijo torej ne bo prilike, da bi imela tu vmes kako besedo.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
Odličen italijanski socijalni politik je izjavil, da je položaj srednjih slojev v Italiii naravnost obupen in nevzdržljiv. Položaj delavcev je neznosen, zlasti ker mezde padajo od dne do dne in so živila vedno dražja. Posledice utegnejo biti strašne.
List »Marina mercantile Itali-ana« je dobil 12.000 Ur kot donesek
k zbirki za premijo posadki onega italijanskega trgovskega parnika, ki
bi prvi potopil kak sovražni podmorski čoln. Več paroplovnlh družb je podpisalo doneske.
Iz Oenove poročajo, da Je vsled pomanjkanja premoga cela vrsta ge-
novskih paroplovnih družb ustavila obrat svojih paroplovnih črt.
Italijanska vlada Je prepovedala milanskim in turinskim listom, da bi priobčili imena padlih vojakov iz obeh okrajev Pada.
Vojna z Rusijo.
BREZUSPEŠNI   RUSKI NAPADI.
Dunaj, 23. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Na višini Dolžok, severno od Bojana ob Prutu, smo razstrelili predsnočnjem neki ruski jarek z minami. Od 300 mož močne posadke ie bilo mogoče spraviti le nekaj mož živih. V noči od včeraj na danes so pregnale naše čete sovražnika v istem prostoru iz nekega njegovega okopa. Severo - zapadno od Usciecz-ka napadajo Rusi zadnji čas prav pogosto neki naš mostni okop. Skoro dan na dan se vrše bližinski boji. Vrli branitelji se drže proti vsem napadom. Južno od Dtibna je napadel sovražnik po močni artiljerijski pripravi naše pozicHe; z velikimi izgubami smo ga vrgli nazaj. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H o f e r, fml.
SOBOTNO AVSTRIJSKO POROČILO.
Dunaj, 22. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Včeraj so se vršili na ceH severo - vzhodni fronti topovski boji. Pri Eerestijanih v Voliniji so zavrnila naše čete Štrafunske oddelke. Dsnes zjutraj ie sovražnik zopet pričel napadli dele naše besarabske fronte. Vrgli smo ga nazaj. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. II 6 f e r, fml.
*
NEDELJSKO   NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 23. januarja. (Kor. ur.) VVolrrov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 23. januarja.
Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOBOTNO    NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 22. januarja. (Kor. ur.) \Voiffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 22. januarja.
Vzhodno bojišče. Pri Smorgonu in pred D vinskom
artiljerijski boji.
Vrhovno armadno vodsivo.
BESARABSKA BITKA.
vBerliner Tageblatt« prinaša 20. januarja to - le poročilo:
Neglede na včerajšnje izgube, Rusi niso opustili poskusa, predreti proti Crnovicam. Druga bojna pavza je trajala zopet samo 3 dni. Na obeh straneh so jo porabili, da so spravili ranjence in kolikor se je dalo, da so pokopali mrtve, katerih je bilo več tisoč pred našimi pozicijami. Ker ie držal neprestani bobnajoči ogenj naše čete v kritjih in ker so streljali ruski strelci na naše sanitetne vojake, ki so i7vr?n»nč svojo težavno dvlžnost, prišli na 50 km dolgo morišče, je smrad mrličev že začel zrak neznosno okuževati. Ta smrad in strašni pogled celih vrst ubitih tovarišev pa sta ostrašila poznejše ruske napadalne kolone, tako da ?e tudi ruski poveljnik južnega odseka, general-lajtnnnt Lorentijev, zapovedal poko-
pavanje padlih v velikih skupnih grobovih. Ruske ranjence so v nepreglednih kolonah spravili v Novosjel-co in Hotin, kjer so vse hiše preuredili v bolnišnice. Ker pa je mnogo ranjencev ležalo več dni brez pomoči med obema pozicijama in ker manjka ruskim poljskim bolnišnicam zdravnikov in obvez ter lečil, je odstotek onih, ki umro, prav visok.
Nasproti tem ruskim izgubam so naše izgube razmeroma majhne, dvakratni sovražnikov poraz je povečal samozavest braniteljev. Soglašajoča poročila letalcev niso dopustila dvoma, da general Ivanov še ni obupal. Tako na besarabsko fronto, kakor tudi v vzhodno Oalicio je odšlo mnogo vojaških vlakov z novimi četami in municijo. Kmalu so pričele sovražne baterije z intenzivnim ognjem na pozicije armade Bothmer ob srednji in gorenji Stripi.
Centrum napadov pa je za enkrat zopet južno krilo armade Pflan-zer - Baltin v odseku Bojan - Raran-če - 7'oporovc. Ponoćni bobnajoči ogenj ob mejnem potoku Rakitni in pri Kalinkovcih koncentrirane težke artiljerije, zlasti kalibra 12 cm, je uvedel tretji generalni naskok. Rano zjutraj so se pričele salve sovražne artiljerije, obenem pa je zapustila ruska pehota v gostih rojih svoje jarke. Kakor hitro je pokazal šrapnel-ski ogenj naše artiljerije in prve salve fionveda ruski artiljeriji, da so prišle napadalne kolone v dotiko s sovražnikom, je položila ta gost zatvorni ogenj za prvo črto jarkov braniteljev, da prepreči pomoč zadaj stoječih rezerv. Druge ruske baterije pa so obenem zapirale z neprestanim šrapnclskim ognjem lastnim napadalnim kolonam povratek. Razpokajoči se šrapneli in strojne puške za črto so gnale rusko pehoto s silo proti pozicijam budimpeštanske 40. honved-ske pehotne divizije. Honvedi so bili, ko je prenehal bobnajoči ogenj, pohiteli k razbitim okopom ter so pričeli iz majhne razdaMe z brzim ognjem na napadalce. Salve pehote, toča šrapnelov. treskanje zažganih min. visoko napet električni tok v žičnih ovirah, metala min. ročne granate. — vsi pripomočki moderne orožne tehnike, — je sodelovalo, da je bila vrsta za vrsto napadalcev de-cimirana. Ponavadi zadnje ruske kolone niso imele niti lastnih pušk. Čakati so morale, da so prve vrste padle, potem so jim pobrali puške ter začeli naskakovati.
Borba za prvo obrambno črto je trajala pozno v popoldan. Pred fronto posameznih naših bataljonov smo šteli po 800 do 1000 mrtvih. Ponekod so ruske mase vdrle v jarke Ogrov. ki pa so jih v ljuti borbi moža proti možu. vedno zonet prema-gafi ter pobili ali pa prisilili, da so se vdali.
Novi ruski seneraH.
Tile ruski generali so prevzeli vodstvo novih ruskih armad: Litvi-nov (trdniava Povno). Pleve. Loecz, Rauch-Traubenberg (Minsko).
Vielniki iz Sirlnje. Z ruske meje poročajo: Ruski poljedelski minister je sporočil časopisju, da se bodo sedaj v Sibiriji se nahajajoči vojni vjetnlki poslali nazaj v evropsko Rusijo, Kjer bodo velik del uporabljali v ruskem poljedelstvu in v industriji.
ZAPADNO B0JISCE.
NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 23. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 23. januarja.
Zapadno bojišče.
Pri Neuville, severno od Arras, so se polastile naše čete po uspešni razstrelitvl z minami najsprednejše sovražne pozicije 250 metrov na široko. Vjeli smo 71 Francozov. V Ar-gonah smo zasedli po kratkem boja z ročnimi granatami del sovražnega jarka. Bombardirali smo vojaške naprave vzhodno Belforta.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOBOTNO    NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 22. januarja. (Kof. ur.) Woiffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 22. |a-
Zapadno bojišče. Jugo - vzhodno od Ypresa smo z mino raztrgali sovražne Jarke 70 metrov na široko. Sovražnik ie brezuspešno obstreljeval naše pozicije med Mozelo in Vogezi ter posamezne kraje za našo fronto.
Vrhovno armadno vodstvo. •    * • NEMŠKI   ZRAKOPLOV NAD ANGLIJO. London, 23. januarja. (Kor. ur.) Rcuter.   Poročevalski urad poroča: V svitli mesečini je pripulo ponoči neko sovražno letalo na našo vzhodno obal ter vrglo hitro zapored devet bomb, nakar je poletelo proti morju nazaj.   Vojaške ali maritimne škode ni bilo,  nekoliko škode pa Je privatni posesti. Ena netilna bomba Je provzročila požar, ki pa je bil ob dveh pogašen. Dve civilni osebi sta bili ubiti, 2 moška, 1 ženska   in 3 otroci lahko ranjeni.
Nemška letala.
Angleški listi pišejo: Angleške letalce. U so najboljši nt. lictu, prtr 1
kašajo sedaj nemška letala tipa Fok-ker. Oblasti so mnenja, da so to eno-krovniki z motorji 200 konjskih sil. Najbrže so ta letala še boljša, kakor najnovejši francoski modeli Nieu-port - Morane. Od 16. decembra je bilo, glasom uradnih nemških poročil, zbitih 13 angleških in francoskih letal. Vprašanje letal je važno za Francoze in za Angleže, ker bodo ta letala gotovo priletela nad Anglijo in metala bombe.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
19. januarja zvečer. Južno od Somme. v odseku Lihons, smo s svojim ognjem razdejali neko sovražno stražnico. Med Soissonom in Reimsom so napravili naši topovi iz strelskih jarkov resno škodo na sovražnih napravah v okolici Aillesa, zapadno od Craonna. V Argonih smo obstreljevali čete na maršu, severno od Court Cbausse. Na Lotarin-škem je dosegel naš ogenj na neko skupino hiš. v katerih so stanovali Nemci pri Alincourtu, zapadno od Chateau Salinsa. najlepši uspeh. Ker sta vrgli v noči na 19. t. m. dve nemški letali 4 bombe na Nancv, se je dvignila neka naša letalska skupina ter bombardirala kolodvore v Metzu in Arnavillu. Vrgli smo 22 bomb na poslopja, ki so bila poškodovana.
20. januarja popoldne. Od noči ni poročati ničesar, razen iz Artoisa, kjer smo z uspehom razstrelili neki nemški strelski jarek ob višini 119 južno od Thelusa.
20. januarja zvečer. V Belgiji je provzroči! ogenj naše artiljerije proti nemškim strelskim jarkom več porazov. Med Soisson-som in Reimsom smo obstreljevali neko streliajočo sovražno baterijo ter storili, da je utihnila. V Vogezih smo tekom obstreljevanja v bližini Rehfelsna poškodovali strelske jarke in neko sovražno opazovališče. Na ostalih delih fronte je bilo čez dan na obeh straneh delovanje artiljerije precej živahno.
Belgijsko poročilo.
19. januarja. Izredno ugodno vreme je provzročilo na vsi fronti prav živahno artiljerijsko delovanje in delovanje metal bomb. Uspešno smo se bojevali proti sovražnim baterijam ter razgnali neki transport fužno od Dixmuidna.
20. januarja. Precej silen artiljerijski dvoboj v okolici Dixmu-idna. Naše baterije so presenetile neko kolono na poti iz Beersta v Yser. Sovražnika smo razpršili.
VOJNI SVET V LONDONU.
»DaiJv Telegraph« naglasa v svojem uvrJdniku važnost ententnega sveta s srede. Preišnji vojni svet je sklenil zapustitev Dardanel. Očivid-no se je vršil sedanji vojn! svet o vprašanju, kaj se naj zgodi v Solunu, ker je sedaj mnogo avstro - ogrskih čet prostih za uporabo ob grški me§i.
Velika pomladna ofenziva entente. Budimpeštanski listi poročajo iz Haaga: Začetkom februarja bodo pričeli Francozi in Angleži ob zapadni fronti. Rusi na vzhodu in jugu in Italijani na avstrijski fronti istočasno z veliko splošno ofenzivo. To bo prva skunna akc?;*n entente. ki jo bo vodil skupni vojni svet in ki jo bodo izdelali v najmanjše podrobnosti. S tem upaio doseči izpremembo vojaškega položaja. Ententa ne namerava pri tej akciji zasesti nemško ali avstro - ogrsko ozemlje, pač pa hoče doseči, da se potisnejo nemške čete nazaj v Nemčijo, če se uresniči ta cilj, bo ustvarjena podlaga za mir.
Francoska poslanska zbornica.
Zbornici je bil predložen zakon glede zdravniškega prefskanja za nesposobne spoznanih iz letnikov 1913 do 1917 m oproščenih iz letnikov 1915 do 1917. Sprejeta je bila predloga glede naknadnega prebiranja oproščenih in nesposobnih vpoklicanih letnikov v kolonijah.
Vojska pod nadzorstvom.
Zedinjeni socijalisti so predložili francoski zbornici ta - le predlog: Zbornica skleni, da se naj mudi stalno odposlanstvo 44 članov izmenoma vsak mesec med bojujočimi se četami, vendar to odposlanstvo ne sme posegati v vojaške odredbe. Člani odposlanstva naj imajo pravico, na lastno nevarnost prepotovati celo vojno črto, tudi strelske jarke. Če se vrše ob njih navzočnosti vojaške operacije, naj se mude pri bojujočih se četah ali pri štabih armad in Jim smejo slediti. Vojaški poveljniki Jim morajo iti na roko, da izpolnijo svojo nalogo.
Francoska in vojna bremena.
V »Jouraalu« svari Charles Hum-bert pred razsipanjem s človeškim materijalom in zahteva, da se pošlje vse moštvo, ki ga na fronti nI mogoče rabiti ali ki tam ni potrebno, v domovino. Nadalje pravi: Francoska je nosila glavno breme vojne, prelila največ krvi ter Ima pravico na to, da se ne, izrabi popolnoma, rjaocoska sa
18. štev.
..SLOVAKI NAROD*, dne 24. fnnnarji i».t
Stran 3.
ni nkidar obotavljala, če je šlo za njene dolžnosti. Mislimo sedaj tudi malo na one dolžnosti, ki jin imajo drugi proti nam.
V : Injem listu smo prinesli besedilo zakonske predloge, ki se bo predložila še ta teden angleški poslanski zbornici. Zaradi popolnosti jo v kratkih besedah ponovimo:
Angleška vlada se poživlja, da prepreči uvoz v Nemčijo preko nevtralnih držav, ne da bi se škodovalo normalnemu uvozu v nevtralne države za njih  lastno potrebo.
Tudi minister Grev je obljubil, da bo tekom tega tedna podal oficijalno izjavo glede angleške blokadne poli-rike.
Interesantno je. da so se celo na Angleškem samem oglasili ljudje, ki svare pred prehudim napenjanjem loka, zlasti napram Holandski, n i drugi strani pa prihajajo iz Pariz poročila, da odobravajo vodilni kro-gi nameravano blokado. Francozi nameravajo pričeti z vso silo z ofenzivo, obenem pa bo morala stopiti, kadar bo poostrena blokada razglašena, Anglija s svojim brod^vjem iz rezerve. Zatrjuje se celo, da nameravata Anglija in Francoska ob holandski obali izkrcati veliko vojsko.
Pripravljajo se torel novi veliki dogodki. Da bi se posrečilo Angležem, izstradati centralne države, se izkazalo do sedaj za pobožno željo, ki se ne bo izpolnila nikdar, dru-20 vprašanje pa je večje važnosti. Ali nameravajo Angleži in Francozi res odrezati nevtralne države od prometa in ali nameravajo res na koncu koncev zasesti že zopet nevtralne pokrajine, samo da si poskusijo izpolniti željo, ki se nikdar izpolniti ne more?
Kakor Solun, naineravaio izprva zoreti Rotterdam in švedsko prista-
; Malmo v Sundu. Za enkrat je "čakovati, da bodo Angleži prepre-
vsak uvoz v nevtralna pristanišča. 2e edino to bi bil korak, ki bi ga ne smela trpeti nobena država, iasno sliko nam da v tem pogledu 5olun in Grška.
Efektivna pač ne more biti blokada Nemčije, ker bi potrebovala Anglija za tako blokado velikansko •;nino brodovje in nešteto pomožnih ladii. ki bi preskrbovale brodovje s nremogom in drugimi potrebščinami. Ladie bi morale namreč stati tako 7^*to druga pri drugi, da onemogočijo vsaki drugi ladji, priti mimo njih. Ne glede na te velikanske težkoče pa bi bile angleške vojne ladje tudi preveč izpostavljene napadom podmorskih čolrov ter bi bila angleška pomorska vojna sila preveč raztrgana. Taka torej nameravana poostrena angleška blokada prav gotovo r.e bo.
Preostaja torej proglasitev blokade nemških in holandskih in šv~d-skih pristanišč. Ne glede na stališče, ki ie bo zavzela v tem pogl*du zelo rblinliiva Amerika, pa se stavijo tudi taki blokadi nasproti velike ovire. M^rda sedaj Angleži niso več tako zelo navezani na municijo iz Amerike, — tekom 17 mesecev so lahko
'arih tako industrijo tudi doma, — morda pa jim Amerika še lahko mnogo škoduje, gotovo pa je, da prav občutno lahko zadene Rusijo.
Poglejmo angleško prakso do danes. Angleži so proglasili vse nemške in seveda tudi avstro - ogrske ladje in vse blago iz teh dveh držav za konterbando. Našteli so blago, ki se ne sme dovažnti v Nemčijo in so bili v tej listi prav zelo ozkosrčni. Prepovedali so v^ak izvoz iz Nemčije, zahtevali pravico, preiskavati nevtralne lacfje. ki so jih pripeljal! v svoja pristanišča in jim pokupiti blago, če je bilo nevtralno. Cela vrsta izvoznih in prevoznih prepovedi zadeva tudi nevtralne države, tudi zabranjuje Anglija v svojih pristaniščih ne• 'ra'nim ladjam prav pogosto pre-mog. na kateri so navezani. Zanimi-yr> je, da zlasti holandske in ameriške paroplovne družbe, da so varne Pred Angleži, odklanjajo blago, o katerem j:m angleški konzuli ne morejo dati garancij, da ga Anglija ne bo za-P^nila. Že dolgo pa so Angleži uredili v nevtralnih državah nakupovalne centrale, ki so imele za gotove predmete, ki se uvažajo, monopol. Tako se je zgodilo na Holandskem, v Švici, na Norveškem in Danskem. Samo Švedska in Amerika sta se do-sedaj branili proti takemu poseganju v njene državne pravice, v Ameriki Da so dosegli Angleži s svojimi naročili vpogled v kniige dobaviteljev bakra in kavčusra. Vse to pa jim ne zadostuje več. Zlasti dei^tvo, da nameravam ravno sedai nekatere ameriške družbe izvoziti milijone bal bombaža v nevtralne države severne Evrope, je pospešilo sklep angleške vlade, razširiti blokado.
Kako se bodo postavile proti te-fta prizadete nevtralne države?
Prvo bodo gotovo protesti, kl najbrže ne bodo nič izdali. Ali se bodo nevtralne države odločile, odpoklican' svoje trgovske lade iz angleških voda? Te ladje zaslužijo danes tako ogromne vsote, da nevtralne države doslej še niso storile prav energičnih korakov. Prva, ki bi mogla v tem pogledu storiti kaj uspešnega, bi bila Amerika.
Blokada in skandinavske dežele.
Vsled grožnje, da bo Anglija poostrila blokado, se vrši začetkom februarja konferenca zunanjih ministrov skejndmavskih dežel.
TURSKA VOJNA.
TURŠKO   URADNO POROĆ1LO.
22. januarja. Včeraj je poletel neki naš hidroplan preko Tene-dosa ter uspešno metal   bombe na tamošnji hangar in sovražna taborila.   Neka sovražna vojna ladja je
! ; ' streijevala včeraj zjutraj malo Časa okolico Sediibara. Z drugih front \ :;i poročati ničesar.
23. januarja. Kavkaska fronta. V centrumu brezpomemben artiljerijski boj. Na desnem krilu spopadi konjenice. Sicer ničesar pomembnega.
Rusko poročilo iz Kavkazije.
19. j a i. u a r j a. Naš silni, nepričakovani sunek proti centrumu turške armade, ki se je bila zmedla, jo je vrgel iz njenih močnih, že dolgo pripravljenih pozicij med jezerom Tortum in reko Šarian. severno od Melnsgertn. v širini več k.ikor 10f) vrst. Turška vojska se umika sedaj na utrjeno pozicijo pri Erzerumu. Na več tcekah se je umikanje izpreme-rrilo v panični beg. Več turških oddelkov je skoro popolnoma uničenih. Sto in sto mrtvih pokriva pota našega prodiranja. Na več točkah smo mogli prodreti do d,>mimrajočih vi-srn ter smo se kljub hudim snežn:m zametom zakonali v gi^bokrm snegu. Zasedli smo mesto Keprikej ob Arasu (50 vrst vzhodno od Frzeru-ma). Tekom boia dne 17. januarja smo vjeli 5 častnikov in 208 mož ter vplen;?i mnogo orožja, stroiifh pušk, kartuš in zabojev z mučeno za metala bomb. A* bližini reke Sarian, v mestu Turnangel ^20 vrst severo-zapadno od gore Šarijan) smo vple-nili skladišče grajat. Y Perziji, jugozapadno od Urmijskega jezera, spopadi s Kurdi, ki smo jih odbili v južni smeri.
Kut - el - Amara*
P^eko Curiha poročaio. da so se sngleški poski-si. osvoboditi Kut - el-Amaro. ponesrečili in da stoji mesto pred predajo.
Z ruske-perzijske meje.
Preko Carigrada poročajo z ru-ske-perziiske meje. da so ln. t. m. turške čete in domačini zasedli mesto Kengavar med Kermanšahom in Ha-madanom ter mesto osvobodili iz ruskih rok. Turške čete so nadalje zopet zasedle mesta Asabad, Choi in Parkam. Neki ruski konieniski poTk. ki ie napadel v smeri iz Mara-ge na Mindoab. ie bil odb*"t ter ie izgubil sto "rrtvih, neki drugi ruski polk je bil južno od Urmije tr en.
Razne politične veii.
- Kralj  Nikita  v  Po. oricl.
»Agence Ha vas« poroča: Kralj Nikita se nahaja sredi svojih čet v Pod-gorici.
= Vstop poljskih socijalnih demokratov v klub. Berolinski ■ Vor-w5rts« je tudi nezadovoljen s tem. da so poljski socijalni demokratje vstopili v klub in je posebno nevoljen, ker so poljski socijalni demokratje priznali, da mora biti svoboda poljskega naroda tudi glavni cilj poljskega proletarijata. »Vor-warts« pravi, da zmaguje tako na-ziranje tudi med češkimi socijalnimi demokrati in da zadobi v prihodnjo-sti narodno vprašnje v Avstriji še ostrejši značaj, kakor ga je imelo doslej.
— Cesar Viljem v Belgradu. Na povratku iz Niša se je mudil cesar Viljem 20. t. m. v Belgradu. Ogledal si je mesto ter je stopil na vrh cita-dele, kjer si je dal, ozirajoč se na mogočni reki Savo in Donavo, poročati o zmagovitem navalu združenih čet na srbsko glavno mesto. VVolffov urad opozarja v svojem poročilu na historični pomen tega trenotka. Za Friderikom Barbaroso, ki je z bel-graiske citadele razgledoval svojo križarsko vojsko, je cesar Viljem prvi nemški cesar, katerega noga je stopila na ozidje stare trdnjave, ki ščiti vrata v Orijent.
= Novo nemško vojno posojilo. Iz Berolina poročajo: V marcu emitira Nemčiia novo vojno posojilo in sicer v obliki zakladnih nakaznic, ki bodo plačljive že po sedmih letih ter bodo donašale 4% obresti. Nakaznice bodo izdane po kura 91.
(t gdč. r. z.)
Odločeni so roži kratki dnovi,
ki nanjo pade pomladanska slana,
al' v cvetju jo zapadejo snegovi . . . Prešeren.
Ko bi mogel skriti še to bridkost v dušo! — Ali toliko je še gorj& v njej. da je zvrhana. Vse, kar mi Je
bilo neskončno drago, sem izgubil; maier, očeta, brata in sestre. Kamor je potrkala potlej ljubezen in iskala utehe in opore, nikjer ni našla od-veta. Omagala je naposled v brezupu in je pokopana v duši sredi bridkosti, zakaj vsa upanja in koprnenja in vse lepe sanje so ji bile kmalu sosede.
Še Ti si zdaj mrtva, ki si mi bila poslednji lep spomin . . . Moj * Beg, ali se Ti ne* smilim v tolikem siromašnu? — S čem sem si zaslužil tako trde sodbe, da sem revnejši od Jo-ba? — Ali Ti res ni bilo mogoče, da bi mi prizaiiescl še s tem udarcem. — Pod solncem sam sem. Kdo mi bo otrl to veliko solzo, ki je presilno gorje ni moglo zadržati? — Nikogar nimam več in nikogar več si ne upam iskati.
Pomlad je bila, ko sva se raz-stala. Bog ve, k3j si mislila takrat, ko me je pogoltnil vlak, da me odnese iz domovine. Ves sclnčen popoldan je bi!, jaz pa sem se vozil tja, kjer dan za dnem žanje smrt bogato žetev. Uganil sem, da se Ti zdim klas, ki gr* pod smrtno koso, saj sam nisem bil drugih misli. Kako mi je bilo v tistem slovesu do obupa težko, ali žaliti Te nisem smel! Z grozno silo sem stiskal dušo, ali vseeno si mogla izpoznati moj prisiljeni nasmeh. V pomladi in v cvetju mladosti sem Te pustil, ali mi je prišlo takrat le iz daleč v misel, da Te preživim, da Ti bom tako zgodaj pisal parte? —
Kolikokrat smo bili trd boj! Levo in desno so padali tovariši v najlepšem dnevu. Strašne ure! — Ob Dniestru. v tistem bukovem gozdu, kako je tam bogatela smrtna žetev! Hu. mrzla zona mi zalije še danes ude, če se domislim tistih ur. Krčevito sem stiskal k ustnam sliko matere, mrtvo sliko — kaj sem hotel od nje? — In čemu sem božal ciklame takrat, gluhe ciklame? — Bili so občutki Človeka, ki pada v brezno in išče rešilnega oprijema čisto nezavedno. Ravno takrat sem dobil od Te^e pismo in v tako pravi uri si orišla. da Ti nikdar ne bi mogel biti bolj bvaležen. Angel utehe!
O, dek!e". kako težka mi je Tvoja izguba! Nikomur ne dopovem tega. k'oiiko bo še potov skozi težke ure! Kdo me bo vodil? —
Če na si šla. da mi pot pripraviš, tedaj se zgodi po božji volji. Mati mo;a nai Te čuva z vso ljubeznijo, dokler da pridem! —
Ob Soči, v januarju 1916.
___V. M.
M\ iz pfiisl im\
V DutovI:ah na Krasu   je umrl
ugleden mož, gospod Ivan U k m a r. posestnik, gostilničar in mesar, star 53 let. Pokojnik je bil na široko znan in priljubljen kratki veljak, mož vnet za dobro in pošteno slovensko stvar. Časten mu spomin! Preostalim naše sožalje!
Granata raztrgala dečka. Poročajo nam, da je neki 121etni dečko za. Baderievo hišo v Gorici brskal okoli velike granate, ki ni bila eks-nlodirala. Brskal je in brskal, nakar je granata eksplodirala in raztrgala dečka na drobne kose in jih razmetala rkoli.
Komur ie kaj znano, kje se nahaja gdčna. Pora Kocjančičeva, hčerka gostilničarja in posestnika g. Antona Kocjančiča na Križađi pri Neblcm, pošta Dolenje, Primorsko, je vljudno naprošen. da sporoči njen naslov na: Alojzij V u g a, četovodja železniške straže. Bohinjska Bistrica. Nomenj. Gorenjsko.
Kdor ve, kje se nahaja Just Le-g i š a, 97. pešpolka, 6. stotnije, vojna pošta 73, ki se že od 5. maja I. 1. ni oglasil, naj to sporoči njegovi ženi Pozaliji L e g i š a. Steinklamm bei Rabenstein, baraka št. 63, Spodnje Avstrijsko.
Dnevne vesti.
— Poklonitveno deputacijo so
poslali Dalmatinci na Dunaj. Pod vodstvom deželnozborskega predsednika dr. Ivčevića in nadškofa dr. Pulišiča ter dalmatinskih hrvatskih in srbskih poslancev, se poklonijo zastopniki dalmatinskih mest in občin cesarju, da mu izrazijo ljubezen
ti zvestobo nerode.
— Zedlnjcnje Nemcev na Češkem. Včeraj, v nedeljo, se je vršilo
v Pragi zborovanje nemških dežel-nozborskih in državnozborskih poslancev, ki so sklenili, obnoviti svojo deželno zvezo ter ustanoviti akcijski odbor, v katerega bodo poklicali tudi zastopnike krajevnih Volks-ratov. Skupni nemški organizaciji so se pridružili tudi zastopniki takozv. ustavovernega veleposestva, torej nemški aristokrati in veleposestniki. Zborovanje je zaključil poslanec Pa-cher s »Heil!«-klici bodočnosti nemškega naroda na Češkem.
— Češki poslanci na Dunaju. Kakor javlja »Grazer Tagblatt«. so prispeli pretekli teden češki poslanci: Choc. Bufival in Vojna (vsi so narodni socijalisti) na Dunaj, kjer se, kakor že nekateri njinovi kolegi, stalno naselijo.
— Odlikovana sta bila s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda praporščaka domačega domobranskega pešpolka Ljubljančan Milko V i z j a k in Goričan Alfonz Skok.
— Darila. Mesto venca na krsto umrlega gospoda Ivana Sulčica, gostilničarja in trgovca v Zidanem mostu, so darova!i »Rdečemu križu« na Zidanem mostu sledeči: Tovarna cementa. Zidani most, 20 kron; ravnatelj dr. S. Hahianitsch, Zidani most, 10 kron; inženir Oton 2'Ška. Zidani most, 5 kron; tvrdka Franc Zangger. Celje. 20 kron.
— »Rdeč! križ<. Slovensko berilo sfovensVtm trinakom. >ZentraV stelle fnr Soldatenlekture* (Z. F. S.) Wien, IX/4 Canisiusgasse 16 prosi za vsakovrstno slovensko berilo fčtivo) naš;m slovenskem ranjenim in bolnim junakom, raztresenim po raz-ifffi bolnišnicah. Prosimo slavno občinstvo, da se odzove v obilni meri pozivu in nošlje kniige na gorenji naslov direktno ali na potom bb'*nje pnoVurnice   ali   deželnega društva
Rdečega kri^a^.
— Kdor kaj ve o Martinu Kova čiču, ki ie služH pri Lir. 26.. 6. Feldkomp. in ki je pogreša že od 18. decembra 1914. nai to naznani nie-crovi ženi Frančiški Kova 151 i Po-banci. nošta Artiče pri Brežicah, Štajersko.
— Kdo v£. Me se nabada Hinko čuk. 17. pešpolka. 10. stotniie.
se prosi, ću sporoči njegovemu očeti Jakobu Čuk, Vrbovsko, Hrvatsko.
— Do^m na Grad prenovedan. C. kr. policijsko ravnateljstvo rar-plaŠa: Povodom vojašk'h odredb, nkrenjenih na ljubljanskem Oradu v varstvo proti sovražnim letalom, se dostop na ljubljanski Grad vssko-mu*". ki rima ppce^e^a dovoljenja c. kr. etapnega stenskega poveljstva , nrennvpdme. n'estonki *e bodo po ministrski naredbi z r*ne septembra 1857. drž. zak. št. 19*. policijsko kaznovali.
— Opozorilo. Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da se je v soboto pričel rek dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila. Naznanilo je doposlati do torka, dne 25. januarja po stanju od sobote, dne 22. januarja. Naznanilo je poslati v dveh izvodih, in sicer eno obrtnemu odde'ku mestnega magistrata (za Ljubljano), drugo pa c. kr. trgovinskemu ministrstvu na Dunaju (k. k. Handelsministerium. liandelsstati-stiseher Dienst, \Vien, L, Biber-strasse 16). Tozadevne tiskovine se dobe brezplačno pri obrtnem oddelku mestnega magistrata.
— Legitimacije in znaki za notarje. JustiČno ministrstvo je odredilo, da se morejo posluževati notarji v bojnem območju pismenih legitimacij in znakov. Legitimacije izgoto-
vi dotična notarska zbornica. Znak je 52 mm dolga in 36 mm široka, na voglih okrogla, pozlačena ploščica, na kateri se nahaja v emailu mali grb Avstrije, pod njim v črnem emailu: c. kr. notar. Znak se nosi na levi strani prs. Znak sme nositi notar pri vseh uradnih poslih v pisarni in izven pisarne in na službenih potovanjih.
— Iz seje magistralnega gremija dne 21. januarja 1916. Pakičevo meščansko ustanovo letnih 244 K se podeli Janezu Krašovcu. Aleksandru Tomanu se odkupi za 120 K nekoliko slik z ljubljanskega gradu, ker so historične vrednosti. — Franu Rav-niharju, tesarskemu mojstru v Lin* hartovi ulici št. 25, se podeli uporabno dovoljenje za prizidave k stanovanjskemu poslopju, za šupo in za paviljon. — Katarini Parkljevi, hišni posestnici na Sv. Petra cesti št. 49, stavbno dovoljenje za enonadstrop-no vilo ob Bleiweisovi cesti in Mar-montovi cesti. — »Gospodarski zvezi« se dovoli prenesti ledenico z dvorišča »Zadružne zveze« na Dunajski cesti št. 38 na vrt »Gospodarske zveze« na Dunajski cesti št. 24. Ker je »Gospodar, zveza« pripravljena, odstopiti vogal cvetličnjaka, ki sega v Bleiweisovo cesto, mestni občini pod pogojem, da se ji dovoli dovoz z BIeiweisove ceste, se sklene, dt te le dritti ori
principa, da mora dobiti mestna občina ta vogal brezplačno v last. — Plakatiranje magistratnih razglasov za leto 1916 se odda edinemu ponudniku Alojziju Mateliču za vsoto 200 kron. — Antonu Snoju, posestniku na Ilovici št. 37, se dovoli posekati jelševo drevo pred mostom ob Tržaški cesti, katero mu ovira dovoz, in sicer za ceno 2 K, ki jo sam ponuja. — 21 akacijskih dreves, ki stoje na Gradu, od smodnišnice do razvalin starega gradu, se bo odstranilo ter nasadilo nova drevesa iz mestne drevesnice.
— Napredovanje pri drž. železnici 1. januarja 1916. Višji nadzornik je postal: Radoslav Zelem/, prometni referent. = Nadzorniki so postali: Dr. Freudlsperger, višji inženir Sehmidt dr. Maver, višji inž. Feresini, Tomani in August Inglisch, Ivan Wrischer. Višji inženir je postal: inženir Terdina. Višji r e viden ti: Gartler Janez, Russi Henrik, Benedek Ivan, Zupane Ivan, Forštner Gustav pl. Bulov. Revidenti so postali: Vencajz Ludvik, Mervič Radi voj, Legiša Alfonz, Milic Evgenij, Mrak Ivan, Mahnič Eduard, Vari Janko, Gross Radoslav, Novak Ivan, Harnisch Edvard in Kelec Viljem. Adjunkti so postali: Cumar Pavle, Bizjak Franc, Lavrenčič Hilarij, Lukez France, Mišou Josip, Žagar Josip, Pospišil Edvard, Vicenzi Viljem, Repovš Edvard in Karger Gustav. Asistent je postal: Pirkovič Julij.
— Iz srednješolske službe. Profesor nemške realne gimnazije v Gorici, Herman K a h r, je prid^ljen za šolsko leto 1915/16 v službovanje na tukajšnji višji realki.
— Okrajne učiteljske konference. Naučno ministrstvo je pooblastilo deželna šolska oblastva, da smejo, če je treba, odpovedati letošnje okrajne učiteljske konference.
— Sobotni koncert 5>Glasbene Matice« je krasno uspel. Izvajajoča umetnika tenorist g. Rijavec in pijanistka gdčna. Dana Kob ler-j e v a sta žela burno priznanje m odobravanje mnogobrojnega odličnega občinstva. Podrobneje poročilo smo morali radi nedostatka prostora odložiti na jutri.
— Hrvatski veliki umetnik Zlat-ko Balokovlč, ki je v svojem letošnjem prvem dobrodelnem koncertu dosegel pri nas sijajen uspeh in dobrodelnemu namenu vojne oskrbe daroval 1298 kron. priredi v torek, dne 1. februarja svoj drugi koncert v Ljubljani. Koncert se bo vršil v 'lJnionu<- in se bodo vstopnice že od jutri naprej prodajale v trafiki v Prešernovi ulici.
— Oddaja moke iz mestne zaloge. Pekom se bo nakazovala moka jutri, v torek, dne 25. januarja, trgovcem v sredo, dne 26. januarja, obakrat ob pol 9. dopoldne na magistratu.
— Cena pivu. Ker so ogrske pivovarne vsled rekviriranega ječmena ceno pivu toliko povišale, morajo ljubljanski gostilničarji, ki tržijo ogrsko pivo, zvišati ceno vrčku na 44 vinarjev toliko časa. dokler se bo sploh kaj piva še moglo dobiti.
— Sedanji hudi časi nalagajo rodoljubom posebne dolžnosti tudi glede učeče se mladine. Siromašni dijaki potrebujejo bolj kakor kdaj podpore in zlasti naj bi se vsakdn, ki hoče prispevati v dobre nam^e. spomnil tudi dijaške kuhinje, ki jo vzdržuje zaslužno dijaško podporno društvo »Domovina« v Ljubljani.
— Pomlad se bliža. Gospa, ki je v Lukovici, je nam prinesla cvetoč pomladanski žafran. Vsekakor znak Jako mile zime.
Prebiranje županov in uradnikov. Na Staierskem se vršijo danes (v ponedeljek) in jutri prebiranja žuoanov, občinskih svetovalcev in onih uradnikov, ki so bili do sedaj prebiranja oproščeni. Potrjeni bodo morali najbrž tekom 48 ur odriniti k svojim četam, oziroma bodo o tem prebiranju osebno obveščeni. Namestnike potrjenim županom bodo določila okrajna glavarstva.
Iz politične službe na Štajerskem. Minister za notranje zadeve je imenoval prov. namestniške tajnike: Viktorja Hornunga, Viktorja pl. Krafta, Fr. Sima - Oalla. dr. pl. Dukla, dr. Pavla Hohla in dr. A. Ko-žešnika za definitivne namestniške tajnike.
Iz Središča. Konkurz je razglašen za premoženje umrlega ključavničarja Jožefa Kikla v Središču.
Umrl je v Mariboru kanonik Jernej Voh v 72. letu svoje starosti. Kanonik Voh je bi! vnet pospeševa-telj klerikalnega časopisja, osebno Ijubeznjiv mož, ki Je bil zlasti med svojimi stanovskimi tovariši zelo priljubljen.
Iz Ormoža. S tukajšnjega kolodvora se je izpeljala v Ladanje blizu Vinice na Hrvaškem vzpenjača, po kateri se spravi na ormoški kolodvor vsak dan do 70 ton rjavega premogi. Premogovnik x Ladajihi te M
Siren 4.
18. štev.
kolodvora v Ormožu 12 kilometrov oddaljen.
Zvišanje občinskih doklad r Gradcu« Mesto Gradec je že lansko leto občutno zvišalo svoje doklade. Proračun za leto 1916. kaže navzlic temu zopetni deficit 1,387.000 kron. Zato bo mesto zvišalo doklade na splošni pridobninski davek od 45% na 60%, oziroma od 50% na 70%, na Specijalni pridobninski davek ra-vnotako, na rentni davek od 50% na 70 in na davek od plač od 45%, oziroma 50% na 60%, oziroma na 70%. Zvišani občinski davek bo vrgel občinski blagajni približno 381.500 kron, ostali deficit bo občina pokrila s kreditnimi operacijami, dokler ne uvede tudi zvišanega davka tramvajske listke, tlakovine in ne poviša tudi občinske užitnine. Tudi pripravlja graška občina uvedbo davka od veselic in mestnih doklad na razne luksusne predmete. Gra-ški občinski proračun za leto 1916. izkazuje 12,354.587 K potrebščin ter 6,397.625 K kritja iz lastnih mestnih dohodkov.
O lički železnici poročajo zagrebške uradne »Narodne Novine«: Vesti, da bo proga že čez tri mesece dokončana, so izmišljene. Dela so v posameznih odsekih precej zaostaia, ker je primanjkovalo delavcev. Ako se pojetniki potrudijo, bo mogoče do konca oktobra t. 1. otvoriti promet morda vsaj do Gospića.
Ljubezenska drama. Ponoči od 20. na 21. januarja so čuli v Zagrebu v Petrinski ulici v stanovanju brivca Ivana Novaka streljanje. Stanovanje je bilo od znotraj zaklenjeno. Policija je dala odpreti stanovanje in je našla na tleh dve trupli. Katarino Novakovo, ženo omenjenega brivca, in Štefana Feljo, natakarja brez službe. Dognalo se je. da sta se sama ustrelila.
Kino »Ideal« je predvajal včeraj izboren spored. Na prvi stopnji so velezanimi posnetki od podmorskih čolnov in torpedovk v boju. — Taki nravni posnetki se malo kdaj in se ne bodo kmalu videli. Kot uruga točka je »Zgodba tihega mlina« od Herman Sudermanna, v glavni vlogi Alfred Abel. Izven tega še ena izborna veseloigra in krasno vojno poročilo. — Ta spored se samo danes še predvaja. Jutri popolnoma nov spored.
— Pozor! Opozarjamo na jutri se vršečo javno dražbo parcel dr. Gallatia pri c. kr. okr. sodišču v Ljubljani, soba št. 16.
Književnost.
— MLjub*janski Zvon" leto 1916.
Vsebina januarskega zvezka: 1. Oton Župančič: Na božič 1915. 2. Fran Albrecht: Iz cikla: Rdeča pomlad. 3. Dr. Ivo Šorli: Štefan Zaplotnik. 4. Ivan Tratan : Jaka Fajtingar. 5. Janko Samec: Predsmrtnica. 6. Jakob Taraba-nin: Ruska publicistika. 7. Stanko Svetina: Skice in portreti. 8. 1. Po-boljšar: Rokopis I. zvezka Gregorčičevih Poezij. 9. Književna poročila. Jos. Breznik ( Dr. Karol Capuder, Zgodovina c. in kr. pešpolka št 17. — St. Svetina: Slovenske večernice za pouk in kratek čas. — Marija Kmet: Utva, Kraguljčki. — Dr S—r.: Carnio-la. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko ... — Dr. Jož. A. Glonar: Osterreichischer Almanach. — Osterreichische Bibliotnek. — J. Kapistran: Rocznik sliwistyczny. — »Ljubljanski Zvon« izhaja v zvezkih po enkrat na mesec ter stane na leto 9 K 20 vin., pol leta 4 K 60 vin., četrt leta 2 K 30 vin., za vse neav-strijske dežele po 11 K 20 vin. na leta — Posamezni zvezki se dobivajo po 80 vin.,
Razne slvail
* Razpuščen češka društva. V političnemu okrožju Duchcov je bilo razpuščenih 20 čeških društev, v Bilinu pa društvo ,Cesky dum".
* Atentat na ba kanski vlak. Med postajama Sičevo in Velika Petka v srbskem od Bolgarov zasedenem ozemlju je. bil izvršen proti balkanskemu vlaku atentat. Kakor poročaio iz Sofije, so srbski zlikovci streljali na vlak. Bolgarsko časopisje zahteva za nje najstrožjo kazen.
* Smrtna obsodba v Krag uevcu. Srbski državljan Ćedomir Stevanovič iz Lapova je bil vzlic javno razglašenemu ukazu višjega vojaškega poveljstva zakopal na svojem vrtu 15 bomb. Sodbo vojnega sodišča v Kra-gujevcu je bil obsojen na smrt in dne 20. decembra usmrćen.
* Dva vlaka sta trčila v Benečiji pri Vigodarsere, eden teh vlakov je imel tri stroje. Prva poročila pravijo, da je ranjenih in mrtvih več oseb. Podrobnosti še niso znane. »Secolo* poroča o novem trčenju vlakov v bližini Padove; ranjenih in mrtvih je baje jako mnogo, materjalna škoda ogromna.
* Nov velik požar ne Norveškem. Pred nekaj dnevi se je primeril v Bergenu na Norveškem požar, ki je upepelil velik del mesta in prouzročil 150 milijonov škode. Zdaj se je zgodil velik požar v mestu Molde. Tu je bilo najbrž namenoma užgano, kajti začelo je hkrati goreti na več mestih. Zgorelo je kakih 60 hiš in znaša škoda približno tri milijone kron.
* „Od specijalnoga poroča valca". V raznih listih čitamo, da se poroča iz Rotterdama, kamor se javlja preko Londona in Rima, da brzojavlja-jo iz Cetinja, da je kralj Nikita izročil v Grahovem svoj meč zmagovalcu, kar nista odobravala generala Vihto-vić in Falotović, ki sta nato zbežala k Srbom. Oba črnogorska generala imata tako izraziti imeni, Wicht-ovič in Falot-ovic, da ni čuda, da sta se svojemu lastnemu kralju uprla. Oj ti specijalni pročevalci!
* Kraij Ferd nand trojni fetd-maršal. Kakor znano je imenoval cesar bolgarskega kralja 17. t. m. za feldmaršala avstrijske armade, "dan nato mu je izročil nemški cesar v Nišu prusko maršalsko palico. Sedaj poročajo iz Sofije, da so bolgarski vojskovodje generalisimus Zekov, šef generalnega štaba z-ostov, vojni minister Naj-denov in armadna zapovednika generala Bojadžev m Todorov izklicali kralja Ferdinanda tudi za leldmašala bolgarske armade.
* Altajska železnica. Rusko železniško omrežje v osrednji Aziji se je pomnožilo za važno progo, ki teče po jako plodovitih in vsakovrstne rude bogatih sibirskih pokrajinah od Nikolajevskcga v tomski guberniji do Semipalatinskega. Ta proga je dolga nekaj nad 900 kilometrov. Altajska pokrajina je že dolgo časa znana, da počivajo v njeni zemlji dragocene rude, že leta 1723. so tam začeli kopati baker, potem svinec in končno še zlato.
Mis um Mi iraiK
jJubUonsKl Zvon*.
Jinalnj list obsega 4 sten?.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar,
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
Gioboko užaloščeni naznanjamo v svojem in imenu ostalih sorodnikov vsem priiatehem in znancem žalostno vest, da je naša ljuba, dobra, nepozabna mati, oziroma stara mati, gospa
Barbara
v nedeljo ob 8. uri zjuraj, prev dena s tolažili sv. vere, v 6*. letu njene starosti po dolgi, mučni bolezni v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 25. t. m., ob 2. uri por Idne iz Floritanske ulice §t. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maSe zadušnice se brc:t darovale v župni cerkvi Sv. Jak ba.
V Ljubljani, 24. jan. 1915.
Jeaip Lcaear, sin. — Marifa Lončar roj. Žitnik, sinaha. — Jezica Lončar, vnukinja.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega preljubljenega, nepozabnega soproga ozir. očeta, strica in svaka, gospoda
Josipa Kopača
strojevodje dri. i. t p«
izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa bodi vsem dragim prijateljem in znancem, ki so preblagega pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
Bog plačaj!
297 ialujett Mtali.
Stonouonje
obstoječe iz 2 sob in kuhinje v Zg ali Sp. Šiški ali v najbližji okolici lil
takti aventneL a L april— t
zdravnik. Pismene ponudbe na uprav »Sloven. Naroda« pod ^tatM/SI
Paftaa ijnviteljka
tekaj a*«***, 249
Naslov pove upravniitvo »Slovenskega Naroda*.
Natančneje se paizvc pri goso^i Kata-
rimi BeiechJ. A-Mbreiev trg it. 7.
od 2.—4. popoldne. 203
500 kron!
Vam rintam. ak<> Vaša kur a očesa, bradavice, a»t:£č*rci v 3 dneh bie- bolečin ne izginejo s korenino vred z Bia bal samom. Lonček z s^raneij*kim pismo«n 1 Bv 3 lončki S 2aS0, rt lončkov S 4.59. Uemenv, Gotice (£asi&) I Posiiac 112 22, Ogrsko, č 84 2
Krojači
kosovni delavci,
ki (ieiaio na domu, se sprejltlSJO
za   Te-ja  dela proti dobremu plačilu pri t^rdki 304
Back & Fehl,
LJuslJana, Start trg ster. 8.
Pi-f-«w_a«ji*»pt j tm   is>^t »■ t hanJ ■ ■■!) i ■■■■ ■——— m
Zenitna ponudba.
U Svrh-3 sfararsne jcnttve jrc/i/n jnanja y mlado, omikano gospico a ti vdovo. )(er posedujem sam precejšno premoženje, je d. t a postranska irVar.
Cenjeni doDiz* naj se blagovole poslati pod , ^pomladi1StQ na upravn. „Sov. Aaroaa*'. 295
irr^rrrE^ri:' 1=3   EEEEE5E_i
t 1
J2 «
i Z
i
Najcenejše
o a*
3" I
c 9 =3 o
O C*
dežnike
in solnčnike
domaČega izdelka priporoča
t tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Gospodična
Masaže, vdrgnenja in umivanja s Fel-lerjevim bolečine tolažečim, poživljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn.
273
ki ie dovršila trgov tečaj ter
nato nar mesecev prakticirala,
a lite primane službe, a
P* nudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod „služba 273".
! Krojači!
kosovni delavci, 305
za večja dela se sprejmejo
proti dobri plači pri tvrdki
Back & Fehl,
LJubljana. Stari trg štev. 8.
lite aa
solnčna soba.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „vojska 294". 294
Mirna stranka Išče
stanovanje
z 2 ali 3 sobami in pripadki za takoj ali pozneje. Ponudbe pod Mnlrno/ 281>f na  uprav.   »Slovensk. Naroda«.
Ker se teli posvetiti postnemu stana isće službo
išče stalna mirna franka v Ljubljani za majski termin. Želi se ugodna lega, 4 do 5 sob s pritiklinami.
Takojšnje pi<mene ponuibe. kt se smatrajo za zaupne, Da; se blagovolijo naslov:ti na upravn. »Slov. Naroda pod- „ma$/293". 293
Sprejmejo se
za vožnro ledu
aa ve
it
Po v. rasa se Martinova cesta Se v. 28. 292
Primerilo službo
v kaki  pisarni,  pri pošti ali kje drugje želi  dohiti   -WB    17 letna
ki je dovršila VIII razredov in trgov, tečaj ter je brez staršev in bre* sredstev. Vedno bo hvaležna blagcsrčnosti, ki jej pomaga do službe pri poŠti. —
Dop se prosi na uprav. »Slovenskega Naroda pod MBegonka 300".
poštn. pomočnika
z majhno odškodnino, oogoj : hrana in stanovanje, dijak, ki je dovršil 4. gimnadiske razrede. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 299
Trgovci in prekupovalci
: Vojni kreme - zrezlii :
(Hrleos-Kreme-Schnlnea)
nepokvarljivo fino pecivo, nudi lep zaslužek 1 karton 36  kesov K 4*—. Razpošilja najmanj 3 kartone po pošti. 3397
Brandt v Liubijani, pošta 7.
Kupi se dobroohranjena decimalna
tehtnica
z  nosilnostjo do  najmanj   500 kg. —
Ponudbe pod Poštni predal 47, Ljubljana,
256
PRODAJALK
popolnoma izurjena v manufakturni in
špecerijski stroki, želi premenifi
službo.   —   Cenjene   dopise pod prodajalka   1916,301<fl   na uprav. »Slovenskega Naroda«. 301
fi^- Spreten
prodajalec
ali
prodajalca
SO takoj Sprejme za večjo manufakturno trgovino. 288 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«,
Lepo posestvo.
Hoprodo]! Lep°
posestvo.
V prijaznem belokranjskem mestecu v Metliki se proda:
VV|m#|  z hišnim vrtom na najprometnejšem kraja ob državni cesti, pri-
•slMdeK pravno za gostilno, ali kakšno drugo obrt. Vinograd v dveh parcelah z zidanim hramom. Travnik z leseno stavbo za hišo. Njiva ozir. vrt z nad 100 sadnimi drevesi.
Stavbni prostor tik ob cesti sa kolodvorom, zelo ugodno za graditev restavracije, kateri se proda 20    pod kupno ceno za K 8000'—,
Vsa natančnejša pojasnila se izve pri Ivanu Male5icU| restavraicr prt ,,Levu", Izubijana, Marije Terezije cesta 16. 261
se obnašajo po poročilih v več nego 100.000 zahvalnin pismih za prav posebno dobrodejna in uspešna pri te* lesnih in
proti
bolečinam v udih.
12 steklenic franko 6 kron, 24 stekle* rtic franko 10 K 60 h. Lekarnar £ V. Feller, Stubica, Elzatrg št 238 (Hr* vaško)- Fellerjeve odvajalne rabarbatske kroglice z sn. »Elzakrofliee« 6 škatljic franko 4 K 40 h, 12 škatljic Iranko S K 40 h.
Zaupno
blago!
V pari prano in brezkalno
posteljno perje in puh
od K 1*40 za kg naprej
»ripereta trgovina s posteljnim perjem ln puhom
C. J. H ANI AN N
Ljubljana. Mostni trg štev. 8.
Ustanovljena 1886.
Nllll Mereelna tenknraaea prinaša na trg sa nizka M napol aH nI* eelsčene blaga. Taga perla aa drie igaata aatanki masa In nesnaga, ki zvlšnje tata ter Matvene pripaaaore, in aa razvijalo Uttnka In mol|l.
49