■"i.i t* ,fl. .Et
Naroinfna
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. i Oin
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.S49
lzha|a vsako nedeljo
I. LITO
Cena oglasov
Na oglasni strani: cefla stran 500 Din, pol strani 300 D.ln. ,r~ Cena malim oglasom do 30 besed 10 Dlp, vsaka beseda več 1 Din., — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vr
Murska Sobota, 14. avgusta
ŠTEV. 24
Naše osvobojenje
Ta mesec 12. je poteklo trinajsto leto, odkar se je slovensko ozemlje to stran Mure pri-klopilo k tedaj že obstoječi narodni državi Jugoslaviji. V zgodovini narodov je trinajst let razmeroma kratka doba, vendar pa je to precej let, ki snjo jih preživeli v svoji lastni svobodni domovini. Počasi zginjajo spomini na prošlost. Novodobni politični dogodki brišejo vediro bolj in boli preteklost, ki še izgublja za nami. Mnogo, prič,, ki .šo, {prisostvovale našemu osvobojenju je že pod domaČo rušo in vstaja nov rod, ki ga čakajo naloge prihod-njosti. Ti največji zgodovinski dogodki, ki jih je preživela naša generacija, so usmerili naše politično in kulturno življenje v nov pravec, v katerem, gre razvoj naroda* ki je o^tanel^ nekdaj mogočnega plemeha knezov Koclja in Pribine, nekdaj mogočne slovanske Panonije. Dan nam je v svoji lastni državi svoboden iti vsestranski razvoj in na nas je, da s svojim umskim in fizičnim delom ustvarjamo svojo bodočnost, lepšo in zadovoljnejšo.
Letošnjo obletnico našega osvobojenja praznujemo v dobi, kL je .oiLdvejhu strani znamenita. Ena stran pomeni za naš narod veselje in radost, druga pa nam prizadeva velike skrbi.
Koncem lanskega leta so se izvršile volitve našega narodnega predstavništva, pri katerih je Prekmurje sodelovalo v tako odličnem številu, da je postavilo našo pokrajino na prvo mesto v državi. Mi smo pokazali, da nismo samo rodoljubi, nego hočemo kot pozitivni Jugoslovani, .aktivno sodelovati pri zgradbi naše edinstvene ujedinjene domovine. Vsi dvomi o državotvornosti našega ljudstva so se morali pred to patri-otično manifestacijo razbliniti in danes je naša pokrajina ijajver-nejši del svoje skupne domovine. Ako je še kaj zapeljancev, ki se še niso mogli vživeti m skupni državi, ali pa prisluškujejo novim
' i&bm meglen samostojnosti", se ti pojavi zelo redki m-osamljeni. T-> so danes
je mm^MJimiM
samo v skupni močni državi in zato se krčevito oklepa nove prave jugoslovanske politike iti bo to miselnost še okrepilo in razvilo po svojih selih.
Svetovna gospodarska kriza, ki je zadela v veliki meri tudi našo državo in zelo našo pokrajino, nam priliva v kupo našega veselja tudi grenkih kapljic. Vendar se zavedamo, da je ta stiska svetovni pojav in da tare, zlasti naše sosedne države mnogo bolj
nego nas. Znaki kažejo, da smo prestopili vrh in da se spuščamo nasproti boljšim dnem. Naša trdna vera in zavest skupnosti bo premagala vse tegobe in težave, ki smo jih deležni.
V tej močni veri in upanju stopamo v štirinajsto leto našega osvobojenja, ki naj nam prinese lepše dni, da bomo osvobojeni morečih skrbi za svoje vsakdanje življenje in lažje posvetih svoje delo našemu preporodu^
POLITIČNI PREGLED
i, Jugoslavija. Zavod za pospeševanj zunanje trgovine razglaša, da je dobil iz Finske poročilo, po kate-; rem se tamkajšnji trgovci zanimajo za naše vino. Obstoji velika, možnost, da bomo iz naše države izvozili vino na Finsko. — Vsi tisti mlini, ki se obračajo na delegata ministra za trgovino in industrijo pri Priviligirani izvozni. družbi za postavitev strokovnih komisij v svrho določitve ifppapitete mlinov, so imele rok za vložitev {Mošnje do 10. t. m. — Te dni bo objavljeno obsežno poročilo našega zavoda za pospeševanje »trgovine, v katerem bo podan izčrpen pregled naše zunanje trgovine od 1. 1925 do konca 1. 1932. — Minister za trgovino in in* dustrijo je v, soglasju z ministrskim svetom predpisal uredbo o trgovskih in industrijskih ter obrtniških zbornicah, ki služijo v zaščito in pospešeT vanje gospodarstva v Jugoslaviji ter obsegajo vso trgovino, obrt in indus-irljo. Te zbornice Imajo zelo velik delokrog ter jih, je v naši državi 19,
—	Po daljšem odmoru se je zopet sestala narodna skupščina. Predloženih je bilo več zakonskih načrtov. Najvažnejši med njimi so načrti, ki jih je predložil finančni minister in sicer; zaključni računi državnega proračuna za leto 1930/31., kovanje srebrnega novca, ki ga je odredil f nančni minister, za kar je bil pooblaščen s posebnim kraljevim ukazom; spremera-r be o zakonu o državnih trošarinah iii spremembe o zakonu na poslovni promet. Vršila se jc, tudi seja senata ob polncštevilni udeležbi. Uvodoma je prejdsednik sporočil prisotnim, da je sprejel Iz Užice vest o nenadni smrti senatorja dr. Vlade Andriča, Dohitela ga je smrt, ko je bil na poti v Beograd, da se udeleži zasedanje senata. Senat se je pečal, o tekočih političnih in gospodarskih zadevah.
—	Na intervencijo poslancja Zemljiča je vlada izposlovala, da obdo dvo-lastniki vzdolž naše meje proti Avstriji lahko prenašali preko meje na na-*e r remlie vse svoje poljedeljske pro-izvptje bm piačlia carine. — V naj-jjjftjšem času.boNarodnemumeflMaV-rtistvu precD."	p, "0 pooblašča
Pančntg«;	fo mopi
vati kin	ma po
iinonov
j H' ' <{ ii J»!
Avstrija. Prejšnji teden ie umrl bivši kahcelar prelat dr. Šeipel, ki je bil eden najvplivnejših avstrijskih državnikov. Velika je potrtost med voditelji. avstrijskih krščanskih socialcev, katerim jedo zadnjega dajal svoja navodila in nasvete. Pogreb se je vršil na državne stroške. — Parlament je razpravljal o lausannskem protokolu in z njim v zvezi o predstoječem posojilu. Mnenja o teh zadevah so.bila v parlamentu različna, ter je prišlo do glasovanja, katerega so se udeležili vsi poslanci, ter je dalo 81 glasov za in 81 glasov proti vladi. Po razglasitvi glasovanja je prišlo v parlamentu do nemirov^ Ko se je razburjenje poleglo, je izjavil predsednik, da je laussannski protokol o posojilu sprejet. —. Avstrijska vlada je pristopila k francosko angleškemu paktu medsebojnega zaupanja. „, . .i, Nemčija. Voditelji nacionalnih socialistov so imeli pred tednom v Mflnchenu konferenco^ na kateri—so sklenili vladi predložiti naslednje zahteve: Državna vlada se mora spremeniti; mesto državnega kancelarja in notranjega ministra je treba preT pustiti nacionalnim socialistom. Vsa ostala ministrstva se morajo po sporazumu s socialisti izročiti ljudem, ki uživajo njihovo zaupanje. Državni zbor naj se sploh ne skliče. Ker je nastalo nekakšno politično premirje, je nekaj članov vlade< odpotovalo na kratek dopust. — S kako srditostjo šo se vršili zadnji volilni boji, priča dejstvo, da je bilo pri tem ubitih-po vsej Nemčiji 130 ljudi in nad 2000 ranjenih. V Berlinu samem je bilo na dan pred volitvami ranjenih 29 oseb a 287 oseb je bilo aretiranih. — Ker se pobijanje političnih nasprotnikov ponavlja vsak dan v vedno večji meri, je ne seji ministrskega sveta vlada sklenila poostriti obstoječe kazenske določbe.
Poljak«. V Gdyniji so se vršile velik« svečanosti .Poljskega morja*!, pri katerih je sodelovalo nad,100 000 ljudi iz ,nse Poljske. so »udi odposlanstva iz Jugpslavye in Čehoslo-vaške. Nemci so že preje najavili, da bodo priredili proti demonstracije iti ko je biLa ^ slavnost na nadw £»tiv t&Kf&ibv n" a £
kaj radi postavljajo. Prišlcj pa je tudji do majhnega diplomatskega spora. Nemški odpravnik poslov v Varšavi je namreč odstranil raz hišo, kjer stanuje, poljsko zastavo, katero je izobesil hišni lastnik ob priliki teh proslav. Oblasti so v stanovanje nemškega opravnika odposlale policijskega častnika, ki je sestavil tozadevni zapisnik. Poljski poslanik je v Berlinu radi tega, nemškemu zunanjeniu ministru predložil protest svoje vlade.
Anglija. V Ott£wi v Kanadi se vrši konferenca britskega imperija (vladavine) Na tej konferenci se je sklenilo, naj bi se uvedle najvišje carine za države, ki nočejo skleniti z Anglijo nobene trgovske pogodbe, zmernejše carine za države, ki Uvažajo angleško blago, prav majhne carine pa za uvqz iz dominjonov (dežele, ki spadajo pod angleško nadoblast) v Anglijo. - Pred parlamentarnim poslopjem v Ottevvl, kjer zaseda, britska imperijska gospodarska konferenca, je prišlo do velikih demonstracij brezposelnih in do spopadov s policijo.
Italija. Genovska luka, ki jehe-coč bila najprometnejša v vsej Italiji n iz katere se je največ izvažalo, be-eži v zadnjem času stalen padec trgovskega prometa. Vzroki so velika gospodarska kriza a tudi druge inozemske Juke, ki se jinj je posrečilo pritegnjti nase del prometa, ki bi moral iti Čez Genovo. Najbolj ji konkurirajo francoske luke. — Bivši notranji minister Grandi, je že odpotoval v London, kjer je prevzel posle italijanskega poslanika. — Vatikan je razveljavil dosedanje določbe o delovanju italjanskjh veroučjteljev izven šole. Z novo odredbo je vsem verouči-teljem, ki so smeli dosedaj delovati Ifc okviru, katoliške,akcije*, jtaralii, da smejo sodelovati tudi v fašističnih jtolsjdh organizacijah. Sam .,papež ie v tem smislu nagovoril ksttoliske • ve-roučitelje, ki so se pred kratkim zbrali v Rimu.
Madžarska. Justifikacija dveh komunistov, ki se 'rvrilla v preteklem tednu v Budimpešti, je nsša svoj Odmev tudi pri komunistih v drugih državah. Prišlo je spet do ponovnih demonstracij pred raad?arskto konzulatom v Frank furtu v Neračjjf, J8 katerih so. demonstranti metali knH nje na zgradbo konzulata
Silne eksplozije v rtj* munškerii XetrofeJšldH
OZi nriju

Na petrolej: reniju se je prip zija, kakršne dot poirif muniji. kakor cenijo Je e^pjptjja. pogn^ a. v zn 100 vagonov pe je spremenilaiy goreče thoff gašenje jfe b8o nemogoče. Po
tmM
Kmet in politiki
Minuli so časi, ko so drugi za nas mislili in smo morali vzeti vse za dobro, kar so drugi napravili. Stali smo daleč od političnega življenja; politika je bila za gospodo. Kmet je oral in sejal svojo njivo, redil svojo živino, imel je svoj vsakdanji kruh, odvišišne pridelke je prodal in z eno besedo: gospodaril je in bil vesel, ako so mu dali mir.
Tako je bilo nekoč. Kako vse drugače je danes. Mogoče je takrat bilo boljše in kmetu se res ni bilo treba mešati v politiko. Ali danes so 2e taki časi, da se vsak človek, naj bo gospod, kmet, ali delavec, mora baviti z javnimi vprašanji. Vsakdo, mora v gotovi meri biti politik in sodelovati v gospodarskih, ali stanovskih, ali v obče političnih vprašanjih.
Danes je najmanjši kmet tako-rekoč odvisen od svetovnega političnega položaja. To čutimo baš v sedanji res teški svetovni gospodarski krizi. Danes je od politike odvisno ali in kako bo kmet prodal svinjo, tele ali bika, ko se je treba boriti skoraj ca vsako glavo, če jo hočemo spraviti iz hleva. Kajpa, politika ni samo to, če se dva nasprotnika skregata in mogoče stepata. Politika je to, kako se urejuje gospodarski, socialni, nacionalni itd. položaj posameznika, občine, države in vsega sveta.
Če vzamemo, da je v naši jugoslovanski domovini nad 80% kmečkega stanu, je naravno, da mora biti naša i notranja J zunanja politika posvečena v največji meri kmetu. Ta politika mOra strmeti za tem, da se kmetijski pridelki spravijo v promet, da se spravijo cene kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov v sklad. Kmet, ki je steber države, naj bo gospodarsko močan, kajti v tem slučaju bodo vsi drugi stanovi imeli z njim vred ugoden položaj. Danes se bije boj med proizvodnjo in potrošnjo, države so se zaprle s carinskimi mejami in tu vidimo, da je najbolj prizadet km*t. Država samo lahko pomaga kmetu in tu so pozvani Ijudski-kmečki zastopniki, da vodijo kmečko politiko. Kmet se pa mora zavedati, da mora biti složen in se organizirati, da bo predstavljal organizirano celoto, ki se jo mora pred vsemi drugimi vpoštevati.
ko veliki uspeh, ki jasno kaže, kako se danes skrbi in dela za naš narod.
* * *
Tako je umrl kralj čevljev.
Ne dela prav tisti, ki pravi, to se mene ne tiče, kaj mene to briga in od svojega zapečka ne pride naprej. Ne, kmet, čas te sili, da si dober gospodar in tudi politik. Mi smo napravili v tem oziru velik korak in v zavesti, da je v naših kmečkih organizacijah naša kmečka rešitev, se moramo vsi okleniti današnje vlade, ki je pokazala da hoče v resnici voditi kmečko politiko.
Zemljo njenim obdelovalcem
Razdeli se še okrog 800 oralov zemlje. Delo za naš kmečki narod
Znano je zlasti tistim, ki so v ožjih stikih z današnjimi predstavniki našega sreza, da se je takoj iz vsega početka pokrenila energična akcija, da se narodu dodeli več agrarne zemlje. Te zahteve so se stavljale tudi na raznih sestankih od strani naših kme tovalcev in so bile sporočene na me-rodajna mesta, po našem narodnem zastopniku.
Minister za poljedelstvo je izdal odlok, po katerem se oddvojl v svrho agrarne reforme pri veleposestvu Esz-terhazy ves supermakstmum in večina širšega maksimuma. To je za spodnji del našega sreza življensko važna odločba, ker se na podlagi te odločbe odvzame veleposestvu in razdeli med agrarne interesente, okoli 800 oralov zemlje. Kar se ni moglo doseči dolga leta, se doseže zdaj. Zemlja naj se
da tistemu, ki jo obdelava. Premalo zemlje ima naš kmet. Preveč se je pustilo zemlje veleposestnikom. Zato se naj čim več zemlje da v svrhe agrarne reforme in se z njo nadelijo poljedelci. Še večji uspeh je pa v tem, da dobijo agrarno zemljo sedaj tudi tisti siromašni poljedelci po občinah dolnjega dela našega sreza, ki do zdaj niso bili nadeljeni z agrarno zemljo. S tem se bo gospodarski položaj našega sreza v mnogočem izboljšal. Narod, ki je upal in zaupal, je sedaj pričakal, da se deli pravica, ki si jo je zaslužil s svojo vdanostjo do države.
Lendavsko veleposestvo je imelo do zdaj 348 oralov supermakslmu-ma. Ta zemlja se sedaj razdeli. Nahaja se pa v Dolgivasi 47, v Dolnji Lendavi 40, v Kamovcih 78, v Rad-možancih 90 in v Žitkovcih 80 oralov. Manjše količine se pa nahajajo še po drugih občinah. To veleposestvo je imelo tudi 627 oralov širšega maksimuma. Ministrstvo je priznalo za širši maksimum samo 217 oralov. Tako se radeli tudi 410 oralov širšega maksimuma. Ta zemlja se nahaja po raznih občinah v večji ali manjši množini.
Obljubljeno je že bilo g. poslancu Hajdinjaku, da se ta zemlja, s katere se dvignejo še letos veleposestniški pridelki, po možnosti razparce-Iira in razdeli med agrarne interesente, že z oktobrom letošnjega leta. Upamo, da se to tudi zgodi, da se zemlja čim prej začne obdelovati. To je v korist našega malege človeka ja-
Občinski agrarni odbor.
Likvidacijo agrarne reforme bo izvršila agrarna ambulantna komisija. Občine, odnosno agrarne interesente bodo zastopali v komisiji občinski agrarni odbori. Člen 47 pravilnika za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih predvideva namreč obč. agr. odbore. Občinski agrarni odbor je posvetovalni organ ambulantne komisije in mora stati na razpolago tej komisiji. Občinski agrarni odbor tvorijo: eden občinski odbornik, katerega izvoli ob-
-činski odbor; eden kmet, ki ga
imenuje sreski načelnik in predsednik agr. zajednice, kje ta obstoja.
V najkrajšem času bodo agrarni odborniki izvoljeni, odnosno imenovani. Skrbeti moramo za to, da pridejo v te odbore res pravični ljud-Ije, ki ne bodo gledali samo za sebe in za rodbino, nego v prvi vrsti za siromake. Skozi 10 let je bilo preveč razburjenja zavolo agrarne zemlje, agrarna reforma pa se zdaj končno naj reši tako, kakor to zahteva zakon in božja pravica.
Izpremembe v obli. odboru.
Kraljevska banska uprava je razrešila župana občine Turnišče gosp. Litrop Štefana, banskega svetnika in postavila za župana g. Dravec Jožefa. G. Dravec je bil že prej skozi osem let župan turniške občine in prvi ju-goslovenski župan ter je znan javen delavec sedajnji tajnik kraj. org. JRKD.
Mariborski teden
Ta teden vabi Maribor s svojimi mnogobrojnimi in pestrimi prireditvami, ljudi od blizu in daleč na obisk. Vsak dan je nekaj novega na športnem ali koncertnem polju. Otvorile so se zgodovinska razstava v Cankarjevi ulici, razstava našega gozdarstva se nahaja v gozdarski šoli, v Vesni je razstava: Dom in ženska domača obrt, v meščanski šoli je letalska raz-
Po 16 letih se je vrnil iz Rusije.
Počasi se vračajo posamezniki s svojega knževega pota, ki so ga nastopili pred leti, ko je zajela Evropo vojna vihra. Daleč v tujini so bili zakopani v molku, ni jih dosegel glas svojcev in pisma so se izgubljala na dolgi poti. Pa je ostala le ena beseda: Mrtev je. Spomini nanje so že Obledeli, ko se nenadno ta ali oni po dolgih letih pojavi doma ves tuj in srečen in posluša jecljajoče besede svojih domačih, ki stiskajo roko nejeverno in plašno njemu, za katerega so že pred leti dali za mašo ...
Tako je bilo tudi s Pfiegerjem Petrom iz Ocinja, ki se je po 16 letih vrnil iz Rusije. Že dolga leta so ga imeli za mrtvega in njegovo posestvo, delež po materi, je dobila sestra. Sedaj se bo reč uredila. Vrnjen mu bO dom, zaradi katerega je prišel od tako daleč.
Leta 1916. je bil poklican k vojakom. Takrat je štel šele 18 let. Pri-
delili so ga k 27. pehotnemu polku v Gradcu, od koder je šel že po nekaj mesecih na rusko fronto. Pa ni dolgo časa stal v Karpatih. Šli so naprej ter je bil meseca avgusta 1917. ujet s štiristo drugimi pri Przemys!u. Ujeli so jih kozaki in jih odgnali v notranjost dežele. Z vlakom so potovali do Petrograda, kjer so bili le nekaj dni v taborišču, od koder so jih pa zaradi revolucije, ki je baš takrat nastala, odpeljali v zapore v Orenbur-gu, kjer so bili močno zastraženi. Hrana je bila takrat prav slaba. Kruh, voda, polenovka in slabo sočivje je bilo edino, kar so dobivali. V zaporih je bilo preko 1000 zaprtih. Vse te so pozneje razdelili v posamezne kolone in jih spravili na različna državna posestva v Sibiriji.
Pfleger je prišel z drugimi v Aša-bad v Turkestan. Z njim so bili še trije Slovenci, ostali pa so bili Nemci in tfadžari. Veleposestvo je za-poslovalo 300 delavk in 900 delavcev. Med delavci so bili po večini
ujetniki, ki so morali največ delati, a za delo nikdar niso dobili niti beliča. Veleposestvo, ki meri do 3000 oralov, je upravljal neki Nemec, pa tudi sicer je bilo tamkaj mnogo Nemcev.
Delo je bilo zelo težavne. Ob 6 zjutraj so odhajale kolone na delo, oblečene v enotnih delavskih uniformah, s svojimi preddelavci na čelu, ki so morali vse delo nadzirati. Razen tega pa je bilo prideljano še oboroženo vojaštvo, da prepreči vsak morebitni pobeg. Upravnik veleposestva pa je po vrhu vsega še od časa do časa sam nadzoroval vse delo ter vsakega delamržnika gapisal in primerno kaznoval. Za zajtrk so dobivali delavci osminko žganja in kos kruha, dopoldne mleko, opoldne pa običajno hrano, ki je obstojala največ M juhe, kosa mesa divjih svinj in zelenjave. Opoldne so imeli pol ure prosto. Delali so do šestih zvečer, nato so bili prosti. Pri poljskem delu so največ uporabljali stroje. Vsi de-
lavci na polju so imeli svojo nu-meracijo.
Vsa ta leta so bili razen njega na veleposestvu še trije Slovenci, in s'cer Hodi, Markovič Maks in Kova-čič. Meje veleposestva niso smeli zapustiti ; lahko pa bi, ako bi optirali za Rusijo, kakor je napravilo kakih šest tamkajšnjih ujetnikov. Med tem časom je Pfleger dvakrat pisal domov, a ni nikdar dobil odgovora. Sploh so bili ujetniki od zunanjega sveta popolnoma odrezani. Še za iz-premembo v Rusiji sami so malo vedeli, kaj šele za izpremembe v ostali Evropi. Kako so bili izolirani, priča dejstvo, da niti eden tamkajšnjih ujetnikov kljub petnajsUetnemu bivanju t Rusiji ne obvlada zadosti ruščine. Beseda Ljenin je Pflegerju skoro neznana. O Stalinu ve le toliko, da mora to biti zelo vplivna oseba v Rusiji. Od ruskega denarja pozna le stare carske rublje; červonce je videl šele pred kratkim. Ker za delo niso bili plačani, so šli, kadar so kaj rabili, v kantino, ki je potem obračunavala
11. septembra tombola Sofeolskega društva v Murski Soboti.
stava. Najbolj zanimivi bodo zadnji trije dnevi .Mariborskega tedna", t. j. 13. 14. in 15 avgusta. V soboto in pondeljek zvečer se bo na trgu Svo bode uprizorila opera »Prodana nevesta". Sodeluje več sto oseb, dalje so zagotovljene prvovrstne operne moči. Vršile se bodo nočne nogometne tekme pri umetni razsvetljavi Obiskovalci imajo na železnicah 50% popust.
Murska Sobota
—	Razstav« prekmurskega tiska. Nekateri akademiki prireJijo v telovadnici drž. realne gimnazije v M. Soboti razstavo, ki bo pokazala po možnosti vse knjige in časopise v prekmurskem narečju. V soboto, 13. t. m. ob 9 uri bo otvorjena za di-jaštvo, v nedeljo 14. t m. ob 10 uri pa za ostalo občinstvo ter bo dostopna le te dni. Prosimo točnosti, ker bo ob navedenem času nagovor o prekmurski literaturi. Ker bo to edinstvena in izrecno kulturna prireditev, upamo na obilno udeležbo.
—	Streljska družina v Murski Soboti ima redno streljanje na strelišču danes dne 14. VIII. 1932 in to od 15 ure do 18 ure. (Pričetek po prihodu popoldanskega vlaka.)
—	Tekma v odbojki Prekmurskega Sokolskega okrožja se vrši v Murski Soboti v nedeljo, dne 21. t. m. Začetek tekme ob 8 uri pri Sokolskem domu. Tekma obeta biti zelo zanimiva.
—	Prekmurski dijaki priredijo 18. t. m. ob 8 uri zvečer v zdraviliški restavraciji g. Maršeka v Slatina Radencih, večer slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Na sporedu so moški in ženski zbor, dueti in samospevi. Zbor vodi dijak Gregorc iz M. Sobote. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela ga. Hflhn, lastnica zdravilišča in ravnatelj zdravilišča g. Janžek. Po koncertu bo družabni večer. Čisti dobiček je namenjen za podporo siromašnih dijakov. — Akcijo, ki je podvzelo naše dijaštvo samo po zdravljamo ter jim želimo pri nadalj-nih gostovanjih, ki jih imajo še v načrtu, kar največ materijelnega in moralnega uspeha!
Polnja Lendava
—	Vinska trgovina. Že zadnjič smo zabeležili, da so se vinske kleti v Lendavskih goricah izpraznile. Sko raj že ni več dobiti vina. Tudi oni posestniki, ki so imeli ogromne količine vina več letnikov, so danes skoraj brez vina. Kakor se sliši, je ve-leposestvo prodalo dosti vina v Zagreb. Največ se je vina stočilo vsled prodaje po 5 litrov. Zadnje čase se vedno pogosteje oglašajo v Lendavskih goricah gostilničarji iz Goričkega, ki so odpeljali precej vina. Vse to je vplivalo, da so cene vinu nekoliko poskočile. Ako bi letos po nesreči bila slaba vinska letina, bi pcstalo vino hipoma drago. Veseli nas, da se oglašajo pri nas zopet gostilničarji iz Goričkoga, ki so bili že od nekdaj naši odjemalci. Naše vino skoraj ne zaostaja za vinom, ki ga naši gostilničarji uvažajo iz krajev izven Prekmurja. Domači gostilničarji bi morali kupovati domače vino, saj bi tako pripomogli, da vinogradniki prodajo svoja vina in bi bili potem odveč vi-notoče in druge slične reči, ki kvarijo gostilničarjem promet, kar bi bilo tudi njim v korist. Letos se obeta izvrsten pridelek, ki ga bodo, upamo stočili domači gostilničarji, kar naj služi v prospeh našega domačega narodnega gospodarstva.
—	Lendavska vodna zadruga. Naposled so se pri naši Vodni zadrugi izvršile izpremembe. Te izpre-membe pa ne morejo zadovoljiti nikogar. Zainteresirane občine se borijo za to, da se dvigne komisarjat in se da možnost, da si izvolijo svoje vodstvo. S tem vprašanjem se je ponovno bavil sreski odbor JRKD in tudi g. poslanec je v zadevi podvzel potrebne korake. Čudno se nam pa zdi, da je zamenjen komisar in je za novega komisarja postavljen nek gospod iz Belovara, Savska banovina. Sicer se čuje, da je to samo začasno, vendar je sreski odbor podvzel v tej zadevi nove korake in se je obrnil na g. poslanca s potrebnimi argumenti, da se vprašanje Vodne zadruge reši tako, kakor bo odgovarjalo interesom članov in celega našega sreza. Upamo, da se bo to v najkrajšem času tudi doseglo.
—	Stanovanja. Tudi Murska Krajina je že zabeležila, da so v Lenda-
vi razmeroma zelo draga stanovanja. Le malo je bilo posestnikov, ki bi znižali stanarino. Sedaj pa se kaže, da bo precej stanovanj na razpolago in bo to mogoče vplivalo na ceno stanovanj.
Beltinci
—	Poročila sta se. V sredo, dne 10. avgusta 1932. se je poročil dolgoletni blagajnik Sokolskega društva v Beltincih, brat Fujs Štefan, vrtnar pri veleposestvu gr. M. Zichy, s sestro Etelko Horvath, hčerko daleč na okoli znanega gostilničarja g. Ivana Horvath. Novoporočencema kličemo: Obilo sreče in Zdravo !
—	Novi zdrtgnik. Te dni je prišel v Beltince nov~~*dravnik g. dr. Srečko Škerjanc iz Male Nedelje. G. zdravnik že ordinira v hiši za poštnim uradom. Bolnike sprejema dnevno od 8 -12. ure, za zobe pa samo ob delavnikih.
—	Slovo. Te dni se je preselil iz Beltinc k Sv. Juriju č. g. kaplan Fer do Herman. Beltinska fara še tako priljubljenega duševnega pastirja ni imela, zato ni čuda, da so se vsi stanovi, mladi in stari s solznimi očmi poslovili od g. kaplana. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče.
—	Občni zbor Savezne strelske družine. V nedeljo, dne 31. VII. 1932 ob 9. uri predpoldne sklicani ustanovni občni zbor Savezne Strelske Družine v Beltincih, se je vršil v lepem redu in točno po določenem dnevnem redu. Vse okoliške občine beltinske fare so bile zastopane po svojem županu, ali pa po šolskem upravitelju.
Za predsednika zbora in tudi družine je bil izvoljen gosp. Peterka Martin, ugledni župan beltinske občine, a za podpredsednika : gg. Gumi-lar Franjo, šol. upravitelj iz Lipovec in Šprager Ferdo, šol. upravitelj iz Beltinec. Za tajnika družine je bil izvoljen g. Medvešček Stanko, a za blagajnika g. Zorko Eduard, učitelj iz Beltincev.
Na odborniška, ki so obenem poverjeniška mesta, so bili izvoljeni sledeči gg.: Smej Štefan, kot namest. tajnika; Brumen Martin in Beltran Franc za Beltinci; Hajdinjak Anton, nar. posl. Odranci; Maučec Jožef, Gančani; Erjavec Miha, Bratonci; Bernjak Matija, Melinci; Ozmec Janko, Lipa ; Vučko Franc, Ižakovci: in kot pregledovalci računov; gg. Silo-vinac Pavel, Melinci; Tratnjek Davorin, Dokležovje in Friškovič Maks, Beltinci.
Ti resni možje nam jamčijo, da ima Strelska Družina Beltinci zdrav fundament, s katerim bo kazala pot strelskemu pokretu v beltinski fari in da bo poleg tega gojila narodno zavest in ljubezen do domovine.
Takoj je pristopilo v družino 55 Članov, prijavljajo se pa dnevno novi, tako, da šteje družina danes že preko 90 članov. Vsekakor prav lepo število I
Po občnem zboru se je konstituiral odbor, ki je takoj oddržal prvo sejo, na kateri se je določilo odsek, ki naj se pobriga za važno in deli-katno vprašanje, to je pridobitev .strelišča".
Držeč se starega slovenskega pregovora: »Kuj železo, dokler je vroče", je šel odsek takoj na delo. In uspeh ni izostal, ker že v sredo dne 3. VIII. 1932 se mu je posrečilo zagotoviti družini primeren prostor za strelišče, ki ga je osebno stavila na razpolago, proti primerni najemnini, gospa gr. Zichy Marija, veleposestni-ca, zakar se ji Strelska družina Beltinci lepo zahvaluje.
Priprave za slavnostno otvoritev .strelišča", v Beltincih, kjer bodo prvič po osvobojenju Prekmurja pokale jugoslovenske puške so v popolnem teku.
DOPISI
Gornji Lakoš. Pes je ugriznil sinčka našega gosp. župana Kiralja. Fanta je preiskal zdravnik, ki za enkrat ni ugotovil kake večje nevarnosti. Tudi pes bo preiskan ali ni mogoče bolan.	..
Gaberje. Naša žandarmerijska stanica se seli v Štrigovo. Orožniška postaja je obstojala v Gaberju od osvobojenja sem in se je nahajala v občinski hiši. Sedaj po dvanajstletnem obstoju pa je prenehala obstajati. Kakor se sliši, se stanica zato ukine, ker nima žandarmerija zadosti zapo-slenja. To je za naš rajon vsekakor lepo priznanje, ki svedoči o dobrem obnašanju tukajšnjega ljudstva. Stanica se preseli v Štrigovo, kjer doslej ni obstojala. Rajon se bo predvidoma razdelil tako, da bo pripadala Hotiza, mogoče celo Kapca in Kot k postaji v Črensovcih, ostale občine pa v Lendavo.
Lipovci. Naša organizacija je imela dne 6. avgusta svojo redno mesečno sejo. Podpredsednik, načelnik žel. postaje g. Friškovič Makso, je podal izčrpno poročilo o politični situaciji in o delu narodnega pedstav-ništva. Seznanil je člane odbora v prizadevanju vlade za izboljšanje gospodarskih prilik kmetskega stanu. Obenem je pozival odbornike, da se naj vsi člani organizacije udeležijo velikega manifestacijskega shoda, ki se bo vršil dne 4. sept. 1932 v Beltincih.
Odbor je sklenil, da se bo zavzel za dobrovoljce v Lipovcih, ki so se idealiznom z udeležili bojev za našo svobodo.
Iz poročil tajnika in blagajnika je bilo razvidno, da ima organizacija 172 člana, ki pridno plačujejo članarino.
Jugoslovanska—Radihalna Kmečka Demokracija.
Vsem članom sreskega odbora JRKD za dolnje-lendavsk! srez.
V soboto, 13. avgusta se vrši odbo-rova seja v Beltincih, v prostorih g. restav. Zemljiča. Začetek točno ob 14. uri (2. uri popoldne). Na dnevnem redu so zelo važne zadeve. Med drugim bo poročal g. poslanec podrobneje o položaju. Obravnavale se bodo vse pereče zadeve našega sreza in bo seja silno važna. Prosimo vse g. odbornike, da fs seje sigurno deie-žijo. Odborniki iz Lendave in ollfnjC okolice se pelje ao skupaj, radi^^H se haj vsak prijavi pri pretfied^H
Radi važn . -ir^vnesatJ 'reda, je želeti, d* se te seje ud^MI po svojih odposlancih vse kraj < organizacije. Nap
org., zlasti one, si so bliže Bi cem, da pošljeji	i
nika, ali tajnika k' kal o^a druge® ga odposlanca.
Opozarjan: , o n s Jonih bil ne bomo p< Ciljali in m vzamejo na zrn nje vs? t»g. idboraf in vse kraj. org orači: .
Veliki shrd vsedržavn^^Hk v našem srezu t vrši gotovft vgi* deljo 4. septeml a v Bi je tedaj defitiivno čas. Pričetek v fcega ibOfSv točno ob 10. uri. Na ;e?i src obora JRKD b< gram celega zb lcraj. organizacij zborovanja udel
te izdatke z državo, ki je imela vele-posestvo v lasti. Pri odhodu so mu obljubili, da mu bodo izplačali ves zaslužek po konzulatih.
Večkrat je mislil na dom ter je hotel zbežati, kar pa je bilo skoro nemogoče. Enkrat je nekdo poizku šal, pa ga je straža ujela, ko je baš plaval preko reke. Zaprli so ga v neki stolp, ki je imel na dnu vodo. Siromak je moral dolge dneve presedeti v vodi ob samem kruhu. Eksem-plarične kazni so jim vzele vsako misel na prostost. Tudi drugi so hoteli zbežati, pa so jih prijeli in nikdar več jih tovariši niso videli in ne slišali o njih.
Na cestah se redkokdaj vidijo berači, ker vsakogar, ki je količkaj zmožen za delo, zaposli država ter mu daje zato hrano in obleko. Posebno strogo je pri vojakih, ki ne smejo piti alkoholnih pijač.
Sedaj odhaja vedno več transportov ujetnikov iz Rusije, katerih je TOffiSf le dotH: Vsi, ki niso optirali, t.? po prisilnem potu izženejo iz drŽave, Tako je tudi Pfleger prišel z f«čjiiR transporton Avstrijcev, Nem-
spremstvo, so jih razposlali na različne kraje, seveda vse na državne stroške, saj niso imeli niti beliča v žepu. Potovali so v ruskih delovnih oblekah katere so morali naposled oddati ter so za to prejeli druge obleke. Pflegerja so poslali k jugoslovanskemu konzulatu v Gradec, kjer je moral ostati 3 tedne, dokler niso našli njegove domovinske občine.
Nad današnjim stanjem v Evropi se je Pfleger zelo čudil. Ime Jugoslavija mu je bilo popolnoma neznano ter je o naši državi prvič slišal v Gradcu. Še večje je bilo začudenje, ko je prestopil našo državno mejo in videl vse velike izpremembe v času njegove odsotnosti. Ker ni imel denarja, je moral potovati peš iz Maribora v Mursko Soboto. Med potjo je našel dobre ljudi, ki so mu pomagali.
Na koncu svojega pripovedovanja, po katerem je sestavljen ta dopis, je izrazil Pfleger veliko zadovoljstvo nad dejstvom, da je zopet do-1 ma, češ, da se Šele sedaj more povsem zavedati prosto (ti, katero je ta-i ko dolgo pogrešal. Nikdar pa ne bi I hotel več it! nazaj v tr||||y|^p [je napravilo p<: >ma apatičnega i do vsega.	:
ganizaci). Tudi sicer naj skrbe org. za čim večjo udeležbo. Na shod bo prišel naš veliki prijatelj g. minister dr. Kramer. Pridejo pa tudi poleg slovenskih še srbskiin hrvatski poslanci.
Zborovanja, se vršijo, kakor smo že javili v nedeljo i4. t. m. takoj po podnevi v Kobilju in ob pol četrti uri v Nedelici. V Kobilje naj pridejo Mrtvarjevčani, a v Nedelici pa Turniščanje in Gomiličanci. Po javnem zborovanju v Nedelici bo kratek sestanek vseh odbornikov teh treh organizacij, zato naj bodo ti navzoči. Predsedniki se opozarjajo, o tem obvesti ostale odbornike. Na praznik ob 4. uri popol.bo na Srednji Bistrici. Tu se pa naj zbero vsi odborniki kraj. org. treh Bistric in črensovec na pogovor po javnem shodu.
Listnica upravništva
,O. M*,jL Dolina. G Zrinski poslali, Vam priložili položnico. — G. Zrinski dolguje za tek. leto Din 25. Pozdrav.
O. P. Nedellca. Ust pošiljamo redno, reklamirajte na pošti. Pozdrav 1
G. P. Fr. Rakek. Naročnina plačana do konca leta. Pozdrav.
Pozor pred nakupom preprog (tepihov)
Ministrstvo trgovine in industrije je opozorilo Banske uprave, da je prejelo od tovarne tepihpv g. Miloša Popoviča v Vinkovcih in d. d. za iz-radu vune v Vel. Bečkereku sporočilo,) da se rnaŠiuski tepihi po , največ oni, ki se izdeljujejo v tovarni Banja] V Avstriji prodajajo po večjjh mestih, pod imenom pravi qrijentalski tepihi
Ker se s tako reklamo ustvarja napačno mišljenje pri občinstvu, ki jf mišljenja, da so to res, pravi z roko delani tepihi, s čim se ne krši SftiflO predpisov o nedovoljeni konkurenci, temveč.dela Judi škodo domačim izdelkom. S. posebno okrožnico šo bile pozvane, žandarnjerijsfre stanice pa tu. di združba trgovcev v Murski Soboti, ?*a se posveča. vsa paznost na event. tako nedopuščeno trgovanje.
Opozorilo fcjred goljufi
Več našihiitgovcev je prosilo naše kr. poslaništvo * Kairu, da jim da informacije o tvrdki Jougo-Impori v Aleksandri ji Boulevard SaadZaglo| ul 38, ker niso mogli priti do poravnave svojih terjatev. Po dobljenih zap nesljivih poročilih opozarjamo vse domače tvrdke, da ne oklepajo z gori navedeno tvrdko v Aleksandriji nika-kih poslov. Tvrdka nima kapitala, niti. poslovnih zvez, niti podružnic v Kairu, Beyruju in Palestini, kakor to
Jiftt^,. „ goslavije v
ijjt navaja v svojih, dopisih. Tvrdke ki iščejo zveze s poslovnimi krog) v
fej^.inaj
iščejo zv^ze s poslovnimi., krogi v i še j o Poslaništvu kr. Ju-airu.
Važno za trgovce 8 sio^ehi
Opozarjajo se vsi oni trgovci s sadjem,, ki nameravajo izražati sadje, naj pravočasno vlože .prošnjo za dovoljenje; za izvoz svežega, sadja.
Vsi oni, ki; jim kaj ni jasno, dobe .podrobna .pojasnila v združbini pismi med uradnimi urami.
Iz deloyanja gremija trgovcev v Murski Soboti.
(Nadaljevanje.)	5
Gornji Slaveči.
Bertalanič Josip.. biifliarija, ________
Fartek Franc trgovina z mešanim
blagom, .»t < ič^Ci Huber Franc trg. z deželnimi pridelki,
perutnino in jajcin > , Krpič Mihael trgovina s perutnino in jajci.
,Grqdišle. ,lt9i Cinč Franc trgovina z jajci in pe-rutnino,
Cernjavič Jožef trgovina s perutnino
in jajci, Heimer Eteika branjarjja, j Novak Štefan trg. z jajci in perutnino, Skrilec Anton trg. z jajci in perutnino,
Gerllncl.
Gomboc Josip trg. z meš. blagom na drobno in z vsemi vrstami deželnih pridelkov na debelo, Kej-ec Ivan trgovina s sadjem, MOller Rudolf branjarija, Mflller Josip trgovina s perutnino in jajci,
Vogrinčič Alojz trg. s perutnino in jajci.
, „ r,1 Hodoi. Abraham Aleksej trgovina z drvami, Preis Izrael & Eduard, trg. z mešanim; blagom, sejmarstvo in trg. s j.u?adjem,>	tj ,,
Šanca Aleksander trg. s polj. pridelki c na drobno, . . ,j..„ Schonauer Moritz trgovina z mešanim blagom.
JvanjSevct. Albert Franc branjarija.
i:..... Ivanovci.	,
Carni Ludvik, trg. s sadjem in suhimi ' gobami, ..% « > i	,
Kološa Josip trg. s polj. pridelki, teleti in svinjami v živem stanju,
; i,: a Ul s
Oškola Ludvik branjarija.
Korovcl. j < - rt Benko Josip trg. z gov. živino in svinjami V živem stanju in konji, Glažar Matija branjarija, Vogrinčič Alojz trg. z gov. t živino in svinjami v živ. in zakl. stanju.
, i , „ • Krajna,
Ficko Karol trg. s teleti in svinjami
Lv živem stanju, Kos Alojzij branjarija. t
Kramarovcl. Buchman Andrej trg. s čevljarskimi
potrebščinami,	. „
Buchman Josip trg. z gov. živino, svinjami in konji, vse v živem stanju ter vsemi vrstami polj. pridelkov in sadjem.
Hari Franc trg. z gov. Živino v živem in zaklanem stanju.
Križevci v Prekmurju. Bfikvič Franc trg* z mešanim blagom, Čahuk Ludvik branjarija,. . ** Gergar Ivan trg. z gov. živino in svinjami v žiyem in zakl. stanju, Hari Janez trg. s polj. stroji, in,.orodjem, perutnino, jajci, zrjem, gobami . jn ježicami, > gl(i.q <» .j, ,« i Kfironja Jožef trg. s perutnino in jaj^ci, Nemšič Matija trg. z mešanim blagom. w (Dalje sledi.)
- o-----
KMETIJSTVO
Napenjanje pri govedi i vpo-raba troakarja.
Nadaljavanje.
t
Ko opaziš, da je govedo nap-njeno, jo postavi tak, da stoji z zadnjim delom nizko« s prednjim pa visoko, najbolje, če se jo postavi,z zadnjim delom v kak jarek tak, da ima prednje noge na bregi, ali pa jo postavi tak na gnojišče ali kak drfig ednak prostor. K taki stoji treba govedo pripraviti navadno s silo, ar ta položaj za njo ni prijeten. Po tem je treba glavo vzdigniti i jo držati ravno, v gobec pa poriniti palico (bet), ali patz roko dražiti jezik, da ta ne miruje. Dobro je tfidi prijeti za jezik .i ga nategniti. Na te način se dostakrat posreči, da odidejo v vampu natrpani plini skozi požiralnik, Da se plini hitreje izpraznijo, je treba napnjeni vamp po malem i previdno stiskati, to pa le tedaj, če vidi, da gredo plini že res skozi gobec.
Za ledenje (po križu) je dobro na naglo politi z mrzlo vodo, popiti pa jiidati (oziroma zaliti jo) do pol-drugliter apnene vode, potem liter koprovega čaja s tremi deci domače žganice. Apnena voda je tista, štera so nabere nad pogašenim apnom, če pa ni te pri roki, se naj hitro ugasi, kak. oreh velik košček živega apna na litri vode. Ta sredstva so hitro pri roki i so v lažjih slučajih tudi uspešna.
Največkrat pa nastopa napenjanje tak hitro, da se mora poslfižiti posebnih instrumentov, da obolelo Živino reši. Skoro v vsaki občini imate aparat »Ekspress", steroga so pred leti i ešče zdaj, vsiljevali z velikov reklamov.	(Dale.)
Tržne cene
Biki kg od 3 do 4 50- tMi>, telice kg od 3 do 4 50- Din, teleta kg 3 do 4 Din, cena teletom padla za 1—1 50, ponfidba velika, prodaja težka, bvinje žive kg 6-7 Din, zaklane 8 - 9 Din. Cena svinjam je čvrsta, ker je premalo blaga.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6 - 8 Din, svinjetl-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 3 50 do 3.75 Din, moka Hi kg. 3 25-3.50 Din, moka V. kg. 3.— Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 42 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 6-14 Din, sladkor kristalni kg. 14*50 Din, v glavah kg. 15 — Din, kocke kg. 16*— Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol KreŠka kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1*40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče; pšenica 1 q 140.— Din, Žito 1 q 160- Din, koruza debela 1 q 110 — Din, koruza čequatine 1 q 130 Din, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 q 110—115 Din, ječmen 1 q 120- 130 Din, proso 1 q 110 — Din, krompir 1 q 80 100 Dih, seno 1 q 60—70 Din, slama 1 q 40 - 50 Din.
Umetna gnojila : superfosfat 16# 1 q96'~ Din, tomažova žlindra 18/20* 1 q li'6— Din, Nitrofoskal. 1 q 148-— Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 — Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 — Din.
Cement Trboveljski 1 q 67'— Din, cement Splitski 1 q< 65 — Din, apno žgano 1 q 38 — Din.
Štev. 391/3
Dne 20. avgusta 1932 ob 8. uri se bo vršila II. zmanjševalna dražba za dobavo in navoz gramoza za cestne proge Krajna - Sotina, Cankova—drž. meja in za dovozno cesto k žel. postaji v JVL..Soboti. Podrobni pogoji so in-
icitBtuiuui	iu.khi-AH	KUlrHi
teresentom na razpolago v pisarni cestnega odbora. Dražba se bo vršila v pisarni cestnega odbora.
Srull cistnl odbor I. Soboti,
dne 8. avgusta 1932.
izjava.
Podpisani izjavljam, da ne priznam nobenih dolgov, katere bi naredil moj sin Sečko Janez iz Murske Sobote. .
SEČKO JOŽEF Murska Sobota Mala Kaniža.
PRODAM:
I	na Uanpfi prelepo vinogradniško po-I. Ilu V dIIbil sestvo z hišo, cca 16 malih oralov, iz tega cca 5 oralov vinograda ostalo je vrt, sadovnjak, travnik;
Z. v HemUoocili s?Sa 535? 3. ¥ Morski Soboti KftBS
v Mfizgaj in lepe hiše;
1:1 ijutomera na 6l0buhem v
Pnppjbj 3 prekrasnih vinogradniških poses-
II	Mini ter; skupno ali posebno po izbiri, cca 35 malih oralov i 3 hišami, iz tega cca 18 oralov prvovrstni vinogradi, t ostalem vrti, sadovnjaki, travniki in gozdovi,
pod predobrimi pogoji, z letošnjimi pridelki aii brez istih Prevzame se iahko vse, tudi včasih* takoj. — Več se zve. prj[ g. advokatu
Dr. ŠČMEN LUDOVIKU
v MURSKI SOBOTI.	1
Dva delavca sr1"«
Easle, dobra močna in zdrava pri KU-AR ŠTEFAN špediteri v M.. Soboti.
Izjava.
Podpisana izjavljam, da ne priznam nobenih dolgov, kateje je naredil in bo naredil moj šin Džuban Ludvik Jkovač v Ranko vcih.
DŽUBAN KATA Rankovci.
■
tfeh *T '	1 -v.S I
Alt sle
19 ; M L> O .
si Že
»ii
smsm
1 t'w i
lova dospela kolesa, gramofoni in plošče, fotografske aparate in fotomaterijale, šivalne In pi'saine islrofe ter'iii preferitaift o žntžafilu či
mm i Mm uut m »iniftii ^
aižifiic »t 92 izim I »3ffiE>nB<jTr Emoniogog oh/sigsn ai I Ifem M .ali««'
Si Jt
O*. .1?!
» a i m uv
ogle
ta
Za tiskarno je odgovoren Habn Izidor r M. Soboti.	Izdaja: Konzorcij JAuraka Krajin«".
Predstavnika Benko Josip in Hajdinjak Anton, narodna poslanca.