140. številka. * _S Trst, v torek 24. junija It02. Tečaj XXVII .JltiaMt" Izha'a iiknt u iu. raco« nđal] te pr arrlfcov, ob 4. ari zvečci. Vrnili«« iiiia s s« e»lo teto ........M ktoa za pol lete •••••••••It n et četrt leta ••••«••• I n ca ta aaaeec ........ tboH j* »ročaino je plačevati naprej. aa--tC» brea prilofene naročnine M a prava aa calra. _ Po tobakamah a Trsta m prodajajo po-aamatas Itsvilks po C stotink (3 a«JL>; tvaa Tnta pa po 8 atotink (4 av£.) Telefea itr. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinoat" za Primorsko. T edlaasti Je Mil Hflaai ee rafaaajo po vratah a petita. Za »eČ* kvatae aaročllo ■ primera im popoiitom Poslana, oamrtaice In javne zahvalo do-aafl oglasi Itd. aa računajo po pogodbe Tel dopisi nej m pošiljajo aredalltva Nefraakovsni dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi aa ae vračajo. Haročnino, reklamacije In oglase a prejema apravelltve. Naročnino in ogiaae je plačevati loeo Trat. VredaHtva la tlakama ae aahajata a ■ilcl Oarintis Itv. 12. Vpravatitve, la Bpvejaniaaje. taaerato* v nliel Molla ptceolo itv, II. narittir. isdafstalj la odgovorni urednik Fr aa Sadaik. Natlmlla tlakama kanaorefja liata „Edinost,, v Tre PetmđTa j setle tnica rojne osrobojeija Slovanov t Peterim. (Zvršetek.) »Rusija je Bvobodno vzdihnila in ee za* ?eta krepiti. Postalo je jasneje. In ni Se izginilo jedno pokolenje, ko je osvobojenje duševnih s i narod povzdignilo na to višino narodne zavesti, s katere doli ee je jasneje in širše predstavljal mislečemu pogledu naš svetovno zgodovinski položaj in pot k dosegi nam zdavnaj predodločenih ciljev. Zavest duševnega jedinstva s krščanskim vztokom, sorodstvo s slovanskimi, takrat Turčiji podložnimi narodi, izrazilo se je leta 1876. v do tedaj nenavadnem gibanju, ki je zavzemalo vse stanove ruske zemlje, mest in vasi, tja do onih neobljudenih krajev, kamor ni dospel niti jeden tiskan list, in daleč preko mej evropske Rusije. Narodni glas je klical na zaščito trpečih istovercev, potlačenih človeških pravic in zasmehovane cerkve«. »Polnega jedoakodušja ni nikjer J bilo je nemalo ravnodušnih, da, tudi takih, ki so odsvetovali, trdeči, da je to gibanje bilo izzvano na umeten način (kakor bi bilo to sploh mogoče !). Vendar se je kmalu raznesla beseda, ki jo je izgovoril car v Kremlju. — Narod ee je u veri 1, da njegovi velikodušni pojavi odgovarjajo volji njegovega državnega voditelja in da so ocenjeni po njegovi modrosti. Narod in samodržec sta živela v jednaki misli, v jednakem čustvu. Globokim ganotjem zahvaljujem Gospoda, spominjaje ee, kaj je nase pokolenje preživelo. Po brezplodnih naporih diplomacije, da bi preprečili vojno, se je iBta napovedala in sprejela z navdušenjem v Rusiji in po vsem slovanskem svetu. Sam car se je odpravil na vojno prizorišče z vsemi členi vzvišene hiše, sposobnimi za nošenje orožja. Naši zavezniki, junaško gnezdo krepkih borcev za slovansko neodvisnost na Balkanskem poluotoku, — Crnogorci in mlada romunska vojska, so istočasno začeli vojno proti Turkom, na to čete bolgarskih dobrovoljcev, slednjič tudi Srbija. In vsi so častno rešili svojo dolžnost«. »Svoj čas smo se spominjali konca te vojne, njenega hoda in njenih slavnih junaških činov«. »Takrat smo se nadejali, da bo v današnjem sobranju zavzemal svoje mesto mno-gičislani predsednik grof N. P. Ignatjev, P O D L I 8 T E K. 31 MELITA. Pevest iz eaee Spisal Josip Erpen Toarie; prevedel Radi. Prvi del. IV. Melita, videča Rudniča pri markezi, je poeta la tako razburjena, da je pozabila na svojo okolico. »Reci grofu Slavomiru, da ga proeim, naj privede Rudnica v nas cercle«, je zase-petala Melita bratu. Artur je takoj izpolnil sestrino željo in v kratkem času je bil grof Slavomir z Rudnieem v Melitini dražbi. Markeza je ostala sama v dražbi grofa Orfeja, kateri jej je ravno pripovedoval o dunajskem čudaka prošlega stoletja, barona Braunu, kateri je hotel napraviti par force-lov na koetumirane zajce. Markeza se je glasno smejala tej ekscen-tričnej ideji, ali o tem je tadi gledala, kam je odšel Rudnić, ki ae je bil hkratu priporočil. Čim ga je opazila pri Meliti, ae jej je nalahko zmračil obraz. To jej ni bilo prav. No, njena nevolja ni trajala dolgo, ker sedaj je prišel k njej grof Janko, njen stari znanec. kateremu pripada odlični pomen v zgodovini teh vojsk. Začasna boleaen ga zadržuje v vaai, odkoder nam. pošilja svoj pozdrav«. »Sedaj, na zaključku, si dovolim izrasiti nado, da smo mi leta 1878. :z vojevali e Turčijo zadnjo vojno. Zapadna Evropa a svojo dolgo vrsto križarskih vojen ni odpravila mogočnosti izlama, ki se pa ni vzdržal pred Rusijo, ko je ta vsprejela tradicijo vztočne imperije, četadi brez njenih realnih pred pravic, vendar tudi brez njenih grehov«. »Ali ne bo možno nadaljni razvoj in razrešitev vztočnega vprašanj h zaključiti mirni m potom ? Ali ne bode ono obstajalo v nadaljuj očem se, zopetnem, pod pokroviteljstvom Rusije stoječem prerojenju narodov nekdanjega od Turkov razrušenega bizantinskega cesarstva ?« »Temu menenju ostane »Slavjanskoje blagotvoritelnoje obščestvo«, poklica vši svoje somišljenike pod prapor naših prvoučiteljev, sv. Metodija in Kirila, tadi nadalje, brez spremembe, verno po določilih svojih uata-novnikov, po načelih pravoelavja, samodržtva in narodnosti, v nadi, da trdnjav, ukreplje-nih s temi temelji, ne pretresejo ni zunaj ni znotraj obupni poskusi zlih sil, ki razrušujejo telo, ki pa ne morejo ugasiti duha«. Glavni govor je imel general P. A. Geisman, ki je podal natančen zgodovinski pregled vseh vojen Rusije s Turčijo. Nad poldrugo uro trajajočemu govoru je sledilo občinstvo z občudovanja vredno pažnjo. Niti najmanjšega šuma ni bilo slišati med to ogromno množico. Videlo se je vsem, da ne poslušajo samo z ušesom, ampak s srcem. Profesor A. S. Budilovič se je spominjal v gorkih besedah prejšnjega predsednika društva, I. P. K orni lova, bivšega kuratorja vi-lenskega uče v nega okraja, ki je za carovanja imperatorja Aleksandra IL vspešno deloval za povzdigo ruske misli, ruske diplomacije in narodne prosvete. Mnogo govornikov je še govorilo. Vsi so naglašali velikanske zasluge caija-osvobo-ditelja in ruskega naroda za zasužnjene Slovane na balkanskem polotoku in za ves slovanski svet. Po dovršenih govorih je geaeral-major Ščerbakov Čital ruske in druge slovanske pesmi, ki ae nanašajo na to vojno in ki opevajo vrline in junaštvo padlih junakov, na kar je izvrstna vojaška godba zaigrala vse Ob njegovem humoiju, ki je bil danes obilen, je markeza skoro pozabila Rudn'ća. Kajti pri njej je bilo vse hipno in minljivo. Meliti je ob prihodu Rudnića močno bflo srce, ne morda, ker je kaj čutila zanj — o tem ni bilo niti govora —, temveč radi tega, ker se je pripravljala na manevčr, ki je mogel biti odločilen za njeno bodočnost. Pozdravila je Rudnića jako prijazno, kar bi omamilo tudi najstanovitnejšega možkega. Ona je zapazila takoj s svojim bistrim umom, da ima posla s samosvestnim, da, ponosnim denarnim človekom, kateri trdno veruje v denarno vsemoč in se ravna po tem. Melita se je odločila, da mu bo vračala ta njegov ponos s ponosom, ki se ne da naučiti, ampak tiči v modrej krvi. Ali ona uredi vse tako, da s Bvojim ravnanjem ne bo odbivala občutljivega mladeniča, ampak da ga omami in pokori sebi. O, to je ona dobro umela, a takrat je to taktiko izvela a tako točnostjo, da je bila aaaaa zadovoljna a seboj. Že o prvem srečanju je bil Rudnić ves osvojen od tega pravega aristokratskega pojava, od teh plemenitih črt obraza in eleganee kretanja in govora, iz katerega j« zvenela redka duhovitost mlade boljarke. Kolika razlika med njo in markeao! je pomialil mladi bo- slovanske himne. Prva točka glasbenega veporeda je bila prekrasna »Kje dom je moj ?< Temu je sledila »Hej Slovani«, na kar so se vrstile vse druge slovanske himne. Slišal si rusko »Bože carja hrani«, črnogorsko, srbsko, bolgarsko »Šumi Marica« in 1 druge. Občinstvo je koj o prvih zvokih na hip vstalo s sedežev in stojć poslušalo vse točke, dokler ni odzvenela zadnja h i- i mn a, nakar sozaorili urnebesni »ur a«-klic i. Želeti bi bilo pač, da bi vsi Slovani bili prisotni v tem velikanskem trenutku, da bivši spoznali neo-majano ljubezen Rusov do drugih Slovanov! _ Prišla je zadnja točka ysporeda. Klasično izšolani pevci so zapeli več cerkvenih pesmi. Tako izveibanega zbora je pač le y Rusiji možno slišati. Sami izbrani glasovi, ki ee natančno poznajo 'med seboj in ki se o petju čudovito izpolnjujejo. Zdelo se je poslušalca, , da tukaj ne prepeva zbor zemljanov, ampak nebeški kor Serafinov. S petjem je bila zaključena prekrasna ' slav nos t. Će si pogledal na udeležence, opazil nisi na njih tistega trenutnega navdušenja, katero je v obče opazovat; po kaki veči narodni slavnosti. Pač pa se je vsem čitalo z obraza, da' preresno občutijo važnost in pomen tega zgodovinskega trenutka. Po licih so jim tekle solze ganotja po padlih junakih, vsakdo pa je nosil v srcu prepričanje, da velikanske žrtve Rusov ca oevobojenje Slovanov, katerim je po možnosti svojih sil prispeval vsak Rus, plemeni tn i k in meščan, bogatin in revež, uradnik in trgovec, da, najsiromašnejši mu-zik, ki je dal svojega sina, niso bile zastonj; da velikanska vojna, v kateri so bili preliti potoki ruske krvi za krščanske brate Slovane in za katero so se potrošile ogromne, zapadni Evropi nepoznane svote ruskega denarja, ni ostala brez vspeha, marveč da vidijo Slovani danes v Rusiji svojo zaščitni co za vse bodoče eventualnosti. Pisec teh vrst pa je ginjen in ob enem vzradoščen nesel s te slavnosti trdno zavest, da Rusija, da-si ima dovolj oprav-I kov doma z lastnim razvojem, jkulturnim in gospodarskim, in v s pričo svoje ve1 i k ans ke razsežnosti, vendar ne pozabi, ako bi , t u j a sovražna sila Slovane zatirala in morda potlačil sf — da 80 ti zatiranci njeni bratje po krvi, jeziku in veri, in da bo med plemenitim ruskim narodom, kakor pred petindvajsetemi leti, tudi takrat odmeva lsamo en glas: Za brate Siovane ! T. M. Politični pregled. Y Trstu, 24. junija 1902. Deželni zbori. Kranjski. V včerajšnji seji deželnega zbora kranjskega so se zopet ponovili odijozni prizori, le da so bili še hujši od onih minole sobote. Pravi škandali. Prvi Be je oglasil za besedo posl. dr. Ferjančič, ki je govoril k zapisniku prve 'seje. Dr. Ferjančič je izvajal, da mu je posl. dr. Šusteršič v sobotni seji, ko njega (dra. Ferjančiča) slučajno ni bilo v dvorani, očital, ' da si je avancemement za višesodaega svčt-' nika na Dunaju priberačil na stroške ljudstva. Dr. Ferjančič je na to očitanje konstatira], da je avanziral, ko je prišla vrsta nanj po slažbeni dobi, ne prej in ne pozneje, in je omenil, da je karakteristično, da je imel za ta insult drzno čelo isti dr. Šusteršič, glede katerega so ssdišča v vseh instancah pravo-močno spoznala, da ima umazane roke. Ko je dr. Ferjančič izustil te besede, priskočil je k sedežu dra. Ferjančiča dr. Šusteršič v družbi s poslancem Drobničem in Brejcem in je upil na istega »lump, slepar, baraba, kradeš državi denar«. — Med liberalnimi in klerikalnimi poslanci bi bilo kmalo prišlo do dejanskega spopada, da ni pritekel med nje deželni glavar in potisnil ŠusteršiČa in njegove tovariše proti njihovim sedežem. Ti pa so od tam še nadalje obsuvali liberalne puslance z vsakovrstnimi epiteti. Ako smemo verjeti »Slov. Narodu«, so bili nekateri taki, da jih ne moremo tu reproducirati, ker naravnost žalijo čut destojnosti. Glavar Detela je slednjič, ko se je zastonj trudil, da l«i vsposta-vil red, zaključil sejo. Škandal pa se je nadaljeval še potem in je dr. Šusteršič liberalnim poslancem pretil, da jih oklofuta, na kar je stopil pred njega posl. dr. Tavčar in ga pozval, naj le udari, čC3ar pa dr. Šusteršič ni hotel storiti. Sinoči je deželni predsednik baron Hein odpotoval na Dunaj, da se z miniaterskim predsednikom posvetuje o korakih, ki jih bo storiti z ozirom na obstrukcijo v deželnem gataŠ. Ona je bila v vsem nekak bizaren pojav, zagasito-rdečega lica z nenavadno napetimi ustnicami; a Melita od glave do pete skladna in elegantna z onim fiao-bledim licem in lepimi ustnicami, ki so bile podobne raz-cvetajočemu se popku najlepše centi folije. A ta pogled! . . . Kako je bil v skladu z vsem bitjem njenim! Ta pogled je bil miren, poizvedujoč do dna duše, ali polagoma in mirno, — nem in zgovoren hkratu. Onega nekaj prežečega, kar mu je bilo svojstveno, ni Branimir zapazil niti od daleč, ali čutil je, kako mu ta pogled kakor nevaren trnek lovi srce in ga vleče k njej. Ko je Čula, da je Branimir bil nekoliko let na trgovski Šoli v Parizu, začela je z njim govoriti francosko v pravem pariškem j argonu, da se jej ni mogel dovolj načuditi. Branimir je bil nenavadno razbnijen po razgovoru z Meli to. »Zdi ae mi, da ti ugaja komtesa ?« ga je vprašal grof Slavomir sanpno. »>e tajim, jako mi ugaja... To je eksotična rastlina«, je od govorilBranimir. »Je li svobodna ?« »Kakor ptica v zraku ... Ni bogata«, je rekel grof. »Nič za to . . . Pri meni denar nima pomena«, je odgovoril Branimir. »Plemstva je prastarega, po materi in očetu«, je nadaljeval grof, »a zato imajo mogočne, jako vpljivne koneksije v najvišem plemstvu. To ja važno posebno za-tec, je dodal grof. Branimir ni odgovoril nič, a je še nadalje mislil o tej stvari. On je bil z grofom prijatelj še iz-za mladih let. Pohajala sta skupaj šolo, a potem sta v družbi potovala po Evropi. Tako se je njiju prijateljstyo ohranilo do danes, da, postalo je cel<5 še močnejše in zvestejše, ker sta stopila v poslovne zveze in stala na čelu dražbi, ki. se je na debelo bavila z izvozom lesa v inozemstvo. Drugi nasproti drugemu je bil iskren in zaupljiv . . . Niti rodbinskih tajnosti ni bilo med njima. Stališčno razliko*sta vzravnala že davno njuna medsebojna uprav bratska naklonjenost in spoštovanje. Oba sta bila nenavadno poštena, delavna in trezna ; njuno poslovanje je bilo na glasu radi svoje solidnosti, a zato so posli njune družbe dobro vapevali, dočim so druga slična domaČa podjetja nazadovala in propadala. (Pride še.) zboru kranjskem. Go\ori se, da bo deželni zbor zaključen, ali pa vsaj odložen. Z naše strani par opazk. Će kje, je v nas v zadostni meri duha samostojnosti, da odločno odklanjamo vsako vladino varuifcvo v našem javnem življenju. Ali » politiki c na Kranjskem nas silijo, da ne moremo drugače uego da jim želimo takega varuštva, ker je sicer res nevarnost, da se pokoljejo med seboj in da potegnejo za seboj v pogubo tudi narod naš. Da vidimo torej, na kakov način vlada napravi konec temu škandalu. Mej tem pa mora vsakemu sinu slovenskega naroda, ako se le zaveda, kaj je častno in kaj sramotno, kaj kor j stao in kaj strupeno za narod, siliti rudeč.co srama in žalosti v obraz. Posebno v tem trenotku, ko vidimo divni nastop združenih tirolskih Italijanov za svoja narodna prava. Dalmatinski. Včeraj je bila otvor-ritvena seja deželnega zbora dalmatinskega. Ko je vstopil novi dalmatinski namestnik, baron Handel, so pravaški poslanci demonstrativno zapustili dvorano in se povrnili de le potem, ko je pričel govoriti deželni glavar Ivcevič, kateri je z veseljem pozdravil dejstvo, da se je za Dalmacijo imenoval civilni namestnik, Pravaši pa so drugemu govorniku, podpredsedniku Kulišiću, burno segali v besedo, ko je povdarjal svojo pripadnost k srbskemu narodu. Na to je govoril namestnik Handel, ki je povdarjal potrebo energičnega delovanja na gospodarskem polju. Jako sumljiva pa se nam dozdevajo njegova izvajanja glede političnega in narodnega vprašanja. Novi namestnik je priporočal nekako, naj bi se politična in narodna stremljenja umaknila gospodarskemu delu, naj bi j Dalmacija skušala pridobivati si simpatije I drugih avstrijskih kronovin, kar da je velike j važnosti za trgovino Dalmacije. Vedno stara j pesem: kjer so Slovani v večini in imajo; tudi oblast v svojih rokah, tam avstrijska vlada kar si pije dobre svete o škodljivosti j političnih in narodnih bojev; kjer pa se Slo-; vani zatirani po drugorodcih, tam nima av-1 strijska vlada niti besedice o škodljivem, upljivu narodnih bojev. Mari n. p. Primorski ne škodujejo narodni boji? Mari Primorska I iz gospodarskih in posebno trgovinskih obzi-rov ne potrebuje simpatij drugih avstrijskih pokrajin? O da, še veliko bolj nego Dalma-j cija, ali razloček je ta, da pri nas vladajo Lahi, v Dalmaciji pa — Hrvatje ! Financijelna nagodba med Hrvatsko in Ogersko. 5 polnih let se že vlečejo pogajanja med Ogrsko in Hrvatsko za obnovljenje financijelne nagodbe. Stvar pa se namenoma zavlačuje od ogerske strani. ! Dočim je hrvatska regnikolarna deputa- i cija že okolo Velikenoči izdelala svoj nuncij | (referent dr. Aleksander Egersdorfer), pa se je ogrska regnikolarna deputacija tikom pred j zaključkom zasedanja ogrskega parlamenta j še le konstituirala in ni mogla torej stopiti i v pogajanja in se je stvar zopet zavlekla do j jeseni. Jasno je torej, da Madjari stremijo za i tem, da se status 4110, sedanje stanje, zavleče kolikor le možno. Zakaj ? Tega ne treba praviti! Ker jim sedanje stanje ugaja, ker so Madjari imeli le dobička od dosedanjfga praktičnega izvajanja nagodbe, ker vedo, da bodo morali nekoliko odnehati, če že ne v načelu, pa vsaj v obračunanju. To jim hrvatski nuncij dokazuje neovržno, da-si je izdelan od gospodov iz madjaronske večine sabora. Celo ban grof Khuen da je sodeloval na hrvatskem nunciju. Ne morda iz ljubezni do Hrvatske, ampak zaio, ker je menda zistemu na Hrvatskem začela teči voda v grlo. Hrvatski nuncij se sicer strogo drži na« godbe od leta 1867. in se skrbno izogiblje tudi najrahljejemu aludiranju, d a so politični odnošaji v prvi vrsti krivi na gospodarski mizeriji na Hrvatskem! A ravno to bi bilo po* trebno povdarjati, da Hrvatska peša gospo darski v prvi vrsti zato, ker z madjatske strani ne respektirajo nagodbe, ali si jo tolmačijo na način, ki ne odgovarja ne nje duhu, ne nje besedi ! No, vendar je letošnji hrvatski nuncij ugodno i/nenadil, ker je vsaj na gospodarsko, oziroma fioancijelno stran ubral še precej energične strune. Hrvatski nuncij zahteva energično, naj se enkrat natanjčno določi skupni znesek vseh direktnih in indirektnih davkov ter drugih prihodkov Hrvatske. Potem pa naj se tudi natančno določijo stroški, katere morajo nositi vse dežele krone sv. Štefana. Potem še le naj se razmerno določi prispevek Hr- vatske za skupne stvari; kar oatane od nje prihodkov, pa mora biti le Hrvatski na razpolago. Hrvatsko poročilo povdarja posebno, da med javnimi dohodki je mnogo takih, ki sicer obremenjajo havatski narod, a se ne plačujejo Hrvatski, ampak izven nje področja. Od tega ima Hrvatska ogromno škodo. Taki dohodki ■o n. pr.: uradniki na podjetjih, obvezanih ▼ javno polaganje računov, plačujejo dohodninski davek na Ogrskem, da-si iive na Hrvatskem. Podjetja, banke itd., ki imajo svoj sedež na Ogrskem, a svoje filijale, ali zaloge na Hrvatskem, ne plačujejo dohodnine od teh poslednjih Hrvatski, ampak Ogrski. Tako ne plačujejo Hrvatski nobenega davka razne zavarovalne agenture, mnoga železniška podjetja itd., ki delujejo na Hrvatskem. Od todi prihaja, da na Hrvatskem ni nobenega razmetja med dohodki iz direktnih davkov in dragimi dohodki kraljestva hrvatskega. Od skupnega zneska na direktnih davkih v vseh deželah krone sv. Štefana, kateri zneaek se upošteva o določanju kvote, odpada n. pr. na Hrvatsko in Slavonijo nad 8°/0. Isti odstotki pripadajo Hrvatski tudi od indirektnih davkov, izvzemši onih od tobaka in užitnine. Od užitnine pa dobiva Hrvatska le nekaj čez 2#/0. Vzrok temu nerazmerju je v zistemu in enostranskem izvajanju zakonov o už tnini : v dejstvu, da od stvari, konzumiranih Tržaške vesti. Osebna vest. Ravnateljem krvatskega gimnazija v Pazinu je imenovan g. profesor dr. Ivan Kos, ravnatelj gimnazija v Spljetu. ■f* Odprt a gob. Danes je zopet aadel ljut udarec jedno SMd odličnimi in splošno spoštovanimi slovenskimi rodbinami v Trstu. Danes eb 7. uri zjntraj je v Gospodu zaspala po dolgi in mučni bolesni gospa Franja Ma-c£k, soproga g. višega evidenčnega nadzornika v p. in izišla iz poznane rodbine Nolli-jeve v Ljubljani. Rodbini, zadeti po toli hudem udarcu, izrekamo svoje iskreno sožalje. Pogreb bo v četrtek ob 10. uri pred-poludne od hiše žalosti, Belvedere 8. Nasprotniki sv. Ciril« in Metodija in dr. Kahnič. Slovenci, kje biva pošteni slovenski brat? Gotovo ne tam, kjer se zasmehujejo in ovajajo slovenski trpini. Tudi ne tam, kjer se hvalijo »da so pravi nemški hlapcic, da so pravi »c. kr. nemško latinski gospodje« ter kjer se ne ■ sramujejo nekateri »cerkveni dostojanstveniki, doktorji sv. Pisma in profesorji bogoslovja« stopati v vrste »nemških hlapcev« proti slovenskim svetinjam. Nedavno temu so se rogali nam, da smo spremenili sodbo o biskupu Mahniču. In skupnih j vendar je ta pojav jako umljiv. Naravno je, tudi povsem naravno, da v isti meri, kakor v njih, nauke verske. Vsaj ta pouk naj bi se vršil načinom, ki ne bi že o priori izkljuSal pravega vspeha. Pa denimo tudi, da je tudi za vero-nauk poučni jezik nemški, vendar je — z ozirom na nrav in važnost predmeta — neizogibno* potrebno, da je učitelj poleg tega vešč tudi materinemu jezika otrok, da v slučajih, ko pojasnila v učnem jeziku ne morejo premagovati težav v umevanju, priteka materina beseda na pomoč. Ali ne! Pri nas ne sme biti urejen pouk tako, da bi odgovarjalo namenu, da bi bil zajamčen vspeb, da bi odgovarjalo zdravi pedagogiki, ker mora biti — nemško!! Ker pouk mora služiti nemški infiltraciji v nase kraje in ker — in to menda ni zadnji obzir — ta kruhek na naših državnih šolah mora pripadati — Nemcem ! Se nekaj opazujemo že nekaj časa na naših državnih ljudskih šolah v Trstu. Ne d»lgo temu so zopet jednega učiteljev teh šol odposlali v Pulj. Torej ne le, da so mesta na teh tržaških šolah podeljajo skoro izključno Nemcem — pa bilo ša toliko nenemskilt kompetentov, popolnoma veščih tudi nemškemu jeziku —, ampak te tržaške šole so postale tudi nekaka etacija za oddajanje učiteljev- Nemcev na državne šole tudi v druzih krajih Primorja. Zato kličemo mi zopet in zopet in bomo klicali nadalje, pa naj se nam roga radi tega, kdor hoče, pa bil to tudi kakov slovenski list: zistem je, dobro premišljen zistem v in- davek izven Hrvatske! pojema ijuoezen ao jeainega siovena Kega ; filtraciji Nemštvavnaše primorske kraje! Ta Nuncij zahteva torej, naj se vsi ti do- škof* dra. M a h n i č a, v vseh Slovencih in zistem se vrši na vseh poljih javne uprave in hodki prištevajo k dohodkom Hrvatske. Slovanih, narašča spoštovanje do biskupa na gospodarskega življenja, izlaeti in v odlični Nadaljnja krivica je tudi v tem, da Krku in zaščitnika našega slovenskega bogo--i meri pa potom šole — ta infiltracija se vrši troški za razne javne organe na Hrvatskem, služenja. »Slovenec« ! Saj vendar ni menda j tako intenzivno in vspešno, da bomo skoro ki služijo za skupne stvari, obremenjajo le tvoj poklic, da braniš »židovsko« framason- i morali govoriti o akutni nevarnosti za polo-Hrvatsko, mesto da bi se razdeljali propor- stvo tržaškega »Piccola«, ki napada škofa ženje obeh avtohtonnih narodnosti v deželi, cijonalno. Z druge strani pa se razni izdatfi, Mahniča in glagolsko slovensko bogoslu- j Nikar se ne varajmo in ne mislimo, da je ki so specijalno ogrski, in bi jih morali pla- * >v sloviti in vnebokričeči mizeriji v šolstvu čevati le Ogri, smatrajo za skupne, in jih In zopet Sole! Neki visoki šolnik je : Primorja — mizeriji namreč za avtehtonno morajo plačevati tudi Hrvatje. priznal, da Lahom in Nemcem šolsko vpra- j prebivalstvo — vzrok morda v kratkovid- Nuncij prihaja do zaključka, da bi Hr- sanje ni več — šolsko, temveč popolnoma nosti odločujočih činitelje v! Ne, gospoda vatska popolnoma zadoščala toliko dolžnostim politično, dali bi nam Slovencem toliko šol, v tej mizerijije zistem, prorado skupnosti, koliaor onim do avtonomne kolikor bi jih potrebovali. To odgovarja po-čunjen zistem! uprave, ako bi se toliko nje kolikor skupni po!noma dejstvom. Koliko otroških vrtcev bi | Ni zastonj govoril c*sar Viljem tako dohodki primerno izračunavali. No, vendar pr. Lah: potrebovali v mestu samem ! In samo-svestno-pangermansko : V Marienburgu, se ne odpoveduje stališču, predvidjenemu v vendar jih »e ustanovljajo v mestu, pač pa v Norimberku, Bonnu, v \Veselu in ne vemo § 13 nagodbe, da je namreč kar v naprej za tam, kjer hočejo poitalijančiti naše otroke še kje!! Hrvatsko določiti znesek, ki ga potrebuje za — ▼ okolici slovenski! V mestu samem jim svojo avtonomno upravo. v Hrvatski, pobira ki niso Slovenci po nršljenju in čutstvovanju, pojema ljubezen do jed f nega slovenskega A v očigled temu — zistemu, vspričo Slednjič bi bilo še otroški vrtci niso potrebni v svrho poitali- te mizerije nsše, veste, v *em je še največa povdariti, da hrvatski nuncij podaje dokaz, jančevanjn! Saj tu jim tudi slovenski otrok mizerija za utrujeni narod naš ob periferiji...? da davčna sila na Hrvatskem ne raste tako, »« «n°re uiti! Saj mora v laške šole, ker ni Ali naj vam pravimo? Poglejte v deželni kakor na Ogrskem ; temu pa je vzrok je- slovenskih. zbor kranjski!! interese Kakor hitro bi pa imeli mi v Trstu za- AJi rejJ kapitalisti J Gospodje vodi- dostno število prepotrebnih šol, odpirali bi teljj naše Bocijaine . demokracije uporabljajo Lahi v mestu laške vrtce, da bi lovili va-nje tudi gradaj0 »Narodnega doma> za agitacijo slovenske otroke. Oni res kriče, da njim slu- prQti narodni 8trankij ges: izogibajte se jih, žijo otrožki vrtci Te v namen, da zbirajo eaj tisti »Narodni dom« bodo zidali k a- vanje laške otroke. A to je laž, drzna laž. p i t a 1 i s t i ! Resnica je pa jedina ta, da v laške vrtce love Xo ni re3 i pocijetje »Narodnege domač slovenske otroke, da v laških vrtcih priprav- financira, naša posojilnica in hranilnica. To fcjo slov- otroke za laške šole. pa je V8e p?ej nego kapitalistiški zavod! To pa naj skupna vlada v Budimpešti še tako j Prav v tak namen so ustanovljene tudi je emjDentno naroden denaren zavod, kajti kričeče gazi nagodbene zakone, naj tudi jer-i laske šole. Kako znajo postavljati laške šole ogromna večina njega ulog prihaja iz sred- mene reže iz hrvatskih interesov ! tja, kjer morejo vabiti največ okoličanskih No, kar ni povedal nuncij večine, pa je otrok, - v tem so se pokazali prave stra- povedal nuncij, ki ga je izdelal opozicijonalni teg«^ Šolska poslopja so zidali povsod na 1 — takih mestih, kjer ee spajajo poti iz čisto slovenske okolice, da jim je potujBevanje slo- piaBteh se ima zahvaliti ta zavod venskega naroda čim ložje. prelepi razvoj, katerega moremo - dino v premali skrbi za materijalne Hrvatske! To bi bila torej bitstvena vsebina nuncija večine hrvatske regnikolarne deputacije. Le škoda, da le pripoveduje zlo, a noče povedati naravnost, kjeje vzrok zlu: v političnem zistemu, v politiki, ki jo ima na vesti sedanja vladna večina v saboru, v politiki vednega popuščanja in molčanja k vsemu, člen deputacije, dr. Fran Vrbanič. Ta zahteva popolno fiaancijelno samostojnost. On pravi naravnost, da se financijelni odnošaji med obema kraljestvoma ne morejo urediti, ako se ne odpravijo težke politične nepristojnosti in zlorabe. To je trebalo povedati. Večina sicer noče govoriti o tem, da vzrok tudi vsej gospodarski mizeriji je v političnih odnošajih, v politiki, ki spravlja Hrvatsko v popolno zavisnost -od Madjarov v političnem in gospodarskem pogledu — večina noče govoriti o tem, ker bi morala rezati s tem v svoje lastno in bana Khuen-He-dervaryja meso, ali — resnica je to vendar le! Povišale Bolgarske t kralja stvo? »Neue Freie Preme« hoče vedeti, da je vendar le res, da je knez Ferdinand o svojem obisku v Petrogradu les sprožil vprašanje povišanja Bolgarske v kraljestvo. Na carskem dvoru da niso nasprotni tej ideji ljubljenki kneza. Seveda morajo privoliti vse signatarne vlasti. Oficijelno se še ni zaprosilo za to dovljenje. Zdisepa, da se oficijelno ne prigovarja temu. Glavno je seveda, da privoli Turčija, ker bi potem Bolgarska postala suverena. Tako povišanje bi zelo laskalo narodnemu čutsivu Bolgarov, a bi tudi dajalo veliko veči pomen podpori Rusije na turiki vladi v ta namen, da izvede reforme v Makedoniji. njih in širokih slojev in iz istih srednjih in širokih slojev je zopet vzeta ogromna večina tistih, ki se zatekajo vanj za pomoč! Naklonjenosti in zaupanju naroda v njega širokih za Bvoj ako go- Poglejte samo šolo v ulici Kandler ! Do vonmo relativno, razmerno našim odnošajem te šole vodijo poti od Sv. Alojzija, z Vrdele, —imenovati naravnost impozantnim! Kolikor iz Kolonje in od sv. Ivana. Slovensko Svete- si je ta zavod, po zaslugi svoje racijonelne ivansko šolo pa so potisnili v tale kraj pod ja solidne uprave ter po spretnosti in vestnosti hrib, da je od rok vsem slovenskim otro- svojih ravnateljev in svojega uradnega osebja, kom. 'nabral fondov, to je —zapomnite si, gospoda! Voditelji laške politike nas sovražijo, naro Ini kapital v najdoloČenejem pomenu preganjajo, zatirajo. Vse njih delovanje zdru- te besede. Podjetje, financirano od takega za- žuje cilj, da bi nas potujčili čim prej. A mi postavimo se jim odločoo v bran. Slovenska kri ne poznaj boječnosti, ne poznaj straho-petstva ! O tem naj se uverijo naši nasprotniki ! Pa sami se tudi' zavedajmo tega. Potem bo opravičena trdaa vera v našo zmago! Mi moramo doživeti dan, ko občinske šole tržaške ne bodo več služile v potuj če vanje na-šh otrok temveč bodo služile jedino pravemu smotru — izobražbi slovenskih in laških otrok ! Do tega mora priti. Naš* Šolska mizerija. Prejeli smo: Nedavno je bilo razpisano mesto kateheta na nemški državni ljudski šoli v Pulju. Od kompetentov pa se je zahtevalo Famo znanje nemškega jezika. A koliko otrok, je na tej Šoli, katerim materini jezik ni ueiuški! Tu it oni, ki je verski povsem indiferenten, a mu ja vendar nekaj do javne morale, mora želeti, da bi bil pouk v veronauku vspešen, da bi se otročiči res uglobljali v tajnosti in voda, bo torej eminentno narodno podjetje, ne pa »kapitalistiško«. Kdor se hoče uveriti o tem, kar trdimo, naj le vpogleda \ bilance hranilnice ! Tam bo videl, kaka je velika večina ulog in bo lahko sodil potem, od kodi prihajajo te uloge! Ni res torej, da bodo kapitalisti zidali narodni dom, anpak zidil g t bo deair, ki je last naroda: javni narodni kapital! Sedaj pa denimj slučaj, da bi bilo res, da bodo kapitalisti zidali »Narodni dom«. Ali bi bila to res nesreča za javni interes, ali recimo: za »ljudstvo«?! Ali bi bila to nesreča še Bosebno s sccijalistiČnega stališča i Je li bi bilo morda bolj ustreženo «ljudstvu*, če bi vsi kapitalisti čepeli na svojem denarju?! Ali ni bolje, da se kapitali razlivajo v javnost in oplodujejj gospodarsko življenje ? Mari od industrije in obrti ter raznih podjetij, v katerih so investirani kapitali, nimajo koristi tudi delavske mase ?! Zato je tudi • I oerm'«elno, ako kakov • scc:jslistT5ki voditel slepo gromi proti tema, da gospoda tira luk-sue. Luksua daje vendar po3ta industriji in obrti. Seveda nam porečejo : mi smo načelno proti kapitalu sploh ! D">bro. Ali dotlej, dokler ne bo družba urejena tako, da bo gro-madenje kapitalov v rokah posamičnikov ne-možno, je pa vendar (po nadem priprostem razumu) bolje, da nagromadeai kapitali vsaj deloma oplodujejo gospodarsko življenje in javni" promet, od cesar imsjo dobička vsi sloji, nego da bi ležali po blagajnah bank: mrtvi za javni interes?! Ponavljamo torej : tudi ko biree, da bodo kapitalisti ridali narodni dom, ne bi bilo še ni kakega povoda, da bi morali biti delavci nasprotni temu podjetju!! Mari ne bodo ravno delavci služili na tej gradnji ?! Čujte, goapola socjalisti, povejte nam: kdo paje zidal poslopje, v katerem jesedaj vaš dom?! Mari ne tudi kapitalist?! Kdaj se je še kako poslopje zidalo brez denarja ? ! Ce niste imeli vi socialističnih pomislekov, ko ste najemali evoje prostore v hiši trgovca in kapitalista g. Grionija, potem tudi ne bo trebalo, da bi pekla vest tiste naše delavce, ki bodo delali na gradnji našega narodnega doma, oziroma, ki ee s svojimi društvi nastanijo v narodnem domu ! Še ve5: ti poslednji si bodo lahko tolažili vest z okolno-tjo, da bodo od gradnje od našega narodnega doma imeli zaslužka slovenski domaČi delavci in bodo pozneje na-jemščino plačevali zavodu, ki je po ogromni večini last slovenskih širokih slojev, dočim plačujejo združena socijalistična društva na-jemščino možu, ki je kapitalist, a vrhu tega še italijanski kapitalist!! g O ti ljubi »laški« Trst! Tukajšnji laški klub >Inventus* je imel v nedeljo dirko, na kateri se je imel določiti kampijonat za tekoče leto. Sedaj pa poslušajte! Dirka seje vršila med Bazovico i a Lokvo, torej med dverai vasmi, ki iraati morda vse druge prednosti, samo te ne, i'a bi bili italijanski. Na cilj je dospel prvi: pristni »Lah« Pahor, drugi: še pristnejši »Lahe Ferfolja in tretji : naj pristnejši »Lah« Glavat, ee!! Kljubu vsemu temu pa je klub »Inventus« Jašk - in iz „laškega** Trsta ! To je zopet en dokaz več za »resničnost« Raskovičeve (zopet »ič«) trditve, da Trst je bil, je, in bo vedno laški ! O ti ljubi »laški značaj« tržaškega mesta, kako grozno še^aš na vseh nogah ! Štrajk mesarjev. Kakor smo sporočili že svoječasno, so mesarski delavci dne 30. maja predložili gospodarjem spomenico, v kateri so zahtevali : 1) povišanje plače na sledeči podlagi : vsak gospodar mora plačati za vsakega vola, ki ga daje zaklati, 3 krone, za vsako tele 10 stotink in za vsako jagnje ter za vsakega koštruna 5 stotink; 2) da se bodo mesnice zapirale ob 7. uri pop. v pozi mskem času in ob 8. uri popoludne v poletnem času ; 3) da se odpravi nošenje mesa strankam na dom in 4) da se vsi delavci zavarujejo v zavarovalnici za slučaje nezgod. Xe moremo si kaj, da ne bi konstatirali, da nekatere teh zahtev postavljajo socialistična načela na glavo. Posebno velja ta trditev za prvo zahtevo. Po tej zahtevi bi si delavci sami razdeljevali plačo iz on h dohodkov, katere bi morali plačevati gospodarji za vsako klavno živino. Ako pomislimo, da je mnogo manjih gospodarjev, ki sami opravljajo delo v svojih mesnicah, ker jim ta obrt ne nese toliko, da bi si mogli najeti delavca, je prva zahteva delavcev naravnost absurdna. Torej oni revni gospodar, ki sam komaj izhaja in nima delavca, naj bi pomagal ve 1 rže vati delavce imovitejim gospodarjem, ki imajo po več delavcev v svojih mesnicah! Lep socijalizemto! Kako prihajajo mali gospodarji do te Časti, da morajo kapitalistom plačevati delavce ? ! Ako obveza ta zahteva delavcev, bodo mali gospodarji popolnoma izročeni na milost in nemilost svojim bogatim konkurentom in bodo morali zapreti svoje mesnice ter sami iskati službo pri on;h, kateri po jrh gospodarsko uničili. Znano .je, da ti vsak delavec, ki 3tremi po zboljšanju svojih razmer, želi, da bi prej ali slej postal samostalen gospodar; ako pa obveVja prva zahteva delavcev, si ti aami zaprejo pot do samostojnosti in se obsodijo v večno odvisnost od gospodarjev, mesnice pa bodo vedno bolj prehajale v kapitalistične roke. Istotako bije socijalističnim načelom v obraz 3. zahteva delaveev, katera pa ai bala slabo miiljeaa, ampak le popot- noasa zgrešeno; formulirana. O tej točki pa nekoliko jutri. Mi se delavcem nič ne Čudimo, ker niso morda vaab okolnosti dobro premislili, — ako jim nšao bile zahteve naravnost sugerirane od kapitalističnih gospodarjev — čudimo se pa socijalni demokraciji, da odobruje in vodi ta fttrajk, ki ima popolnoma kapitalistični znaftaj. Škandal! Kar se tiče fttiajka aamega, omenjamo na kratko, da so mesarski delavci dana« provizorieno zopet zapri čeli delo- ter da se med delodajalci in delavci nadaljujejo po-gajaaja. Clrfl-Hetodfjev dar. Načelstvo možke podružnice družb« sv. Cirila in Metodija razpošilja ravnokar nastopni poziv : Rojaki, rojakinje! Oprostite nam, da se zopet drznemo spomniti VaS na bližajoči se praznik naših zaičitnikov sv. C.rila in Met3dija. Ker smo svoj namen označili že v prejšnjih okrožnicah, naj sedaj samo jednostavno apelujemo ia Vašo darežljivost. Vsakdo iz-med Vas naj torej poSasti ti znameniti gidovni praznik z običajnim Ciril-Metodijevim darom! V ta namen je sklenil odbor tržaške podružnice, da razpošlje rodoljubom v mesti in po deželi nakaznice. Vsakdo, ki dobi nakaznico, naj blagovoli vrniti jo z maj□ sira ali večim zneskom ! Pošlje naj pa ne samo, kar v trpi sam, ampak naj nabira tudi v krogu svojcev, tovarišev, prijateljev in znancev. Pa tudi drugi rojaki in rojakinje, ki niso prejeli nakaznice, naj pridno nabirajo v označeno svrho! Saj nam je dobro došel še tako majhen dar. Darovi, ki se bodo objavljali v »Edinosti«, naj se blago vole pošiljati podružničnemu blagajniku, gosp. Simonu Skrinjarju, uradniku »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v Trstu, ulica Stadion št. 19. Draifee premičnin. V sredo, dne 25. jun. ob 10. uri predpoludne se bodo vs'al naredbe tok. e. kr. okrajnega sodišča sa civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica della Borsa, oprema v zalogi, razglednice in papir; ulica Sette Fontane 25, kočija ; ulica dei Forni 7, bicikl, tapecerijska oprema in pohištvo ; ulica Media, 2 kopeln ei in ognjišče; Rccol 637, voz; ulica Boschetto 32 A, hišna oprava, konji, kočije in vozovi; Vrdela 171, kočija. Vremeaskl vest vik. Včeraj : toplom- r ob 7. uri zjutraj 20°. 1 ob 2. uri popoludne 22°.5 C.* — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768 0 — Danas plima ob —.— pre lp. in ob 10 27 pop.; oseka ob 5.36 predpolud?» i i ob 5 0 popoludne. ped baaafc nekim goapodsšvoas, temveč, da je »opet del drfiave, ki je po svoji veliki večini zopet slovanska. Lahi se bodo tocOj slednjič vendar le, hotč ali nehotČ, morali sprijazniti z mislijo, da bodo tudi istrski Slovani odločevali o tem, kje naj bo sedež deželnemu zboru!! X Veaeliea t Pliskovici. Pevsko in bralno društvo »Škrjanček« v Pliskovici "priredi dne 6. julija veliko veselico s peljem, prizorom, igro ia .plenom. Da bo veaeliea čim impozantnejša, povabilo ja naše društvo par bližnjih bratskih društev na sodelovanje. Prvi, ki se je odsval vabilu, je bil slavni pevski zbor iz Seiaae, kateri zapoje na veselici Vilharjevo: »Na vrelu Boere« ter skupno z našimi pevci Zajčevo: »Zrinjsko-Frankopanko«. Domači društveni pevci nastopijo z enim moškim in enim mešanim zborom. Druga vabljena in ne vabljena društva, ki se korporativno udeleže veselice, nastopijo izven programa, ako ae pozneje oglase. fttišal se ja tudi glas, da bomo morda čuli v Pliskovici oddelek »Slovaaakega pevskega društva« iz Trsta, ki kaj ljubi izlete. Dal B^g, da bi se to uresničilo. Onemu gospodu, ki je obljubil delovati na to, bomo prav hvaležni. Da ne bodo imeli ne bližnji in nedalnji gostje povoda do pritožb, skrbelo se bo za točno in dobro postrežbo. Veselica bo na planem in v senčnatem prostoru. Posestnik prostora ima osmico. Toči dober teran in prav po cani. Po veselici bo za mlade in one, ki jih srbe pete — ples; za druge pa — štruk-lji, gnjat, teran itd. — vse prav po kraško. Glasom društvenih pravil pripade polo-1 vica čistega prebitka revni šolski mladini, 1 vgled česar se ne bo društvo branilo radodarno iti gostov. Na svidenje v nedeljo dne 6. julija v Pliskovici ! X Odbor »Slovenskega učiteljskega društva za koperski okraj« vabi v sejo dne 26. t. m. ob 10. uri dopolndne v < »sp. Razpravljalo .se bo o ureditvi in predložitvi spremenjenih društvenih pravil, o eventuvel-nih določbah za namerovani »Sivez istrskih ' učiteljskih društev« in o moreb'tnih drugih predlogih. — Na obilno udeležbo uljudno 'vabi Predsednik. tanje zapisnika br. dr. »Ilirije«. 4. Odborovo poročilo. 5. Dopolnilna volitev. 6. Slučajnosti. Brzojavna poročila. Hmrt kralja Saksonskega. DUNAJ 24. (B.) Cesar se je danes zjutraj ob uri s spremstvom povrnil iz D raž dan in se odpeljal v Schonbrunn. BRNO 24. (B.) Deželni zbor je sklenil sožalno izjavo povodom smrti kralja Al* berta. GRADEC 23. (B.) Deželni zbor je sklenil izraz sožalja na smrti kralja Alberta. Nesreča na morju. KIEL 24. (B.) Torpedovko »S 42« je v ustji Labe povozil neki angležki parnik tako, da se je ista tako potopila. Poveljnika Rofenstocka in tri može pogrešajo. Dogodki na Balkana. BELIGRAD 24. (B) Tukajšnji listi poročajo iz Skoplja, da je v dvorani tamkajšnjega ruskega konzula neki odpuščeni orožnik, ki je pros I konzula za zaščito, po kratkem prepiru ustrelil načelnika orožnikov vilajeta Kosovo, Derviš Efendijs. Derviš Efendi je prišel na konzulat na prošnjo ruBkega konzula Maškova, kjer mu je konzul hotel priobčiti prošnjo dotičnega orožnika. Mej tem, ko sta Derviš in orožnik v vsprejemni dvorani čakala na konzula, sta prišla v prepir, v katerem je orožnik trikrat ustrelil iz revolverja na Derviša. Slavnosti kronanja v Londonu. LONDON 24. Že od ranega jutra vozijo po via triumphalis cele množice kolesarjev in dolge vrste voz, napolnjenih z gledalci. Vse prebivalstvo je v slavnostnem razpoloženju. KXftKKKKXXXXKKttKK . i Vesti iz ostalo Primorsko. X Smo-U še vedno t časih bene-čanskega gospodstva? Kakor je znano, je i v Istri tudi med laško stranko samo raspor ' glede vprašanja sedeža deželnemu zboru. Začetkom so bili vsi laški poslanci proti temu, da bi se sedež istrskega deželnega zbora prenesel iz Poreča, pozneje pa je pri nekaterih laških poslancih zmagal kampanilizem. j Vsakdo mej njimi si želi, ali na tihem, ali I pa očitno, da bi bil deželni zbor kolikor 1 mogoče Llizu njegovega doma. In tako je v laškem taboru navstal razpor glede dolo* { čitve eedeža deželnemu zboru. V današnjem j »Piccolu« pa stavlja neki dopisnik kaj klasičen predlog glede rešitve tega spora. Ta zvita buča meni, da naj bi se ta spet rešil s pomočjo plebiscita .. . Povprašalo da naj bi se prebivalstvo vseh laikih občin, kje da žel imeti sedež deželnega zbora 2 Ta pa ja zopet lepa ! Torej le laško prebivalstvo — manjšina — aaj bi imela pravico določati sedež deželnemu zboru, slovansko prebivalstvo Istre — večina v deželi — pa naj bi še molčč pokorilo laški manjšini! Kadar se laška gospoda prav intenzivno bavi jo s kakim vprašanjem, so kakor zaljubljeni divji petelini ; takrat na vidijo aič in mm slišijo nič — niti zdravega človeškega razuma na — ter se jim dozdeva, kakor da so se ob takih prilikah dvignili v sferične višine, kjer je vse laško in kjer se kopljejo v pristnem latinskem zraka. Is te latinske megle seveda ae vidijo v Istri niti jed nega Slovana in dozdeva se jim, da tamkaj še vedao vlada krilati benečanski lev. Mi sa pa nadejamo za trdno, da se Italijani vabnde is svojih lepih latinakih san*, ko jih strese krepko za ušesa neusmiljena realnost, katera jih pouči, da je Istra po veliki večiai avojega prebivalstva slovanska dešels in da U dežela ai Vesti iz Kranjske. * Zanimiva tatvina. Iz R>vt pri Pod-nartu se poroča jako čuden slučaj. Nek tat je ukradel čevlje. Ž njimi je š;l spat v nek o šupo. Ssboj je imsl nekega tovariši, kateremu so bili ukradeni čevlji zopet všeč. Zategadelj jih je tatu ukradel. Prodajat jih je pa šel k onemu, kateremu so bili prvikrat čevlji ukradeni. Vesti iz Štajerske. — Minljiva poroka. V mariborski bolnici vršila se je ganljiva poroka. Neka na smrt bolna služkinja se je poročila z očetom svojega nezakonskega otroka. Osem ur po poroki je umrla. — Štirje zblazneli. Minoli teden so v Mariboru zblaznele štiri osebe: 20 letni'steklarski pomočnik Pavel Auer iz Ridgone, 50-letni prižigalec svetilk Jakob Maleiner, neka stara žena Ooring in kondukter Anton Skerina. Književnost in umetnost »Slovenke« VI. številka je- izšla in prinaša sledečo vsebino: Služkinjam v prilog. Ivanka Klemenčič. Trst. — Na Balkana. Utva. Trst — Po ptuji krivdi. F. J. Do ljan. — Pomladni Čas. Fran Žgur. Poddraga. — Koketerija. Ivanka Klemenčič. Trst. — Kaj trdiš . .. Utva. Trst. — Savinski venec. Zložil Žiga Lisjakov-Moziraki. — Šolska Ikona. Srbski spisal dr. Lasa K. Lazarevič. Prevela I. in F. Klemenčič. — Fantazija iz ljutomerskih goric. Speval V. S. Fedorov. Dunaj. — Magdalena. J. S. Machar. Z dovoljenjem pesnikovim prevet AnL Dermota. Praga. — Bona Goduaov. A. 8. Puškin. Pre vel Edvič. — Nove kaj;ge. — Beležke. Akademlčno tek. društvo »Triglav« v Gradoi bo imelo svoj izredci IV. občni zbor v letnem tečaju v Četrtek, dne 26. ju Inija 1902. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim dnevnim vsporedom: 1. Čitanja zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje aepisnika br. dr. »Slovenije*. t Ci- X UŽARSKA ZADRU8A 7 BORICI y z sosjeata Jasistvssi K naznanja slovenskemu občinstvu, da X je prevzela S m slo?, zalogo plfoa X iz odlikovanih In svetovnoznanlh to-H vam v Solkanu in Gorici S Antona Černigoj-a JJ katera se nahaja ▼ Trato, Via Plusa veookia (Bosario) št. 1. (m desni strani cerkve sv. Petra*. Konknrenoa nemogoča, ksr Ja blago is prve roke. X X X X X X X X X X X X X X X X X Pozor na ta užig na zamašku TIT ■ ■ ■ kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čtftffvft sčisek pri pevcih, govaraikih, prspsvsd- alkib, H&teljih itd. Dobivajo se ▼ škatljicah v Prendiafjerl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljSih lekarnah kakor tn