UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCDOJKVA ULICA &, —TELEFON: »1-ZZ, Sl-SS, Sl-*4» Sl-US te U.-M._Izhaja vaafc da* opoldne. Maaag— naraftHna C— L, 2a tnosamatvo: 15.20 L. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglaae Is Kraljevine Italije tat lnoaemMvm Ima CONCESSIONARIA ESCLUSTVA par la pubbiicita 3ce lovce. Važna vloga italijanske mornarice Sofija, 10. dec. s. Ofieiozni list »Dnes« objavlja daljši članek o delovanju italijanskega vojnega brodovja v tej vojni. List naprej poudarja, da je sedanja vojna bistveno pomorska vojna, saj gre za to, da se uniči Anglija, ki naslanja svojo moč v glavnem na morje. Tudi za bojišča na kopnem so odločilne postojanke prav za prav onkraj morja in je zato nujno potrebno zagotoviti si pomorske zveze, da se lahko zavarujejo vse potrebne dobave in vsi prevozi. Zgovoren primer za to nudi norveška kampanja, še bolj pa borba v Libiji. List opozarja nato na izredno važno nalogo italijanskega vojrega brodovj3, ki Je vedno vezalo na Sredozemlje velik del britanskega brodovja in sicer približno nad pol milijona ton, ki ga Anglija ni mogla uporabiti drugod. Italijansko brodovje in letalstvo popolnoma nadzirata sredozemsko morje, kar je med drugim razvidno iz dejstva, da so v 18 mesecih vojne Angleži samo šestkrat poskušali pluti skozi Sicilski preliv, a so vselej imeli ogromne izgube. »Dnes« končno opozarja na dragocen doprinos italijanskega vojnega brodovja za uničenje britanske moči ter odlično izvršitev njene glavne naloge, da zavaruje vojaške prevoze v Libijo. List se zelo laskavo izraža o fašistični mornarici, ki je sicer številčno šibkejša kot sovražne, ki pa ji je vendar po borbi enakopravna in ki zadaje najhujše udarce največjemu bro-dovju na svetu. Posledice angleških neuspehov v Libiji Lizbona, 10. dec. s. Vojaški soti udrnk lca-donskega lista »Sundav Times« podaja pregled dogodkov v preteklem tednu in poudarja, da je bil pretekli teden zelo zanimiv. Glede na uspeh čet osi v borbi proti angleškim silam v MarmarLki in pri Tobruku, pripominja, da je slaba kairska propaganda skušala zmanjšati angleške neuspehe, ki pa so bili zelo hudi. Želeti moramo le. pripominja sotrudnik. da bi bili samo začasnega pomena. Sedaj se pojavljajo resna vprašanja. Kairski radio je ponovno trdil, da angleško letalstvo popolnoma obvlada zrak nad puščavo, kako pa je to letalstvo izrabilo svojo premoč? Dejstvo je, ako hočemo govoriti jasno, da naše letalstvo sovražniku ni preprečilo njegovih zmag v bitkah. Kar se je zgodilo, moramo samo obžalovati glede na'učinke pri nevtralnih silah. Odločilen uspeh britanskega orožja v Afriki bi bil nedvomno močno vplival na Japonsko, Turčijo, sever-no-francosko Afriko in Španijo, nagla zmaga pa se zdi sedaj izključena. Kemiko volno poročilo Na vzhodnem bojišču le krajevne borbe — Letalske akcije na zapadu in v Sredozemlju Is Hitlerjevega glavnega stana, 10. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: Na vzhodni fronti samo krajevni boji. V borbi proti angleški oskrbovalni plovbi so potopila letala včeraj v vodah vzhodno od Dundeeja 1 rušilec in 4 trgovske ladje v konvoju s skupno 14.000 br. reg. tonami. Bojna letala so bombardirala v pretekli noči važno ladjedelniško mesto New Castle. Močne eksplozije in veliki požari v ladjedelnicah ter oskrbovalnih obratih mesta so pokazali uspeh tega napada, ki je bil deloma izvrst-n iz majhne višine. Ob obali Rokavskega preliva je izgubi! sovražnik včeraj 10 letal, ki so jih sestrelila obrambna lovska letala, mornariško topništvo pa je sestrelilo dve nadaljnji letali. V severni Afriki se boji nadaljujejo. Nemški lovci so sestrelUi v bojih v zraku • angleških letal. V noči na 8. december so nemška bojna letala bombardirala pristaniške naprave in m Malti, Berlin, 10. dec. s. V tukajšnjih pristojnih krogih poudarjajo, da se novi značaj vojne na vzhodni fronti potrjuje v nemškem vojnem poročilu, ki poroča, da ni bilo posebnih dogodkov na vzhodni fronti. Zaradi vremenskih razmer niso mogoče napadalne operacije v večjem slogu. Kljub temu pa nemško poveljstvo tudi v ruski zimi Izvaja svoje delovanje. Id je predvsem strateškega značaja. Fronta nudi taktične možnosti za obrambo pred morebitnimi protinapadi boljševikov in tudi za ofenzivne operacije nemške vojske. Nemške čete so med tem ohranile budno pozornost na vsej fronti, kjer ne bo zimskega odmora kakor se je zgodilo v vojnah preteklega stoletja. Fronta pa ne bo postala pozicijska kakor v prejšnjih časih. Letalstvo nadaljuje na primer na vsej fronti obširno neutrudno delavnost. Berlin, 10. dec. a. DNB ponovno demantira vest iz angleškega vira, da so boljševik! zopet zavzeli Taganrog. Ta vest je gladko izmišljena, kakor vest o ruskem prodiranju v smeri Mariupolja. Celotno ozemlje zapadno od Taganroga je trdne v Tokio. 10. dec. Pomorska sekcija glavnega stana je snoči objavila, da so japonska mornariška letala bombardirala Hong-kong in napravila veliko škodo. Hudo poškodovan je bil tudi neki angleški rušilec. Druga japonska letala so napadla istega dne. otak Wake in so sestrelila več sovražnih letal ter pognala v zrak petrolejske rezervoarje. Pred tem je bilo objavljeno, da so Japonske pomorske sile zaplenile ladje >Presi- dent Harrv-son« s 15.000 tonami, >Mary Moller z 2698 tonami in 200 nadaljnjih pa mikov in manjših ladij s skupno nad 60 tisoč tonami. Doslej sovražnik ni zaplenil še nobenega japonskega pamika. sanghaj, 10. dec. d. Službeni zastopnik japonske vojsJce na Kitajskem je včeraj predstavnikom tiska izjavil, da se bodo tudi v novem položaju v sedanjem nezmanjšanem obsegu nadaljevale japonske vojaške operacije prj«ti Cungkingu. Pripomnil ie, da ja ponska vojska šc nadalje prekinja sleherne transporte vojnih potrebščin proti Cung-kingu. Nadalje je izjavil, da bodo Japonci ukinili sleherne britanske in ameriške privilegije na kitajskem ozemlju, zlasti pa v distrifctih Hankov ter britanske koncesije v Kiukiangu. Ammovu, Kulankse in Cifu. Na koncu je japonski vojaški zastopnik se izjavil, da se britanski koncesiji v Tienci-nu in Hankovu docela intaktni priš'i v japonsko t>ca Havajih je bilo glavno letališče otočja močno poškodovano. Iz Zedinjenih držav so morali nujno pozvati na pomoč nove eskadrile letal. Ena torpelovka je bila potopljena, več križark je bilo hudo poškodovanih. Na Malajskem polotoku so se Japonci izkrcali na Kota Baruju in dalje proti severu. Japonske čete si prizadevajo, da bi se polastile letališča pri Kota Baruju. Razvnele so se srdite borbe. V ponedeljek zvečer so se Japonci izkrcali tudi še dalje proti severu, okrog 200 milj daleč od siamsko-malajske meje. V Singapuru je bilo pri letalskih napadih ubitih okrog 250 ljudi. Oporišče je bilo ponovno alarmirano. Tudi Hongkong so japonska letala že večkrat napadla. V Manili so japonske letalske sile prizadejale ameriškim oboroženim silam ogromno školo. Pri Davahu je bila hudo poškodovana neka nosilka letal. Manilo so eva-r kuirali. Med civilnim prebivalstvom je bilo mnogo žrtev. Tudi na Guamu so ameriške žrtve zelo velike. Japonska, letala otok neprestano napadajo. Japonska letala so končno ponovno bombardirala tudi otok Wake in Midwaysko otočje. J^2Z2i v Easfigkoku Kangi.ok, 10. dec d. Japonske čete, ki operirajo na ozemlju Slama, so snoči neposredno po 21. vkorakale v slamsko prestolnico Bangkok. Bangkok, 10. dec. s. Tajska vlada se je odločila sodelovati z Japonsko za ustvaritev novega reda v vzhodni Aziji. Japonska je prevzela jamstvo za neodvisnost Tajske. Zaščita sjvražaih poslaništev B&Rgftoib, 10. dec. s. Semka doiđe japonske čete nadzorujejo v skladu s sporazumom med Japonsko in Tajsko ameriško, iingležko in nizozemsko poslaništvo, ki zastopa pobeglo vlado v Londonu ter jih ščitijo pred ljudskimi demonstracijami. Kaleč* se je izvedelo, se je večina Angležev, Američanov in Nizozemcev, ki prebivajo v Tajski, zatekla v posanje je skušalo spraviti izpod italijanskega jarma jugoslovansko manjšino z nenadnim uporom ob poipori jugoslovanskega orožja, s predhodno duševno in materialno pripravo, z zbiranjem orožja in poročili v vohunske svrhe in s pričetkom vrste terorističnih dejanj. A še drugi cilj so zasledovali nekateri apostoli panslavizma, in sicer premaknitev za nekoliko proti jugu mej Italije. Ali gre za fantazijo? Ne! Gre za otipljivo proce-sualno stvarnost. Obtoženci so sami izjavili vse to, kar navajam- Te izjave nam kažejo ogromno gomazenje človeških repti-k>v, ki se plazijo v temi in blatu tostran in onstian meje, vedno pripravljeni na ugriz in na zastrupitev, vedno pripravljeni na podžiganje ognja nekega panslavizma, nekega slovenskega nacionalizma in vedno pripravljeni zasnovati, pripraviti in izvesti najstrašnejše zločine ter obnoviti staro sovraštvo ras, ki mu je usoda namenila ugasnitev s časom. To sovraštvo ras, ki je nastalo s slovensko infiltracijo v srednjem veku in katero je ojačda in podpihovala znana politika iz habsburške dobe. Trža-čani so vzdržali italijanstvo svoje zemlje in zaradi tega je nastalo protiitalijansko sovraštvo, ki bi rado izkoreninilo in odstranilo italijansko rast. Ta pa se je razbohotila in se dvignila čedalje višje proti nebu. Imamo na razpolaga številna pisma, ki so jih pisali ali sprejeli obtoženci in ki kažejo značaj 'in smotre gibanja. Citamo v njih stavke sledečega smisla: čakamo na dan, ki ni daleč, ko bomo končno dosegli svoje cilje. Govori se v teh pismih obširno o gibanju in z besedami navdušenja k uporu. To so pisma, ki so jih obtoženci priznali, ki pa naravno ne morejo biti čisti dokazi. Toda v tej dvorani je razstavljen tudi kup orožja, ki se je zbiralo na kraškem ozemlju in v bližini Trsta. Tega orožja ni zbirala samo ena izmed skupin določene politične barve, temveč zastopniki vseh skupin, v katere so bili razdeljeni obtoženci. Vsi so se torej bavili s terorističnimi dejanji ali pa so vsaj pripravljali potrebno vzdušje, da se ta dejanja izvedejo. Vemo tudi, da so vsi vohun.li in nabirali poročila vojaške narave in vsi so skušali ta poročila zavestno pošiljati jugoslovanski vladL Ozremo se lahko rudi na tisk, Ici jc bil zaplenien in v katerem so obr-.zhj-žcm jasno cilji gibanja. Prebran je bi>l že važen članek lista »Delo«, glasila komunistov in separat\stonr. S tem Člankom se pozivajo vojaki k dezertiranju na vseh frontah in k rzdnji vsoga v prd sovražnikov fašizma. Delavci se pozivajo, na; uničijo tovarne, vojni material, kmetje naj posknjejo pn delke, ženske naj zahtevajo podpore za svoje fc'nove in naj škodijo fnš;zmu. da po spc>i;r,' njegovo smrt. Sloven-ske delavke naj nazVr'jo članek, toda na; na^jo. ia ne padejo v roke razjarjenega sovražn-ka, lei Čuti, da se irai bliža krnec. Ta članek jasn ; in natančno pove. kak^neija značaj* ie Mfai akcija. Va-ebina tega komunističnega man! festa je zelo značilna Vsebina ostalih listi čev tako zvanih slovenskih intelektualcev m nacionalistov je zelo slična izjavam vseh obtožencev glede značaja in smotra :ra J Jugoslavijo, ki je tik pred konfl:ktc*m z U ' jo- Skupina koi Zato najdemo v tem procesu tudi skupa no komunistov in iredent:stov, ki si ;e prizadevala organizirati delavce in kmete n je zbirala vojaica poročila v prid Jugoslavije in prenašala orožje in akaploxziv angleške znamke. Safcič je med drugim izjavil — je nadaljeval državni tožilec: Zelen mi je pevoda!, da vodi tudi r*an<*lav-!**ti£no komunistično organizacijo. Tonmžić. ki je vodil komunistično sJeupino. je izjavil, da je imei zvezo z Zelenom preko Sosiča. Sosič o ščuka sta povoda ia, da ;e nastala neka vr »Ta pog'^dbe mod Zelenom in vodjo komunistične skupine. Komunisti so obljubili dobavljati poročita vojaškega značaja. Zelen pa je v zameno obljubil orožje in eksplozivne snovi. Tomažič je pričel trgovati z orožjem in je v zameno izreči! neke zemljevide. Otipljiva stvarnost ie. da so bi'i mnogi obtoženci Tomažieeve skupine zabačeni na delu in so v celoti priznali svo'a dejanja glede prevažanja orožji* in municije. Otročji je Tomažeev zagovor, se je zanimal za skladišča orožja in za prev>z orožja, ker ga je skrbelo, da bi orožje ostalo v rokah osovraženih slovenskih nacionalističnih pa n slavistov. Karakterizacija poeđinih obtožencev V svojih nadaljn'ih izvajanjih je državni tc«:lec omenil pojav skupine intelektualcev v Julijski Krajini, ki so imeli najožje stike z eksponenti med begunci. Ta skupina je imela kakor komun :s-t i čna in teroristična edini cilj in to je bila priprava potrebnega vzdušja pri zasledovanju vojih političnih ciljev. Delovanje vseh treh skupin se je vodilo iz Jugcslavije. Za vse obtožence je treba uporabiti člen 305. kazenskega zakonika, ker gre za zarota s pomočjo združevanja z določenim ciljem, da se izzove upor in odtrga Julijska Krajina od Ttalije. O tem priča tudi dokument iz arhivov v Beograd« o peti koloni, ki naj bi delovala za hrbtom italijanske vojske. Pravi obraz združbe kaže zbiranje orožja in n;ega hranjenje, količina in kakovost eksploziva, ki so ga imeli obtoženci, kakor tudi delovanje propagande slovenskih nacional arov. Govoreč o odgovornosti in krivdi posameznih obtožencev, je državni tožiJ-ec izjavil, da je Čermelj najbolj a-v-toritr.t-K-na oseba v skupini beguncev. Čermelj združuje v sebi vse kvalitete intelektualca, komunista in terorista in je skrbel vestno za organizacijo emigrantov iz Julijske Kra;ine, sodeloval pri vohunstvu in izvajanju terorističnih dejanj ter vzdrževal stike in pomagal najbolj nevarnim zarotirkom. Predstavljal je zvezo vseh slovenskih gibanj, tako separatist en- kot izolacionistov. Državni tožilec je predočil, da je čermelj avtor brošure, ki je bila v januarju leta 1938 poslana Društvu narodov glede ravnanja s slovensko manjšino v Julijski Krajini. Govoreč o ščuki je državni pravdnik izjavil, da se je izkazalo, cla je obtoženec aktiven vohun in slovenski propagator. Priče in izjave soobtožencev so obširno odkrile njegovo solelovanje v protdržavnem komplotu. O krivdi ostalih obtožencev skupine intelektualcev je dižavni tožilec izčrpno govoril, omenjajoč drugega za drugim Ton-čiča, Sosiča. Sardoča, Tuto, Sfiligoja, Sla-vika in Vuka. V skupin; komunistov je državni tožilec omenil vodjo obtoženca Tomažiča, ki je obširno priznal. Njegovo komunistično delovanje ga ni oviralo, da ne bi vzdrževal najožjih stikov s Člani ostalih dveh skupin. Bil je v temi zvezi z Bobkom, s katerim se je podal v Jugoslavijo, kjer se je sestal z ostalimi zarotniki. Državni tožilec je nato obravnaval krivdo ostalih obtožencev Budina, Uršiča in Zola. Naštel je tudi dejanja, ki so jih izvršili Duje, Vadnal in Bobe k ter Tu ta. Neizpodbitno so bili dokazani odnosi med Zelenom in Bobkom. V preostali skupini je državni tožilec imenoval najprej Udovica, kj je bil zaupnik Orjune za tržaško pokrajino. Preko jugoslovanskega konzulata je bil v stiku z Zelenom. Simon Kos je bil vodja teroristične skupine v Rutah. V tretji skupini so bila teroristi iz Grahovega in ćezsoče. Gre za dve skupini teroristov. Prva je bila pod vodstvom Simona Kosa. druga pod vodstvom Franca Kausa. Obširno je državni tožilec orisal atenta torja Kausa, ki je bil vodja teroristične skupine v Čezsoči in v Bovcu Njegova skupina je izvršila voČ atentatov in teronstie nih dejanj ter zločinov med ljudmi. Kaus je pripravil rudi atcnt.it. ki se po okolno stih, ki niso zavisele od njegove volje m po božji previd nositi ni izvedel. In to je atentat na Duceja. Potem ko je navedel zločine preostalih obtožencev, je državni pravdnik zaključil z izjavo, da bi b?la zmota, ako bi se skušalo zmanjšati težino :e£a procesa. Pomisliti moramo, kaj bi se zgodilo, če bi »e Jugoaflavija tako bliskovito ne zrušila. Kaj bi se zgodilo zaradi teh Z:0 črncev, ki so s svojimi rokami segali do Milana in do drugih italijanskih pokrajin. S pomočjo organizacije, ki je mislila na \se podrobnosti in pripravila za hrbtom italijanskega vojaka peto kolono. Treba za vselej preprečiti in onemogočiti taka dejanja in dopovedati vsem, da zahteva fašistična Italija disciplino, zvestobo in dobroto vseh srvojib državljanov kakršnekoli rase ali jezika. Kazni, ki jih zahteva državni tožilec Državni tožilec je zahteval sledeče obsodbe: Oskar Caramore 3 leta vojaške ječe, Boris ZiJarič in Marija Urbančč po 9 let ječe, Radivoj Bobič, Anton Babic, Ferdinand Budin, Alojz Besednjak, Edvard Melussi po 10 let ječe, Ludvik Sturm, Karel štefancič, Anton Danjel po 12 let ječe, šturm tudi na giobo 20.000 lir, Vladimir Man koč na 14 let ječe, Roman Pahor. Andrej Cok, Bruno Stanič, Franc Udovič po 16 let ječe, Josip Kosovel, Štefan Lovrečič, Angel Kukanja, Slavko Slavič, Milan Bol-čič, Stanislav Vuk, G vido Vremec in Srečko Zol po 18 let ječe, Franc Tončič na 20 let ječe, Viktor Sosič na 24 let ječe in 20.000 lir globe. Alojz Budin, Anton Abram, Adolf Ur&ič, Vladimir DoirJhik, Ivan Ga-sparič, Ludvik Bosarelli, Ivan Vata, Albin škrlj, Jakob Semek, Franc Sluga, Jakob Dolenc, Ivan Postojna, Josip TJjčič, Frile-rik Broves, Srečko Rejec, Ludvik Prezelj, Franc Bižaj, Leopold Oopič, Ivan Klavora, Avgust Sfiligoj po 30 let ječe. Za 12 obtožencev zahteva smrtno kazen Smrtno kazen je državni tož lec predlagal za Leopolda čermelja, Antona feeuko, Venčeslava Tuto, Teodorja Sarđoča, Josipa Sardoča, Josipa Tomažiča, Josipa Dujca, Ivana VadnjaJa, Viktorja Bobka, S'.mona Kosa, Franca Kaosa, Ivana Ivančica, Fri-* derlka Zornika. Oprostitev je državni tožilec predlagal za obtoženca Leonarda in Josipa Kosa. Imenovanje direktorija vseučiliške organizacije v Ljubljani Zvezni Tajnik v Ljubljani je na predlog zaupnika vseučiliške organizacije v Ljubljani in po zaslišanju mnenja dr. Kosa, rektorja vseučilišča, imenoval za člane direktorija omenjene organizacije naslednje slušatelje vseučilišča: Podzaupnik: žiipec Franc (pravna fakulteta), člani: Mahnič Ivan (filozofska). Pire Zvonko (filozofska), Romar Mian (pravna), Rikelj Jaro (medicinska). Kalan Peter (pravna), Lavrenčič Ladislav (tehnična). Krašovec Aleksander (pravna), Vadnjal Ivo (pravna), Gostirad Lon-čarič (tehnična fakulteta, kemijska stroka), Lavrič Ivanka (filozofska fakulteta). • Z imenovanjem direktorija Vseučiliške organizacije v Ljubljani si je društvo. *c' obstoja šele nekaj tednov, stavilo nalogo, ojačiii svojo delanmost. o kateri smo priobčili v glavnih črtah v našem zadnfem članku nje osnove. To delovanje urejuje pra^nlnik. ki smo ga tudi že objmnli, in ki hoče predvsem odpraviti mrtvilo med vse učiliščniki nove pokrajine ne samo na pou ročiu čloieske znanosti, ampak tudi v raz nih odsekih sporta, ki skrbe za fizično vzgojo in pridonasajo tako tudi k duhovne mv razvoju mladine. Po teh na\-odilih bo ljubljansko vseučilišče lahko nadaljevalo izvrševanje naloge, ki jo je Duce določil v okviru sisoke narodne omike. Povedati smo že. da organizacija izključuje vsa vojaška in politična vprašanja ter stremi z vsemi s\'Ojimi sili mi samo po kulturnem in športnem udeistvmanju; pri tem seveda ne izpušča podpornega delovar-ja. s katerim ho če materialno in moralno dvigniti mani in o\nte dijake. Na kulturnem področju so posebne vaf-nosti seveda vsako\TStne prireditve umetniškega značaja. Iz tega razloga ima organizacija namen prirejati prireditve razne ga značaia, kakor so umetniške mzsta\re. koncerti, literarne tekme itd. Dijaki Kr. vseučilišča v Ljubljani bodo nedvomno pravilno ocenili te duhovne prireditve, ki streme za tem, da razširijo njihovo obzorje ter jim odpro širok pogled v italijansko kulturo, saj slednja smatra in je vedno smatrala umetnost in kulturo kot gfa\me stvaritelj ske sile omike. Tudi na tem poprišču morajo člani organizacije priti do konkretnih skleryov, da bi ojačiii kulturni razvoj, ki je lasten duhu našega časa. Prt drugih narodih vsega tega ni. Vrednost tega delovanja fe v Italifi do ločena z Ukto-rsko kulturo in umetnostjo, ne glede na mnogoštevilne druge numfte panoge. Sam izbor se lahko izvrši v ok\Hru ljubljanske vseučiliške organizacije, ki bo ravno naiboljšim omogočila dobre stike z onimi, ki so se že izkazali in ki jih je dal izbor iz diugih pokrajin. Omenili smo že, da se bo ustanovila zadruga za knjige, da se bo verjetno ustanovil dijaški dom, da se bo razširilo podporno delovanje in da se bo mnogo skrbi posvečalo športnemu udejstvo van ju. To je obširen okvir delavnosti, ki ima namen dobro pripraviti mladino, določeno, da zavzame odgovorna mesta v življenju po krajine. Zato si vseučiliška organizacija prizadeva razviti osebne sposobnosti vsako gar ter jih izpopolniti v fizičnem in duhovnem oziru. Organizacija se zaveda, da to svoje viso ko poslanstvo lahko izvršuje v okrilju Ljubljanskega vseučilišča, ki mu je Vlada ob popolnem spoštovanju njenih tradicij določila V£.žno kulturno nalogo na vzhodnih mejah Italije. Organizacija zahteva od dijakov samo razumevanje in lojalno sodelovanje pri tem delu, ki gre izključno le v njihovo korist. ' cfar* tuce hiipft rn&r^crto. Zlato na &raž&i Ljubljana. 10. decembra. Dražbe v mestni zastavi val niči so zelo popularne ; razlikovati "je pa treba med dvema vrstama zastavljalniških dražb. Bolj znane so tiste, ko prodajajo razno manj »dragoceno1«, a v teh časih tudi zelo cenjeno blago, dražbe, ki so navadno vsakega 12. v mesecu. Na teh dražbah s>e zbirajo mne^ ž"ce medtem ko imajo dražbe 6. v mesecu bolj izbrane obiskovalce, ali vsaj bolj redke. Vsak pač ne kupuje dragocenosti. Zlato sricer cenimo več ali manj vsi, toda težko tekmujemo s. pravimi ljubitelji dragocenosti Ce hočeš kupovati zlato, ni dovolj 1? nefce vrste talent, temveč prav določne vrste mošnjiček. V soboto smo obiskali dražbo dragoceno^ sti v mebtni zastavljalnici. AH dandanes kdo še zastavlja dragotine, prstane, nakit, ure? Misliili bi, da ne, če sodimo po» blagu, ki je bilo naprodaj. Bilo ga je ko-maj toliko, da se je dražba lahko začela. Dražbe ni obLskalo mnogo1 ljudi, bili so pa po večini sami resdii kupci. Blaga je bilo mnogo premalo, da bi lahko kupida vsaj polovica obiskovalcev po en predmet. Zato so pa tem bolj dražili. Naprodaj je bilo nekaj ur, toda ne zlatih. Vendar so se dražiIccm zdele prav fciko dragocene. Samo pomislite: če je bila izklicna cena 40 L, je prodajna v posameznih primerih bMa celo sedemkrat višja. Posebno« se je vsem svetil z-lat ženski prstan. Zlata je bilo v njem &'.cer zelo malo, a dražilci imajo velike oči in, kakor je kazalo, tudi globoke žepe. Zaty je bftl prstan prodan za 270 L, čeprav je bi'la izklicna cena samo 40 L. Izdraiena je bila l-e zapestna ura, pa je bila dražba že končana. Trajala je c^amo dobrih 10 minut. Dražila ^o se razšli, ka-ker se je zd»lo, precej razočarani. Dražba se je končala prej kakor so prisili v »»formo« in težil jih je denar, ki so ga morali nest i domov. varia. 13.: Napoved časa, poročilo v lta-hjanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert pod vodstvom mojstra Mamica De Tura. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Komorna glasba. 14.25: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzzaze. 14.45: Poročilo v slovenščini. 17.15: Ljut> ljanslci radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca, s sodelovanjem sopranistke Valerije Hevbalove. 19.: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slm*enščini. 19.45: Pestra g"Las-ba. 20.: Napoved Časa — poročila v Italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Gledališka sezona EIAR, simfonični koncert pod vodstvom mojstra Karla Schurichta, v odmoru slovensko predavanje. 22.45: Poročila t italijanščini. e/eas nt ca & O L £ D A H Danes: Sreda, 10. decembra: Lavretrtca Mati božja, Melhijad DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Caravaggio (Vražji snkar) t Kino Sloga: Znamenje Robin Hooda I Kino Union: Krvava roža j Razstava DebenjaJt, Jakac, MlheHc v Jakopičevem paviljonu Sadjarska in vrtnarska podružnica LJubljana I: predavanje nadzornika g. Josipa štreklja o snaženju Ln redčenju, o pomlajevanju ln precepljenju sadnega drevja in grmičevja ter o vzgoji pravilnih kroženj dreves ob 18. v kemijski predavalnici na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43; Trn-koczy ded., Mestni trg 4, TJstar, Še-lenburgova ulica 7. Omejitev prometa motornih vozil s pigononT na domače gorivo Odgcditev popolnitve medicinske fakultete v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja g]ede na pravilnik z dne 19. julija 1940. I. St. 21.413 prosvetnega ministrstva bivše kraljevine Jugoslavije o postopnem otvarjanju semestrov na medicinski fakulteti kr. univerze v Ljubljani, na podstavi kr. ukaza z dne 3 maja 1941-XIX št. 291 in ker smatra, da je zaradi vojnega stanja potrebno, odložiti na nedoločen čas izvedbo omenjenega pravilnika: Člen 1. Izpopolnjevanje študija od VII. do X. semestra in ustreznih znanstvenih institutov na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani se odloži na nedoločen čas. Cl. 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 30. novembra 194!-XX. Visoki koKiisar Emilio Grazioli Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na svojo naredbo z dne 8. avgusta 1941-XIX št. 80, na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St 291 in smatrajoč za potrebno, da se radi varčevanja pri porabi pnevmatik omeji promet motornih vozil s pogonom na domače gorivo: Čl 1. Kdor želi prenarediti motorno vozilo (potniški avtomobil, tovorni avtomobil, avtobus) na plinski generator ali na metan, mora predhodno zaprositi ustrezno dovolitev pri uradu za civilno motorizacijo Visokega komisar! a ta in pri tem poleg po-podatkov o motornem vozilu in o pripravi ki naj se namesti, navesti tudi uporabo, kateri je vozilo pretežno namenjeno. ČL 2. Dovolitev iz člena 1. se izda same za tista motorna vozila, last kmetijskih, industrijskih in trgovinskih podjetij, stavbenih, prevoznih podjetjij itd., katerih poslovanje je občekoristnega značaja. CL 3. Od dne objave te naredbe dalje se ne bodo odobrila motorna vozila, ki bi se preuredila na plinski generator ali na metan brez predhodne dovolitve iz člena T Ljubljana. 3. decembra 1941-XX. Visoki komisar Krnili« Grmsioli Radio Ljublfana ČETRTEK, 11. DECEMBRA 1941-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Kmečka godba. 12 40- Pesmi in melodija. 13.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Pesmi in melodije — orkester ln zbor pod vodstvom mojstra Gallina. 14: Poročilo v italijanščini. 14.15: Orkester pod vodstvom mojstra Angelinlja. 14.45: Poročila v slovenščini. 1715: Orkester pod vodstvom mojstra Manna. 17.40 Zbor lepih glasov EIAR. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Avgust Stanko, solo na harmoniko. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.35: Koncert pod vodstvom mojstra Giuseppa Savagnoma s sodelovanjem sopranistke Leonarde Plombo. 21.20: Vesti v slovenščini. 21.30: Godba Kr. Policijskega zbora pod vodstvom mojstra Andrea Marchesinia. 22.10: Koncert vio-lončelista Attilia Ranzata. 22.45: Poročita v italijanščini. PETEK, 12. DECEMBRA 1941-XX. 7.30: Poročilo v slovenščini. 7.45: Ope retna glasba, v odmoru napoved čas*> 8.15: Poročilo v Italijanščini. 12 15: Kon cert pianista. Marijana Lipovška. 12.45: Mali orkester pod vodstvom mojstra Vae- Karciisifa za revizijo cenika zdravil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča glede na svojo naredbo z dne 2. decembra 1941-XX St. 167 o ustanovitvi komisije za revizijo :n dopolnjevanje cenika zdravil in po zaslišanju Lekarnarske zbornice, kolikor se je tiče: Maver Stanislav, ravnatelj d. d. »Salus« v Ljubljani, dr. Drobnič Ivan. šef-zdravnik Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine, Bakarčič Gvidon. dr Kmet Stanislav, Pic-coli Jurij Marij in Trnkoczv Josip, lekarnarji v Ljubljani, se imenujejo za člane komisije za revizijo in dopolnjevanje lekarniškega cenika Ljubljanske pokrajine iz člena 2. naredbe z dne 2. decembra 1941-XX št. 17. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem iistu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 2. decembra 1941-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Naše fl^^llsče DRAMA Sreda, 11. dec., ob 17.30: Nocoj bomo improvizirali. Red Sreda. Četrtek, 11. dec. ob 17.30: Bog z vami, mlada leta. Red Premierskl. OPERA Sreda, 10. dec, ob 17.: Sevilski brivec — Red A. Četrtek, 11. dec, ob 17.: Seviljski brivec. Red Četrtek. ♦ Opozarjamo, da bo v soboto, dne 13. t. m. prva letošnja ponovitev »Prodane neveste« 9 Hevbalovo, Franclom. Banovcem in Betettom v glavnih partijah. Prestava bo za red Premlerski. Opero je na novo zrežiral C. Debevec, dhiglral jo bo D. Zebre. Abonenti reda A bodo imeli danes, reda četrtek pa v četrtek predstavo Rossinijeve komične opere »Seviljski brivec« z Jankom v naslovni partiji. Vloga FIgara apa-da med najbolj bravurne pevske partije. Naš baritonist Janko je žel v njej že ponovno velik uspeh. Duhoviti libreto, ki ima vse značilnosti buffo opere, vsebuje nadvse učinkovite partije, med njimi Don Basilia in Don Bartola, koloraturno partijo Rosst-ne in tenorsko partijo grofa Almavive. PeJi bodo: Betetto, Zupan, Ivandčeva in Ma-noSevski. Dir^-rent: A. Neffat. režiser: Ciril Debevec. 37^51874 St ©v. »SLOVENSKI NAROD«,«"eda, 10. decembra 1941-XX. Stran S Ko je bil preče] okajen |e zagrešil štiri kazniva dejanja, ki om |c zanfe ložU štiri m< Ljubljana. 10. decembra. Razprave proti kršiteljem maksimalnih cen so običajne ob ponedeljkih, ta teden pa so bile zaradi praznika izjemno preložene na včerajšnji dan. Na vrati je bilo zopet večje število znanih In manj znanih trgovcev trgovk in branjevk. Ker je istočasno zasedal v razpravni dvorani št. 79 kazenski senat, so se razprave vršile kar v posv et oval n I cl. Senat, ki mu je predsedoval s. o. s. Le-derhas in v k iterem sta sodelovala kot vo-tanta s. o. s. Kralj In Brelih. je včeraj m^d drugim razpravljal o obtožbi, ki je 28-let-nega že večkrat kaznovanega obtoženca bremenila zelo nerodnih kaznivih dejanj. Doma Iz Notranjske in znan kot delomrz-ne5 in tihotapec je bil obtožen težke telesne poškodbe, lahke telesne poškodbe, vlomne tatvine in navadne tatvine. Kopica grehov, ki je kazala v začetku na zelo hudo pokoro. Med razpravo pa se je marsikaj omililo. Neke lanske cktohrske neOeffe ie obtoženec sedel v gostilni in se. k^kor že večkrat prej, močno nalezel onoine kapljice. V prešernopti je razhnal kozarce in ko ga je neki gost vprašal, zakaj to počenja, je bila nesreča neizbežna. Prišlo je do prerivanja. Obtoženec je vprasevalca tako nerodno pahnil proti stolu, da se je sesedel in si poškodoval važen telesni ud. še danes trni na kroničnem vnptju prizadete žleze. Obtožen ne se je zagovarjal z vinjenostjo, češ spominja se samo toliko, da ga je nekdo pahnil In da je priletel v poškodovanca. Vino pa Je za obtoženca sploh nevarna pijača. Zdi se, da ga v pijanem Ftara)u primeri raznovrstno »muhe«:, ki jim ni mogoče dognati pravega smisla. Nekoč se je pred gostilno, kjer je obtoženec popival, ustavila skupina vojakov. Pripeljala se je na vozu, za katerim je bila privezana kobila. Voz s privezanim konjem so pustili pred gostilno, sami pa so stopili v toplo sobo na okr^pčilo. Kmalu za tem je obtoženec izginil iz pi'r.iee. in kakor izpovedujejo priče, ki so ga opazovnle iz okolu stoječih hiš. odvezal kobilo ter jo odgnal k seboj. Ker je bil tihotapec — ta obrt je v tedanjih časih imenitno cvetela — je bflo mnenje, da je ukradenega konja odgnal proti bivši jugoslovansko italijanski meji. kar sprejemljivo. Toda ko ga je orožniška patrola izgled se ie izkazalo, da je tako pijan, da je napravil vtis duševno nenormalnega človeka. Konja je gnal celo v smeri proti Ljubljani. Medtem ko je bil pri aretaciji še dokaj miren, pa se ie pozneje med potjo upiral orožniku, ga zmerjal, suval, se metal po — Z naV univerze. Rektorat kr. univerze v Ljubljani razpisuje mesto kontraktu-alnega lektorja za nemški jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. januarja 1942. na rektoratu. — odvetniški' službe. Svoji pisarni sta opusiTfS in' se izselila iz _ L j u bljane oeTvei-mka dr. Viktor Moro m Leon Tornago. — t% zadružnega registra. Učiteljski dom Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani: izbrišejo se člani upravnega odbora Kržišnik Alojzij, HeJfbauer Alojzij in Rant France, vpišejo pa se člani upravnega odbora Lovše Anton, šolski upravitelj v Ljub-ljari. Svetel Ljudmila, učiteljica v Ljubljani in Ivan Gerdol, šolski upravitelj v Bevkah. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom ▼ Sodražici: Izbrisal se je dosedanji član upravnega odbora Ivan Levstik, vpisal pa novo izvoljeni član upravnega odbora O raže m Rudolf, posestnik v Globeli. Strojna zadruga r. z. z o. z. v likvidaciji v Biški vasi je bila po končani likvidaciji izbrisana iz zadružnega registra. Enako je bila izbrisana po likvidaciji »Razvoj«, produktivna in prodajna zadruga lesnih in tekstilnih izdelkov in igprač v Dobrepoljah. = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki » " ko« Adolf Lorant in Ko, Ljubljana so vpisani javni družbeniki Ivan Jelačin in dr. Risto Jelačin, veletrgovca, in Anica Škuica, prokuristinja, vsi v Ljubljani (družbo zastopajo in podpisujejo samo gornji družbeniki, in sicer Iv. Jelačin samostojno, družbenika dr. Risto Jelačin in Anica Skufca pa ko'.ektivno). — Pri tvrdki »Reka« agenturi in komisiji, družbi z o. z. in pri tvrclki »Desa«, družbi z o. z. v Ljubljani je izbrisan poslovodja Zdenko Knez, vpisana pa je poslovodkinja Mira Beneš. roj. Knez. — Pri tvrdki »Jugotehna«. družbi z o. z. v Ljubljani sta izbrisana poslovodji dr. Janko Kersnik (zaradi smrti) in Zdenko Knez, vpisana pa je poslovodkinja Mira Beneš. roj. Knez (družbo zastopata po dva poslovodji, od katerih mora eden biti Mira Beneš ali inž. Tomo Knez). — Pri tvrdki »Peko«, družbi z o. z. za fabrika-cijo in prodajo čevljev v Ljubljani, je izbrisan poslovodja Zdenko Knez. — Pri Splošnem jugoslovenskem bančnem društvu d. d., podružnici v Ljubljani, se izbrišejo Mavro Kandel. David Hochner, Rudolf MarkuŠ. Ladislav Scheiber in dr. Zelj-ko Pollak. — Pri tvrdki Anton Roječ v Št. Vidu pri Stičr.i je izbrisan dosedanji imetnik Anton Roječ, vpisana pa je nova imet-nica Antonija Roječ. Sneg napravil škodo na telefonskih napeljavah. Tudi ta sneg je napravil nekaj škode na drevju in telefonskih napravah. Skoda je pa precej manjša kakor prejšnji mesec, ko je zapadel tudi moker sneg. Pretrganih je bilo nekaj telefonskih priključkov v predmestjih, kjer so telefonski vodi na prostem. Tako je bilo včeraj brez telefonskih zvez okrog 100 naročnikov, a škoda je bila po večini zvečer že popravljena. Na drevju ni bilo nobene znatne škode, ker je gozdno listnato drevje kakor tudi sadno izgubilo listje in se sneg ni mogel tako zelo oprijemati. — Pleterna svečanost r Zagreba. Kakor smo ie poročali, so za 5. december pripravili v Zagrebu prenos kosti 5 decembra L1918 padlih 13 hrvatskih vojakov Iz dosedanjega počivališča na novo skupno počivališča na MJrogoju. Prenos konti padlih Hrvatov je bil Izvršen na zelo svečan način in mu je prisostvoval tudi posebni poglavnikov odposlanec. HrvatsTrl Usti so ob tej priliki prvič opisali dogodke, ko je teh 13 hrvatskih vojakov padlo za svobodo hrvatske države. Takoj tleh. r>a so 9a ukrotili, so ga morali svezati. že na orožniški postaji je izjavil, da se ničesar ne spominja, ker je bil popolnoma pijan. Pri enakem zagovoru je ostal tudi včeraj. V bistvu je njegove navedb* potrdil kot priča zaslišani orožnik. Končno je šlo se za tatvino cigaret. Po prekrokani noči sta s tovarišem prišla v zgodnjih jutrnjih urah v neko gostilno in tamkaj naročila obilo jedače in pija4pb. Gostilničar, ki je *iel tobačno zalogo shranjeno v kredenci v pivnici, je zapoznelima gostoma postregel z vsemi zaželenimi dobrotami. Ko pa je šel v druge prostore po vino. je vračajoč se opazil, kako je obtoženi s silo poskusil odpreti s prsti vratca kredence. Zaradi tega je bil pozoren in ko je nedolgo zatem šel ponovno s obtežen-čevim pivskim tovarišem po vino. je ob povratku opazil na tleh raztresene cigare te. Vratca kredence, ki so bila prej zaklenjena, so bila s silo odprta. Zahteval je. naj mu obtoženec ukradene cigarete vrne Ko ni opravil z lepo besedo, je stopil po orožnika, da bi ga aretirala in mu odvzela cigarete. Po vrnitvi sta se z obtožencem pričela ruvati in živahna priča pripoveduje, da sta se »nosite* po sobi. Nošnja pa je imela nerodne posledice za gostilničarja ln za obtoženca. Med ruvanjem sta namreč tako nerodno padla po tleh. da si je gostilničar poškodoval roko. Obtoženca je končno gostilničar le obvladal in ga IzroMI orožnikom, ko so prišli. Vendar cigaret pri preiskavi niso našli pri njem. Mnogo kasneje je nekaj ukradenega blaga naSel gostilničar pod gostilniško omaro in aekaj celo zataknjenega za stensko zrcalo. Na včerajšnji razpravi se je obtoženec zago-varal, ua cigaret ni vzel on. temveč njegov tovariš, ki da mu je pokazal celo ključ od kredence. Vendar zaslišani tovariš te trditve odločno zanika. Po izpovedbah gostilničarja tudi ni mogel biti tat nihče drugi kot obtoženec, ki je edini ostal sam v gostilniški sobi. Po krajšem posvetovanju je senat razsodil, da je obtoženec kriv po §§ 316. 181 in 166. da je sunil pri prvem pretepu so-pivca tako nerodno, da mu je povzročil telesno poškodbo, da je vzel gostilničarju nekaj zavitkov cigaret, da je iz malomarnost ne pijanosti zagrešil tatvino kobile in da se je aretaciji in poslovanji: uradnega organa upiral. Bil je obsojen na 4 mesece strogega zapora, izgubo častnih pravic ter je dolžan povrniti gostilničarju 10 lir za ukradene cigarete. Oproščen pa je bil gle de lahke telesne poškodbe prisad^ j me gostilničarju med ruvanjem, ker se je zgodila povsem slučajno. W rp t po Zedinjenju Srbov, Hrvatov ln Slovencev v bivšo Jugoslavijo sta so ■ftsnraS v Zagrebu pod poveljstvom peščice podčastnikov uprla 2 hrvatska polka, ki stn odkorakala na Jelačičev trg, da bi tam proglasila samostojno hrvatsko republiko. Po nalogu tedanjega hrvatskega Narodneg 1 sveta in, kakor navaja »Hrvatski Narod«, zlasti po krivdi Pribičevlča, Drinkoviča in Angjelinoviča so uporna hrvatska polka, ki se nista hotela pokoriti odredbam Narodnega sveta, na Jelačičevem trgu s strojnicami sprejeli vojaki 5. srbskega polka, ki so jih po kratkem boju razpršili. Na bojišču je obležalo 13 mrtvih hrvatskih vojakov, ki so jih zdaj na svc» m način premestili v skupno kostnico na Mirogoju. Hrvatski listi se ob tej priliki spominjajo tedaj odstavljenih hrvatskih generalov Sarkotiča, Matasiča. Lipovčaka. Stancer-ja in Kvatemika, navajajo pa tudi. da so bili voditelji upora dne 5. decembra 1918 pred rednim vojaškim sodiščem kaznovani zelo milo, saj ni bil nihče obsojen na smrt. pač pa so bili kaznovani z zaporno kaznijo od 1 do 10 let. pa še ta kazen je bila večini pozneje s pomilostitvijo znižana oziroma odpuščena. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 98. z dne 6. decembra 1911-XX objavlja Kr. ukaz z dne 10. oktobra 1941-XIX, št. 1249. ukrepe za vzpodbudo pri pridelovanju pšenice, rži in ječmena, naredbi Visokega Komisarja o omeltvi prometa motemih vozil s pogonom na domače gorivo in od godit vi popolnitve medicinske fakultete kr. univerze ter odločbi Visokega Komisarja o imenovanju članov komisije za revizijo cenika živil in imenovanju izrednega komisarja za upra\ro hranilnic in posojilnic v Kočevju^ Crmošnjicah, Kočevki Reki. Stari cerkvi. Dragi, Spod. logu in Starem logu. — Poglavnik Je sprejel slovaškega poslanika. Te dni je poglavnik dr. Ante Pa-velič v svečani avdienci sprejel prvega izrednega poslanika ln opolnomočenega ministra slovaške republike pri hrvatski vladi dr. Josefa Ciekera. Po svečanem sprejemu, ko mu je dr. Cieker izročil po-verilnice svoje vlade, se je poglavnik zadržal z njim v daljšem in prisrčnem pogovoru, ki mu je prisostvoval tudi hrvatski zunanji minister dr. Mladen Lorković. — Nedeljski počitek hrvatskih novinarjev. Zagrebška dnevnika »Hrvatski Narod« in »Nova Hrvatska« ter osiješkl dnevnik »Hrvatski Ust« so obvestili svoje naročnike in čitatelje, da odslej ob ponedeljkih ne bodo več Izhajali, da bi bila tako dana tudi hrvatskim novinarjem možnost nedeljskega počitka, kakršnegu imajo novinarji v vseh naprednih državah. Namesto teh treh dnevnikov bo odslej ob ponedeljkih izhajal v Zagrebu samo list »Nedjeljne vijesti«, kl ga bo izdajalo hrvatsko novinarsko društvo. »Nedjeljne vijesti« bodo prodajali v vseh krajih, kje* prodajajo »Hrvatski Narod«, »Novo Hrvatsko« ln »Hrvatski list«. — »Neues Wlener Tagblatt* Q hrvatskih železnicah. V zanimivem članku o izpopolnitvi železniške mreže na Hrvatskem pravi »Neues Wiener Tagblatt« med drugim, da grade zdaj na Hrvatskem dve važni železniški progi. Prva bo vodila po dolini reke Une in bo dolga 112 km, stroški gradnje pa bodo znašali 450 milijonov kun, dočim bo druga vodila od Sanja Luke do TJkrine. Ta proga bo dolga samo 43 km, stroški gradnje pa bodo predvidoma znašali 300 milijonov kun. »Neues Wlener Tagblatt« navaja tuđi, da trasira-jo zdaj na Hrvatskem se proge Karlovac—Bihać, Zlatar—Bistrica, Plitvlika— Jezera—Senj tu Oar^snisa—Banova Jaru- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI ob delavnikih ob 16., 18.15, ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30 In 18.30 KINO MATICA IKLtKON 22-4J Velefilm o burnem življenju in ljubezni stavnega, a nesrečnega slikarja. Caravaggio imeoeo Nazzari — Clara Calamai — Be atrice Mancini itd. lil NO SLOO.4 TELEFON 3Vs« rajinstvenl maščevalec podlih in vero-lomnih srednjeveških oblastnikov v pretresljivi ljubavni drami: Znamenje Roben Hooda Ram on Pereda. Lupita Gallardo. tinez Casado M.ir ivINO UNION rKLKKON 22-i Najnovejši velefflrr »slovite Krvava roža ueorees Flamani Paul Amiot Ca