7. številka. Izdanje za apedo 16. januvavlja 1895. (v Trstu, v torek zvečer dne 15. januvarja 1895.) T' T _ " 1 eeaj „EOINOIT" uhaja p« trikrat na teden ▼ Inatili it-danjih ob torkih, ćatrtklh ia »OteOlah« /jutranje izdanja ii-iiaja ob ti. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno iidanje atan* : aa Jadan dmm . f. —.no, iktad Av»trij» f. I.4U »■ tri maaea, , , 3.90 . , . 4 ■a pol leta . . . 6.— . . , *__ ea vea lato ... 10,— . , . ift._ Na naračke krti priložen« aaročnia« »• ne j«wlj« Mir. I'oaamićn« itevilke »e dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Ivatu po a ntv., iaven Trii* po M uri. Sobotno večerno Ladanja v lr*tu « ni., iaven Trata S ni. Oli EDINOST lilo slovenskega političnega druitva za Ppimoi O^taii »e račun« po tarifu v petitu; iiaalov t MlMH črkami i||M pro«tor, kolikor ohaega ■ nvadnih »r*tic Ponlana o«mrtn oa in jtvnazahvale, da-mači o(jla«i itd. no računajo po^ ogoSkl V«i d<>pi»i naj se pošiljajo uradni»tvu : nllca fnncrm.k At. 13. Vi>a* pi«-coU kit. .t, U naddt. Odprt* r»klarnai'ij» •o pro« te poAtnino. „r MlUHNjl MM/«. Z novim letom poslali smo naš list na ogled več osebam, katere so nam bile priporočane od naših gg. naročnikov. V nadi, da večina pivih pristopi krogu naročnikov naiega lista, ki je najcenejši 6krat na teden izhajajoči slovenski list in ki se točno bavi z ■arednimi, narodno-gospodarskimi in političnimi vprašanji, prinašajoč v podlistku lepe izvirne in prevedene povesti, prosimo one, ki nečejo vspiejeti našega lista, naj blagovoli na ogled poslane številke takoj vrniti, da se bodemo znali ravnati gledi daljnjega pošiljanja. One častite osebe pa, ki se hočejo naročiti na nas list, prosimo, da prej leo mogoče poš^tgo na upravništvo saj četrtletno aH mesečno naročnino. Cene razvidne so na eelu lista. Uredniitvo. Upravništvo. Istrski deželni zbor zaključe«! Minole sobote so naši hrvatsko-slovenski poslanci nenadoma ostavili Poreč, pustivši na strani vse formalnosti in razne ozira: obvestili niso o tem svojem koraku ni predsed-ništva deželnega zbora ni slavnih c. k. oblasti. In kakor čujemo, so bili sklenili, da s« nikakor nt »deleže več razprav v tem zasedanju. Slovenska javnost gotovo želi izvedeti vzrok temu ukrepu nalili poslancev. Rude-čica sraiua nam sili v lice in čut globoke in bridke boli uam prstena vse naše bitstvo, ko se pripravljamo, da odgovorimo naši javnosti na važno iu opravičeno vprašanje: zakaj so ostavili naši poslanci Poreč? Zakaj so naši poslanci ostavili bojišče, na katerem sveto pravo bije ljuti boj proti peklenski krivici? Zakaj so Me umaknili, oni, ki niso bili nikdar ▼ajeni umikati se, zakaj so zbežali toli hrabri bojevniki, kateri dosedaj uiso imeli pojma strahu in;bojszni ▼ svojem slovarji ? Kje in kakšen js torej vzrok bćgu hrvatskih in slovenskih poslancev iz Poreča ? O di, imeli so za to tehten vzrok, a zajedno tudi žalosten in za moderno človeštvo družbo sramotilen vsrok. Prsti s« nam krčijo in svata jeza in bridka bol nam razjedata srce, ko moramo povedati, da v mestu, koje bi rado igralo ulogo glavnega inesta pokrajine istrske, kjer bivajo sani pristni sinovi staroslavne Avite eolture, kjer živi razmerno veliko »inteligencija«, kjer zborige pokrajinski parlament, kjer ima svoj ssdež vrlina avtonomna oblast v deželi, kjer bi torej človek mislil, na kratko bodi povedano, da spoštujejo bolj nego kje drugje v pokrajini povsod drugod in po vsem civilizovaneni svetu običajne in veljavne oblike za medsebojno občevanje, ter zakone uljudnosti in spoštovanja: da torej v tem mestu niso bile vač varna osebe naših poslancev, izvoljenih legalno od večine prebivalstva v deželi. PODLISTEK. Bdrdyjeva obitelj. Prigoriba iz leta 1848—49. Potlovanil Iv. Kurat. Zopet je jesen orujavela listje po drevesih. Zdelo se je, kakor bi bilo polito a krvjo. Mučno jaha mladenič po strniej gor-skej stezi. Visoke, izbočene skalnate stene branijo mu pogled v visoko modro nebo. Z visočine v globino žubori gorki potok. Ko je mladenič jahal po ozkem mostiču čez ta potok, zaškripala je stara brv tako skrivnostno, kakor bi ga liutela opominjati rekoč: Vrni se in beži; beži, kamor le moreš in doklsr je čas . . . Daleč tam v divjem zarastenem gozdu To dejstvo je pač žalostna a vendar pristna ilustracija istrskih razmer — od daleč vidni pojav je to besnelosti razvivšega se narodnega fanatizma in politiške nestrpnosti, kakoršne ne najdemo — dasi tudi drugod vihrajo politiške in niirodne borbe — morda nikjsr drugje v širni naši državi. Nikari misliti, da pretirujemo! Naši poslanci v deželnem zboru istrskem so pač dognali dokaz, da niso le hrabri bojevniki v parlamentariški borbi, ampak da so tudi o s • b n o toli pogumni, da se ne umaknejo tako hitro pred „argumenti z ulice*, da torej niti ne moremo misliti na možnost, da bi bili pod prazno pretvezo ostavili mesto, ampak da jih je primorala v to le resna in taktična nevarnost. Kako razdivjana je večina deželnega zbora, o tein se se lahko prepričali naši čestiti čitatelji iz poročila o prvi seji, priobčenega v današnjem zjutra-njein izdanju. Da pri takih odnošajih in toliki srditosti ni mogoče stvarno in vspešno razpravljenje, je pač jasno kot beli dan. Kajti že v prvi seji so hrumeli poslanci in priredilo je velike škandale slavno občinstvo na galeriji, ko se vendar od naših poslancev nikdo niti oglasil ni. Kaj in kako bi bilo še le — tako moramo vprašati po vsej pravici — ako bi se bil oglasil kdo izmed naših ? t Gotovo je, da bi se bil vsul nad-enj pravi vihar osebnega zasratnovanja. V prvi seji so demonstrovali le proti slavni vladi in kolik je bil vrišč ! Kako bi bilo še le, kadar bi prišli na vrsto naši poslanci! Tu ne treba zgubljati besedi, saj si lahko vsakdo v duhu nariše, kak6 bi bilo prišlo. A vse to bi bili potrpeli uaši poslanci v svoji veliki ljubezni do poStene naše stvari: pretrpeli bi bili radi vsa osebna žaljenja v boju za mili svoj in trpinčeni narod. Ali srditosti v zbornici in argumentom razjarjene galerije pridružili so se argumenti z ulice: strast, jeza in besnost prenesle so se iz zbornice na ulico iu v — gostilno. Kamor-koli so se obrnili naši poslanci, povsodi jim je režala nasproti besnost razjarjenih duhov. Mirno so sedeli zvečer naši poslanci, zaprti v mali sobici gostilne ,Alla cittA. di Trieete" — nikomur pred očmi, nikomur v nadlego. Tiha je bila ta družba — žalostna in potrta, zapuščena od vseh, kakor da je okužena. Ali še v tej samoti in v tej osamljenosti ni bila varna pred pojavi sovraštva; niti tu jim nalnijskana svojat ni privoščila miru: bati se je bilo vsaki trenotek --najhujšega! Položenje je bilo tako kritično, da ni bilo kar naenkrat nikjer videti ni gostilničarja, ni gostilničarke, ni natakarja — poskrili so se: ali iz strahu, ali iz drugih namenov, tega seveda ne moremo vedeti. Ponavljamo še enkrat, da smo dobili to poročilo od kompetenrne strani, od mož, katerim gre absolutno popolna vera, da torej to niso nikaka pretiravanja, izvirajoča morda iz po strasti razburjene domišljije, ampak vse to jo le gola — resnica, to so leži skrita mala vasica. Težko je potniku najti pet do nje, ker je zakrita s prastarim gostim drevjem. Visoko nad vasjo, na vzvišenej strmej skali stoji star grad, k kateremu vodi ozka, skrita steza. A našemu mlademu juaakn je bila ta steza gotovo znana, ker napotil se je po njej brez pomisleka. Na mestu, kjer se loči steza od glavne poti, postavljeno je bilo neko sveto znamenje, ob katerem je klečal star, junaški Vlah. Koso in kapo položil je tik sebe na tla. Zagledavši pa bližajočega mladeniča, plane kvišku, zgrabi koso in mu zaskoči pot. Kmerik mi hladnokrvno pokaže paszuro. Vlah si jo pazno oglsda, obrne jo par-krat v roki, potem jo vrne mladeniču; položi koso in kapo zraven sebe iu zopet poklekne. dejstva, katere je lahko s prisego potrditi pred sodišči. Kdo ue bi — vprašamo Vas — iz srca pritrdil našim zastopnikora-mučenikom, ako so v teh kritičnih trenotkih priši do uverjenja, da zanje ni obstanka v Poreču, in sicer za to ne, ker je pri takih razmerah nemogoče vsakoršno parlamentarno delovanje in ker se je slovausklm poslancem bati v zbornici naj-gršega zasramovanja, zunaj zbornice pa — česa hujšega! In tako so odšli, a ob njih odhodu bila jim je živo v spominu interpelacija, predložena v poslanski zbornici dne 14. decembra 1894 m. I., kajti sijajnejšega utemeljenja pač niso mogli želeti tej interpelaciji, nego so bili ti dogodki ob otvoritvi deželnega zbora istrskega. Sedaj pa je na vladi, da premišlja, ali bi ne bila storila bolje, da je primerno uvažila ono interpelacijo, ki je zahtevala naj-naravnejšo stvar na svetu: svobodo in varnost slovanskim poslancem v Trstu in v Poreču pri izvrševanju svojih mandatov, poverjenih istim po 1 j u d s t v u?! Sedaj, pravimo, ko je prišla v mučno položenje, daje morala zaključiti deželni zbor istrski radi demonstracij, d o g o d i v-ših se še po z nje, ko niso več naši poslanci „izzivljali" se svojo navzočnostjo, slavne deželnozborske večine in pa slavne publike na galeriji. V prvi seji so srdito odklanjali vsakor-šnji pozdrav od strani slavue vlade, v naslednjih dveh sejali so nadaljevali demonstracijo proti isti slavni vladi. V včerajšnji seji pa je prikipelo do vrhunca: vsi govorniki so strastno napadali vlado in slednjič so se porogljivo smejali vladnemu zastopniku v obraz ter kričali: Fuorl!, galerija pa je ploskala kakor zdivjana. V o č i g 1 e d tolikemu žaljenju je slednjič vladni zastopnik v imenu cesarjevem proglasil d e-želni zbor zaključeni m. V uvodnem članku zjutrajnega izdanja od minole sobote smo vskliknili: Kaj poreče vlada na demonstracijo, prirejeno proti njej sami ob otvoritveni seji deželnega zbora istrskega? Na prvo žaljenje morda ne bi bila niti reagovala, ali na sledivsa žaljenja ni mogla molčati: storila je, kar je storiti morala — odgovorila je z zaključenjem, žal le, da prepozno Toda vprašanje : „Kaj sedaj še ni rešeno s tem, ampak postalo je še le prav akutno? S tem vprašanjem se mora baviti vlada vso zaresnostjo in rešiti je mora enkrat temeljito, ker tako zahteva nje lastni ugled, in ker jej je dolžnost varovati dtfavno avtoriteto nasproti poznani uporni kliki. Z vprašanjem .Kaj sedaj P-' se hočemo baviti tudi mi v jedni prihodnjih številk. Za danes konstatujemo le, da se je moral zaključiti deželni zbor istrski v s 1 e d gnusnih prizorov, katerih o s t j e bila naperjena proti slavni Prišlec se ustavi pred dvorom in potrka na velika železna vrata, Prikaže se uski Vlah in reče, da je samo Dekurijeva žena doma. — Dekurijeva žena? praia mladi mož ves zavzet. — Da, ona bleda ženska podoba, kojo je dobil se srečkanjem. In ta je njegova žena ? — On sam nam je rekel tako. Pri tem pa je slovesno prisegel, da pošlju vsacega, kdor st predrzne le pogledati jo, v raj k svetemu Nikolaju! — Ne bi se li moglo videti to žensko? — Svetujem ti, da se ne ozreš va-njo; ako to dozna Dekurio, razkolje ti glavo ! f'e jo pa po vsakej ceni Želiš videti, stopi pred ono-|p fiknn. na kat^r^m ona navadno sloni vlad i, koja vlada ni zamudila nikdar nobene p r i 1 i k e, da u e bi pokazala svoje dobrohotnosti do italijanskega življa Konstatujemo, da se v deželnem zboru istrskem p r o t e s t o v a l i proti pozdravu vlade, da so z a-s iu e h o v a 1 i vladnega zja s t o p ti i k a — to konstatuje tudi „Triester Tagblatt" ter da so slednjič istemu zastopniku kl i c a I i: Ven ! In vse to so storili eni ljubčeki, katerih zahteve so po meuenju njeg. eksceleiu-.e barona Chluraetzkega, predsednika poslanke zbornice, „r e c h t u u d b i 1 I i g" in katerih ne more zadosti prebvaliti njegova ek*culenca gos p. K r a n Corouini. Kaj si pač mislita ti dve eks-celeni:i ob nenadejanein z a k 1 j u <* n j u deželnega zbora istrskega! Politiške vesti. Deželni zbori. O zaključenju deželnega zbora istrskega govorimo na uvodnem mestu. Tu nam je le naglašati, da se je italijanska večina rogala vladnemu zastopniku, ko soje proti vil predlogu, da se hrvatski in slovenski jezik izključita iz razprav deželnega zbora, ko se je proti vil predlogu poslanca Bubbe i adi dvojezičnih napisov, ko se je protivil protestu posl. Nicolo Venierja radi dvojezičnega napisa v Piranu in slednjič, ko se je vladni zastopnik protivil predlogu posl. Glezerja, da se uničijo liste porotnikov za 1. lH9,ri. Ko je govoril vladni zastopnik proti predlogu radi dvojezičnih napisov, kričali so poslanci iz večino : No, No! Non e vero ! Protestiamo! Fuori! Pri vsprejetju vseh teh predlogov je galerija tulila kakor zbesnela in ni bilo ploskanju ne konca ue kraja, poslanci pa so se porogljivo smejali v lice vladnemu zastopniku. Toda s tem še ni bil konec demonstraciji, kajti ista so je nadaljevala zvečer po mestu. Mesto j« bilo razsvit-Ijeno, godba je svirala po ulicah, spremljana po veliki množici ljudij, ki ho kričali živio italijanski Istri iu italijanskim poslancem — upornikom. Kriza nit Ogernkeni je torej rešena, imena novih ministrov smo prijavili v današnjem /.jutranjem izdanju. Novi ministri polože jutri prisego. Ministerstvo se predstavi zbornicama prihodnjo soboto. Tudi lin Francoskem je nastala mi-nisterska kriza. Ministerstvo se jo izpod-taknilo ob vprašanju jamstva obresti pri južnih železnicah. Ker je namreč zbornica v svoji seji z dno 14. t. in. zavrgla prednost dnevnega reda, kakor ga je vsprejela vlada, podali so se ministri k predsedniku republike, da mu podajo svojo ostavko. Predsednik je vsprejal ostavko. Različne vesti. Nj. Veličanstvo cesarica odpotovala je dne M. t. m. iz Algira v Marziljo. Govori in naglej se je do sitega. Preden pa to storiš, počakaj, ds jaz odidem, kajti skrbeti moram pred vsem za svojo drago kožo. Mladenič stopi ns označeno mesto in pogleda »kitzi okno. Na n«k«j iz brezovih vej spletenej stolici sedi lepa sirota, tiho beroč iz molitvenika. Bila je tako Ispa, tako bisda! — Jolanka! zašepeče mladenič strastno. Prestrašeno plane deklica kriški, za- čuvši znani glas. Ozre se in — prod seboj zagleda iako težko pričakovanega Z radostnim vzklikom priskoči k oknu. — Pridi notri! Vrata ti lahko odprem, ker zaprta so samo od znotraj — mrmra zavzeta srčnega veselja, mej tem, ko jfj mladenič strastno poljublja rok ). Vrata se odpro in Kmerik vstopi. (Dalje prih.) M, da potuje t Mentono v ta namen, da obtiče kraljico Neapeljsko, potem pa ik m vrne v Alsfir BsUup Stro»sm;:yer .Glasbeni Matici". Vladika Stros$may«r podaril je ,;ia-sl>pni Milici* v Ljubljani svoto 10» gld Jo bitke lijene loterije. Deželni zbor trlaiki Sinoč bila je ilrugu hejn. DažHni glavar je priobčil zboru, d.i so mu poslanci Oorinp, Dolletiz, Naborgoj in Vatovec javiti pismeno, da pri sedanjem zasedanju deželnega zbora ne bodo sodelovali, ni pa prečita! dotične izjave menda zaradi tega ne, ker gospfidi ne bi bilo milo slišati — resnice. — Porodilo o seji morali imo odložiti na ptiliodujo številko, ker nam danes nedostaje prostora. Koncert Slavjanokiga Sinoč uporabilo je slovansko občinstvo z mesta in okolice v prilično lepem številu ugodno priliko, da pohiti po*lnšat pevski zbor, kateremu ni jed-nakega na vsem .svetu. Pritličje in pa lože bilo so sicer le srednje obiskane, toda galerija bila je nagromadena. Sodimo, daje bilo v gledalilču okolu 1800 oseb. Z Veseljem beležimo dejstvo, da je bilo to občinstvo izključno slovansko, a to nam je vsak ukor dobro znamenje, kajti vsi ti tržrtški Slovani so jxvestno zavedni Slovani. Si-nučni koncert Slavjauskega bil je torej pravi slovansk koncert ne le po programu, ampak tudi z ozirom na poslušale«. Drzno bi bito, ako bi kdo botel kritikovati posamično točke, kajti petje tega zbora je vzvišeno nad vsako kritiko. Hvaležno občinstvo prirejalo je Slavjanekemu ves tečer burnih ova-cij, tako sijajnih ovacij, da je kar gromelo po gledališču. Za nocoj pa s« nadejamo mungo večje udeležbe, kajti zanimanje raste in žnjiui navdušenje za Slavjauskega divni zbor. Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda darovali so nadalje : g. C. Skuljevič 20 gld., „lUušler' 1 gld. 80 nč., darovali so: ga Tereza Urbančič 1 gld., g. Josip Bevc 1 kroue, in g. Josip Krpan 30 nvč. Za družbo sv. Cirila In Metoda in sicer v namen, da postane pevsko društvo „Ve-Usila" v Škednji pokrovitelj, nabrali so Kictnanjci in 2 Škedenjca v gostilni g. K lire ta v Kicuianjih 3 krone in 20 stotink ; k tej svoti so dodali sledeči gospodje: Jožef Kuret, podpredsednik 1 krono, I. Kuret blagajnik 1 krono, Gregor Berdon, iupan 1 kreno in Ivan Jerinčič 20 stot. Skupaj 6 kron in 40 stot. — V isti namen so še plačali globo, ker niso naredili tisoča na kitajskem biljardu, Oraž, Tambur, Pižon, Fignje in Lovro Sancin 60 stot. Skupaj 1 krono 60 stot. — V čitalnici poklonili so 10 kron, ker na Janeaove batudo ni nikdo azistiral. To nI lopo! Javili smo Že, da prirede slovesski trgovski pomočniki prihodnjo nedeljo svoj ples v telovadnici „Tržaškega Sokola". 8 tem se jO spolnila naša prisrčna želja: radujemo se, da se je vendar jel zatekati v naS domači krog ta mnogoštevilni in važni sloj tržaškega slovenstva. Tem nemilejše nas jo dirnolo, doznavše, da hočejo nekateri pomočniki iz malenkostnih in osebnih vzrokov prirediti isti dan kljubovalno veselico v dvoraai Tersicere. To ni lepo in moramo najodločneje obsoditi tako herostratifiko početje, obsoditi pa tem bolj, ker se nekateri prirediteljev te ekstra-veselice sicer radi bahajo se svojim narod« njaštvom. In ta gospoda so ili v svojem kiubovanju tako daleč, da so izdali u a svojo veselico italijanska vabila, na katerih pravijo, da je čieti dohodek namenjen ta seopo pio* — za dobre namene. No, bodi jim povedano na vsa uala, da vsako uarodno društvo bi moralo odločno odkloniti vsaki inu ponujeni dar, priiedši od veselice s takimi nameni. Zamera doli, zamera gori: gospoda naj vzamejo to blagohotno na znanje. Pritožba. Prejeli smo nastopni dopis: Dovolite mi, da »e v imenu mnogih pritožim na javnem mestu radi najnovejše prakse finančnega urada ob črti na stari cesti gk'dć uvaženja svežega prašičjega mesa. Brat mi je poslal za Božiče nekoliko prščjega svežega mesa in klobas. A glej : pri carinarskem uradu na stari cesti so pač pustili klobase v mesto, m e s a pa ne. Stvar se mi je zdela jako čudna in tudi — odkrito l»odi povedano — jezilo meje. Podal sum se »um nn staro cesto, da se pritožim in poiz-vern vzrok, zakaj se ju pridržalo tam meni ■ ■■■i^ibp meso. Vprašal som uljodoo do- I tičnega uradnika, po katerem zakonu ali kateri naredbi se zabranjuje friftnem« lncoii uhod v mtssto ? In uradnik mi je odgovoril istotako uljudno, da je slavim finančna direkcija izdala tak nkaz na prošnjo slavnega mostnega magistrata. Po dolgih prošnjah sem vendar dobil svojo meso proti temu, da srni plaeal carino, na stotine pa je bilo drugih, ki so ali ostavili meso na carinarskem uradu ali pa so »e vrnili z istim na Opčine. To postopanje se mi vidi tembolj čudno, ker so frišnemu mesu, priha jajočemu po železnici, ne zabranjuje uhod. Miha Poljšak. Izpuščeni demonstrant*. Današnji ,11 Piccolo* javlja, da so včeraj izpustili iz tukajšnjih zaporov petorico izmed onih 17 demonstrantov, katere so zaprli povodom poslednjih izgredov v Piranu. Ti ljudje (Ruz-zier, Viezzoli, Sturnoga, Petronio in CrUtiau) da so s« že vrnili v Piran, Obsojen demonstrant. Dne 24. oktobra min. leta bile so ▼ Kopru demonstracije, naperjene proti dvojezičnim napisom. Na tamošnjem glavnem trgu zbralo se je kakih 60 oseb, mod katerimi je bil 17letni posestnikov sin Jesip M ar sic h. Ta dečak obnašal se je tako, da je bilo soditi, da jo on vodja demonstrantov. Kri šal je na vse grlo: „Fora i croati; tora li volemo! Abasso le tabelle croate!* (Vun s Hrvati, vnn žnjimi ! Doli s hrvatskimi napisi!) To kričanjs ponavljali so prisotni demonstrantjo. Istega dne nekoliko ur po omenjeni dsmostraciji, srečal je lfarsich na ulici par slovanskih dijakov, mirno govorečih med seboj v svojem materinem jssiku. Obtožba veli, da je Mar-sich te dijake surovo napadel in jednoga izmed njih celo veCkrat udaril s pestjo. Mar-sicha so zaprli in včeraj moral se je radi teh dejanj zagovarjati pred tukajšnjim deželnim sodišiom. Obtoženec trdil je, da ni kriv. No, priče (trije dijaki ter orožnika Švagelj in Tomšič) ovrgle so Marsichevo tajenje, kajti ižjave teb prič bile so v popolnem soglasju toliko med seboj kolikor z obtožbo. Sodišče obsodilo ga je na mesec duij strogega za* pora; poleg tega mora plačati jednemu dijaku 5 gld. odškodnino in pa sodne stroške. Razprava proti Ivanu Jajčlftu Franu Kra-vos-u in drugom z dne 2. t. m. (Nadaljevale). Najprej nam jo izpraviti iz sobotne večerne številke pomoto gledć priče stražarja Rosman-a v smislu, da ista priča ni bila navzočn* nego, da se j« le prečital zapisnik o izpovedbah iste, storjenih tokom preiskavo. Na to prišlo je na vrsto prečitanje pravdnih spisov in sicer ovadbe policijske oblasti na državno pravdništvo, iztestje c. kr. policijskoga nadinšpektorja Gohl-a in politične informacijo. Ovadbe policijske oblasti slove v bistvu tako-le: Slavnemu c. kr. državnemu pravdništvu je gotovo znan antagonizem ki vlada tukaj med Italijani in Slovani in ki se je v zadnjem šaBU poostril na način, da [»ostaje nevaren javnomu miru iu rodu. Pravočasnemu tuuradnemu postopanju seje zahvaliti, da so Je dosedaj ubranilo veče motenje javnega miru in reda, ali na enej strani okolnost, da so bile razbite večjezične deske (table) ter zajedno oblatila dva napisa v Skednju, na na drugi strani pa da se je pomazala kljuka vrat telovadnice .Tržaškega Sokola1, da se je oblatila dvojezična deska gostilne ,all' an-tico moro" Antona Vodopivoa, Via Solitario št. 12, da se je pomazal napis „rojanskoga posojilnega in kousunmega društva" v Via Belvedere dokazujejo, ako se vzame v po-štev še precej nasilno pisanje časopisov, da se je v zadnjem času poostril ta uutagoni-zem, ki bi dovel lahko do neukrotljivih izgredov, ako »u ga ne zajezi za časa. 12. t. m. bila je razpisana tukaj seja mestnega zbora, v katerej je imel, kakor se je že dolgo prej govoril, državni iu deželni poslanec iu mestni svetovalec Ivan Nabergoj uložiti prosved (protest) proti slavnostnemu sprejemu istrskih županov, uprizorjenem 2. t. m. po tukajšnjem muuicipju. Ta proaved imelo bi podpirati ploskanje množice Slovanov. Ker se pa poslednjim ni posrečilo pribaviti si potrebno število vstopnic na galerijo, sklenili so uprizoriti na Velikem trgu prod municipalnim poslopjem protidemonstra-ciji; proti denionstraeiji, upiizorjeuej dne 2. t. m. od italijanske strani. Opari I o m je taaradno, da oe se 19.1. m. zvečer od 7. nro naprej pripravljile male skupine ki so pomnoževale z vedno novimi skupinami tuko, da je bilo nazadnje zbrnnih tam 120-1 f>0 oseb. Da se preprečijo neredi, poslal je 2e prej primerno podkrepljeni in konsegnirani mestni redarstveni inšpektorat patrole na Veliki trg, katere je potnno-ževal proti, kakor ja množica naraščala. Ko se je mestna seja sklenila malo po 9. uri ter so jeli prihajati doli mestni svetovalci in obiskovalci galerije, zgneli so se Slovani, ki so bili do tedaj razdeljeni v skupine, proti mnnicipalnemu poslopju tako, daje bil izhod skoraj zaprt. (Dalje prih.) Poti rojeni potdosetakf. Na Štajerskem krožijo razni ponarejeni bankovci po BO gld. Nedavno našli so več takih bankovcev v vstočni Štajerski, te dni pa so zaplenili ponarejen petdesetuk nekemu trgovcu, ki je vložil izdatno svoto denarja v hranilnico v Weizu. Te ponarejene bankovce je lahko spoznati po barvi, ker so nekoliko bledejši nego so pristni in potem cikajo nekoliko na rudečkasto. Nenadna smrt. Všeraj popoludne zadela je k&p na srcu 65letnega vpokojenega pilota Boštijana Benuussija, stanujočega na trgu Bar-bacan hšt. 3, baš v trenotku, ko je na obali Pegcheria govoril z magistratnim komisarjem Ambrosijem. Donussi je h krati oblodel iu padel vznak na tla ; priskočili so mimoidoči ljudje, da mu pomagajo, tudi zdravnik je prihitel brzo, toda ni mogel storiti drugega nego koustatevati, da jo Bennssi žo mrtev. Truplo odpeljali so na pokojnikovo stanovanje. Bennussi bil je udovec ter ima tri dorasle dorasle otroke. Pretep. Sinoč sprla sta se 19Ietni mor nar Ivan Dumid iu 211etni ogljnr Ivan Lu-kovič, oba iz Zadra in oba aluibujoča na Lloydovem parniku .Arciduca Massimiliano", zasidranem poleg pomola sv. Karla. Stopila sta raz parnik na pomoi in kmalu sta si bila v lasoh. Lukovič je potegnil not iz žepa, zabodel svojega nasprotnika v leva ledja in pobegnil. Razni mornarji priskočili so k ranjenemu in ga odpeljali na zdravniško postajo, kjer ga je zdravnik obvozal in ga poslat v bolnišnico. Ranilca so stražarji kmalu zatem našli in ga zaprli. Policijsku. Kmet Josip Babič iz Kopra prijavil je policijskemu ravnateljstvu, da je dal tukajšnjemu trgovcu P. F. po pomoti petdesetak namesto petak, ko je kupil pohištvo pri njem. Trgovec P. F. poživlja se na svojega pomočnika, da ta trditev ni resnična. — Včeraj zjutraj prijeli so stražarji na poštnem trgu že večkrat kaznovanega tatu, 27letnega Josipa D. iz Trsta, ko je ukradel neki gospej aovćarko z 14 gld. 20 nvč. iz žepa. Tatu so odvedli v zapor v ulici Ti gor. Najnovejie vesti. Dona) 15. Nadvojvoda Karol L n devi k se j* povrnil včeraj zvečer 11 Stuttgarta 9»mj Utfcijozna .Predse" konsta-tuj" gle.le na predlog, stavljen f deželnem zboru istrskem radi razveljavljenja porotni-škili listin za leto 189"»., da seje pravosodje na Primorskem že leta b o-rilo proti nedostatka, da porotniki ne razumejo slovanskega jezika. K>*r j<* ustnemu neposrednemu postopku v naši kazenski piavdi glavna podlaga zahteva, da se morajo razumeti sodnik, toženec in priče, torej je naobratno stanjes tvari v^očitnem nasprotju s pravico in koristmi pravosodja, Isti list naglasa, da fe komisija, sestavljena za sestavo zadnjega imenika porotnikov pri okrožnem sodišču v Rovinju, bre/ ugovoro sklenila to listo. Še 1« nekoliko dni pozneje ugovarjali so zaupni možje radi namišljenih, pri razpravah komisije de-godlvših se nedostatkov. O tem se vrši sedaj razprava in je skoro pričakovati konečne rešitve. Gmundon 15. Princ V a 1 d e m ar Danski in soproga došla sta včeraj zvečer semkaj, da obiščeta vojvodo in vojvodinjo Cum-berlanilikt. Tr^ovlnttli«) briojavka. 5uaJnr«*ta. !'*<;nlf» » »pomlad S15 • 6'i Plenica it j«M'i 1895 7 — do 7 01 Ovta za iaa-mlad S.ol 8.02 Bi nava »<45 /•»5 Korua buta d<> 0.10. IIotb za ■aj-juni iva.l-l 84. Pieniea not* od t? kil. f. I()—« 70, od kil. r. H 70 9 75. ol SG kil. f. « T3-8 80 o4 01 kil. r. 0 80 H 85. .vi sa kil. f«r S 85—O SJO. letnimi 81 i 8 10 i (»rnio fi-00—5 00. H«ni(!b: Maln ponud'<^. Poprtitdnj* «n*j«n«. Tr| mlrf-n« Pro l«U i»j« 15.000 m«trof it*(. Trem«: deževno. Prag*. N»r»!ininwii »Udlcor ta janurar r. Illl1/. februar f. 11.37, mar« 11.50, »ti 11.7*. Stalno Praga. Centrifugi novi, po.«UTlj«ri f Trii in • oar.no »red, odpoiiljate? pi-ouej f, 27 75-28 lu. ■tare f. 87.76—88. - Concna* h j»nuvar-m»re t8 75 —C«i»nrni *a januar a»'50. V glavah (mliL) ■ajttiurar 19 50 EI&Tr«, K.t* Smitn« Koo.l iTtri^a na janatar 1H.75 ta mal 95 — T«dno ra*to£a. Hmbur^. i4ant.i> 41»,*«,•!'*!(« janurai 7,j 26. maj 75—, a-pt-m'^t 74-3"», jako rastife. Dunujak« boru 18. l»OB Diiami do:g t papirju . . , „ B » ar^bru . . . Avitrijuka renta r alatu . . , „ r k onah . . Kradiln« akcija ...... London lOLtl....... Mapuleuiti ......... 100 mark........ 100 itatj. lir ...... Januvavja f?eraj 100.5 J loo «5 1 '.> fi-CiS 10 41S 80 104.06 8-80 HO B7' 4(i'30 da«a* 10U*O 100 70 125 60 410-90 1U10 0*861 CO 75 40 85 lasi^Hi^.TiKgm^iiimFsaOTon^jfaaiiBOMio«! Dobroznana gostilna ANTONA VODOPIVCA (po d rnai'« .pri Prvačkovcu") v Trato, ulioa Bolltaivio it ia toči kolikor t gostilni, tolik >r pri THSolic»h t dokolaki telovndn ei, vednj la prlitna vlp&vik*, Prruika Iti krilkt ba « ln iraa vina. — Sladki ritillng ▼ ateklenii-uh, in modro f ranit injo, T»ak« uteklonira drii 1 lit -r in velja 60 novi. — Podrežba je poit' na, cenu zmerna. Kuhinju je preskrbljena * temnimi, toplimi in itn zlimi jedili. Prlporofin to rojakom t Trđtn in i deiele Toči vino tudi druiinam 4 nvč. ceneje, ako se odvzame najmanj 5 litrov. B—MU—i———i—i—— ^.'SBHSaUJI ILJUJO FRIDERIK ^ SIBHENS Dunaj. Tourna c. L priv, aparator n Mzsvelljifn ji kirja?« TX./9. Al* trat ranac 20. NiijuoTejša plinova evatiljka xa zunanjo raCHvalljava Regenerativni plinov sofnčni gorilec M 'i od.t. tkov ci-nejl. knkor »-lektiiike l>o«na »vetlljU, a duje njim jednako »vetlobu. Nadaljo za dvorane, delavnice, prodajalnic> i. t. d ■tnrolEkuiene vintllujoče re-tfeneratlvna plinov* avetlljk« je.- plinov* Bvetlljk* v steklu, kutore »e morejo rabiti povsu.ii in «u prlu-erue za __sluiaje. Uvedene so po t sem svetu. ——'iS« Ceniki ln proračuni taatonj. Glavni zastopnik za Trst: HENRIK WAGNER, Via CarMa i. Uiorol »aatonj ln franhol azgre|eDan|e sfanoDan], kakor tudi cerkvi šol, dvoran, prostorov itd. Je moRoet le po SieiMs-ovim za ps (plin) prirojenim počim ki i« lahko tjrtjejo brez oglja brez pepela, brez saj. brez smrz lu. najprl-klndneje i najzdraveje vsli'd razprostujoČe ae gorkote S NajFjolji« pef kar se dostaje mofi razgrejcvaiija ali Irpežnoati. Maoi/o najboljših prizna a J. FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, 1X2 kr. priv. tovarna aparatov za razsvetljavo in kurjavo. lALOOA V TROTU PRI TVASKI Cttd NgSon, Laatiii-t političnu »iiubivo ,EJino»l* — Uilavmoij tu uu6u»urci urudrn^ : .lulij Mikota. — Tibkatua Doltoc v Tratu.