URADNI VESTNIK DOLENJSKE
— za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, TREBNJE
Letnik I.
MOVO MESTO, 1. oktobra 1964
St 12
t	VSEBINA
OBČINA METLIKA:
91. Odlok o redu in miru v občini Metlika
92. Odlok o ustanovitvi družbenega sklada za štipendiranje strokovnih kadrov občine Metlika
93. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku
OBČINA NOVO MESTO:
94. Odločba o združitvi Dijaškega doma »Majde Sile«, Šmihel pri Novem mestu, in Internata strokovnih šol, Novo mesto, v Dijaški dom »MAJDE SILO, Šmihel pri Novem mestu
95. Poročilo o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto, ki so bile 5. in 6. septembra 1964
OBČINA RIBNICA:
96. Odlok o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Ribnica
97. Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke iz kmetijstva, samostojnih poklicev, premoženj in stavb na območju občine Ribnica za leto 1964
OBČINA TREBNJE:
98. Odlok o redu in miru
99. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi občinskega gozdnega sklada
100. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi občinskega sklada za osemenjevanje
101. Odlok o razveljavitvi odloka o zaračunavanju geodetsko-katastrskih uslug
102. Odlok o dopolnitvi odloka o novi organizaciji mreže osnovnega šolstva v občini Trebnje
OBČINA METLIKA
91.
Na podlagi 2. odst. 107 .člena Ustave SR Slovenije (Ur. 1. SRS št. 10/63),
3.,	8. in 150. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2—27/59) in 7. točke 8. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7.3.1964 sprejela
ODLOK o redu in miru v občini Metlika
I.
SPLOSNE DOLOČBE
1. člen
Dolžnost občanov je, da uravnavajo svoje življenje tako. da ne motijo dela, razvedrila m počitka soobčanov. Varovati morajo družbeno disciplino in javno moralo, vzdrževati snago in' lepoto mest in naselij ter ne smejo ogrožati vampsti premoženja in zdravja ljudi.
Dobrine iz prejšnjega odstavka uživajo upravno kazensko varstvo po tem odloku.
II.
VARSTVO DRUŽBENE DISCIPLINE
2. člen
Prepovedano je:
1. kljub opominu se zadrževati v gostinskih lokalih preko dovoljenega obratovalnega časa;
2. strežnemu osebju točenje alkoholnih pijač alkoholikom in drugim osebam, o katerih je znano, da se na-
gibajo k izgredom, če uživajo alkoholne pijače;
3. izzivati k pretepu, neredu ali prepiru, smešiti, nadlegovati ali ogrožati državljane;
4. mladini izpod 16 let brez spremstva staršev ali odraslih oseb obiskovati gostilne in druge podobne lokale. |
III.
VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
3.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi-in premoženja, in sicer:
1. metati kamenje ali druge predmete, ki ogrožajo varnost ljudi ali premoženja,
2. prislanjati kolesa ob stene, izložbe ali kamorkoli, kjer bi lahko povzročila škodo ali ovirala promet,
3. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače oškropiti ali pomazati ljudi ali pročelja stavb,
4. kuriti ogenj v bližini stavb ali drugih naprav ali motiti okolico s smradom in dimom,
5. poškodovati ali odstraniti opozorilne, razglasne ali druge javne table,
6. streljati z zračno puško ali drugim orožjem izven športnega igrišča.
7. pobijati ali streljati z zračno puško ptice, ki so koristne za uničevanje mrčesa, ali druge živali,
8. puščati kokoši ali druge živali, ki delajo škodo, na tuje vrtove in njive,
9. opremiti ograjo na cestah, po ulicah in drugih javnih poteh z bodečo žico.
10. zanemarjati vzdrževanje ali opustiti popravilo zgradb ali naprav, če ogrožajo varnost.
IV.
VARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE IN ZUNANJE PODOBE KRAJA
4.	člen
Prepovedana, so dejanja, ki ogrožajo ljudem zdravje, nasprotujejo pravilom čistoče ali kazijo zunanjo podobo kraja, in sicer:
1. iztepati ali izlivati karkoli na javen prostor, zračiti posteljnino ali sušiti perilo na oknih, balkonih ali drugih mestih ob javni cesti,
2. puščati smetiščne jame in posode s smetmi nezadostno zaprte ali v takem stanju, da povzročajo smrad okolici,
3. prevažati mrhovino, kosti, kože in podobno v nezaprtih vozilih ali pustiti mrhovino nezakopano,
4. odmetavati smeti in odpadke na javna mesta, ki niso za to določena,
5. pustiti greznice nezadostno zaprte ali jih izpraznjevati in razlivati v okoliščinah in na način, da se povečuje smrad.
6. onesnažiti vodo, ki je namenjena ljudem za uživanje,.
7. voditi pse v javni lokal,
8. odlagati drva, les ali drug material, kjer to ovira javni promet ali kvari estetsko podobo mesta.
V.
VARSTVO JAVNIH NASADOV
5.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se kvarijo parki in nasadi, in sicer:
1.	onesnaženje klopi ali	kakršno
koli poškodovanje dreves in nasadov, kakor tudi trganje cvetlic v parkih,
2. obiranje sadežev in cvetja z drevja v javnih nasadih brez dovoljenja pristojnega upravnega organa občinske skupščine Metlika.
6. člen
1.	Z	denarno	kaznijo od	3000 do
10.000 din se kaznuje, kdor ravna v nasprotju z določbami 2. in 3. točke
2. člena, 4., 6., 9. in 10. točke 3. člena,
1.,	2., 5. in 6. točke 4. člena tega odloka.
2. Za	dejanje	iz 2. točke	2. člena,
9.	in	10.	točke 3.	člena, 2., 3.	in 6. toč-
ke 4. člena se kaznuje za prekršek pravna oseba z denarno kaznijo 3000 do 10.000 dinarjev.
3. Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev.
4. Z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor ravna v nasprotju z določbami
1.	in 4. točke 2. člena, 2. in 5. ter
8.	točke 3. člena tega odloka.
5. Z denarno kaznijo 1000 dinarjev se kaznuje, kdor prekrši določbo 8. točke 4. člena tega odloka.
6. Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje, kdor prekrši določbo 1.
3. in 7. točke 3. člena, 4. in 7. točke
4. člena in 5. člena tega odloka.
7. člen
Ce stori mladoletnik prekršek, za katerega je predpisana kazen v 6. členu tega odloka, se kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik z denarno kaznijo do 5000 din, če so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli zanj.
8. člen
Uslužbenci Ljudske milice so pooblaščeni, da takoj na mestu izterjajo denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, ki so navedeni v 6. odstavku 6. člena tega odloka.
9. člen
Predlog za uvedbo upravnokazenskega postopka za prekrške po tem odloku poda upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve.
10. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 010—2/64 Datum: 7.3J964
Predsednik skupščine občine: Franc Vrviščar, 1. r.
92.
Na podlagi 13. in 106. člena zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Uradni list SFRJ 52/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. 9. 1964 sprejela
ODLOK
• ustanovitvi družbenega sklada za štipendiranje strokovnih kadrov občine Metlika
1. člen
Ustanovi se družbeni sklad za štipen. diranje in izobraževanje strokovnih ka. drov občine Metlika ( v nadaljnjem' besedilu: »Sklad«),
2. člen
Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi.
3. člen
Sredstva sklada se uporabljajo za šti. pendiranje in izobraževanje strokovnih kadrov v skladu s potrebami pri izpopolnjevanju strokovnih in drugih služb v občini Metlika.
4. člen
Dohodki sklada so:
1. del prispevka gospodarskih organi, zacij in zavodov, ki ga določi upravni odbor gospodarske organizacije oziroma zavoda od sredstev, ki so jih zavodi in gospodarske organizacije- namenile za strokovno izobraževanje in štipendiranje svojih kadrov,
2. datacije iz občinskega proračuna,
3. darila in drugi dohodki.
5. člen
Sklad posluje po določbah zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov. Dohodki in izdatki sklada se za vsako leto določijo s finančnim načrtom, ki ga za vsako koledarsko leto sprejme upravni odbor sklada.
6. člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 9 članov, člane upravnega odbora imenuje na predlog prizadetih gospo, danskih organizacij in zavodov skup. ščina občine Metlika, na skupni seji obeh zborov.
7. člen
Administrativne zadeve za sklad opravlja tajništvo občinske skup-ščine Metlika, finančno poslovanje skla. da pa Narodna banka Črnomelj.
8. člen
Sklad ima svoja pravila, ki jih pred-piše skupščina občine Metlika. S pravili sklada se podrobneje predpišejo in določijo: namen sklada, način oblikovanja in trošenja sredstev sklada, določbe o zaključnem računu, o izvršitvi fi. nančnega načrta sklada ter druge določbe, ki imajo pomen za pravni polo. žaj in poslovanje sklada.
9. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 010—11/64"'
Datum: 8. 9. 1964
Predsednik skupščine občine Franc Vrviščar, 1. r.
93.
Na podlagi I. in III. točke V. dela tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 25-329/62,	29-386/62,	31-433/62,
40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62, 53-749/62, 12-155/63 in Ur. list SFRJ št. 18-270/63,	20-300/63,	23-328/63,
30-495/63, 44-621/63, 51-691/63, 52-742/63 in 29-387/64) in 2. odstavka člena 119.
Statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delavnih skupnosti sprejela dne 8. 9. 1964
ODLOK
o spremembi odloka o občinskem prometnem davku
1. člen
V odloku o občinskem prometnem
davku (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 2/64 in 25/64 se DEL-C dopolni za družbeni sektor tako, da se glasi:
1. Davčna osnova za odmero prometnega davka od alkoholnih pijač v trgovini je prodajna cena. Stopnje posameznih vrst alkoholnih pijač so naslednje:
za vino	20 %
za pivo	20 %
za žganje	25 %
za druge žgane pijače	25 %
2. Davčna osnova za odmero prometnega davka od alkoholnih pijač v gostinstvu je količina (liter) prodanih alkoholnih pijač. Davčna obveznost iz naslova prometnega davka za prodane alkoholne pijače znaša:
za vino	'	50	din/liter
za pivo	40	din/liter
za žganje	200	din/liter
za druge žgane pijače	250	din/liter
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. 8. 1964. številka: 421-11/64 Datum: 8. 9. 1964
Predsednik skupščine občine: Franc Vrviščar, 1. r.
OBČINA NOVO MESTO
94.
Na podlagi 1. člena splošnega zakona o šolstvu (Uradni list SFRJ št. 4/64) je občinska skupščina na seji 7. julija 1964 sprejela
ODLOČBO o združitvi dijaškega doma »Majde Šilc«, Šmihel pri Novem mestu, in Internata strokovnih šol, Novo mesto, v Dijaški dom »Majde Šilc«, Šmihel pri Novem mestu
1.
S 15. avgustom 1964 se združita Dijaški dom »Majde Šilc«, Šmihel pri No-vem mestu, in Internat strokovnih šol, Novo mesto, v Dijaški dom »Majde Šilc«, Šmihel pri Novem mestu (v nadaljnjem besedilu zavod).
2.
Sedež zavoda v Šmihelu pri Novem mestu.
3.
Zavod oskrbuje in daje vso potrebno strokovno in vzgojno pomoč tistim dijakom in učencem šol v Novem mestu, ki se pri obiskovanju pouka ne morejo poslužiti javnih prometnih sredstev, v
r
Novem mestu in v okolici pa nimajo možnosti nastanitve.
t
4.
Zavod zaračunava svoje storitve oskrbovancem. Znesek mesečne oskrbnine določa delovna skupnost s predstavniki družbene skupnosti in zastopnikom gojencev.
5.
Dohodki zavoda so:
1. oskrbnine gojencev,
2. dotacija, darila in drugi dohodki.
6.
Zavod vodijo delovna skupnost, v kateri so '-predstavniki družbene skupnosti in zastopniki gojencev, upravni odbor in upravnik.
Natančnejše določbe o vodenju zavoda določi statut zavoda.
Zavod ima vzgojiteljski svet, katerega naloge in sestavo določa statut zavoda.
T.
Natančnejše določbe o organizaciji in poslovanju zavoda, zlasti o sprejemanju in odpuščanju gojencev, o delavnem redu, o pravicah in dolžnostih gojencev in o njihovi disciplini ter o pooblastilih vzgojiteljev zavoda, vsebuje statut zavoda.
Statut zavoda sprejme delovna skup. nost skupaj s predstavniki družbene skupnosti in zastopnikom gojencev, po-trdi pa ga občinska skupščina.
8.
Zavod prevzame delovne prostore, inventar, vso pasivo in aktivo ter uslužbence združenih zavodov.
Upravnika združenih zavodov sta z
31.	avgustom 1964 razrešena svojih dolžnosti.
9.
' Ustanoviteljske pravice nasproti zavodu izvršuje občinska skupščina Novo mesto.
10.
Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 022—28/63 Datum: 7. 7. 1964
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r.
95.
Na podlagi 94. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11/63) daje občinska volilna komisija Novo mesto
FOBOCILO o Uda nadomestnih volitev v občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto, Id so bile
S.	in 6, septembra 19M
V občanski ebor je bil Javorjem v volilni enoti ŠL. 6 VALENTINČIČ Tone, ki Je dobil 438
glaaov, 7 glasovnic pa je bilo neveljavnih.
V rinr delovnih skupnosti — skupine gospodarstvu, so bftl izvoljeni:
v vodilni enoti št. 5 SULN Stanislav, ki je dobil 203 glasove, 7 glasovnic pa je bilo neveljavnih; v volilni enoti št. 21 MORETTI inž. Prane, ki je dobil 194 glasov, 3 glasovnioe pa so bile neveljavne; v volilni enoti št. 27 BARBO Rudi, ki je dobil 356 glasov, 13 glasovnic pa je bilo neveljavnih, številka: ObVK 6/1—64 Datum: 7. 9. 1964
Občinska volilna komisija Novo mesto:
Nam. tajnika Ivan Tekstor, 1. r.
Nam. člana Tone Markelj, 1- r.
Nam. predsednika Tone Trunkelj, 1. r.
OBČINA RIBNICA
96.
Na podlagi 4., 5. in 10. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št. 8—65/63) in 65. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17.-junija 1964 sprejela
ODLOK o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Ribnica
" L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za urejanje mestnega zemljišča na območju občine Ribnica veljajo določbe zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št. 8—65/63) in določbe tega odloka.
Z člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjih gradbenih okoliših v občini Ribnica.
3. člen
Mestno zemljišče se šteje za urejeno, če izpolnjuje tele najnujnejše pogoje:
1. da je izvršena priprava mestnega zemljišča v smislu 3. člena republiškega zakona o urejanju mestnega zemljišča,
2. da so zgrajene potrebne dovozne poti in vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje za preskrbo z električno energijo, kjer ni kanalizacije, pa higiensko^ehnični pogoji odvodnja-vanja.
H.	ORGANIZACIJA UREDITVE MESTNEGA ZEMLJIŠČA
4. člen
Urejanje mestnega zemljišča se po-verja oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Ribnica (v nadaljevanju (oddelek), dokler občinska skupščina urejanja ne bi poverila drugi organizaciji.
5. člen
Za opremljanje mestnega zemljišča s komunalnimi objekti in omrežjem
za preskrbo naselja z vodo in električno energijo skrbijo komunalne gospodarske organizacije, če tega ne dela investitor. Komunalne gospodarske organizacije se pri tem ravnajo po načelih o financiranju gospodarskih investicij.
6. člen
Oddelek ima vse pravice in dolžnosti sklada za urejanje mestnih zemljišč ter vodi ločeno sredstva in zadeve urejanja mestnega zemljišča.
7. člen
Posle upravnega odbora sklada opravlja svet za urbanizem in komunalne zadeve.
8. člen
Oddelek izvršuje sklepe upravnega odbora komunalnega sklada v soglasju s smernicami občinske skupščine in pristojnih svetov skupščine občine po urbanističnem načrtu in s svojimi programi za ureditev mestnega zemljišča. Operativna dela za pripravo mestnega zemljišča oddaja oddelek ustreznim gospodarskim organizacijam.
Količina, kakovost, cena in rok do-vršitve pogodbenih del iz prejšnjega odstavka se določajo s pogodbo med navedeno organizacijo in izvajalci.
9. člen
Sredstva organa za urejanje mestnega zemljišča po tem odloku so:
1. sredstva iz natečajev ali pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo,
2. prispevek za uporabo mestnega zemljišča,
3. proračunska sredstva politično teritorialnih enot,
4. posojila,
5. sredstva, pridobljena z lastno dejavnostjo (anuitete iz posojil in obresti),
6. del odstopljenih sredstev komunalnih organizacij,
7. drugi dohodki.
10. člen
Občinska skupščina sprejme na seji obeh zborov natančnejše določbe o organizaciji in poslovanju oddelka v zvezi z njegovo razširjeno dejavnostjo glede urejanja mestnega zemljišča.
III.	NAČIN IN OBSEG UREJANJA MESTNEGA ZEMLJIŠČA .
11. člen
Urejanje mestnega zemljišča usmerja skupščina občine z dolgoročnim ali letnim družbenim planom mestnega zemljišča ali s posebnim odlokom ali drugim aktom.
12. člen
S posebnim aktom določi skupščina čbčine:	.
1. zemljiške predele, kraje ali posamezna zemljišča, ki se bodo uredila v dobi, ki jo določa odlok ali akt občinske skupščine,
2. višino potrebnih sredstev za izvršitev teh del, določeno na podlagi izkustvenih normativov,
3. vire finančnih sredstev za pokritje stroškov za ureditev mestnega zemljišča,
4. obseg urejanja mestnega zemljišča in način urejanja v skladu z določbami 3. člena tega odloka,
5. druga vprašanja glede na krajevne razmere.
13. člen
Oddelek, ki skrbi za urejanje mestnega zemljišča, izdela svoj dolgoročni ali letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v skladu s smernicami skupščine občine o ureditvi mestnega zemljišča v skladu s smernicami skupščine občine o ureditvi mestnega zemljišča.
Oddelek, ki skrbi za urejanje mestnega zemljišča, mora osnutek svojega dolgoročnega oziroma letnega načrta za urejanje mestnega zemljišča predložiti krajevni skupnosti, na katere območju naj se uredi mestno zemljišče in mora obravnavati pripombe krajevne skupnosti. Oddelek predloži sprejeti dolgoročni oziroma letni načrt za urejanje mestnega zemljišča v potrditev svetu za urbanizem in komunalne zadeve občine, hkrati s pripombami krajevne skupnosti.
IV.	ODDAJA MESTNEGA ZEMLJIŠČA V UPORABO
14. člen
Mestno zemljišče se oddaja v uporabo družbenim pravnim osebam in občanom z javnim natečajem in sicer za gradnje, ki so predvidene v elementih zazidalnih načrtov.
15. člen
Mestno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev objektov za socialno, zdravstveno, prosvetno ali kako drugo javno službo ali, ki je potrebno družbenim organizacijam, se odda v uporabo z neposredno pogodbo, če tako sklene svet za urbanizem in komunalne zadeve.
Ta odločba velja tudi v primeru, ko na mestnem zemljišču namerava graditi družbeno pravna oseba, ki upravlja zemljišče v skladu z urbanističnim programom in projektom, ter v primeru, ko se ob pogojih 40. člena Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 52—890/58) dodeli nezazidano mestno zemljišče prejšnjemu lastniku, da si sezida na njem družinsko stanovanjsko hišo.
Mestno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev vojaških objektov, se odda v uporabo z neposredno pogodbo.
Mestno zemljišče, ki je z elementi urbanističnega programa predvideno za razširitev posameznih industrijskih podjetij in gospodarskih organizacij, se lahko odda tem organizacijam z neposredno pogodbo.
Za vojaške objekt^ po tem odloku se ne štejejo objekti družbenega standarda za JLA izven kraja vojašnic ter' komunalni objekti in naprave, ki so funkcionalno povezani s takimi objekti.
16. člen
Mestno zemljišče odda v imenu občine v uporabo oddelek kot organ za urejanje mestnega zemljišča.
V.	JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO MESTNEGA ZEMLJIŠČA
17. člen
Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve občinske skupščine.
18. člen
V razpisu natečaja morajo biti obseženi:
1. zazidalni podatki za gradnjo na mestnem zemljišču,j
2. višina odškodnine za mestno zemljišče ter rok in način plačila odškodnine,
3. rok za začetek in dokončanje gradnje,
4. višina varščine, rok za položitev varščine in načina vrnitve varščine,
5. začetni prispevek k stroškom za urejeno mestno zemljišče ter rok in način plačila prispevka.
V razpisnih pogojih pa morajo biti obseženi:
1. določbe o tem, kako se postopa v primeru, če se v roku ne začne ali ne dokonča gradnja,
2. določba o tem, kako se prenese pravica uporabe zemljišča na drugo osebo v primeru, če objekt še ni do-gotovljen,
3. določba o tem, kako se postopa v primeru, če pride uporabnik zemljišča pod prisilno upravo ali preide v redno ali prisilno likvidacijo,
4. navedbe, katera dela bo razpisovalec natečaja izvršil na svoje stroške po dograditvi objekta, v kakšnem roku in sorazmerni delež stroškov, ki jih je pri natečaju upošteval,
5. rok za predložitev ponudb za dodelitev mestnega zemljišča,
6. kje In ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in shema komunalnih naprav),
7. posebni pogoji (uporaba zemljišča, obveznosti uporabnika nasproti napravam in urejanju okolice).
19. člen *
šteje se, da je javni hatečaj za oddajo mestnega zemljišča uspel, če je razpisovalec natečaja prejel vsaj eno ponudbo za zemljišče, ki ustreza razpisnim pogojem. > Ce razpis ni uspel, se razpiše ponovna licitacija.
20. člen
Komisija predloži po opravljenem natečaju svetu za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve občinske skupščine mnenje in predloge o določitvi najugodnejšega ponudnika.
O predlogu komisije odloči svet za urbanizem, komunalne zadeve in sta-
novanjske zadeve z odločbo. Obvestilo in izvod odločbe se vročita udeležencem javnega natečaja najkasneje v 15 dneh po tem, ko je bil javni natečaj opravljen.
21. člen
Vsak udeleženec javnega natečaja, ki smatra, da je oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju, ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno mestno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu obvestila in odločbe pritoži na okrajni upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. *
22. člen
Oddelek mora takoj po sprejemu sklepa sveta Za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve objaviti uspeh javnega natečaja na krajevno običajen način ter skleniti z uporabnikom, ki je dal na natečaju najugodnejšo ponudbo, pogodbo o oddaji mestnega zemljišča.
23. člen
Pogodba o oddaji mestnega zemljišča mora vsebovati:
1. podatke in sprejete ponudbe na natečaju,
2. druge določbe, ki so potrebne za ureditev lastninskih, finančnih in drugih vprašanj v zvezi z oddajo mestnega zemljišča v uporabo, oziroma za gradnjo objekta.
VI.	PRISPEVEK K STROŠKOM ZA UREJANJE MESTNEGA ZEMLJIŠČA
24. člen
Tisti, ki si žele pridobiti in ki dobe urejeno mestno zemljišče po uveljavitvi tega odloka, morajo prispevati k stroškom za njegovo ureditev.
Koliko mora uporabnik prispevati k stroškom za urejeno mestno zemljišče, se določi na podlagi uspeha javnega natečaja ak pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in občina.
25. člen
Prispevek k stroškom sme vsebovati:
1.	stroške za pripravo mestnega zemljišča,
a) asanacijska dela kot so: poravnavanje, nasipavanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranjevanje rastlinja in odlagališč ter druga asanacijska dela,
b) odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi le-ti dobili nadomestilo za porušene objekte, za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev stvari in materiala,
c) zidava in nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih zgradb;
2.	stroške gradnje, dograditve in rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki so neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča in sicer:
a) mestnega cestnega omrežja, (stanovanjskih cest, pešpoti, hodnikov, dovoznih poti in parkirnih prostorov),
b) zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo),
c) omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki so potrebni za javno razsvetljavo stanovanjske ceste,
č) kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda, razen če so v pristojbini za kanalizacijo vsebovani tudi stroški za graditev tega omrežja.
26. člen
Višina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča, ki se oddajajo uporabnikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča na celotnem območju ali posameznih delih občine, in sicer tako, da se kot merilo vzame površina urejenega zemljišča, korigirana s koeficientom zazidave in naseljenosti.
27. člen
če je bil v razpisu javnega natečaja določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča ter se z natečajem o oddaji zemljišča ni dosegla višina teh stroškov, krije občina Ribnica nastalo razliko iz lastnih sredstev.
V primerih iz gornjega odstavka mora razpisovalec za razpis javnega natečaja predhodno pridobiti pritrditev občinske skupščine, da bo ta krila nepokrito razliko.
28. člen
Sredstva iz 9. člena tega odloka se zbirajo na posebnem računu občine in se smejo uporabljati samo za urejanje mestnega zemljišča.
VII.	ODŠKODNINA ZA MESTNO
ZVTMT ,TT.<»tF
29. člen
Tisti, kateremu da občina po uveljavitvi tega odloka v uporabo mestno zemljišče, ji mora plačati za to odškodnino.
Odškodnina za mestno zemljišče ne sme biti višja od odškodnine, ki je predpisana za nacionalizirano zemljišče v ustreznem gradbenem okolišu na območju občine Ribnica.
30. člen
Če je bilo mestno zemljišče oddano v uporabo, preden je začel veljati ta odlok in zanj ni bila izplačana odškodnina, je treba tudi za vsako tako zemljišče plačati odškodnino, razen če ni v odločbi občinske skupšči-
ne ali v pogodbi med občino in uporabnikom drugače določeno.
VTII. KONČNE DOLOČBE
31. člen
Odlok občinske skupščine Ribnica o prispevkih investitorjev za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč (Glasnik-uradni vestnik okraja Ljubljana št. 101/60) preneha veljati.
32. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 320—14/64—05 Ribnica, dne 17. junija 1964
*	Predsednik
občinske skupščine Ribnica: Franc Ilc, 1. r.
97.
Na podlagi 1., 1. a, 1. b, 2. in 2. a člena temeljnega zakona o občinski do-
kladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19/55, 19/57, 52/58 in 52/59) ter 9. točke 3. odstavka 65. člena statuta občine Ribnica je skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. junija 1964 sprejela
ODLOK
o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev, premoženj in stavb na območju občine Ribnica za leto 1964
1. člen
Na območju občine Ribnica se pobira za leto 1964 doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev, premoženj in stavb.
2. člen
Osnova za občinsko doklado od kmetijstva je za leto 1964 ugotovljeni katastrski dohodek, doklada pa se odmerja posebej za kmetijske površine in posebej za gozdove po naslednjih stopnjah:
L za kmetijske površine:
	se	odmeri in plača občinska doklada
Ge znaša letna davčna osnova	po	stopnjah, ki so določene v nasled-
		njih lestvicah
i	I.	II. III. IV.
do 30.000 din	40%	24%	12 %	4%
nad 30.000 do 50.000 din	45 %	28 %	13 %	5 %
nad 50.000 do 80.000 din	48%	32%	15%	6%
nad 80.000 do 120.000 din	50%	35%	18%	7%
nad 120.000 do 160.000 din	55 %	38%	19%	8%
pad 160.000 do 200.000 din	60%	40%	20%	9%
nad 200.000 do 250.000 din	65 %	42%	21 %	10%
nad 250.000 din	70 %	45%	22 %	11 %
Po I. lestvici se pobira in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah:
Dolenje vas I., Ribnica I. in Sodražica I.
Po II. lestvici se pobira in plača občinska doklade v naslednjih katastrskih občinah:
Dolenja vas II., Gorenja vas (naselje Gorenja vas), Goriča vas (naselji Goriča vas in Hrovača), Jurjeviča (naselji Breže in Jurjeviča), Prigorica (naselji Prigorica in Nemška vas), Ribnica II., Sodražica (naselje Sodražica), Sušje (naselji Slatnik in Sušje), Vinice (naselji Vinice in Zapotok) in Zamostec (naselji Lipovščica in Zamostec).
Po III. lestvici se pobira in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah:
Dane (neselj, Bukovica in Sajevec), Gorenja vas (naselje Breg), Goriča vas (naselje Otavice), Podpoljane (naselje Dolnje Podpoljane, Gornje Podpoljane, Gašpinavo, Maršdči, Praprošče, Pusti
hrib, Rigelj, Zlati rep), Rakitnica (naselje Rakitnica), Sušje (naselje Žlebič), Sv. Gregor (naselja Sv. Gregor, Andol, Grebenje, Junčje, Kmče, Levstiki, M&-rolče), Velike Poljane (naselji Velike Poljane in Ortnek), Vinice (naselje Gorenji Lazi) in Zimarice.
Po IV. lestvici se pobira in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah:
Dane (naselje Dane), Gora, Gorenja vas (naselji Dolenji Lazi in Zapuže), Goriča vas (naselji Lipovec in Mako-ša), Grčarice, Hrib, Jurjeviča (naselje Kot pri Ribnici), Podpoljane (naselji Bukovec in Finkovo), Prigorica (naselje Zadolje), Rakitnica (naselji Blate in Kot pri Rakitnici), Retje, Sodražica (naselja Brinovščica, Graben, Hojče in Jelovec), Sv. .Gregor (naselja Brlog, črnec, Črni potok, Kotel, Novi pot, Perovo, Pugled, Vintarji in Zadniki), Travnik, Vinice (naselja Hudi konec, Preska in Sinovica), Velike Poljane (naselja Škrajnek, Vrh in Zukovo) in Zamostec (naselji Nova Štifta in Ravni dol).
2.	Za gozdove:
se odmeri in plača Ce znaša letna davčna osnova	občinska	doklada
po stopnji, ki znaša
		do	30.000	fiin	7%
nad	30.000	do	50.000	din	9 %
nad	50.000	do	80,000	din	10%
nad	80.000	do	120.000	din	11 %
nad	120.000	do	160.000	din	12%
nad	160.000	do	200.000	d.in	13%
nad	200.000	do	250.000	dan	14 %
nad	250.000	do	300.000	din	15 %
nad	300.000	din			16 %
3.	člen
Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine po
sledečih stopnjah:
I. Zavezancem dohodnine storitvene obrti, ki delajo neposredno za individualnega potrošnika, in od gostinske dejavnosti:
Ce znaša letna davčna osnova	se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša
/ do 100.000 din	2 %
nad 100.000 do 150.000 din	2,5 %
nad 150.000 do 200.000 din	3 %
, nad 200.000 do 250.000 din	3,5 %
nad 250.000 do 300.000 din	4 %
nad 300.000 do 400.000 din	4,5 %
nad 400.000 din	5 %•
II. Vsem ostalim zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj:
Ce znaša letna davčna osnova	se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša
do 100.000 din	4%
nad 100.000 do 150.000 din	5%
nad 150.000 do 200.000 din	6 %
nad 200.000 do 250.000 din	7%
nad 250.000 do 300.000 din	8 %
nad 300.000 do 400.000 din	9 %
nad 400.000 do 600.000 din	10 %
nad 600.000 do 800.000 din	11%
nad 800.000 din	12%
4.	člen	stavb se odmeri občinska doklada po
Zavezancem dohodnine od dohodka naslednjih stopnjah:
6. člen
Določbe uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 22/61 z vsemi poznejšimi dopolnitvami in spremembami), odloka o stopnjah dohodnine za leto 1964 (Uradni list SFRJ št. 51/63) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53, 25/57 'in 42/62) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade.
7. člen
Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado.
8. člen
Ta odlok velja osmi dan od dneva objave v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 422-21/64-04 Datum: 17. 6. 1964
Predsednik občinske skupščine Ribnica: Franc Ilc, I. r.
OBČINA TREBNJE
98.
Na podlagi 108. člena in v zvezi z 86. členom Ustave SRS (Uradni list SRS, št. 10/63), 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ, št. 2/59) in 23. alinee 153. člena Statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 16.7.1964 sprejela	j
ODLOK • reda in mira
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Dolžnost občanov je, da uravnavajo svoje življenje tako, da ne motijo dela, razvedrila in počitka soobčanov. Varovati morajo družbeno disciplino in javno moralo, vzdrževati snagd in lepoto zunanje podobe naselij ter ne smejo ogrožati varnosti premoženja in zdravja ljudi.
Dobrine iz prejšnjega odstavka uživajo upravno kazensko varstvo po tem odloku.
Ce znaša letna davčna osnova	se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša
do 30.000 din	1%
nad 30.000 do 50.000 din	2%
nad 50.000 do 80.000 din	3%
nad 80.000 din	4%
2.	VARSTVO DRU2BENE DISCIPLINE
2.	člen
Prepovedano J«:
1. motiti javne shode, zborovanja in druge dovoljene javne prireditve;
2. izzivati k pretepu, neredu ali prepiru, smešiti, nadlegovati ali kako drugače ogrožati občane;
5.	člen	čuje	v gotovini istočasno in na isti na- 3. zadrževati se kljub opominu v
Občinska doklada se odmerja in pla- čin, kakor ustrezajoča dohodnina.	prireditvenih	prostorih	ali	gostinskih
lokalih preko dovoljenega obratovalnega časa;
4. točiti alkoholne pijače mladoletnikom, alkoholikom in drugim osebam, za katere je znano, da kršijo red in mir v vinjenem stanju;
5. kaditi v gledališčih, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih in drugje, kjer je kajenje izrecno prepovedano;
6. prodajati ali kupovati zunaj tržnih prostorov, če ni z odlokom o tržnem redu drugače določeno.
3. člen
Za vzdrževanje reda in miru na dovoljenih javnih prireditvah v gostinskih in drugih javnih lokalih je odgovoren prireditelj oziroma odgovorni oseba gostinskega ali drugega javnega lokala. Ukreniti mora vse potrebno, da se ohranita red in mir ter odstranijo osebe, ki ogrožajo red in mir, vzbujajo zgražanje ali žalijo občane in skrbeti, da prireditev ne traja preko dovoljenega časa.
3.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
4. člen
prepovedano je:
1. poškodovati ali odstraniti svetilke javne ^razsvetljave;
2. opuščati namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih;
3. neupravičeno opustiti popravila zgradb in objektov ter naprav ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost;
4. puščati ograjo ali živo mejo ob javnih poteh v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet ali kazi zunanjo podobo kraja; opremljati ograje ob javnih poteh z bodečo žico;
5. dražiti ali plašiti živali;
6. zažigati odpadke ali kuriti ogenj v bližini stavb ali drugih objektov tako, da to moti okolico s smradom ali dimom; odmetavati cigaretne ali druge ogorke na krajih, kjer to lahko povzroči požar;
7. ovirati promet na hodnikih za pešce in drugih javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben, da se odstranijo;
8. puščati otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali na drugih nevarnih mestih;
9. metati kamenje ali druge predmete in streljati s fračo na krajih, kjer to lahko ogroža varnost ljudi ali premoženja;
10. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače oškropiti, oblatiti ali ponesna-žiti ljudi ali zgradbe ob cestah;
11. prislanjati kolesa ob stene, robove cestnih hodnikov in izložbe, kjer lahko ovirajo promet;
12. parkirati ali garažirati vozila v hišnih pasažah, ki povezujejo ulice in
druge javne prostore;
13. skakati med vožnjo na vozila 'javnega prometa ali se obešati na
stopnice med vožnjo;
14. streljati z zračno puško in drugim orožjem" izven športnih strelišč;
15. poškodovati ali odstraniti opozorilno, razglasno in druge javne
table;	*
16. prenočevati v senikih, kozolcih in drugih gospodarskih objektih brez dovoljenja lastnika ali odgovornega upravitelja;
17. opuščati namestitev opozorila »hud pes«, če je pri hiši tak pes;
18. sankanje, smučanje ali kotalkanje na javnih poteh.
4.	VARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE
IN ZUNANJE PODOBE KRAJA
5.	člen
Prepovedana so dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, nasprotujejo pravilom čistoče ali kazijo zunanjo podobo kraja, zlasti:
1. metati odpadke, pljuvati ali kako drugače ponesnažiti tla ali predmete na javnih prostorih;
2. odlagati odpadke, odpadno gradivo ali gnoj ha mestih, ki niso za to določena;
3.' poškodovati, uničiti ali odstraniti posode za odpadke, postavljene na javnih prostorih;
4. v naseljih Mirna, Mokronog, Trebnje iztepati na javne prostore karkoli iz višjih nadstropij, če to lahko ogroža zdravje ljudi ali povzroča škodo, razen na prostorih, ki so določeni za iztepanje po posebnih predpisih; zračiti posteljnino ali sušiti perilo na uličnih balkonih, oknih in ulicah samih;
%
5. pustiti greznice, odtočne kanale, smetiščne jame in posode s smetmi nezaprte ali nezadostno zaprte ali jih izpraznjevati ob nepravem času;
opuščati Izpraznjevanje greznic, odtočnih kanalov in smetišč;
6. onesnažiti pitno vodo, prati ali umivati v studencih in javnih vodovodnih napravah, namenjenih za pitno vodo;
7. metati v kanalske požiralnike predmete, ki jih utegnejo zamašiti;
8. nameščati lepake. in oglase na krajih, ki niso za to določeni, risati' ali pisati po zgradbah, poslopjih, ograjah ali vozilih;
9. voditi pse v javne lokale;
16.	prevažati mrhovino, kosti, kože in podobno v nezaprtih vozilih, nezaprtih posodah; pustiti mrhovino ne-zakopano;
11.	nakladati, prevažati in razkladati meso, mesne izdelke, kruh in pecivo proti pravilom čistoče in higiene. Meso in mesni izdelki se smejo prevažati samo v čistih, s pločevino obloženih vozilih ali zaprtih pločevinastih
zabojih. Kruh se sme prevažati samo v popolnoma čistih zaprtih vozilih; odnašati se sme iz vozil samo v čistih in prekritih košarah.
6. člen
Lastniki, upravitelji, najemniki nepremičnin ob javnih poteh morajo:
1. čistiti hodnik ob svoji ali najeti nepremičnini, kolikor čiščenje ni prevzelo komunalno podjetje;
2. odstranjevati s hodnikov, cestnih jarkov in kanalskih požiralnikov sneg, led in druge naplavine. Posipati morajo poledenele hodnike redno do 6.30 ure zjutraj, podnevi pa po potrebi tudi večkrat.
7. člen
Nevarni in popadljivi psi morajo biti priklenjeni, voditi pa jih je treba na vrvici in z nagobčnikom.
\ VARSTVO JAVNIH NASADOV
8. člen
Prepovedano je:
1. v javnih nasadih, parkih, pokopališčih in zelenicah lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetje, obirati sadeže z drevja, hoditi, jezditi ali voziti izven dovoljenih poti. Obirati sadeže in cvetje z drevja v javnih nasadih je dovoljeno samo z dovoljenjem upravnega organa skupščine občine, ki je pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo;
2. poškodovati živo mejo ob javnih poteh in
3. prevračati, prestavljati ali ponesnažiti klopi, mize, ograje in druge naprave v parkih in ob javnih poteh.
6.	VARSTVO MLADINE
Mladina pod 16. letom starosti ne sme brez spremstva staršev ali odraslih oseb, ki jim je zaupana v varstvo;
1. obiskovati gostiln in drugih podobnih lokalov, in
2. obiskovati javnih prireditev.
Mladina pod 16. letom starosti sploh ne sme obiskovati gostiln in drugih podobnih lokalov, javnih prireditev in kino predstav po 20. uri.
7.	KAZNI
'	10.	člen
1. Z denarno kaznijo od 3000 do 10:000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor prekrši določbe 1., 2., 4., in 6. točke 2. člena, 1., 2., 3., 4., 6. in 8. točke
4.	člena, 2., 4., 5., 7., 8., 10. in 11. točke 5. člena, 1. in 2. točke 6. člena tega odloka.
2. Za dejanje iz 4. točke 2. člena,
3.	člena, 2., 3., 4. in 17. točke 4. člena,
2.,	5., 10. in 11. točke 5. člena ter 1. in 2. točke 6. člena se kaznuje za prekršek pravna oseba z denarno kaznijo od 3000 do 10.000 dinarjev.
Za dejanje iz prejšnjega odstavka te točke se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev:
3. Z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev se kaznuje, kdor prekrši določbe 3. točke 2. člena, 11., 13.,
15., 16., in 17. točke 4. člena, 3. točke
5.	člena, 2. točke 8. člena in 9. člena tega odloka.
4. Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje, kdor prekrši določbe
5.	točke 2. člena, 5. in 7. točke 4. člena, 6. točke 5. člena in 7. člena tega odloka.
5. Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje, kdor prekrši določbe 9.,
10., 12. in 18. točke 4. člena, 1. in 9. točke 5. člena in 1. ter 3. točke 8. člena tega odloka.
Ce stori mladoletnik prekršek iz
10.	člena tega odloka, se kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik z denarno kaznijo do 5000 dinarjev, če so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli zanj.
12. člen
Uslužbenci LM smejo izterjati denarno kazen takoj na mestu od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, navedenih v 5. točki 10. člena tega odloka.
Denarna kazen, ki se plača takoj na mestu, se ne izterja od mladoletnikov pod 14. letom starosti.
13. člen
Predlog za uvedbo upravnega kazenskega postopka po tem odloku daje upravni organ skupščine občine, ki je pristojen za notranje zadeve.
8.	KONČNE DOLOČBE
14. člen
Ta odlok velja od dneva objave y Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 22—023/64—1 Datum: 16.7.1964
Predsednik skupščine občine: Ivan Gole, 1. r.
99.
Na podlagi 4. člena Zakona o prispevkih za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (Uradni list LRS, št. 18—158/61) in 23. alinee 153. člena Statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delavnih skupnosti 16.7.1964 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi občinskega gozdnega sklada
1. člen
Odlok o ustanovitvi občinskega gozdnega sklada za občino Trebnje (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 20—335/61) se v 9. členu spremeni in pravilno glasi:
Sklad ima svojo administracijo, opravlja pisarniške in računovodske zadeve.
Finančno in blagajniško službo za sklad opravlja Narodna banka Novo mesto.
2. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1964.
Številka: 402—016/64—1 Datum: 16.7.1964
Predsednik skupščine občine: Ivan Gole, 1. r.
100.
Na podlagi 106. člena Zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ, št. 52—847/59) in 23. alinee 153. člena Statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 16. 7. 1964 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi občinskega sklada za osemenjevanje
1. člen
Odlok o ustanovitvi občinskega sklada za osemenjevanje (Uradni vestnik okraja‘Novo mesto, št. 19—418/62) se v 12. členu spremeni in pravilno glasi:
Administrativne in tehnične posle sklada opravlja Veterinarska postaja Trebnje.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 402—014/64—1 Datum: 16. julija 1964
Predsednik skupščine občine: Ivan Gole, 1. r.
101.
Na podlagi 1. odstavka 108. člena Ustave Socialistične republike Sloveni je (Uradni list SRS, št. 10—90/63) in
23.	alinee 153. člena Statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje
na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 16.7.1964 sprejela
ODLOK
o razveljavitvi odloka o zaračunavanju geodetsko-katastrskih uslug
I.
Odlok o zaračunavanju geodetsko — katastrskih uslug (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 83/63) se razveljavi.
II.
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Dolenjske.
številka: 45—15/63—1 Datum: 16. Julija 1964
Predsednik skupščine občine: Ivan Gole, 1. r.
102.
Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list LRS, št. 32/59) in 23. alinee 153. člena Sta-* tuta občine Trebnje, je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti
16.	7. 1964 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o novi organizaciji mreže osnovnega šolstva v občini Trebnje
1. člen
Odlok o novi organizaciji mreže osnovnega šolstva v občini Trebnje (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 24/62) se dopolni za točko IV. s točko IV. a), ki se glasi:
Vasi in naselja ožjega šolskega okoliša podružnične šole šentlovrenc se razporedijo v širši šolski okoliš osnovnih šol, in sicer:
a) Osnovne šole Trebnje: Korenit-ka, Krtina, Mala Loka, Mačkovec. Trnje, Velika Loka, Žabjek;
b) Osnovne šole Veliki Gaber: Dolnje Praproče, Gornje Praproče, Dolga njiva, Kukenberk, Mačji dol, Mali Videm, Martinja vas, Muhabran, Potok, Stehanja vas, Šentlovrenc, Veliki Videm, Vrhovo.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1.9.1964.
številka: 61—015/62—2 Datum: 16. julija 1964
Predsednik skupščine občine: Ivan Gole, 1. r.
Izdaja DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Izhaja po potrebi — Glavni in in odgovorni urednik Tone Gošnik — Rokopise za objavo pošiljajte no naslov- Dolenjski list uredništvo, Novo mesto, p. p. 32 — Letna naročnina 1200 din; plačljiva je vnaprej — Tekoči račun pri podr. NB v Novem mestu: 606-11-608-9 — URADNI VESTNIK DOLENJSKE’ izhaja kot redna priloga Dolenjskega lista In ga dobivajo vsi redni naročutta
lista brezplačno.