Društvene vesti Slovensko gozdarsko smučarsko prvenstvo Postojna 2000 Letošnja zima je prišla že zelo zgodaj in vzporedno z njo so se pri- čele priprave na vsakoletno državno gozdarsko tekmovanje. Gozdarsko društvo Postojna je v upanju, da bo tekmovanje lahko izpeljano na lokalnem smučišču Katič pri Postojni, tekmovanje napovedalo že za konec januarja. Kljub dokaj tanki snežni ode ji se je 28. janu- arja zbralo kar 117 tekmovalcev in v športnem duhu preživelo še en lep zimski gozdarski dan. Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip s 106 tekmo- valci in kar Il tekmovalkami. Najštevilčnejše so bile ekipe domačega Gozdarskega društva Postojna, Kranj- skega gozdarskega društva, DIT gozdarstva Ljubljana, DIT gozdarstva Novo mesto ter Gozdarskega društva Bled. Ostali udeleženci so bili DIT gozdarstva Brežice, Celjsko gozdarsko društvo, Gozdarsko društvo Kočev­ je, SGLŠ Postojna, Kraško gozdarsko društvo Sežana, Koroško gozdarsko društvo Slovenj Gradec, DIT goz- darstva Posočja ter predstavniki Ministrstva za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano, BF (Oddelek za goz- darstvo in obnovljive naravne vire) ter Sklada kme- tijskih zemljišč in gozdov. Veleslalomska proga je bila zaradi pomanjkanja snega malo prekratka, a dovolj zapleteno postavljena, da so raztreseni in premalo izkušeni tekmovalci (24!) odločno zapeljali mimo kakšnih vratc. S starta so se Sli ka l : Absolutni zmagovalec veleslaloma Robett Čuk GozdV 58 (2000} 1 pognali 103 tekmovalci in tekmovalke, slednje so ime- le prednost še nerazrite proge. Med nj imi so bile naj- hitrejše Špela Habič (GD Postojna), Branka Jerala (GD Bled) in Neva Thorževskij (DITG Novo mesto). Obču­ dovanja vredno je bilo vijuganje med vratci najstarejše udeleženke prvenstva, upokojenke Alenke Kristan (DrTG Ljubljana). Med najstarejšimi mladinci so se izkazali stari mački: Bogdan Kutin (Koroško GD Slo- venj Gradec), Milan Grošelj (DITG Posočja Tolmin) in Andrej Klinar (GD Bled). V srednji moški kategoriji so se na prvih treh mestih razvrstili Milan Rozman (Kranjsko GD)) Stanko Grošelj (DITG Posočja Tol- min) in Branko Gorza (GO Kočevje). Hud boj se je, kot vedno, bil med mladinci) zato so si nekateri na- taknili celo čelade. V tej skupini je bilo največ tistih, ki so zapeljali mimo vratc. Skozi cilj je najhitreje prismučal domačin Robert Čuk, pred Jurijem Rozma- nom (Kranjsko GD) in še enim domačinom, Matja- žem Turkom. Po lepi in odlično pripravljeni tekaški progi so se najprej pognale štiri vrle mladenke, za njimi pa še 3 1 mladeničev. Mirjam Miku! ič (GD Kočevje) je po več­ letnem zasledovanju končno premagala Alenko Bizilj (GD Bled)) čast domačink pa je s tretjim mestom re- ševala Mojca Rudež. Moški so tekmovali na nekoliko daljši (in napornejši) progi v dveh kategorijah. Pri starejših mladincih je z naskokom zmagal SmiUan Slika 2: Najhitrejše tekačice na podelitvi v Jamskem dvorcu (vse foto : Boris Černe) 53 lC V i Smodiš (CeUsko GD) pred Janezom Konečnikom (GO Kočevje) in Francem Sterletom (GO Postojna). Naj- mlajši med vsemi tekmovalci, šele sedemnajstletni Jme Tršar (SGLŠ Postojna) paje bil neulovljiv in je z absolutno najboljšim časom dneva premagal prav vse tekače. Za njim sta se uvrstila domačina Milan Gornik in Tone Rok. Prvenstvo se je s kosilom in slavnostno razglasitvijo rezultatov nadaljevalo v Jamskem dvorcu pri Postojn- ski jami. Najboljši (in zadnji) so prejeli medalje in lepe nagrade, ki soj ih prireditelju omogočili številni spon- zorji. V napetem boju ekip je GD Postojna ubranilo lansko prvo mesto pred GD Bled in GD Kočevje. Ob prijetni plesni glasbi se je eno najštevi lčnejših gozdar- skih druženj končalo šele pozno zvečer. Ocene organizacije letošnjega prvenstva so bile zelo ugodne in sprašujemo se, katero društvo bo ta izziv sprejelo v naslednji zimi . Mojca Rudež in Špela Habič Milan Glavaš: Gljivične bolesti šumskog drveca. Sveučilište u Zagrebu, Šumarski fakultet Zagreb, 1999, 281 str. Bolezni gozdnega drevja pridobivajo v zadnjih letih pozornost, ki je prej desetletja niso bile deležne. Tako sta na območju prejšnje države v jezik.ib, k..i ji_b še vsi obvladamo, l. 1996 izšli kar dve knjigi : Milan Glavaš : Osnove šumarske fitopatologije, Šumarski fakultet Zagreb, ki obravnava splošni del gozdne fitopatologije, in Midhat Uščuplic: Patologija šumskog i ukrasnog drveča, Šumarski fakultet Sarajevo, 366 str. Znani nemški gozdni fitopatolog Heinz Butin pa kar zapo- vrstio izdaja odlične knjige s to tematiko. V letošnjem letu paje že omenjeni Milan Glavaš, profesor gozdne fitopatologije na gozdarski fakulteti v Zagrebu, izdal še obsežno in bogato ilustrirano knjigo o glivičnih boleznih gozdnega drevja, neke vrste dopolnitev sploš- nega dela iz leta 1996. Posebej je treba pohvaliti to delitev v dva dela, ker kaže resnost in globino obrav- nave. Splošni del gozdne fitopatologije, ki daje vpo- gled v bistvo bolezni, se namreč v fitopatološki litera- turi o gozdnem drevju obravnava nekako mimogrede, kot neke vrste privesek k bolj zanimivemu in upo- rabnemu posebnemu delu, kar pa nikakor ni optimalno. V zdajšnjih težkih časih za izdajanje strokovnih knjig pa to izpričuje hvalevredno razumevanje za disciplino gozdne tito patologije na Hrvaškem. Pri razvrščanju bolezni se pisci srečujejo s prvo težavo. Povsem znanstven etiološki pristop je, da se bolezni opisujejo po taksonomskem položaju povzro- čitelja bolezni. To predpostavlja pri bralcih zoanje taksonomije gliv, ki ga ti praviloma nimajo, zato je knjiga tega tipa manj uporabna. Doslej najbolj uvel- javljena in kot kaže tudi najbolj praktična je delitev 54 bolezni po organskih sistemih (korenine, skorja itd.), kjer se bolezni pač pojavljajo. Pisec obravnavane knji- ge je šel delno v lo smer in je prikazal bolezni plodov in semen, (pada\'ico) kalčkov in sadik, deformacije listov, obarvanje in trohnobe lesa; bolezni raznih orga- nov listavcev in iglavcev pa ni razčlenjeval, temveč so združene v dveh velikih poglavjih Bolezni listavcev (str. 33-108) in Bolezni iglavcev (str. 109-204). Ko- ristni so še kratki oddelki o sistematiki glivnih rodov, obravnavanih v knjigi, slovarček strokovnih pojmov, literatura in indeks gliv, žuželk v zvezi z boleznimi in indeks gostiteljev. Pri vsaki bolezni je najprej navedeno hrvatska ime, nato ime teleomorfnega (spolnega) stadija s sopomen- kami, ime anamorfnega (nespolnega) stadija s sopo- menkami, gostiteljske drevesne vrste in razširjenost bolezn.i po svetu. Nato je obravnavana parazitska gliva s sorazmerno izčrpni mi opisi morfologije posameznih organov, nato njen razvojni krog in škodljivost. Izbor obravnavanjb bolezni je seveda težavna stvar, vendar menim, daje pisec na podlagi dolgoletnega dela na tem področju in na podlagi izvrstnega poznavanja terenskih razmer na Hrvaškem zajel vse pomembnejše bolezni. Pohvaliti velja ilustracije oz. 96 barvnih slik, ki so zelo poučne in bodo v veliko pomoč praktikom pri prvem provizoričnem določanju bolezni. Precej lepih barvnih slik je prispeval tudi sodelavec Gozdarskega inštituta Slovenije, mag. Dušan Jurc. Pisec je pri pi- sanju upošteval veliko domače in tuje strokovne lite- rature, nekaj tudi slovenske. GozdV 58 (2000) ~