0 b s e g : Sirarstvo v Bohinji na Gorenjskem. — Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dal.) — Stelja in gnoj. (Dal.)
— ObČni zbor „glasbene matice" 15. aprila 1875. — „Skutnik = skupnik". (Dalje.) — Jugoslavensko slovstvo. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) — Iz deželnih zborov. — Naši dopisi. — Novicar.
Iz nemške knjižice pod naslovom ,,Oesterreichische Melkerei-Genossenschaften im Jahre 1874", po c. k. ministerstvu kmetijstva na svitlo dane.
Da bi v sirarstvu izvedeni možje na mestu sirarij ogledali njih napravo , je c. k. ministerstvo kmetijstva v to komisijo izvolila grofa Karola Belrupta, profesorja dr. Gust. Wilhelma, in tajnika družbe kmetijske Ko-roške gosp. Kozma Schiitz-a, ki so se lani — kakor so „Novice" povedale — podali na planine ogledat sira-rije različnih dežel.
Prišla je ta komisija tudi v naš B o hi n j in grof Belrupt poroča v gori imenovani knjižici o naših go-renjskih sirarijah tako častno, da mislim, da jim bode hvala izvedencev v krepko spodbudo za čedalje veči napredek , pa tudi še druge gospodarje in živinorejce vnelo stopiti v združbe za izdelovanje sira.
Imenovana komisija piše o Bohinjskih sirarijah med drugim tako-le:
V	Bohinju so še le lani začeli sirarsko združbo. Sprožil je tudi to napravo za povzdigo kmetijstva in živinoreje mnogozasluženi župnik Bohinjske Bistrice g.
Janez Mesar.*) Spomladi leta 1873 se je združilo 13
gospodarje v iz Bohinjske Bistrice, Bitenj in Lepenc v skupno izdelovanje in prodajo mleka svojih krav ob ča3U, ko je njih živina na planinah; 13. sušca so si osnovali pravila (postave), ki obsegajo 20 razdel-kov, in ki so v obče dobro zložena. Začeli so naprav-ljanje sira 10. junija na Bitinjski planini in dělali do 27. junija; ta dan so od Kranjske obrtnijske družbe za 85 gold, v najem vzeli planino Govnjač, kjer so skupno sirarstvo nadaljevali do 14. septembra.
V	omenjenih 95 dnevih so podělali v sir 22.380 bo-
kalov mieka, tedaj počez na dan 235 bokalov in pol.
Tolstega sira so naredili 5307 funtov , tedaj se je za napravo 1 funta sira potřebovalo malo Čez 4 bokale mleka. Izprva so imeli sirarijo v dveh najetih in le za silo pripravljenih kočah; potrebno opravo za sirarstvo so si združniki skupaj omislili. Kotel, katerega so si naročili iz Kobarida na Primorskem, je veljal 97 gold. 28 kr., pa ima zeló nepripravno obliko. V njega ne
*) „Pa že le spet en far!" —bodo togotno zakričali libe-ralci, ko beró grof Belruptovo poročilo, da je ,,ein Schwarzeru, „ein Finsterling" na čelu napredka.	Vred.
gre vec ko 180 bokalov, zato so morali dvakrat na dan sirariti takrat, kedar so največ mleka namolzli. Sirar je dobil 100 gold, plače, ostale stroške sirarstva pa so
računili na 70 gold.
Skupaj spravljeno mleko so dvakrat ob času sirarstva na planini Bitinjski in enkrat na Govnjaču vagali ; po razmeri tega vaganja so izračunili, koliko pride mleka na enega združnika in pa koliko dobička iz prodanega sira; en bokal so stavili na 2xjo funta.
Očitno znamenje dobrega in pravega vodstva teh sirarij je to, da so koj v začetku združniki poglavitni izdelek, to je sir , skupno prodaj ali, in le sira tko so si med seboj razdelili.
Zapisniki sirarij niso še tako vredjeni, kakor bi treba bilo; al tudi to se bode v lep red spravilo, ker je g. župnik Mesar, podpírán od kmetijske družbe z
državno subvencijo, leta 1873 popotoval po planinah Predarlskih in Algauskih in ondi ogledal sirarije in njihovo obrtnijo, tedaj bode to, kar je tam videi in skusil, Bohinjskim združbam na korist.
(Konec prihodnjič.)	' y ^ t f
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
Iz tega, kar sem do zdaj o pokrovu novega Kranjskega panja govoril, je prav očitno, da smemo tudi pokrove starih panjev za svoje nove Kranjske pa-njove ohraniti, ker se smejo tudi s žeblji pribijati, še bolje se pa dajo s šravfki pritrdovati, zato sem tudi jaz pokrove, ki sem jih v začetku novim Kranjskim panj em dělal in jih od straní skoz kositarske plošice pri-bijal, popolnoma opustil. — Vendar pa moram vsakemu čebelarju, kateri si za nove Kranjske panj ove stare pokrove ohrani, svetovati to, naj si napravi dve sponi ali stiskalnici, kakoršne naši mizarji zato rabijo, da ž njimi kake dilje skupaj stisnejo, kedar jih limajo, in katere, se vé, da ne prav pravilno, navadno „cvinge" imenujemo.
Ti dve stiskalnici morate biti v svitlobi vsaj pičli palec širji, kakor je panj zunaj širok, tedaj za moje nove Kranjske panjove blizo 13 palcev široki. S tema dvema stiskalnicama naj se panj na oběh koncéh dobro skupaj prišravfa, predno se mu pokrov vzdigne ali od-šravfa, zato, da se ne morejo stranice panja nič pre-
makniti. — Skušnja me je namrec izučila, da stranice
panja, kateri ni na oběh koncéh z lastama skupaj zbit, Če se mu pokrov odtrga ali odšravfa, saj toliko večidel odstopijo, da ena ali druga končnica rada ven pade, kar je pa zelo zoperno, še posebno takrat, kedar je panj že zeló čebelen, in tako s končnico vred tudi čebele, katere na nji sede, na tla padejo.
Prav dobro se pa dá pokrov panja še na drug način narediti, namreč tako-le : Straníce panja se zgoraj s tremi laštami skupaj zbij ej o, dve lašti naj boste na oběh koncéh in ena na sredi panja. Konečni dve naj boste po l1/4 palca široki, srednja pa 1 '/2 palca. Konečni dve naj se na stranéh, kateri proti sredi panja kažete , l/4 palca zařežete, srednja pa na vsaki strani za 1/4 palca. Med te lašti prideta dva pokrovčeka, katera sta spet na znotranji strani na oběh koncéh za 1/4, na stranéh pa toliko zarezana, kolikor so stranice panja pri vrhu debele, tedaj 7<i palca. Dobro je, da sta ta dva pokrovčeka špuntana, da se ne izvežita, toraj naj bosta tudi iz 3/4 palca debelih dilj narejena; ravno tako debele morajo biti pa tadi laste, katere stranice skupaj drzé. Na vse tri lašte naj se prišravfajo železne šinice, in sicer na konečni dve po 1% palca dolge, na srednjo
pa kake 3 palce. Te šinice so že močne zadosti, če so le Yo palca Široke. Vse tri šinice naj se pa v lašte in tudi v pokrovčeke toliko utopé, kolikor so debele, da niso na poti, kedar se en panj na druzega naloži, na pr. pri privaževanji itd. Panj s takim pokrovom se še lože odpira in zapira, je pa vsaj kacih 20 soldov draži, ker dá več delà. *)	(DaL prih.)
Stel ja in gnoj.
(Dalje.)
§. 32. Nekdaj in sadaj.
Nekdaj je bilo več gozda in grmovja v deželi, zlasti so bili stari logi z zdravim lesom in mogočnimi hlodi. Bilo je svoje dni manj ljudstva in manj živine, zato je bilo tudi manj lesa potreba za kurjavo, za pohišja, za steljo. Les je imel majhno ceno, tratili so ga svojevoljno, in veliko ga je trohnelo po gozdih. Vse to je
zdaj drugače.
Sedanji deleži niso tako močno zaraščeni, kakor so bili stari, torej so manj izdatni in manjše veljavnosti. Ljudje so se namnožili, in s tem ni le navadna potreba drv veliko veča, temuč nastale so mnogotere naprave, ki silo lesa gré za-nje , kakor so tovarne ali fabrike, železnice, daljnopisi ali telegrafi itd. Redi se sploh po veČ živine, in treba je v najnovejših časih na pornno-ženje in dobro rejo živine poseben ozir irneti, ker v tem je eden glavnih virov za prihodke v deželi. Kakor pa je bilo več živine, je bilo treba tudi vec stelje, več pašnikov, in bil je zruiraj veči zadržek za naglo spod-raščanje mladih iogov. Neprevidno obsekovanje in po-sekovanje naravnost gozd kvari, jemanje stelje iz njega ga pa guli in goli, ter ravno tako končuje. Velika po-gorišča so gozdom silna škoda, in bilo je s tem veliko lepih deležev pokončanih. Poslednjič pa se je pričelo veliko trgovstvo z lesom, s čimur so tako rekoč celi gozdi Šli na tuje. (Med drugim žugajo po nekaterih go-renjskih krajih lepo orehovo drevje, bi djal, zatreti ; še
*) Čebelarji, kateri želé vedeti, kako je panj z dvema pokrovčekoma narejen, naj pogledajo pri priložnosti moje panj ove, katere ima g. Miha Pakič v Ljubljani. Delam namrec panj ove z navadni m starim pokrovom, katere sem zaznamoval s črko A , in z dvema pokrovčekoma , ki so zaznamovani s črko B.
huje se morebiti godi hrastovju , ker ga toliko gre na morje, za železnice, za Čreslo.) Cena lesa je silno poskočila in se zvišuje. Gozd, ki je poprej pri zemljišču odrival le domače potrebe za drva in steljo, mora sedaj služiti za pridobitev denarja. Cena denarja pada, plača za delo in izdelke je čedalje veča, davki, razne potrebe za oliko in tudi potrata vedno raste ; denarja ni od kod jemati, torej se vse v gozd zaletuje, dokler ga je kaj. Po koliko krajih so napravili pota do gozdov in go-ščav, v gozdih in grmovjih pa žage in razne umetne naprave, da so se gozdi hitreje gulili. Spreminjal se je les v drago oglje, ali še v dražja mizarska, strugarska, rezljarska delà, in taka obrtnija ne pada, temuč se le še množi. Kje bodo čez 60, čez 100 let mnogi gozdi, ako se bode tako dalje delalo ? Koliko golih rujavih planjav je že sedaj po mnozih krajili Kranjske dežele, kjer so bili še pred malo Časom prelepi senčni logi !
Dolžnost je torej gledati, da se ne le polja ohra-nijo rodovitna in rodovitniša prihajajo, temuč tudi, da se gozdi varujejo, spodrejajo, in za prihodnje ohranijo. Pri tem pa, kakor so se od kaj časa začeli gozdi ro-pati zarad stelje, kakoršna, ko gnoj na polji tako malo tekne, ni moč gozdu pomagati, da bi drevje v njem dobro rastlo. Tak vedno guljeni gozd mora od leta do leta slabši prihajati. Zdaj tedaj : drva iz gozda ! steljo iz gozda! pa še za prodaj iz gozda! lako se gozdi v deželi in z njimi vred veliko druzega potrebnega kar z
veliko naglico pokončuje!
§. 33. Ce obsekovanje gozdu Škoduje ?
Vsak gozdár, ki le kolikaj malo razuméva gozdar-sko vednost, obsojuje in zavrže obsekovanje drevja kakor napačno in škodljivo. Ta edina sodba vseh iz-najdenih v tej reči je določna. Poslušajte pa tega vzroke.
Obsekovati drevo se pravi, silovito segati v njegovo naravo, v njegovo natoro. Nobeno silovito kvarjenje na-rave pa ne ostane brez maščevanja, in člověk, ki silovito lomasti v gozdu, mora tudi globo plaćati. Vedite tedaj, da drevesa dobivajo svoj živež po koreninah iz zemlje in po listji ali igličevji iz zraka. Iz zemlje se spre-jema to, kar pepél v sebi obsega, z eno besedo, pepél ; — iz zraka pa prihaja vse, kar pri sežiganji zopet v zrak běží, imenito ves oglenec. Ker je pepéla le prav malo odstotkov, pri jelovji še tri odstotke ne, je lahko prevideti, kako silno veliko živeža za svojo rast drevje iz zraka jemlje.
Ako takemu drevesu velik del vej odsekaš, mu tako rekoč ravno toliko ust vzameš, skoz katere svoj živež v sé srka; drevo tedaj tako obsodiš k postu. Zares je tako drevo močno zadrževano v rasti, ne le v dol-gosti, ampak še prav posebno v debelosti. To pa dotle] , da poženejo in se razrastejo nove veje. To prav na tanko vidiš, ako opazuješ letorastne kroge obseko-vanih dre ves. Te létnice (tišti krožčiki na okrog, kolikor drevo v enem letu debeleje postane) so več let po obse-kanji veliko ožje, tanjše. Ako veje obsekuješ prav blizo
ali tik debla, in ne pustiš nekoliko žive veje z rastiki, se grče posušé, locij o se od živega deblovega lesa, in kedar se taki hlodi v dilje žagajo, takrat tište grče izpadejo, odleíé, in škoda je zopet očitna. Pa tudi če še ostanejo, se vendar vidi, da so ločene in velikrat se še le pozneje ločijo iz podov, ali kjer se take deske rabijo. Ko bi veje ne bile odsekane, bi bilo vse skupaj živ lés in torej zdaj cele, lepe deske. Ravno zarad stelje pa, kolikor je nam znano, zlasti po Gorenjskem, cele goščave smrečja vse zredoma obsekujejo, ter smreki le en sam čop vej pri vrhu pusté, vse drugo veči del pri polti oklestijo. (Mogoče je tudi to vzrok, da se smrekova goščava večkrat jatne sušiti, ker pride neka
bolezen v smrekov log in v enem ali dveh letih je vsa Forsterjevo koncertno kompozicijo za glasovir: ilu-smrekova goščava izsušena — škoda je silno velika, ker stracijo narodne pesmi „po jezeru bliz? Triglava"
težko a! i
sai
j
kesno se zopet zaredi smrekov log.)
(Dalje prihodnjič.)
to izdavo je odbor vstregel cerkvenim pevcem in
koncertním zahtevam, ker skrbeti se mora
}
da
se raz-
Znausíveae stvari.
novrstne skladbe izdavajo.
Obljubljene šolske pesmi pa še do danes niso prišle na svitlo, ker se niso dobile besede za telovadne
Obcrii zboř
„glasbene matice"
15. aprila 1875. Prvosednik gospod Franjo Ra v n i k ar pozdravlj
in popotne pesmice, kar pa dobimo v krátkém.
Kljubu vsem zaviram smemo pa upati, da „glas-bena matica" ostane nepremakljiv steber v povzdigo slovenske glasbene literature in domaČega cerkveno-
narodcega in šolskega petja.
časom bode prodrlo
7
zaupanje v naše delovanje in če druzega ne, priprav-Slavna gospoda! Gledé na poročilo tajnika in bia- ljamo Vsaj našim potomcem gradivo, katero naj jim
zbor sè sledećim ogovorom
gajnika, katera bosta sledila
7
Vas ne bom mučil z dol- služi za nadaljevanje delà v tej stroki.
gim govorom, kajti pozvedeli bodete iz teh poročil vse kar se tiče administrativnega oddelka našega društva
HHHH WĚ BBB WĚĚ mM
Vas pa navduševal k uspešnejšemu delovanj
? »
7
za
Nam še ni mogoče razločevati, kaj je v čisto slo-
vanském duhu narodna muzika
v « li o i* iAiAUd u«ivyu«i« mu^io«, kaj da ni, ker manjka nam vzlasti znanja občeslovanske glasbene zgodovine
razvitek narodne glasbe, to se mi nepotrebno zdi, gotovo vsi za napredek narodne izomike zavzeti, naša družba kljubu vsim mogočnim zaprekam častno spol- pesmi
mjl za	.	yuvvg.uri.uguu gicvo^nv, Q	^
ker ste kakor tudi kompozicij starejsih slovanskih skladateljev.
in
ker
Vse, kar nam služi kot vodilo za danes
7
so narodne
Cehi so tako srečni, da so si ohranili krasne
nuje
težaven
alog
in
med svet spravila glasbene
korale iz časov Husitov, ki so
ginalne proizvode, kateri morejo vsacega narodnjaka s
ponosnim čutom navdahniti
se
pravi biseri srednoveške
glasbene umetnosti; Poljaci imajo mnogo nabranih lepih losina dolžnost mi starih narodnih napevov iz časov ponosnoga Poljskega
je, da se danes spominjamo onega moža, ^ ^ vse narodne društvene zavode podpíral z velikánsko
ki
je ne
moč
'j
svojega
redneg
d u h
, nego nas je
tudi
in povsod materijelno podp
7
onega moza
f
kraljestva; Srbo-Hrvati pa imajo na stotine starih narodnih napevov iz bojev proti Turškemu nasilstvu , od
profesor Kuhač v Zagrebu bogato
, ko je izvedel, da ima ome-
katerih ima
gosp
zbirko v rokopisu.
Odbor
katerega smo še lani pri našem občnem zboru v tej
njeni gospod profesor to zbirko, ni zamudil
njega vpra-
dvorani navzočega viděli, in lu ]e še v zadnjem času	Ju 11 1Uii* LUU1 »^vcua^e uaiuuiie uaptjv
vlj en ja vstopil kot ustanovnik „glasbene ma- P°d katerimi pogoj i bi jih društvu přepustil.
ki
še v zadnjem času
šati. je li ima tudi slovenske narodne napeve v njej in
svojega tice
u
katerega pa ni več med živimi. Naj bode neumr
Na to vprašanje odgovoril je gospod Kuhač
lemu dr. Costi lahka zemlj spomin v naših srcih
7
naj
mu bode večni îma kacih 200 slovenskih narodnih pesmi
da
nabranih, ka-
7
Tajnik
Valenta potem poroča o društvenem
terih pa ne oddá, ker želí, da bi njegova cela zbirka, ki znaša 2000 številk jugoslovanskega glasbenega na-
delovanji sledeče:
Slavni zbor! Přetečeno leto je bilo v Avstrij
rodnega blaga, skupa] na
svitlo prišla.
za
Da bi pa vendar enkrat začeli izdavati naše na-umet'nôsti in njim posvečene zavode jako neugodno, rodne napeve, razpisal je odbor darilo za poskušnjo,
Denarna kriza čutila se ni samo pri trgovini in obrtniji, morebiti se po tej poti nabiranje pospeši
Dalje
so se
temveč tudi pri umeteljnih podvzetjih
razpisala darila za tri cerkvene skladbe, ker po deželi
Dan na dan so donašale novine, da je ponehal ta zeló povprašujejo po novih cerkvenih napevih.
ali oni glasbeni ali dramatični muzi posvećeni zavod
da je
gubilo toliko in toliko igralcev, pevcev in mu
7
zikov zaslužek
Te žalostné vesti vzbudile ceniti vrednost lepih umetnostih, tužna čutila
Jako britke izgube po smrti imamo v pretečenem letu zabilježiti, katere so društvo oziroma celi slovenski narod hudo zadele. Kruta bela žena nam je pokosila
srcih onih, ki znajo v tej dobi med ustanovniki gospoda dr. Franjo Brat-
k ovi ča, vnetega domorodca in podpiratelja narodnih
1 Ti UUUUOt iUJ^UJl umviiiMwvjiu J iucjuc«	— /	----o	--------------I----1-------J ----------
Vsled te občne mizerije trpela so nekoliko tudi zavodov, in slavnega branitelja narodnih pravic gosp
društva. Hvala Bogu! naše društvo ni čutilo denarnih dr. E. H. Costo, kateremu je društvo k slovesnemu homatij, in dasiravno so nekateri družbeniki bolj inlačni sprevodu krasen venec podarilo ; med letniki pa gospode
letnih doneskov, vendar le smemo zado- Ivana Khama, ki je bil njega dni znan in priljubljen
v plačevanj
volj
biti sè stanjem naše blag
pevec, in duhovnika Josipa Drobniča in Rajko Re-
Toda napredovalo naše društvo přetečeno leto tudi po toč ni ka, ki sta bila zrairom vneta rodoljuba
in
ni, stojimo še vedno na tišti stopinji kakor lani. Vzrok neveselega stanja ie ta. da v našem narodu še ni one
7
zvesta
čivajo
t
prijatelja glasbene umetnosti.
Naj
v miru po-
zavednosti o važcosti glasbene umetnosti ceniti vrednosti imenitnega namena
da še
ne
društva
7
da se premalo nahaja sodelajočih moči po deželi nam v mestu stanujočim olajšale delo in skrb.
7
vedó
ploh ki bi
Pozabiti ne
smemo, da je
vi ani 25. maja umri naš
7
Pri
nas
hoče nam
sakdo koj za skladatelj
ljati
in zameri se
7
ako se predrznemo poslane slabejše skladbe kot
bljive imenovati
slovenski skladatelj Jurij Fleišman, kateri je marsi-katero lepo melodijo vstvaril, ki bode živel med nami po svojih napevih, dokler bo slovenskega naroda kaj.
slovo položila mu je „glasbena matica" lep venec na gomilo in skrbelo se bo, da dobi dostojen spominek.
našim severnim bratom Cehom obžaiovati moramo
To
XV pa,	jv, i«uav;	;
pevcu ali godcu mogoče, namreč na bira nj
kar je lahko vsacemu količkaj izurjenemu tudi zgubo dveh siovečih slovanskih muzikov , namreč
e narod- Forchtgott Tovačovskcga, vrlega skladatelja in pe-
p e s m
za to se ne peča nikdo , akoravno
je
že večkrat po društvenih vabilih v časnikih in z dop na posamesne osobe na to delo vzbujalo
vovodjo Dunajskega slovanskega pevskega društva
ki
in slavnoznanega
je umri v Beču 18. decembra virtuoza na goslih E^erdinanda Laub-a, kateri
7
vilo
Odbor je skrbel, da se društveno delovanje ni vsta- eden prvih umetnikov in zvest sin matere Slave
Je
7
ki
in
da
se
za prihodnj Za přetečeno leto podalo
dva zvezka, namreč Feigelj
pripravljalo gradivo društvo svojim udom
umri 18. marca t.
v Kries-u v Tirolab.
Slava
bil
Je t
jima
Društveni arhiv se je zopet za nekoliko delov
17
sveto maso
u
in
pomnožil, vzlasti pa nam je
77
hudebná matica" iz Prage
* ■
12
poslala jako lepe kompozicij
Ceskih skladateljev, nam
dr.
reč: Smetano v o komično spevoigro „prodana nevesta" izrek pod besedo „rukáť
Ruske akademije slovar pa tolmači Solovjeva
ť
tako :
otdatb
na
ruki
n
in Bendi
romantično spevoigro
yy
Lejl
tmvtt pyu	))luaw	. „uiuatD u«
Manjka „vveritb. v'B popečenie" (der Obsorge anvertrauen. Pis.
*
Po vsem tem sodim, da je Ewers navedeni izrek
pa še v arhivu nekoliko skladeb domaćih komponistov, katere se pri knjigarjih več ne dobé in se tudi med samo prevérno poněmčil, da tedaj Rurik ni dal sinka
nego da ga je
datelj
odom malo nahajajo. Zeleti
jih kompozicij vsaj en eksempl
da nam vsak skla- Olegu, zato da bi ga bil O. po si nil
po šij
da
uai^ij ovvjm av/uj JJU^ÍÍVI j T uuj uu vnov/iu pmi puoij^ y U(
bode v našem arhivu popolna zbirka domaćih skladeb
samo izročil njegovi skrbi, naj mu je bil potém
Konečno moram radostno konstatirati
šem društvu
delovanj
v
• 1	v •
j le psi
y
da
se v na-
zajemnosti, tako
3 har-
O. „opekún", (kakor je trdil Karamzin
pa ne, (kakor misii Solo vjev).
122)
y
ali
da bi želel, da tudi v prihodnje ohranimo to lep monijo, katere bi ne smela nikakoršna disonanca kaziti
Kam Grimmu !
nas je
zavel

skutnik'!? Vrnimo se zopet
Pri sinovljenju (in pri vzakónjanju**) jemali so po
lag
Naj bi se posrećilo našemu delovanj u. , u a, puu* jujc^uvui uooouau clcui í.igixkji ui glasbenega lepoglasja izbudimo v ljudstvu žlaht- bil znamenje obrambe (schutz)
da
na
pod
njegovih besedah stari Nemci otroke i pod plaše
160
)
ki
Je
nejša človeška čutila na blagor domovini in na čast in
y
zato so nadévali
povzdig
oda
(Ko
prih.)
Slovstvene stvari
i
y
francoski: „enfaçs
mis sous
y
y
plaščniki
i
takim otrokom imé „mantelkinder*
drap"
,podplaščnikiť reklo bi se jim po naše, da hoČemo slo-
(filii mantellati)
a
veniti... po tlačanski.
(Dal. prih.)
„Skutnik = skupnik."
Spisal J. Navrátil.
, (Dalje.)
Poslušajmo, kaj piše v imenovani knjigi o posi-njanju na dalje učeni Grimm, (ki je čislal tudi slovan-
Ju^oslavensko slovstvo.

Novo izdanj rodnijeh pjesamau, Stef. Karadžič.
koj
II. i III. knjige ,,Srpskijeh na
Je
kup
i
na svijet izdao Vuk
scino, poněmčil
Dajem ovijem na znanje, da je II. knjiga , sadrža-Vukovo malVsrb. slovnico leta 1824 vajuča junačke pjesme najstarijih vremena, iz štampe
ter jo spremil z zanimivim predgovorom, kakor 30 let na svljet
izišla, i da je sada razašaljem.
pozneje tudi ponemčene srb. narodne pripovedke).
Za one čitatelje , koji nijesu vični cirilici
dodat
Naštevši več nácinov
sinovljenja, veli
I. 464 : „Im
norden Deutschiands war fast bei alien arten genupo
sitio n."
I. 465: „Das kniesetzen und schofs-
f e t z e n stimmt mit der formlichkeit des rockschofses
h em des und mantels."
Russen pag dalje
22
9)
24 sehe ich"
„dass auch die Slawen das fremde kind,
wel-
ches sie an sohnes statt empfingen, auf die bande nahmen."
Te besede treba dobro premisliti.
Nestor in drugi zgodopisci pravijo namreč, da je predal Rurik, zato ker mu je bil sin Igor še jako majhen, knežijo svojo pred smrtjo
je na čelu knjige uzporedni pregied alfabetični ne samo s latinicom nego i sa svim jezicima evropejskim.
Ujedno javljam, da je rok prenumeracije na sve tri knjige ovijeh pjesama uslijed mnogobrojnog za-
tako do toga
roka po prenumerantsku cijenu od 2 for. (ali poštarinu
obje zajedno za 3 for., a posebno za 2 forinta
Aus Ewers' recht der htjevanja produžen do 1. avgusta t.
piše Grimm ondi
y
i
svaki da plača sam), i prenumerirati se na knjigu
Aus* vr. ***
Beču 20. travnja 1875.
Ana, udova Vuka Stef. Karadžiča.
(Landstrasse, Marokkanergasse Nr. 3, in Wien.)
879
po
Kr.
r.
rod-
a
»
y
v^đavi* jemu synt svoj na ruce ali po drugih :.... ,,i Yl>đa jemu
jhloz.
beniku Olegu,
Mi kl. Nest. 11
syn Tb svoj [,syna svojego'] Igor ja na rilCČ
Hekt. II. 264.
Te izvirne besede je poněmčil Ewers takó: „ .. auch
gab er ihm (dem Oleg) auf (licHânde seinen Sohn Igor;
denn der kleine Igor war noch sehr Kind."
Ewers razlaga to tako: Ker ondaj nedorasli otroci
Zabavno berllo.
niso smeli vladati, (kakor
starci)
ni bebci, slepci in preslabotni
y
nika odraslega Igorja ,na roké
zato si je izbral Rurik pred smrtjo za nasled-
Oiega, in mu
<
dal malega sinka svojega, (na naročje), zato da ga je Oleg na ta
náčin posinovil. Po Ewersovi misli je hotel Rurik tako
opraviti, da bi bil potém Igor Olegu naslednik, kakor
»
»
da mu je najstarši sin.
Ewers pravi (24) dalje: „Dieses auf die Hánde nehmen finden wir im Alterthume ôfter als sinnbildliche Darstellung des Willens ein fremdes Kind gleich dem eigenen zu erziehen"; ali takih pri m ero v Ewers ne
našteva.
sodnljskep življenja.
Po spominu skušenega starega pravnika.
Spisuje Jakob Alésovec.
III.
Ponarejeni bankovci.
(Dalje.)
Zakaj bi bil Jonas to storil?" Iz sovraštva do Linarja. Tega on tako črti, da bi poskakoval, ko bi ga videl na vislicah in vso
njegovo rodo vino na ražnju se peči
Odkod to strašno sovraštvo ?
jj
Je-li
vam vzrok

«
Gosp. Mi kl
ni vzel navedenega izreka Nestor
Pri tem treba pomisliti i to: Najslavnej
vinar ruski, Solovj
i	V .	1	/ 1*
)
trdi
godo
jevega v svoj veliki slovar ni pod besedo „vodati" (81)
ni
t
v
maloletnega kneza
du („kak staršij v rodě
106, da je Oleg kakor
pod besedo „na
a
(397), niti pod besedo
m
a
(815)
Pis
a
)
a ne kakor
**
Rurikovo, ter jo imel potem ali tega Solovjev ne veli,
„Infans,
ante nuptias natus
sub actu consecrationis
h („opekún") dobil vso oblast inatrimonialis in sinu et sub pall i o patris collocatus leg
tudi
svoje
da je Oleg maleg
?
p o si nil, zato ker mu ga je Rurik „otílal na ruki" Te besede rabi Solovjev namesto onih iz Nestorj
dni Jgorja
timabatur
Ilire 2

y
619
Vredništvo toplo priporoča vsem Slovencem, ki so zmozni
Srbskega jezika, ovo knjigo polno krasnih narodnih pesem
1
Vred
143
„Znan mi je, po kremarju sem ga zveđel. Tišti čas, ko je Jonas vkupil se v ta trg — kakili deset let bo tega — je slovela tu zavoljo lepote in blažega srca poštarjeva Marijca. Skoro polovico mladih tržanov je hodilo za-njo, a ona ni marala za nobenega in kedar je šla iz cerkve domů po poti, ob kateri so se nastavljali vsi mladenci, ki so po nji zdihovali, se ni ozrla ne na levo ne na desno, ampak šla s pobešenimi ocrni in sra-možljivo tik matere — očeta že vec let ni imela. Ni čuda, da je tudi Jonas, takrat še jud, kar je bilo obce znano, jel za njo gledati, se jej nastavljati ter pošiljati jej, ko vse to ni obrnilo njenih oči na njega, darila velike vrednosti na dom, katerih pa ona ni niti pogledala niti sprejela. To ga je zeló grizlo in ker je videi, da je Marijca pobožna, mislil je, da ga zato ne mara, ker je on judovske vere. Gre in se dá krstiti, to se reče, krstiti telo, kajti duša je ostala ravno tista. Pa tudi to mu pri Marijci ni nič pomagalo, zastonj je zdihoval in hodil za njo, in ko je nekega dne stop il pred njeno mater in naravnost snubil hčer, je dobil tak odgovor, da je bil jeze zelen/'
„A ne samo Jonas, tudi nekdo drugi je zastonj zdihoval za iz voljenim svojega srca. Ta drugi bil je ženskega spola in sicer hči okrajnega predstojnika, dobro rejena, pa tudi zeló ošabna Julija. Na vso moč si je prizadevala , obrniti na-se pozornost najlepšega mla-denča v trgu. Ta je bil brez dvoma Janko Linar, sin
strojarja, hišnega posestnika in župana, kateri je bil že v viših šolah na Dunaji ; ker mu je pa pred par leti očeimirl, popustil je dalj no študiranje ter se poprijel rokodelstva svojega očeta, katerega se je bil kmalu iz-učil. Takrat je bil že samostojen, dovolj přemožen strojar, katerega bi bdo razen predstojnikove Julije še marsikatero dekle rado vzelo. A on se ni menil za ženski spol, najmanj pa za J ulij o, katero je, če jo je srečai, spoštljivo, pa tudi mrzlo pozdravljah Ona si v svoji prevzetnosti ni mogla misliti, da jo nalašč zane-marja, ampak měnila je, da je prebojec, da se ji ne upa bolj prijaznega kazati iz spoštljivosti do njenega stanů, ker je predstojnikova hči. Zato pregovori očeta, da napravi domaČo veselico, h kateri povabi tudi Jankota, da-si ni imel sicer navade vabiti roko-delcev. Al kaj se zgodi! Janko, ki bi si moral v veliko čast šteti, da ga vabi okrajni predstojnik, ne pride, marveč se izgovarja z obilnim delom."
Julija pa vendar še ne obupa, ampak ravno zato, ker se jej vpira, ga hoče vjeti v svoje zanjke; tudi so jo dražile hČere drugih uradnikov, katerih bistroumnosti ni skrito ostalo, kar je Julijo težilo. Zato gre in stori nekaj, kar sicer ženska stori le strastne ljubezni že na pol šlepa , namreč piše mu listić, v katerem ga prosi, da bi přišel na nek naznanjen mu samotni kraj , ker mu ima nekaj zeló važnega povedati. Pismice pošlje po hišnij katera pride kmalu nazaj in naznani, da bo gospod Linar přišel. Vesele nade polna se podá na od-ločeni kraj , kamor pride res tudi Linar , a v delavni obleki, kar jej že koj ni bilo všeč. Kaj sta govorila, tega nihče razen nju nevé; to pa je znano, da je prišla Julija kakor burja domu , bila tri dni bolna in ozdravila še le, ko jej je hišna povedala, da so preteklo nedeljo oklicali gospod fajmošter gospoda Linarja, kateri vzame v zakon Marijco, poštaricno hči. Nekoliko dni je bila potem Julija kakor kača in take strupene volje gre nekega večera z očetom v gostilnico, kjer najde Jonasa ravno take volje, kakor ona. Pri takih prilikah so najnovejše ženit ve glavni predmet vsega razgovar-janja. Gospodična Julija sicer ni mogla trpeti Jonasa in je bila nevoljna, če jo je na cesti pozdravil; al enaka nesreća približa nesrečneže druzega drugemu in tako se je zgodilo, da so gospod župnik štirnajst dni po poroki
Linarjevi poročili gospoda trgovca Linarja z gospodicino Julijo, hčerjo predstojnikovo. Svet je govoril, da sta se vzela le iz jeze, ker on ni dobil Marijce, ona ne Linarja. Srd je bila toraj vez njunega zakona. — Tu imate toraj vzrok sovraštva med rodovinama, ki je potem čedalje bolj še rastlo, kajti Jonas in njegova žena sta metala Linarjevim polena pod noge, kjer koli sta mogla, tako da je Linar zadnje dni, predno je bil zaprt, namenil se iskati kupca za svoje posestvo ter preseliti se drugam, le da bi šel temu gadu s poti."
(Dalje prihodnjič.)
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
(4. seja 26. aprila.) Poslanec Andrej Lav-renčič je zavoljo bolehnosti prosil in dobil odpust za ves čas deželnega zborovanja. Potem se je izročila finančnemu odseku vladna predloga s pogoji, pod katerimi naj bi se deželna posilna delalnica v Ljubljani prepustila v državno upravo. Istemu odseku se je izročila tudi prošnja upravnega odbora pod-piralne zaloge slovanskih vseučiliščnikov v Gradcu za podporo, in prošnja tistih deželnih uradnikov, ki so iz cesarskih služeb vstopili v deželno službo, za vštetev javne službe pri odmerjanji petletnic. — Dr. Razlag je podal dva nasveta, namreč, vlada naj gledé na neugodne razmere Kranjske dežele po nenavadni dolgi in hudi zimi kmetovalcem vplačevanje zem-ljiškega davka podaljša do žetve tekočega leta; drugi nasvèt pa meri na to, deželni odbor naj poizvé in v prihodnjem zborovanji poroča, ali in pod katerimi pogoji bi primerno bilo, dva ali tri mládenče iz Kranjske z deželnimi ali državnimi podporami poslati v Berchtesgaden, da se rezljanjalesá umno nauče. Oba nasveta utemeljeval bode dr. Razlag v pri-hodnji seji. — Potem se je volil občinski odsek, namreč: vitez Gariboldi (načelnik), grof Thurn (namestnik), Murnik (perovodja), bar. Apfaltrern, Braune, Kramarič, Matěj Lavrenčič , dr. Poidukar in Rudež. Temu odseku se je koj izročila predloga deželnega odbora gledé načelnih nasvetov o postavni urav-navi obeinske uprave; gospodarskemu odseku pa deželno-odborno poročilo gledé naprave kmetijske sole na Dolenskem. — Konečno se je sprejel proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1876
s potrebšcino 148.214 gld. 27 kr., z zaklado 33.343 gld. 93 kr., toraj s primankljejem 114.870 gold. 34 kr. V
poravnanje primankljeja se je dovolilo za 1876. 1. 140/0
deželnih prikladov za normalno-šolskí zaklad na neposredne, prikladi za deželni in za zemljiško odvezni zaklad podvržene davke. — Pri obravnavi tega predmeta je Kramarič — gledé na to, da so o proračunu za Metliško šolo navedeni trije učitelji, nastavljena sta pa le dva in da v to šolo hodi čez 300 otrok — pred-lagal resolucijo, naj se 3. učitelj ali učiteljica nastavi, kar je obveljalo.
Dalje je Pakiž povdarjal, da so nekatere učiteljske službe v Ribniškem okraji vedno izpraznjene tako v L o-škem Potoku in v Sodražici; denar za-nje pa se mora vendar plačevati, ki se steka, če so službe namreč izpraznjene, v obcini zaklad za učiteljske upokoj-nine; to pa je gotovo krivica, če morajo le drugi kraji skrbeti za druge; konečno. je Pakiž nasvetoval resolucijo, naj se učiteljske službe tam, kjer so izpraznjene, nastavijo, kar je tudi obveljalo gledé pritožbe njegove, da se plače izpraznjenih služeb stekajo v občni zaklad za učiteljske vpokojenine, katero je tudi dr. Bleiweis
podpíral, se bode o drugi priliki še letos obravnavalo v deželnem zboru.
Prihodnja seja bode juter dopoldne ob 10. uri.
Deželni zbor GoriŠki.
Dne 21. aprila je bila 2. seja. — Došel je od vlade predlog zadevajoč poljsko varstvo (izroé. pravnemu
odseku 7 udov). — Mnogo peticij. — Leta 1863 (po
Winkler jevem náčrtu) sprejeta, pa na Dunaji ne potr-jena postava zastran razdelovanja občinskihzem-ljišč pride letos vnovie na dnevni red. Sprožil je za-devni nasvet poslanec Faganel. — Dr. Lavrič je bral interpelaci) o zastran m e š a n e (ital.-slov.) p o r o t n e sodnije v Gorici. Slovenci hočejo imeti za obravnave se slovenskimi ljudmí slovenske porotnike. — Dr. Jakopič eva volitev potrjena. — Zbor je odobril stroške za sprejem presv. cesarja (10 tisuč in, če bo treba, še 500.) Izrekia se je odboru tudi zahvala za to, da so se slavnosti tako dostojno izvršile. — Dan prihodnje
seje neznan.
V deželnem zboru Koroškem
je bila v 5. seji podana peticija krajnih šolskib svetov Vélikovškega okraja, da bi vsaj na kmetih še obdržala senedeljskašola. — Dalje je predsednik nazna-njal, da vojno ministerstvo ne more dovoliti, da bi se spuščali vojaki iz službe ob Času žetve domů, ker se kratki čas službe mora ves porabiti za vaje, za katere
je odločen čas od 15. maja do 15. junija, jeseni pa od 1. do 30. septembra, nikakor pa meseca oktobra. Ministerstvo pravi namreč, da je zdaj vsakako treba za vojsko izurjenih vojakov.
Iz Istre 23. aprila. J. V. *) — Pri nas je bila le-
tošnja zima vse drugačja, nego drugodi po sveti. 14. novembra po noči je malo posnežilo, al ta sneg je kar koj zginil ; potle je bilo večidel suho mrzlo vreme brez snega; obilno nam je samo enkrat dežilo; 25. februarija
je padlo sopet malo snega, ki je ležal kakošne tri dni, potem pa je skopnil. Od onega časa skoraj zmirom burja ali sever vleče. Druga leta je o Jurjevi rž vže klasala, a letos se o tem Časi komaj na njivi pozná, kode je. Vinski trgovci so počeli jače po vinu prašati, in zato je vinska cena poskočila; pod 10 gold, se spud
(52 bok.) ne dobi več, ako vlih Kranjci malo po-nj pnhajajo. V Paznu je bilo uradno oklicano, da se je goveja kuga v okraji Voloskem sopet pojavila. Bog pomozi, da te pošasti ni konca!
V Gorici 24. aprila. — Dne 28. t. m. bode pri nas
volitev za kupčijsko in obrtnijsko zbornico.
—	Za mestno starešinstvo bodo dopolnilne voli tve 30. aprila, 4. in 7. maja. Vsak razred ima voliti 3 starešine. Agitacija se je že pričela. — Preteklo nedeljo je imelo starešinstvo izredno sejo v ta namen, da je sprejelo v imenik volilcev novega častnega me-ščana grofa Fr. Coronini a (dež. glavarja). — V Ren-čah (1 Vo uro od tukaj proti jugoizhodu) je neka mlada žena umorila svojega prvorojenca, kterega ni hotel zakonski nje mož spoznati za svojega. Bila je namreč žena mati že pred poroko. Okolnosti detomora
—	Če je vse tako, kakor pravijo — so jako žalostné in razsvečujejo z bengaličnim ognjem omiko in nravnost ne-kterih naših ljudi. Strašna surovost dušná in vnanja znači čedalje širše kroge denarnih ljudi ne le v mestu, temuč tudi na kmetih. Saj pa tudi drugace biti ne more.
*) Hvala lepa za poslano narodno blago.	Vred.
Kdor veter seje, mora žeti vihar. — Jaz imam navado, vse razmere tiho opazovati in povsod svoje studije de-lati. In tako sem našel, da so rokodelski in obrt-nijski stanovi postali za 50 odstotkov surovejši, ko so bili na pr. pred 15 — 20 leti. Pogovori naših „komu-nardov", kedar gredó zvečer od delà, so tako surovi, da se člověku studi, poslušati jih. Ne le me3tna fur-lanščina je v njihovih ustih zgubila nekdanjo křepkost in gladkost, temuč tudi zapopadek govorov in posamni reki kažejo žalostěn stan omike; čemur se nam pa ni treba čuditi, saj ni nikjer toliko otrok dolžnih v šolo hoditi, ki pa vendar ne hodijo, kakor v Gorici (menim, da jih je okolí 600 nevšolanib). Vsi govori omenjene baže ljudi so dalje zabeljeni in osoljeni z nekimi bo-gokletnimi besedami, ktere nam razgrinjajo verski in nravski stan teh nesrečnežev prav do dna. Sèm k nam in sploh v polašcena mesta naj pridejo naši po-stavodajci, pa bodo videli, kakošnega §-a bi bilo treba v novem kazenskem zákoniku za bogokletje. — Ta tu opisana kultura se raznaša iz mest in fabrik tudi na kmete. To sem pa tudi zapazil, da gledé olike in verske strani so delavci iz g. Ritter jevih fabrik sploh veliko bolji, ko mnogoteri drugi; ali slovenska narodnost po vaséh okolice Goriške veliko trpi po fa-briškem osebstvu. Nenarodna noša, nenarodno petje in grdo spačen jezik — vse to se je zaneslo po večem iz fabrik po naših vaséh. Vsak inestni laški „gassenhauer" pride po delavcih med priproste kmečke ljudi ; se vé da pokvarjen jrledé na besedo in melodijo. Celó debelo knjigo bi jaz lahko spisal, ko bi hotel obširno razlagati,
kako naš še pred 30 leti čvrsti jezik okoli Gorice peša. Znabiti drugi pot o tem. Zdaj vidim, da me je Renška morilka že predaleč zapeljala. — Dne 19. t. m. se je nekemu Solkanskemu hlapcu konj splašil;
on je skočil z voza in se ubil.
Pri SV. Ivanu poleg Trsta 18. aprila. ( Vabilo.) Prvo
nedeljo meseca maja ob 5. uri poludné imelo bode politično in bralno društvo „Edinost" v prostorih Rojanske čitalnice svoj 4. občni zbor. Dnevni red : I. Poročilo o sprejemu društvene deputacije od Njih Veličanstva, in odborovo sporočilo o svoji zadevi. II. Prošnja do slav-nega mestnega svetovalstva za pomnoženje razredov narodnih šoi v okolici. III. Predlog o zadevah občinskih del in domačih delavcev. IV. Posamezni predlogi in nasveti č. gg. udov. Po zboru: Razlaganje v ustavnih in političnih rečéh. — K obilni udeležbi vabi vse častite ude vljudno	odbor.
Iz Crnonilja. — Kakor SO „Novice" unidan pove-
dale, so živinski sejmi v Crnomaljskera okraji zopet dovoljeni. Pa kdor kako živinČe přižene , mora seboj prinesti potrdilo županovo, da je zdravo. Pre-povedano pa je iz H rvaš k ega prignati goveda ali pa drobnico.
Iz spođnje Kanomlje 22. aprila. — V 11. listu le-
tošnjih „Novic" smo brali, da , „kakor se zdaj kaže, vendar starodavne pritožbe Idrijčanov zarad strupenega sopara, ki se od živega srebra vlega po okolici, ne bodo brez vspeha" itd.
Vest me žene, da proti koncu svojega županstva svoje veselje razodenem o tem, da je božja previdnost pravične gospode k nam v Idrijo poslala , ki se niso, kakor poprej, od tukajšnjih kolovodjev premotiti dali, ampak resnično našo škodo pripoznali. Pred vsem moram reči : hvala Bogu, da je tako pravični gospod, kakor je vitez Wolfskron, bivši c. kr. rude poskušnik v Idriji, semkaj přišel, ki je tudi s svojim lepim kr-šanskim življenjem vsem lep izgled bil, ker je raji v cerkev šel, kakor pa v oštariji sedel. On je prvi od našega zemljišča pri vodi Idrijci kosce za preskušnjo (probe) jemal, po pravici popisal in naprej naznanil.
145
Prišli pa so v komisijo v Idrijo dne 4. septembra 1873. 1. sopet pravični gospodje, ki so naša zemljišča v preiskavo v 53 krajih vzeli, to je, oni so nekoliko naše zemlje v steklenice vzeli, zamašili, napisali, od kodi da je vzeta, in seboj nesli, da so doma kemično skušnjo naredili. Dokončano je bilo to 30. marca 1874. leta in spoznano, da spusti živega srebra vsakih 24 ur 3 17/io funtov; pošteno so pa v svojem poročilu rekli, da niso ob pravem času prob jemali, ker peči so cel mesec poprej že stale ter je oni čas tudi močno deže-valo; da bi bili konec julija preiskave delali, dobili bi strupene padavine še več. Idrijski gospodje so se tem komisarjem zeló dobrikali, zvečer pred veliko oštarijo jim po rudarskih muzikantih godbo napravili itd. Al pravica ostane pravica, in le pri živinoreji niso po vse pravega zadeli, rekši, da hiranja in pogina živine je tudi zanikernost kmeta kriva. Naš gospod poštar Janez Leskovic se res ponaša, da ima tako lepo živino v svoji stali, kakur da bi v kaki kmečki hiši bila; al njegovi ravno tako sopúh sreberni škoduje kakor drugim, vsaj
v 7 letih mu je poginilo 12 telet in ena krava. Od 1. 1868 do septembra 1873 je poginilo 51 posestnikom : 3
konj, 2 vola, 9 krav, 3 junice, 157 telet, 65 kóz, 177
ovac. Sedaj ovac prav nič rediti ne morejo. Skoda
tega časa znaša okoli 5784 gold. V letu 1874 je poginilo kmetom 1 konj, 1 vol, 1 krava in 24 telet; drobnice celó nič več ne morejo rediti. *)
Ukazano je bilo gosp. komisarjem tudi na prašanje odgovoriti: kako bi se dalo napraviti, da bi se škodljiv včin žgalnega živega srebra odpravil ali vsaj na malo zmanjšal? Qosp. komisarja sta svetovala, naj bi vlada grunte od Idrije do spod nje Idrije za vodo Idrijco kupila in potem jih drugim prodala, s tem pogojem , da bi ne smeli za škodo nikoli vec kaj prašati, ali pa naj bi jih z lesovim semenom zasejali, da bi sčasoma gozd
izrastel. — To bilo bi za bližnje dobro ; kako pa za daljne po Masorih in Tominskim? — Jaz sem pre-vdarjal, kako da bi se živo srebro moglo od dima spraviti in mislim , da bi se dalo to doseči, toda v enem letu ne, ampak v kakih 5 ali še več letih. Naj razode-nem svoje misli.	(Kon. prih)
Iz Toplic pri Novem meslu 20. aprila. (Poslano.)
Oastitemu občinstvu naznanjam, da sem s početkom te-kocega letajzopet prevzel tukajšnje knez Auerspergove toplice. Že nekoliko let bile so naše toplice prav prav slabo obiskovane, akoravno jim vsi zvedeni in skušeni zdravniki enoglasno priznavajo posebno zdra-vilno moč, — zlasti zoper trganje, putiko in druge hro-mote. Veliko gostov odvrne našim toplicam dolgočasna in silno težavna vožnja v naše kraje; žalibog, da je doslej vse naše moledov&nje za Dolenjsko železnico brez zaželenega vspeha. Slišale so se pa tudi večkrat opra-vičene pritožbe o pomanjkljivi postrežbi pod poprejšnjim ravnateljstvom. To nepristojnost prizadeval si bom po vsi svoji moči odstraniti. Da se vožnja saj nekoliko zlajša, sem v dogovoru s c. kr. poštarjem Krškim, da se napravi za Toplice poseben voz, kojega se bodo za-mogli vselej gostje poslužiti ; in moja najiskreneja skrb mi bode, jih v vsem popolnoma zadovoliti. Pota in steže bodo vse popravljene in prenovljene, in v parku name-ravam napraviti prijazno švicarsko hišico, kjer se bodo dobivala dobra pijaca in mrzla jedila. Sploh se bode po moči preskrbelo gostom za poštene zabave in pri-
■	Ml.— ■ ■ — m	I	ami M m^m ■ m ^^^	, m
*) Zvedili smo, da gosp. profesor dr. Jan Bleiweis je okoli leta 1845 —1847 od c. k. vlade pozvan bil izreci svoje mnenje o škodljivosti padavine živega srebra okolice Idrijske in da on je to škodljivost tako temeljito dokazal, da živina ondi hira in boleha, pogostoma zavrže itd., da morale slep biti, kdor kaj tacega ne vidi!
merno razvedrenje. Gena stanovališč se bo precej zni-žala, zlasti pri onih, ki bodo dalje časa pri meni ostali. Ker mi bo pa še le potem mogoče te gotovo potrebne in času primerne namere po vsem tudi spolniti, ako me častito občinstvo z obilnim obiskovovanjem zdatno pod-pira, zato se mu živo priporočam za obilo obiskovanje.
Avg. Kulavec,
praktični zdravnik in podvzetnik.
Iz Slare Loke. (Kat oliško - politično društvo) se je
tukaj osnovalo in 18. aprila svoje delovanje pričelo z volitvijo društvenega odbora. Po vsem soditi, smemo se nadejati prav rodovitnega vspeha.
Iz Dobrove 24. aprila. — Ce nobeden gospodo v, ki
so bili pri nas, ko smo 11. dne t. m. čitalnico od-prli, noče v „Novicah" nič ziniti o tej slovesnosti, naj povem jaz, da se nam je ni treba sramovati, to je, o njej — molčati! Citainice prvomestnik g. Dol inar je stvar prav dobro vodil, Dobrovčanov bilo je obilo zbranih, g. dr. Jan. Bleiweis je bil pismeno pričujoč, gospodje dr. Poklukar, prof. Marn , monsig. Jeran pa osebno. Tako je okolica Ljubljanska zdaj^s trem, čitalnicami na kmetih ovençana : s čitalnico St. Vidsko, Bizoviško in Dobrovsko. Živile vse tri, kajti načelo vsem je : ,,vera, dom, cesar" !
iz Bizarika pocl Ljubljano. (Očitno zahvalo) slavni
kmetijski družbi izrekuje ponizno podpisani za pode-ljeno čebelarsko podporo s 20 gold, in že lani mu po-darjena 2 Porentova panjova. Vse to bom rabil za napredek v čebeloreji.	Janez Babnik.
Iz Ljubljane. — Odseki deželnega zbora, čeravno
marljivo delajo, še vendar niso mogli toliko izdelati, da bi se ne morale javne seje zborove večkrat pretrgati. Med predlogami, ki so dozdaj došle odsekom, stoji gotovo v prvi vrsti nasvèt za spremembo občinske postave, zoper katero se po deželi neprenehoma gla-sijo pritožbe s tem, da se županijam naklada jo opravila, ki ne spadajo v njih področje; tudi nasvèt, da po večletnih obravnavah vendar dežela dobi šolo kmetij-sko, bode gotovo zadovolil željam naših deželanov, ki čutijo potrebo poduka v kmetijstvu.
—	(V mestni zbor 22. t. m.) so prvikrat prišli no-voizvoljeni gospodje dr. K. Bleiweis, Goršič, Pe-tričič in Potočnik; 5 let menda ni bilo nobenega narodnega odbornika v zbornici mestni. Iz obšir-nega poročila, ki ga je přinesla „Laibacherica", je med drugim razvidno, da je nemška večina vendar tako mi-lostljiva bila, da je vsacega narodnega „novinca" vvr-stila v en odsek; al debelo smo gledali videti stavbe-nega svetovalca g. Potočnika v policijskem odseku namesti v stavbenem, za katero vvrstitev ima vendar „vestes nuptiales" bolj nego vsak drug neizvzemši g. Zieglerja, ki je ravno v današnjem poročilu o Tr-novsketn mostiču pokazal, da ni kaj poseben ,,fach-mann" , ker vsi njegovi predlogi so pod kiop padli z naukazom, da se stan tega mostů „einer neuerlichen eingehenden fachmànnischen Untersuchung unter-ziehe." Ko v n ekteri h odsekih vidimo gosp. Ter pi na figurirati, se ne čudimo zdaj več, da so ga njegovi „gemeinderafchlichen" prijatelji v imeniku volivcev avan-zirali celó v prvi razred. Mož ta utegne iz odseka finančnega, stavbenega itd. še kedaj postati minister financ ali pa kupčijstva.
—	(Lastniki mestne Trnovske kosarne) so v nedeljo
imeli letni zbor, kateremu je bil sklep računa od leta 1874 predložen; pobotali so se dohodki in stroški tako, da je konec leta v blagajnici ostalo 92 gold. 89 kr. ; premoženje znaša 1023 gld. 86 kr. Ljubljanskih hišnih
posestnikov, ki so lastniki te kosarne, je nekaj čez 200.
—	(Semena svilnih ČrviČev) ima kmetijska družba še veliko; seme je od popolnoma zdravih črvičev in
146
tudi dober kup. Sezite tedaj svilorejci po njem
spomlad je tukaj !
9
kajti
in nemcurstva, ker to in uno hudo
(Slovensko glediŠČe.) Videli smo dve predstavi na korist igralcev dramatičnega društva, ki ste bili lepi zabavi za občinstvo , beneficijantoma pa manj ugodni. Gospodična Ledarjeva z „Nasledki skrivnostne pri-
_ _ _ //	•	1 * 1	Ï 1 V"	•	*	. V	•	1	I
O A Ai * * \n i tn o rv rv I i I	i n A	r^ « /w tin	rt	-i # \ ♦	va /\ « m	U w ^ I ^
njega liberaluštva
žali čutstvo naroda našega. „Der dumme Kraner"
kje se bolje blago
Dl
ne
tako
neumen, da ne bi vedel
dobi! vencu
„Slovenec",
a
Tiskovna pravda, katero je poštno vodstvo, vrlo napreduje
sege
vredno predstavljala, ker sta imela gospodična Pod-
Vsi
krajškova in gosp. Schmidt glavni nalogi.
drugi
ki se pa prav nie te pravde ne boji
naklonilo „Slo
piše današnji
ker
---------J	— — //----------- ------------ £------j j * vv »	y	^^ " '	tv	UU	J 1 )
ni napolnila hiše, a igra se je točno in hvale mu bo lahko dokazati pred porotniki, kar je trdil.
so ju izdatno podpírali.
Tudi „Tagblatt"
sorodniki umrlega
bo imel tiskovni pravdi.
Tožijo
je",
dr. Coste zarad nekega obreko-nedeljo je gospod vanja in isto tako gosp. Kreč. Temu listu bo pred po-
> kar je
Šušteršic spravil na oder žalostno igro „Zblaznela rotniki trdo šlo, ker mu ne bo moč dokazati
Gluh
ki se pa vendar veselo končá, in pa živahno burko trdil v svoji zagrizenosti.
u —~ biti" — — — —: ----— : —
mora
V prvi sta zopet gori omenjena igralca navduševala občinstvo, gosp. Šušteršič kot benefici-jant je bil pri nastopu s ploškom sprejet in je dobro
Novicar iz domaćih in ptujih
dežel.
igral,
Prvi,
špica Piskarjeva v drugi igri
vrlo tudi gosp. No Ili in gospica Ledarjeva v gosp. Kajzelj, Šušte ršič, Jeločnikin go-
Kar
pa pri
teh
dalj
Iz
in
skozi
C e s a r j
pot
tudi
vrsta slovesno3ti. Povsod isti
dveh predstavah ni bilo, gotovo bo v nedeljo 2. maja, ima popolnoma slovansk
slovesni sprejem , povsod ista navdušenost. In vse to
namreč gledišče po Ino, da se bo trio, kajti benelicijant bo pridni, vneti vérnik slovenske Talije, močen steber našega gledišča, gosp. F. Schmidt, in igra
biva
na čaj
je izvolil
?
„Francozi v Kam ni ku",
;
ki
krajih
v nji narod slovanski, da
y
Dalmacija kaže, da
se po nekaterih
d
italianissimi" in lahoni prizadevajo dati posebno
si jo
ljudska igra iz
mestom laško podobo
zgodovine Kranjske; spisal jo je g. J. Aléšovec. Ta
dré tako, da „evviva
a
igra, katero slišimo zeló hvaliti, se bo igrala prvikrat
Zdaj
vremenu
in gotovo bo vsacega mikala. Prav tako! Domaće prav čarobna, zlasti
igre na našem odru
dišče
y
to bode zmirom polnilo gle- so pred cesarjem
;
ker narod naš za tuje izdelke ne mara, zlasti, če
v
kolo
slovanski značaj povsod pro kar utonijo v gromečih „živijo"
slabém
e ti java
fantje
kamor
césar v Vrgor
Tudi tu je bil sprejem velikansk
pri
v
t
a
razvaline. De voj k
in
plesali
Hrvaško brodovje k slovesnemu sprejemu
Posebno se pripravlj
so tako slabi, kakor smo žalibog! že nekatere v slo- prišla 11. maja tudi Hrvaški ban M
Reko bosta
Za-
in
venski obleki na odru videli.
grebški nadškcf M i h aj 1 o v i č poklonit se cesarju. Kakor
(.Benejica.) Zeló porabljiva igralka in dobra se zdaj za gotovo sliši, misli césar še dva dni dalj
pevka gospodična Namrétova bo jutri 29. t. m. spra- tovati po Dalmac'ji. Vtisk tega potovanj
na
vila v svojo korist na oder tri mične
burko v 1 dej an ji
jgre: „Beneíica",
;
potem
„Pes in mačka",
čanstvo bo gotovo za nas Slovane
goden, zato
s po
Veli
upamo,
burko in opereto; „Vino, ženske, petje". Omenjena gospodična si je v svojih nalogah mnogo prîzadevala vstreči
jako dobro da bo potem , ko se vrne na Dunaj, marsikaj drug
in
boh
za nas.
obcinstvu, zlasti s petjem
y
zato
želimo polno hišo.
majem preteče Banhanso
odpust; a
prosil
(Pobirki iz casnikov.) „Tagblatt" je v svojem 92. listu prinesel od delavcev zvonarja g. Samasse neko .
je, da se mu za 4 tedne podaljša. Najbrže bo dobil od
pust
za
poslano
Galicij
elej
y
njegove liberalne prijatelje
ki je osupnilo in z nevoljo navdalo Galicijo odpotoval 4. avgusta
Za gotovo se poroča, da bo césar v
y
ces
y
da njih iskreni to-
Ćesko
varš tako očitno pred svetom izpoveduje svoje pregre- sta tudi dva novo
načelu Staročeh
Prag
ške, v narodni stranki
pa
je izbudilo začudenje, da so
y
Ustavoverci se radujejo, da Mladočeha — nasproti
delavci njegovi modrejši memomojstra, ki je vendar
zato
topila v deželni zbor Praški je zbora predsednik srčno pozdravil. Devet
z Alpenkonigovim „Habakukom" se večkrat ponasal, Mladočehov, odcepljenih od velike većine starih
da
je
bil „leto
in dan v Parizu".
onem
??
poslaném
y
a
tožijo namreč delavci Samassovi, da zvonarija njegova nima več delà in da žuga njim in družinám njihovim
, tedaj
sedi v dežeinem zboru; ustavoverci se jim bodo dobri kali
in
lep
o tem
revščina
ako bi zato primoran bil jim službo nameravajo predlog
besede dajali, a druzega ne bodo nič do
le en sam glas. Govori se celó, da zato
svoj
v obliki peticij
v
odpovedati ; zato ga za božjo voljo prosijo, naj opusti prinašati. To vendar je skoro neverjetno
pri mladih je vse mogoče!
To
Je
form
vse to, s čemur se je deželanom zameril. bistvo onega „poslanega", o katerem nekateri hočejo vedeti, da je od mlađega gosp. Samasse samega na- Madj
pise
zbor
Re-
yy
Ogerska
Tu se pričkaj
za
dno gledišc
peljano zato, da bi s tem dokumentom mogel opravičiti
Nemci
y
se in
pri
ahtevaj
tem obnašaj o kakor drugod v Avstriji
y
da
itd., v katerih
izstop iz onih nemčurskih družeb zdaj zvonec nosil. Al bodi to tako ali drugače

do-
poro takemu gledi
y
to je
gotovo, da njegovo kèsanje je prepozno; Hilzerjevi
iz izvrstnega materijala narejeni zvonovi že po mnogih naših cerkvah pojó tako lepo in so tudi cenejši, da jim bode Samassova zvonarija težko kedaj vec konkurencijo
pridno
pred uje. T
lada dajala izdatno pod-Zatiranje druzih narodnosti
pustil znanstveni zavod
Slovakov ,,Matico slovensko" v St. Martinu. To dejanje
se samo
sodi
Listnica vrednistva. Gosp. A. Fr. v P.: Přejeli; drugi pot
Naj bi
se bil mladi gosp. Samassa držal tako
delala.
temeljito in marljivo svoje obrtnije kakor njegov spo-štovani mirni oče, ki je celó v sosedne dežele délai zvonové, ne bi bila od leta do leta pešala prejšnje čase hvaljena firma, dokler ga niso novejši čas skoro vse cerkve zapustile. Mladi gospod moral bi bil vrh tega pa vedeti tudi še to, da, kdor od cerkev slovenskega naroda živi, nikakor ne sme hoditi poti d a n a š-
priđe gotovo natisnemo.
SI. okrajnemu glavarstvu v Postojni: Drugi pot
Žitna cena
Ljublj
24. aprila 1875
Vagáu v novem denarji: pšenice domaće 5 fl. 10
5 a. 47
v •
3 fl. 10
sorSice
4 fl
10
banaâha
rži 3 fl. 60.
10
ječmena 3 fl
prosa 3 fl
ajde 2 fl. 70 ovsa 2 fl
Krompir 2 fl. 10
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba : Jožef BlazuiËovih dedicev v Ljublj