Leto Vil, štev. 150 Ljubljana, nedelja 4. julija 1926 Poštnina pavsalirana. Cena 3 Din = Izhaja ob 4. zjutraj. = "Stane mesečno Din 25—; *a ino-»emstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/L Telefon žtev. 72, ponoči tud; Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpnvntStv«] Ltubijana Prciemon ulica it j*. — Telefon St <6 tnscratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon it «ga Podružnici: Maribor, Barvaiala ulica št. 1. — Celje. Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. uvoda 1 Ltub-jana št 11.843 - Praha čisto 78.18« Wien,Nr. 105^41. Ljubljana, 3. julija. Pri nas je polno »diplomatov*, ki pri čaši kave ali vina kaj radi sodijo in obsojajo. Večina teh ostrih kritikov goji patrijotsko željo, da bi postale razmere bolje. Kdo bi zameril tudi neosnova-no besedo, če je namen čist? A med nami je sovražna sila, ki vse trenutne težave porablja zase in za svojo politiko. To je klerikalna akcija, ki je ista pri nas, ista v Češkoslovaški. Ta akcija zlorablja vsak dogodek, da slabi narodno idejo in da kompromituje državo. Defitizem je njena glavna taktika, v kalnem se potem dobro ribari. V ^Slovencu« je neki g. Šedivy objavil grd napad na sokolski zlet v Pragi. Vtika se tudi v naše razmere do Bolgarov in seveda zastopa stališče, ki je stvarnim interesom naroda nasprotno — za Bolgare. Mimogrede še strupeno skuša delati razliko med srbskimi in drugimi naši Sokoli. Razlog zakaj so vesoljni klerikalci za Bolgare ie prav razumljiv: zato ker so eni in drugi proti Srbom in Srbstvu. Ta skupna mrž-uja odmeva tudi v članku g. Sedivega. Obenem je v glasilu SLS neki doktor —b— iznesel Kolumbovo jajce. O11 pravi, da je lahko odkloniti opasnost s strani Italije s tem, da se proti Italiji ustanovi ^balkanska konfederacija* ali vsaj zveza Jugoslavije, Grške, Bolgarske, Rumunske in morda celo Madžarske. Ta stvar se mu zdi prav enostavna in iz izvajanj veje začudenje, kako da že drugi niso prišli na to. V tem je seveda zopet skrit očitek proti Srbom, češ, da so oni raje z Italijo kakor z Bolgarsko. Zadnji čas klerikalci sploh delajo propagando za Bolgare. Prišli so v tem oziru tri leta za Radičem, ki si je pisaril s Todorom Aleksandrom in še sedaj sanjari, da postane predsednik republikanske konfederacije, v kateri bodo Hrvatje na eni, Bolgari pa na drugi naučili Srbe kozjih molitvic. Zapirajo oči pred preteklostjo stoletnega krvavega boja med polslovanskimi Bolgari in Srbi, zlasti pa pred polpreteklostjo, ki s krvavo roko piše o dveh vojnah, kjer so Bolgari zahrbtno, brez vojne napovedi napadli Srbe: 1. 1913. svoje zaveznike iznenada v nočni tišini, 1. 1915. pa, ko je Nemec prekoračil Dunav, potem ko so se bili pogajali z antanto, da stopijo v vojno ob njeni strani! V obeh slučajih zlasti pa od 1. 1915. do 1918. so Bolgari postopali z azijatsko krutostjo, klali ranjence, ujetnike, žene, otroke. Sklicali so preko 100 srbskih duhovnikov na posvet, iznenada pa so jih odgnali in vse poklali. V svojem okupacijskem okolišu v Srbiji so morili in mučili Srbe in celo deco, ki ni hotela zatajiti narodnosti. Ko pa je Srbija zmagala, so organizirali tolpe, ki oborožene prehajajo čez granico in morijo civilno prebivalstvo. Pretekli mesec so se vršili procesi, ki so razkrili, da so bolgarski četaši porezali ženam nedolžnih naseljencev prsa, otroke pa klali kakor živinčeta. Naši bolgarski zagovorniki pozabljajo, da smo od 1. 1918. naprej, izvzemši dobo Stambolijskega, ko se je sklenil niški sporazum, v čisto posebne vrste stalnem vojnem stanju z Bolgarsko. To vojskovanje z bolgarsko ne-oficijelno armado onemogočuje ureditev uprave v naših graničnih okrajih, ubiia vsak gospodarski napredek in nas stane krvavih in denarnih žrtev. Čudovito in krivično je pri tem obnašanje Slovencev klerikalnega mišljenja: za malenkost, ki se zgodi domačemu človeku, se razlega krik, če pa Bolgari pokoljejo pol srbskega sela, si moramo dati dopasti, da nam češki klerikalec daje nauke o širokogrudnosti! Gospodje, ki se navidez ogrevajo za Bolgare, pozabljajo, da sta od leta 1918. do danes Sofija in Rim eno, da imata tajno vojno konvecijo proti Jugoslaviji, da Italija oborožuje Bolgarsko (proti komu?), da so italijanski oficirji v nadzorstvenih komisijah ves čas igrali vlo-Ro g. Borghesa pri plebiscitu v celovški komisiji in da je Italija ravnokar dala Bolgarom posojilo za oboroževanje 'proti komu?) pod krinko podpore za begunce. Diplomatski strokovnjak SLS je pozabil, da je od osvobojenja službeno priznana naloga naše države organizirati Balkan. Ni treba, da se to dela proti Italiji. A daleč smo še od izpolnitve tega programa, ki ga je iznašel klerikalni e krivci kaznujejo. Interpelacija je izročena anketnemu odboru. Klerikalci vodijo preiskavo proti Orjuni Beograd, 3. julija p. Klerikalci so danes silno razburjeni, ker je »Reč« zabeležila domnevo, da je prvi strel na Vidov dan v Ljubljani bil oddan od klerikalne roke. Podpredsednik klerikalnega kluba Sušnik to energično de-mantira, sklicujoč se na komunike pol. direkcije in na službeno objavo Orjune. Med tem so se klerikalci, besni, da se vlada ni odločila za razpust Orjune. etablirali kot detektivi ter preiskujejo, odkod je dobila akcijska četa vojvodinske Orjune čelade. Sedaj trdijo, da jih je dala Orjuni vojaška oblast v Novem Sadu ter je klerikalni klub naslovil na ministra vojne vprašanje, ali ve, da so Orjunaši dobili čelade od vojaških oblastev v Novem Sadu in ali je voljan odrediti preiskavo ter krivce kaznovati. Davi je prispel kralj v Vojvodino Osjek, 3. julija n. Ob 10.30 dopoldne se je odpeljal z motornim čolnom iz Sombora po Donavi v Osjek, da prepotuje poplavljene kraje v Baranji. Bivši nemški knezi morajo čakati Berlin, 3. julija d. Državni zbor je bil odgoden do 3 novembra. Razprava o zakonskem načrtu o odškodnini bivšim knezom ie bila odložena do 31. decembra. Berlin 3. julija s. Tukaj se pričakuje, d? bo prišlo dn jeseni med Prusijo in bivšimi knezi do dogovora. 5 tem bi bilo to vprašanje rešeno, ker bi ostala le država Ghota ki v tem oziru še tii storila nobene ureditve Pred izvedbo Caillauxovega sanacijskega načrta Poročilo finančnih izvedencev. — Za sanacijo franka bodo potrebne mnoge žrtve. — Uvedba nove valute. — Caillaux potuje v London. Pariz, 3. julija, (brezž.) Jutri bo objavljen načrt odbora strokovnjakov za sanacijo francoske valute. Načrt priporoča predvsem, da se vzpostavi ravnotežje v proračunu in stabilizira francoski frank. Vsi nepotrebni izdatki naj se črtajo. Inflacija naj se odpravi postopno potoin Francoske banke. Glavni del letečega dolga se ima spremeniti v efekte, ki naj se amortizirajo v kratkem roku. Za končno konsolidacijo franka so potrebna inozemska posojila, ki naj se sklenejo s pomočjo bančnih zavodov. Končno predvideva načrt uvedbo nove valute in priporoča, da se dovoli prosto cirkulacijo kapitala. Pariz, 3 julija, s. Kakor poroča - govem delu tudi radi podpirali, dobro vedoč, da bo energični mož napravil enkrat red. Afera ribniškega cestnega odbora je bila naravno čisto lokalna zadeva in ni imela nobenega strankarskega značaja. V gerentskem sosvetu, ki je bil prideljen g. Arku, so sedeli pametni in ugledni možje brez razlike strank. Naenkrat sta se v to stvar začela mešati gg. Pucelj in Škulj ter sta iz ribniške cestne zadeve napravila velepolitično afero, ki naenkrat postaja važna za oceno javne morale gotovih ljudi in strank. Predvsem naj povemo, da se nam zdi, da bo tiste, ki so na pomoč klicali g. Puclja še hudo glava bolela. Kajti poprej se je lahko mislilo, da izven opljačkanih občin ne bo nihče posebne pozornosti obračal na to, kdo je in koliko nasleparil pri ribniškem cestnem odboru. Mi od vsega početka stvari nismo smatrali za politično, ampak za kriminalno, in je naravno, da smo v interesu okraja in ugleda naše uprave podprli vsako stremljenje, da se korupcija iz-žene. Prepričani smo bili, da bodo občine ribniškega okraja obračunale z dosedanjimi gospodarji cestnega odbora. To se je tudi zgodilo. Razpisane so bile nove volitve, pri katerih je dosedanji odbor propadel. A naenkrat se je pojavil g. Škulj, ki očividno ne soglaša s tem, da se končno v cestnem gospodarstvu ribniškega okraja napravi red in dal je proti izidu volitve v občinskem odboru v Dolenji vasi vložiti pritožbo, ker se mu izvoljeni cestni odborniki ne zdijo «ta pravi». Radovedni smo, kdo bo zmagal, korupcija ali pravica. Volitve v sodraški občini so bile razveljavljene, češ, da se je zgodila formalna napaka. To se da popraviti in možje, ki so proti korupciji, naj bi preko vseh osebnosti šli na dnevni red, vsaj za toliko časa, da se hlev izčisti, potem pa, bog pomagaj, naj se zopet sprimejo. To mnenje prevladuje v vseh treznih krosih ribniškega okraja. A tega mnenja ni g. Pucelj. Na njegovo zahtevo je veliki župan dan pred volitvijo novega odbora brez najmanjšega vzroka razrešil gerenta g. Ivana Arka, ki ga je par tednov prej postavil in s kojim so bili vsi zadovoljni razen korupcijonašev. Mar bi bil g. Pucelj ta čas, ki ga je izgubil v boju proti gospodu Arku uporabil, da prepreči davčne eksekucije in odgon kmečke živine! Vprašan, kaj ima proti g. Arku, je gospod Pucelj naivno priznal, da nič, vendar on hoče «drugega». Mož ne čuti, kako se je s tem razgalil! Komedija s cestnim odborom se sedaj nadaljuje tako, da se končno volitev in konstituiranje novega odbora z vladne strani zavlačuje. Imenitno vlogo igra tudi Gradbena direkcija, pod koje okriljem so 1. 1911. izvoljeni cestni odbori «gospodarili*. Danes je 3. julij in ta urad še ni dal od sebe računov za 1. 1925., ki jih pregleduje! Kdo ima interes na tem zavlačevanju? Afera ribniškega cestnega odbora je odprla zanimivo poglavje iz naše uprave. Jamčimo pa vsem, ki ščitijo korupcijo, da kazni ne uidejo. Politične beležke Delo vladne večine Predsednik sedanje vlade je povodom vesti o nestabilnosti njegovega kabineta z oziram na brezdelje Narodne skupščine, v kateri imajo radikali in radičevci dve-tre-tjinsko večino, vse mesece sem izjavljal, da so te vesti samo želja opozicije, ker je njegova vlada poslovna, ki bo sprejela celo vrsto potrebnih in neodložljivih zakonov in s tem demantirala svoje nasprotnike. No, vladna večina ni ničesar storila in vlada je sedaj poslala skupščino na počitnice. Z ozirom na to piše beograjska »Reč*: »Režimski tisk in predsednik vlade sta obsojala opozicijo, češ da ovira sprejetje nujnih in neodložljivih zakonov v narodno korist, ker kritikuje sedanjo vlado. To je bila laž, ker je vlada imela »dvotretjinsko večino-, največjo, ki je kdaj bila v naših skupščinah po ujedfejenju, in maloštevilna opozicija ni mogla ovirati vlade, četudi bi hotela. Kolika je ta laž, se vidi iz zadnjih' izjav vladnih krogov, da se skupščina odlaga zato, ker nima po zasJngi vlade kaj delati. Vlada je torej varala javnost, ko je govorila, da sedi na krmilu države zato, ker se nahajajo pred njo veliki in neodložljivi državni posli. S svojim sklepom, da pošlje skupščino domov in da ne določi niti dneva njenega ponovnega sklicanja, kaže, da Uzunovičeva vlada nima nobenega dela in da sedi pri državnem krmilu samo zato, da ne dopusti, da bi se kaj delalo, ker bi vsako delo pokazalo tudi itemožnost, da ostane koalicija RR na oblasti in na čelu države.« Kdo bo plačal? Dr. Žerjav je v »Jutru« pozval vse somišljenike SDS, naj vsakega nasprotnika, ki bi trdil, da SDS, »Jutro« ali »Domovina* prejemajo kake podpore od bank, takoj na mestu zavrnejo, da laže, in mu dajo tako priliko za tožbo pred sodnijo. »Slovenec« se skuša norčevati iz tega poziva in vprašuje, ali dr. Žerjav prevzema tudi stroške za vse posledice. Kaj se to pravi? Stroške bodo pač morali plačati klerikalni obrekovalci, ki se v ostalem po zgledu poslanca dr. Kulovca prav skrbno izogibajo sodnije in raje požro sramotilen očitek, da lažejo, kakor pa, da bi se odrekli laži. Hudo pa se motijo klerikalci s »Slovencem« in dr. Kulovcem vred, ako menijo, da ne bodo plačevali stroškov, če ne tožijo pred sodiščem, Te račune že sedaj plačujejo, ker se od njih obračajo vsi pošteni ljudje, ki imajo še toliko časti v sebi, da se nočejo družiti s falrifikatorji in obrekovalci. Radič o konvencijah in turistu dr. Krajaču Ob povratku s svojih zborovanj je St. Radič dal novinarjem v Dubrovniku daljše izjave o položaju v državi in Dalmaciji. Iz-tresal je po svoji navadi vse mogoče, za zaključek pa si je privoščil trgovinskega ministra dr. Krajača, ki je ob debati o konvencijah pobegnil v Južno Srbijo. »Dr. Krajača so nettunske konvencije silno vznemirile« — je dejal Radič — »in jedva smo ga vzdržali, da ni podal ostavke. Cim se je malo pomiril, je odšel na Šar-planino, kar ga kot planinarja jako odlikuje, toda kot minister trgovine mora vsekakor priti v Dalmacijo«. Ta ni napačna: Kadar se v Beo gradu pretresajo važne stvari, si Radičevi ministri lahko kot turisti gredo hladit vznemirjenje na planine, v resortni funkciji pa jih Radič citira v Dalmacijo — na letovišče. 0 jasnih pogodbah in dolgem prijateljstvu piše tržaški »Hccolo«. Njegov članek je sicer samo ponovitev fašistovskih želja, da bi že skoro stalo pred italijanskimi mogoč-niki jugoslovensko ljudstvo Julijske Krajine docela ponižano in udano v usodo, katero mu je napovedal Mussolini. Samo radi lepšega govore o pogodbah, v resnici pa se vleče po članku diktat, da se imajo nemudoma odstraniti jugoslovensski učitelji in duhovniki, potem bo mir v deželi, drugo rodno prebivalstvo bo mehko in počeli bodo fašistovski oblastniki ž njim, kar bodo hoteli. Proti jugoslovenskim hujskačem in agitatorjem, ki vrše protidržavno propagando, ni treba sicer izrednih odredb, zakon je enak za vse, ne sme pa se opustiti napram njim zato, ker so Jugosloveni, ona pravična sankcija, ki čaka slabe državljane italijanske narodnosti. Italijani so pripravljeni, ravnati lojalno z onimi, ki nudijo lojalno svojo roko, drugim pa povedo odkrito, da se preteklost ne povrne. V Italiji ni narodnostnega problema in situacija v Julijski Krajini se je očistila z nastopom fa-šistovske vlade in z Mussolinijevimi ukrepi proti drugorodcem. Nato se »Piccolo« vzpenja do značilne trditve, da so za zbližani e med obema na-rodnosiima v Julijski Krajini prispevali z neposredno močjo odnošaji prisrčnega prijateljstva, ki se je zgradilo z dalekovidnim motrenjem vzajemnih interesov med Italijo in Jugoslavijo. »Hccolo« pribija, da so relacije med Italijo in kraljevino SHS tudi danes sijajne in lahko se reče, .da se dan na dan izpopolnjujejo. Precizno lojalne izjave ie podal pred nekaj dnevi v skupščini Ninčič, to so izjave o prijateljskih odnošajih med obema državama, ki so po Italiji na široko sirnspatično odmevale. »Piccolo« veže fašizem s prijateljstvom do Jugoslavije in iz te zveze naj sledi za Jugoslovene v Julijski Krajini spoznanje, da naj opuste vse svoje dosedanje težnje ter se brezpogojno uklonijo pred fašistov-skim režimom. Takrat, ko je rekel Ninčič .v skupščini, da se glede Jugoslovenov v Julijski Krajini on ne more naslanjati na nikak dogovor, so se v Italiji oddahnili, uvidevši, da se beograjska vlada odstranjuje od vsakega dotikanja razmer onstran svojih zapadmh grame. Takrat so fašisti julijskim Jugoslovenom pogledali ostro v cbraz iti jim rekli, da naj se kar na kratko sprijaznijo z novimi razmerami in nameni rimske vlade. ALi »Piccolo« še čuti ulira-nacijonalistdona jugoslovenska skrivališča v Julijski Krajini, ki hujskajo m dražijo ter se poslužujejo podzemske propagande in organizacije na tih sporazum, ker jim jc s politično energijo fašistovske vlade odvzeta možnost za odkrito delovanje . . . »Piccolov« članek nam odkriva, kako vsestransko zasledujejo in preganjajo Jugoslovene po Julijski Krajini in kako hočejo v našem primorskem ljudstvu ubiii boj za njegove pravice. Ninčič je samo c::; oseba v Jugoslaviji in zato naj Italijani opuste fikcijo, da se pri nas nihče več r- -no ne briga za usodo naših primorskih' bratov. »Piccolo« je že razpravljal o manjšinskem vprašanju in je bil včasih celo nekoliko naklonjen nekaterim zahtevam dru-gorodcev. Časi se menjavajn >n ljudje v njih. Zato se bo mora! morda tudi Piccolo« še vrniti k razpravi o pravični rešitvi jugoslovenskega manjšinskega vprašanja v Italiji. i Potovanji! po Švici. Vsakovrstna pojasnila in znižane vo-& zovnice pri Amtliches Schweizer Verkehrs oureau Wien I., Schwarzen> bergpiatz IS. 172a H ¥ * 251etnica smrti Pavline Pajkove Pretekli mesec je minulo 25 let, odkar je umrla v Ljubljani zaslužna slovenska pisateljica, gospa Pavlina Paj-kova, poleg Lujize Pesjakove prva slovenska žena, ki je javno nastopila v naši književnosti. Pavlina Pajkova, rojena Doljak, se je rodila leta 1854. v Paviji na Italijanskem, a je že v 6. letu po smrti svojih roditeljev prišla k svojemu stricu Matiji Doljaku, ki je bil poslanec v goriškem deželnem zboru. Pod vplivom slavnega voditelja goriških Slovencev dr. Lavriča se je mlada Pavlina navdušila za slovenski jezik in slovensko književnost. Šele 18 let stara je že začela priobčevati svoje spise n. pr. v «Soči» 1. 1872., «Prva ljubezen« in «Ženska v rodbini*. Kakor vsi takratni pisatelji, je tudi Pavlina začela najprej pesniti. Svoje lirske pesniške proizvode je priobčeva-la večinoma v «Zori», ki jo je urejeval v Mariboru njen poznejši soprog prof. dr. Janko Pajk. Najboljše njene pesmi so «Materni glasovi*, venec devetih pesmic. Pozneje se je oprijela pripovedništva ter je s svojimi spisi zalagala vse takratne revije in knjižnice, kakor a letečega srnjaka Josip M. Gorup I. darilo na lovsko tarčo in I. darilo na mednarodno tarčo rilo je prejel rez. nar. Praunseis. Ob tej priliki je imel gen. Živkovič na vojake krae sen nagovor. Poudarjal je velik pomen do« brega strelstva za vojaštvo in pomen strel, skih tekem za vojake in tudi ostale strel« ce. Govoru g. generala Živkoviča je sledi« la oficijelna otvoritev po predsedniku SLD. dr. Lovrenčiču, ki je v zbranih besedah po« zdravil navzoče zastopnike posameznih uradov in organizacij, med njimi v prvi vr« sti g. gerenta Turka, ki je zastopal mest« no občino, ki je dala SLD. tudi krasno da« rilo, kot prehodno za prvaka strelca, na lovsko tarčo srnjaka. Nadalje se je zahva« lil za pripravljalna dela vodji tekme go« spodu ravnatelju Malenšku, Vilku Turku in ostalim članom vodstva tekme. Okrog 9.30 se je pričelo streljanje na be« žečega jelena, kjer je prejel prvo nagrado Mauer iz Zagreba, drugo Potokar in tretjo Lapajne. Pri tekmi na srnjaka je dobil pr« vo nagrado za 59 točk Šifrer in sicer pre« hodno darilo strelskega mojstra za 1. 1926. Kot drugi in tretji sta bila Hajnrihar in Štele z 58 in 57 točkami. Uspeh je bil ne« koliko boljši kot lansko leto. V spodnjem delu strelišča so medtem streljali na div« jega lovca, kjer je bil prvi Ogrinič 127 točk, drugi Potokar in tretji Sterlekar. Pri malokalibrskcm streljanju so dosegli Avčin 80, Ogrinič 78 in Herfort 71 točk. Pri med« narodni tarči na 300 m, ki so jo letos prvič streljali v Ljubljani, je bil prvi Gorup s 449 točkami, drugi Sterlekar 340 in tretji Smiljanič. Pri lovski tarči je zopet Gorup dosegel največ točk in sicer 75, Dobrila 74 in Jelene 72. Tudi tudaj znatni napredek. Popoldne pa je bilo streljanje z zrnjem in sicer na leteče golobe in bežečega zajca. Posebno za prvo jc vladiV v !'ko zanima« nje, kjer so tekmovali strelci iz vseh delov države in dosegli izredne, svetovne rekor« de. Kot mojstri so se izkazali: Sterezla Ste« van, ki je prišel na tekmo iz Banata, vele« posestnik Rozmanit iz Maribora in Brano* vsčki. Prvi je dosegel 100 odst Andrei Maurer !. darilo na bežečega jelena SteMan Serežia I. darilo na letečega goloba * Pri tekmi na bežečega zajca, ki je bila tudi precej ostra, pa rezultat ni še točno ugotovljen, ker je več strelcev z enakim številom točk. Po tekmi, katere se je udeležilo 567 strel, cev, je bil prijateljski sestanek v restavra* ciji «Zvezda», kjer je predsednik SLD. raz« glasil uspehe tekme. Da je tekma tako lepo uspela, se je v prvi vrsti zahvaliti vojaštvu pod vodstvom podpukovnika Grošlja in tudi našim vrlim skavtom, ki so tudi mnogo pripomogli, da se je tekma lepo in nemoteno vršila. 175 gimnazij - 83.559 gojencev Inšpektor ministrstva prosvete, g. Jo-van Kangrga, je objavil v de najspestrejša pripovedovanja — in prav je tako ... Delegacija poljske in romunske armade na zletu. Konjske dirke v Št. Jerneju Priljubljene vsakoletne konjske dirke v Št. Jerneju na Dolenjskem so se vršile pre« tekli torek po programu navzlic deževne« mu vremenu. Čeprav je bilo dirkališče raz« močeno, se je napram lanskemu letu po« kazal presenetljiv napredek. In to potrju« je, da so mnenja strokovnjakov, ki trdijo, da konjereja v tej dolini lepo napreduje, popolnoma pravilna. Poleg razpisanih na« grad so v soboto prispela nepričakovano krasna častna darila od ministrstva polje« delstva, ki so mnogo pripomogla k večji vnemi in tako živahni vožnji dirkačev, ka« koršne še nismo imeli prilike opazovati na tem dirkališču. Posetil je dirko tudi go« spod minister poljedelstva, ki 'je pazno za« sledoval njen potek, kar je še bolj pod« žigalo dirkače. Bilo pa je tudi razveseljivo gledati preproste konjerejce«dirkače, ki so vozili na amerikanskih dirkalnih vozičkih, ki so se sijajno obnesli. Radi tega jc bila konkurenca še bolj ostra in uspehi po do« seženih časih bi bili še mnogo boljši, ako bi ne bilo dirkališče razmočeno. V nasled« njem izid: I. dirka: Prijavljenih 7 dirkačev. Dobili: 1. Anton Kodrič, Sutna, «Danko » 3 leta. Rekord 2 min. 19 sek. 2. Alojzij Mencin, Drama, «Vida» 4 leta. 3. Josip Stritar, Sv. Križ, «Danica» 3 leta. Zmagovalec 1925. je imel v tej dirki za celih 28 sek. slabši rekord. II. dirka: Prijavljenih 10 dirkačev. Do« bili: 1. Alojzij Pungerčič, Škocijan, «Rič« ka» 9 let. Rekord 2:10. 2. Alojzij Kocjan, Zaboršt, «Prama» 5 let. 3. Franc Zupančič, Rakovnik, «Betyar» 5 let. Lanskoletni rc> kord izboljšan za celih 12 sek. III. dirka: Martin Kocjan, Mihovca, drž. žrebec «Danko» 12, brez treninga in brez konkurence, za častno darilo. IV. dirka: dvovprežna: Prijavljenih 5 pa« rov. Dobili: 1. Alojzij Pungerčič, Škocjan, Betyar«Rička, rekord 2:21. 2. Franc Ivane, Krško, Trebor«Helios. 3. Alojzij Kocjan, Zaboršt, Prama«Branko. Lanskoletni rekord izboljšan za 13 sek. V. dirka: jahalna. Prijavljenih 7 dirka« čev. 1. Martin Kocjan, Mihovca, «Furiozo», 8 let, rekord 1:35. 2. Matija Lenčič, Mihov« ca, krat prositi. Odpeljala sta sc do Maribora, prekoračila pri Št. Ilju mejo, stopila v Spi* lju zopet v vlak in prišla v Gradec. Tam sta se zadržala čez dan. potem pa nada* ljevala pot na Dunaj. Sobo sta najela v hotelu po par dnevih pa so ju iztaknili detektivi, ki so ju odvedli na policijo. Po* licija jima je delala sitnosti, zato sta se po nekaj dnevih obrnila in prišla nazaj v Ljubljano. Tu sta se odločila, da vlomita v kako banko. Obvestila sta o tem tudi Koloniča, ki pa pri napadu ni sodeloval in je na stva* ri nedolžen. Prvotno sta napravila načrt, da izvršita napad v soboto, pozneje sta se pa premislila ter sta ga izvršila že v petek. Metelka je prijel neposredno po napadu IrpinB l M6K0L nisi. se nahaja sedaj Woifova ulica 5. Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. Predtiskarija. Ustanovljeno 1887. 88-a-ll _ BBBBBBBBBBBBBBBBRIIG^r'^'*^*- Pisalni stroj »Continental" na Ljubljanskem velesejmu, paviljon E 24, 26. IVAN LEGAT, speci-jalist pisarniških strojev 4SbO Maribor, Vetrinjska ulica 30, telefon 434. 9QQQ@QQ9QQQQQe sin hotelirja, Karol Miklič, ki je tekel za njim po Kolodvorski ulici skoro do križi* šča Slomškove ulice. Ko je Lebes opazil, da Metelko beži, sc jc umaknil, kar so ga nesle noge, tudi sam, vendar pa mu ni do* sti pomagalo in je bil tudi on acetovan že popoldne. Metelko in Lebes'sta hotela od* potovati po napadu z denarjem v Francijo, odtam pa v Španijo in Afriko. Metelko ic pravil tovarišu, da bosta tam lahko z de* narjem postopala, Lebes pa sc je hotel uči* ti brivske obrti. Metelko in Lebes sta bila oba dobra di* jaka, jako talentirana, vendar vedno sla* bega vedenja. Profesorji so ju stalno opo* minjali, naj se poboljšata, njihove besede pa niso dosti zalegle in tako jc prišlo, da sta prišla tako zgodaj v kriminalni album. ___ Kavarna „ vsak dan celo noč odprta. Ilzliri Covercoat oblek in raglanov za gospode kakor damske kostume, obleke in plašče tudi na odplačila pri tvrdki 0. Bernatovič LJUBLJANA. Spori Nadaljevanje pokalnih nogometnih tekem Danes sc nadaljuje tekmovanje za pre« hodni pokal LNP*a. Tekme bodo z ozi« rom na to, da se srečajo najmočnejši, sko» raj enakovredni klubi, dokaj zanimive. —• V drugem kolu nastopijo namreč SK Ilirija : SK Jadran in ASK Primorje : SK Slovan. Kot prva nastopita dopoldne ob 10.30 ASK Primorje : SK Slovan. O rezultatu ni mogoče nič točnega predvidevati, ker ko« likor ima ASK Primorje več tehnike, toli« ko ima SK Slovan več prodornosti in am» bicijc. SK Ilirija : SK Jadran nastopita popol« dan ob 18. Pri tej tekmi ima SK Ilirija pre« cej izgledov za uspeh, ne sme pa podcenje* vati nasprotnika, ker je že večkrat poka* zal svojo prodorno in žilavo igro. — Obe tekmi sc vršita na igrišču ASK Primorje. Lahkoatletski mateh Ljubljana : Julij* ska Krajina odpovedan. LLAP je včeraj popoldne dobil brzojavno obvestilo, da lah koatleti Julijske Krajine, ki bi morali na* stopiti danes popoldne proti lahkoatletom Ljubljane, radi nepremostljivih birokrat* skih težkoč ne morejo priti v Ljubljano. Radi tega odpade napovedani lahkoatlet« ski mateh Ljubljana : Julijska Krajina. LNP. Izredna seja se vrši danes ob 9.30 dopoldne v Narodni kavarni. Radi iz* redne važnosti udeležba strogo obvezna. Tajnik 11. Naraščaj TK. Skele se vabi na prvi redni sestanek, ki se bo vršil v pondeljek 5 VII. 1926., ob 20. v klubovi sobi. Kdor se sestanka ne udeleži, se pozneje ne bo upošteval. — Tajnik U. S. K. Ilirije nogometna sekcija. Posta« va proti Panoniji danes ob 10. dopoldne: Kreč*Kocjančič, Strehovec*NeIi, Kušar, Oer« nač*Zupančič Iv. II, Vrhovnik, Tomažič, Domicelj, Jereb. Rezerve: Presinger, Čeme, Kavčič, Brglez. Ob deževnem vremenu tek* ma odpade. Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije. Prijavni rok do 6. t. m. na naslov: Športni klub Ilirija, Miklošičeva c. 13/111. Razpis je objavljen v 17. številki «Sloven* skega Športa«. — S. K. Ilirija. Odbor za izvedbo mladinskih pokalnih nogometnih tekem ASK Primorja ima sejo v torek dne 6. julija ob 20. v Narodni ka* varni. Vabljeni so gg. Šetina, Matjašič, Kle* menčič, Černy, Zaje, Kump I., Kump II., Kristan, Smole, Cesar, Seme, Urbanič. — Udeležba obvezna. SK. Ilirija (Lahkoatletska sekcija) Tre* ning mesto v soboto v nedeljo ob 10. Vsi in točno! — Načelnik. Medklubski tenis turnir Atena : Ilirija. Danes se vrši na igriščih TKD Atene prija* telj,ski tenis mateh med Ateno in Ilirijo. Za Ateno nastopijo sledeče dame in go* spodje: gdč. Ravnihar Ksenija in Fedora, Novakovič, Bretl, gg. Zajec Vaso, Koren* čan, Kristan, Kramaršič, Košak, Kačič, Bur* ger, Kune. Za Ilirijo pa igrajo gdč. Šepeta* vec, Kosler, Hela in Frida Florjančič, gg. Kmet, Dacar, Pretnar, Zaje, Slepčevič, dr. Gros, Marko in Miron Blei\veis. Turnir obe* ta biti zelo zanimiv, ker bomo lahko opa* zovali napredek naših najmlajših in najbolj ših igralcev. Začetek ob 8. uri. Včerajšnji tekmi v Zagrebu in Beo= gradu. Včeraj se je vršila nogometna tek* ma med dunajskim WAC in zagrebškim Derbyjem, ki je končala s 3 : 1 (1 : 1) v korist WAC. Danes igrajo Dunajčani s Haškom. V Beogradu je igral dunajski pro* fesijonalni klub Simmering z beograjsko Jugoslavijo. Izid 4 : 3 (2 : 1) za goste. Obe moštvi sta igrali zelo dobro. Jutri igra Sim* mering z BSK. Osmi velesejmski dan Vseh posetnikov okrog 7000. — Prilično dobre kupčije v vseh strokah. — Za danes se obeta rekorden obisk. — Prihodnji velesejem v povečanem obsegu. Na včerajšnji dan, ki ga je začasno počastilo tudi solnce, katerega poletno učinkovanje nam je letos skoro neznano, smo zopet videli procesije posetnikov, ki so valovile na prostor Ljubljanskega velesejma. Kakor doslej vse ve-lesejmske dneve je bila tudi včeraj zastopana med obiskovalci vsa Jugoslavija. Naš velesejem si je odprl vso Jugoslavijo in je zaintesiral kupce iz naj-oddaljenejših kotičkov naše širne domovine. Včeraj smo videli na sejmišču tudi več šol. in sicer iz ljubljanske okolice, iz Maribora in drugih krajev Slovenije ter celo iz Banata in Bosne. Mnogo je bilo tudi kmetskega prebivalstva tako iz ljubljanske kakor mariborske oblasti. Kmetski posetniki so se zanimali predvsem za kmetijsko orodje, kmetijske stroje in zvonove, pa tudi za kolesa, kajti pri vseh izložbah te vrste blaga so stale gruče naših podeželanov, ki so si dale razkazovati razne predmete, posebno kompliciranejše stroje. Podeželske gostilničarje in mesarje so zanimale Gellertove hladilne naprave, kakor rotacijski hladilni aparat, avtomatična naprava za hlajenje živil in stroj za sladoled. Inozemski posetniki so bili iz Avstrije, Italije, Bolgarske, Grčije in Madžarske. Največ jih je bilo iz Italije, in to predvsem iz Julijske Krajine. Zanimali so se inozemci včeraj predvsem za preproge, ki so na letošnjem velesejmu zastopane v najrazličnejših kakovostih in vrstah. Med odličnimi osebnostmi, ki so si včeraj ogledale razstavljeno blago, omenjamo komandanta generalnega štaba v Zagrebu generala g. Nediča v spremstvu generala g. Tripkovtča, generalnega konzula iz Zagreba gospoda Andrš Loissierja in bivšega našega praškega poslanika g. dr. Bogomila Voš-njaka. Kupčije so se razvijale včeraj menda v vseh strokah. Katera stroka je najbolje odrezala, se tja težko reči. Za pohištvo je bilo spriŠo nizkih cen nadalje izredno zanimanje. Čevlji so šli enako dobro. * Zaradi raznih netočnih govoric, ki se širijo o Ljubljanskem velesejmu, je izdala velesejmska uprava za časopise naslednje obvestilo: SIovenska žena« razstavljene toalete modnega ateljeja M. Šare, Ljubljana, Kongresni trg 4/1., zadnji dan razstave, to je v ponedeljek 5. t. ni. po znižanih cenah odprodale. Reflek-tantinje naj se priglasijo v ateljeju M. Šare, Kongresni trg 4/1., ali pa pri blagajni paviljona »Slovenska žena*. 978 s— Godba dravske divizije bo igrala danes na sejmišču dopoldne in popoldne. Dopoldne začetek ob 11., popoldne ob 5. Bg^ggg-Sgg-BgggaHBBBBBBBBBBBaB JuiSli lile ? Ho JMELI" Žarnice 129 Osram — vsakovrstne najceneje J. Goric, oalača Kreditne banke. FRANČIŠKA MERHAR, Dolenja vas štev. 1, JOSEFA ZIDANIČ. Globoko štev. 7 pri Brežicah, IVANA RODE, Stranje pri Kamniku, MARIJA ŠPLEJT. Ples občina' Sv. Peter ped Sv. Gorami, IVANA CERKVEN1K, Žužemberk, KATARINA REŽEK. Huje pri Kranju, SIMONČIČ, mehanik, Ptuj, TEREZIJA RABIČ, Hrušica pri Jesenicah, Gorerrsko. ANA MLAKAR, Mokronog, AN MJELA GORTAN, Zagreb, Čislana. JOSIP STI MAC, Županja, DOR1CA SERTIC Zagreb, Cvjetna cesta štev. 4, MARIJA MED-JED, Ce ingrad. 525Ca BBBBBBBBBBBBBBBB! Najlepše na sejmu Vse polno sijajnih izložb ima tudi leto« šnji velesejem. Velike domače tvrdkc. ka* kor Stroinc tovarne, jcklarna grofa Thur« na, zvonarne, so vredne vse pozornosti. Žal, da ni letos nekaterih drugih takšnih veletvrdk. ki so jugoslovenske domače in ki so bile druga leta zastopane (Hrastnik, kemična industrija, železo Vareš, in slič* no). Sijajna je velika domača obrt in in* dustrija pohištva. Naše pletenine in «l'eka* tete®, naši kobrci, naš sladoled in črna ka* fa in pivo, vino, kobasice in balončki, ( c* ški Škoda in ostali številni iniport. Kakor vedno, jc tudi na sejmu vckzani* miva naša «Slovenska /en;'- l i prav tako ] trebna, kakor jc že ob '''icea stalna i gijenska razstava. Le»ta ie vzor, kako morali delovati n. pr. Manjšinski instir.:;. šport, fotoamaterji, turistika, Sokolstvo. Vse v vsem, ljubljanski sejem ni več na oni višini, kakor i; bil prejšnja leta, kot sejem domačih vzorcev, kot zgolj priredi* tev za navezavanje trgovinskih zvez. Kot stalna občekulturna razstava in revija pa še ni v pravem tiru. A vendar je to že popularna stalna prireditev, katera hi sc mogla razviti v nekakšno našo vsakoletno olimpijado. * Špas, če hodiš po sejmu, opazuješ, pri* merjaš, tehtaš. «Kaj, tudi ti sreblješ sladoled? Pa sem mislil, da si abstinenti® — Jeziki: Sloven* ski, hrvatski, srbski, jugodesperanto, nem* ški, laški, par ocvirkov francoščine, in ze* lo mnogo zvonenja. Bubikopfi, parfumi, znoj. Dim čevapčičev, zopet zvonenje, ci» gomigo in dež. To so impresije za oko, uho in nos. Pa tudi drugi deli telesa pri* dejo na svoj račun, n. pr. jezik, grlo in žep. * Sim dolgo hodil, vse prebral, in ko slo* vo sem sejmu dal, sem na vprašanje, kate* ra izložba je na tem sejmu najlepša in največ vredna, mogel na odobravanje vseh odgovoriti brez obotavljanja: Najlepša je razstava Tehnične srednje šole v Ljubljani. Ta «šola® je pravcati institut za obrtno in tehnično vzgojo naše mladine. Razstavo izdelkov te šole si je treba ogledati. Sicer pa obiskovalci sejma primerno čas te to iz* ložbo in dobe od vedno prisotnih Ijubez« njivih razkazovalcev in razkazovalk vsa potrebna pojasnila. Poskrbljeno je pa tu za vse interesente, za industrijce, gospodi« nje, za ljubitelje lepih drobnarij, kuriozi« tet, za praktične duhove. Ta «šolska® raz« stava je uprav clou celega sejma. Vezenine, izdelki oddelka za vezenje. Mape, albumi v svili in zlatu, blazine v raznih tehnikah. Simfonije barv, dobrega ckusa, mehkega blaga, tehnične precizno« sti. Bela*violetno«zlata blazina (gdč. Vre* ček), čnrevzeleni baržun z zlato aplikacijo (gdč. Kobal); tkzv. slikanje z iglo, prišita vrvica pa drugo tehnike vezenja. Dve dru* gi blazini (gdč. Kobal in Gregorc), prt za na mizo, arabska tehnika (gdč. Vreček), stoječa 'svetilka s svilenim senčnikom, po« slikanim (gdč. Hiibel, risba gdč. Kristan), slikarija s tušem na svilo, slična batikovi tehniki. Mizne proge (laufer), gdč. Zupano* ve, druge aplikacije, apaške rute, batikane rute, — sami vzorci, ki vzbujajo apetit, ob« čudovanje, ponos in zavist. Oddelek za perilo ima razstavljeno kro* jeno svileno promenadno damsko obleko, posebno okusen deshabillče, jutranjo ha« Ijico in čepico, ter obleko birmanke z — apaško ruto za okrog vratu. Rad bi nave« del vsa imena, ki bi morala blesteti poleg izdelkov, toda ne samo, da si jih ne morem zapomniti, marveč bi tudi bilo nekaj kri* vice pri tem, kajti neimenovane zaslužijo prav isto omembo, učne moči in učenke. Uspehi te šole so uprav grandiozni, ob* enem pa gospodarsko tako velepomembni, da bi se ta šola smela imenovati «Praktič* na ljudska univerza®. Ne samo radi veze« nin, marveč še bolj radi drugih izdelkov, kojih skromen popis sledi. In pa radi du« ha, novega duha, katerega nam ta šola pri* naša v naše birokratsko pojmovanje. Ilustracija tega duha je frapantna «kitaj* ska žoga® g. strok, učitelja Dolaka. Iz ene« ga kosa lesa je izdolbena, izstružena in iz* rezljana, in vendar obstoji iz treh delov. Sredi lesen «jež», okrog njega lupina z od* prtinami, skozi katero molijo igle šestnaj* sterovogalnega ježa. »Lupina® je tako spo* jena z «ježom», da sta sicer vsaksebi pa vendar speta in neločljiva, in na isti način je pritrjena še tretja zunanja lupina, vse skupaj pa je za akanclajfuksa® nepojmljiv čudež spretnosti, ker je vse to res nareje« no iz enega kosa lesa in se ne more sesta* viti niti razstaviti, marveč je ves notranji mehanizem izdolben skozi luknjice zuna* nje lupine. Cela igrača je Ie kurioziteta, toda ilustrira nedoumljivo spretnost in sposobnost. Vse naokrog so razmeščeni pleteni na* slanjači in mizice, izdelki pletarskega od* delka Tehnične srednje šole, poleg njih ravnateljeva miza in pa piece de rdsisten* ce, velika lovska omara, izdelki mizarskih delavnic Teh. sred. šole, g. strok, učitelja Mrcine (skupni izdelek treh učencev). Oma ra je tabernakelj za puške, shramba za lovsko obleko in opremo ter za municijo in — likerje, s tajnimi predali, centralnim zaklepom za glavni predal in vse postran* ske predalčke naenkrat, in z drugimi tak* šnimi šikanami, obenem pa v brezhibni pre* cizni izdelavi in stilistično strogo korektna, z vratmi z empire*motivi, — kos za ljubi* telja. Okrog ušes mi brenče imena Vršič in Be* ran, Marion, Guerra. Kunaver, Mrcina, Ve* har, Selan, Šantel. Keček, Slabič, Zupane, Hrovatin, pa ne vem, kdo je učitelj, uče* nec gospod ali dama, pletar, mizar, vezilja. kdo kroji ali riše, — vsi so pa ensemble, da mi je žal mojih paragrafov in bi rad bil še enkrat ob začetku, pa bi šel les učit, mesto na humanistično=sholastično plat. Sosednja vitrina razkazuje keramiko. Tudi to so-izdclki Teh. sred. šole. keramičnega oddelka. Vaze, čaše, skodelice, svečniki. kropilniki, dekorativni krožniki, v ra/. nih glazurnih in poroelanskih tehnikah, na razne načine žgani, z roko slikani in žgani, — pa to žc ni več «obrt», to jc že umet« nost sama. Risal jc te vaze France Kralj, in so vsi ti umikati razprodani. Poleg te vitrine starejši kip, morda Klio ali kaj, iz kararskega mramorja, avtor V. Hodnik 1913. Je li to bohinjski Hodnik? Gradbeni in arhitektonski oddelek Tehn. sred. šole jc razstavil vrsto načrtov in rao delov raznih stavb. S tem oddelkom sem (kot laik) manj zadovoljen, ker so načrti prveč bicarni in hipermoderni, hiše j. pk>* ščatimi strehami zaškatljane, prežagane in preštukane, opremljene z nerazumljivimi navpik postavljenimi hodniki, o katerih ne veš, ali so to stolpi ali dimniki ali strojne dvorane ali vodarne, ali kaj. Vendar pa je v njih hrivdvomno mnogo resnega iskanja in hotenja. Slede i/delki tesarskega oddelka, me« njimi zlasti polžaste stopnice, ki kažejo, da se bomo v takšni kvalificirani obrti v do. glednem času mogli lotiti popolne eman = cipacijc od inozemstva. Sedaj pa pride na vrsto še lc najlepše in najponosnejše, s čin mer Tehnična briljira. V dveh oddelkiH. Fizikalni laboratorij je razstavil izdelke (g. laboranta Avgusta Zupančiča), G al to* novo piščal (za visoke, fiziološko nepojrn« ljive tone), fizikalni eksperimentalni aparat za demonstracije notranjih sit Quiri« ckovo interferenčno cev, radioaparat z« kratke valove, razalo (Kanalwage) za nive< lacijska dela, in potem pride prof. Julija Nardina navidezni aperpetuum mobile®, ven dar resen in interesanten aparat, ki je prav* zaprav motor na izhlapevanje. Zgoraj go» bi ali razpetemu dežniku podobna glin«* sta streha, porozna, iz podstrešja izhlape* va skozi to streho voda. Zdolaj dve stekle* ni posodi, ki komunicirata. Iz ene teh dveh posod vodi cev v podstrešje. Za izhlape* vajočo vodo pritiska voda iz zdolnje poso* de skozi to cevko navzgor. Pri tem pa mo* ra ta voda še skozi drugo posodo z živim srebrom, jemlje majhne kroglice živeča srebra seboj, te padajo na svoji poti na »mlinsko kolo® in je stalno obračajo, pod to kolo padajo skozi drugo cevko nazaj v reservoir živega srebra. Kolo se vrti ne« prestano, in izhlapevanje je tisto, ki goni ves krogotok. Motor je gotov, a izgleda kakor perpetuum. Aparat vzbuja zanimanje radovednosti pri občinstvu, a še posebno zanimanje fizikov, kateri čestitajo izumi* telju. Ta pa skromno pogleduje čez očala in se smehlja skoraj v zadregi, — če bi bil v Ameriki, in bil Anglež, bi morda šel pot Edisona. Mi smo še vedno za to, da daje« mo'drugim ideje in delo. Tesla je največji primer trgovsko nepraktične naše tehnične genialnosti. Evo, motor na izhlapevanje ... poleg njega pa duhovita šala. Motor ima nom de guerre »Kranjski Janez® in motto: «2eja me, žeja, za pijačo daj, vrtil se ho. dem vekomaj®. (Dokler bo vode v poso. di, in dokler bo izhlapevala, se kolo vrti. Izraba energije izhlapevajoče vode, izpre« menjene v motorno energijo). Poleg teh eksperimentatorskih strojev sto je goljati Tehnične. Velika električna sti. kalna plošča, naročena od tvrdke Elin za Okrožni urad ZD (g. strokovni učitelj Frid. Malnar), za Rontgen, za istosmerni mestni tok in za izmenični tok, oba preminjevalca sta sklopljena. Potem delilni stroj, ki za* črta v železna črtala milimetre in centime« tre, precizijska mašina. Dve veliki stružni* ci za električni pogon, ena za pogon z no« go, en vrtalni stroj. To so izdelki, s kateri, mi se je Tehn. sred. šola povspela na vi* šino kakšne večje precizijskc in vzorne tvornice za stroje. Izdelki so izšli pod vod« stvom gg. Kunaver j a in Mirtiča iz rok okrog 70 učencev. Poleg teh precizijskih strojev pa leže številni modeli, za ležaje za mazanje obročev, jermenice, nosilce, in razne laikom neumljive strojne sestavine. Pa vedno se vračaš k onim velikim preči* zijskim strojem, in z rastočim ponosom si ponavljaš: Evo, slovenska šola, v današnjih neugodnih budžetarnih in občih razmerah, dela tiho, raste, in njen duh, smisel dela se budi v naši mladini in izpodbiva duha birokracije. Se enkrat stopiš po tej razstavi, se" vrneš od vezenin in keramike k tem strojem in se zaveš, koliko administrativnega in or« ganizatornega dela je tu poosebljenega in ponazorjenega, in bi najraje zaukal. Pa stopiš raje k ravnatelju Joži Reisner. ju, ki administrira v duhu najboljših tra* dicij tega zavoda in z lastno organizatornn vnemo in iniciativo, ter mu hvaležno sti* sneš desnico in iskreno čestitaš, on pa skromno odklanja ter naglo preide na kotv kretne probleme, kako bi to veliko delo še poglobil, še razširil, kako bi še bolj ko5 ristil. Evo, ta izložba Tehnične srednje, ta ie najlepša na velesejmu. Dr. V. K. it roeii n\mm 10/22 HP 4—5 sedežni v posebno fini luksuzni izdelavi. Vsled ugodnega kursa franka po nizki ceni takoj dobavliivi iz skladišča pri Jugo-Auto d. z o- x. LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 36 Telefon int. štev. 236. » Ouasija les, sulikol, salfarol, mazavo milo, iosol, tobačni izvleček, ienoftalein papir so pripomočki za pokončavanje mrčesa na trti, hmelju, ribizu in vrtnicah. 5189 a Dobi se v drogeriji Sanitas, Celje ali pa v Ljubljani, Prešernova ul. 5 Domače vesti Čikaške impresije evharističnih romarjev Z evharističnega shoda v Čikagi je a Slo* venec« prejel tudi naslednje pozdrave: «Danes ogledujemo čikaške klavnice. Razglednica predstavlja dvorišče unijske klavnice, kjer se pokolje na tisoče razjične živine vsak dan!» Amerika je čudovita! Kakor pravi dopis« nik. In takoj druga razglednica pove: Ravno smo si ogledali največji bančni zavod v Čikagi. V tem poslopju se pri službah in raznih delih vrti okrog 17.000 ljudi. V tri takele koče bi spravili skoro celo Ljubljano!«... Iz teh genljivih čikaških pozdravov ško» fov list »upravičeno sklepa®, da slovenski romarji ob izkrcanju ua ameriška tla niso imeli nobenih sitnosti in da so vsi srečno in nemoteno prispeli na Evharistični kon» gres. Dal Bog, da bi bilo res tako! Toda mi, ki smo skeptični in Amerikancem pravnic ne zaupamo, menimo, da je v čikaško klavnico in banko srečno prišel le tisti, ki sc za take stvari posebno interesira. A v ostalem ns dvomimo, da so gospod škof bili povsod prijazno sprejeti. Gotovo tudi v interesantni družbi, kakor dunajski kardinal Piffl in monsignor Seipel, ki smo ju te dni videli fotografirane na banketu, katerega glavni udeležniki so bili — ames likanski bankirji... M. A. C. * Prestolonaslednik Peter v Kaštelib. Maršalat dvora se je obrnil na velikega župana v Splitu z naročilom, naj v Kaštelih najame vilo, v kateri bo preživel poletje prestolonaslednik Peter. * Spomenik dr. Žolgerju na univerzi. V avli ljubljanske univerze se je postavil spomenik pokojnemu univerzitetnemu profesor ju drju Ivanu Žolgerju, kakor ie bil to sklenil univerzitetni svet začetkom tega študijskega leta. Vsled nepremostljivih ovir ni bilo mogoče dokončati še pred koncem poletnega semestra vseh priprav za svečano odkritje, kakor je bilo nameravano prvotno na dan obletnice smrti pokojnika dne 16. maja,' pozneje pa na Vidovdan. Ker je sedaj mnogo profesorjev in dijakov Ljubljano že zapustilo, se ne more izvesti nameravano svečano odkritje. Ob tej piili-ki se zahvaljuje pripravljalni odbor univerzitetnemu profesorju arhitektu Jožefu Plečniku, ki ie svoje veliko umetniško izkustvo vedno dal z dragocenimi nasveti odboru na razpolago. Plemenito so podpirali postavitev spomenika univ. kolegi pokojnika in tudi mnogi darovatelji. Mestna občina ljubljanska, mariborska, celjska, in slovenje-bistriška, minister in poslanik dr. Otokar Ribar, veliki župan ljubljanski, veliki župan mariborski In tvrdka Feliks Toman so nam z znatnimi prispevki prišli na pomoč. Obenem naj sprejme Izraz posebne zahvale stvaritelj spomenika g. Ant. Kralj. Naj bo torej spomenik tudi zunanji znak čustev in ljubezni in spoštovanja, ki ga goji univerza In naš narod do Ivana Žolgerja. * Dr. Basariček državni podtajnlk. Kakor doznava »Juiarnji liste, je na predvčerajšnji konferenci med predsednikom vlade Uzunovičem in Pavlom Radičem prišlo do sporazuma v vprašanju popolnitve mesta državnega podtajnika v ministrstvu prosvete. Deffaitivno je sklenjeno, da pride na to mesto narodni poslanec HSS dr. Gjuro Basariček. * Izpremembe v državni službi. Okr. sodnik in sodni predstojnik okrajnega sodišča v Kočevju Jakob Jerman je pomaknjen v 5 skupino I. kategorije. — V železniški službi so v področju ljubljanske direkcije upokojeni: uradnik I. kategorije Ignacij Opeka ter uradniki 01. kategorije Alojzij Ulčakar, Anton Kapun, Ivan Ziher, Anton Lasbacherr Bogomir Stani in Franc Kovač. * Odlikovanje. Kralj je odlikoval gen ravnatelja pošt. hranilnice dr. M. Nedeliko-v i č a z redom Belega orla. * Promocija. Na graškl univerzi je bil te dni g. Mirko K u k m a n promoviran za doktorja prava. * Mladi dovršeni pravniki dobijo zanimivo informacijo glede službe v uredništvu »Jutra«, kamor naj se obrnejo pismeno. * Zdravje dr. Žerjava. Zdravje g. dr. Žerjava, ki je moral zadnje tedne vsled bolezni biti v postelji, se je razveseljivo obrnilo toliko na bolje, da je lahko odpotoval na daljši oddih na Gorenjsko. * Radi izplačila zaostalih pokojnin je z ozirom na slučaj nadučitelja v p. g. J. Zemljina vložil interpelacijo na finančnega ministra nar. poslanec dr. Žerjav. * Slovanski vsesokolski zlet v Pragi. V notranjosti lista najdejo čitatelji obširna poročila o slovanskem vsesokolskem zletu »Jutro* je poslalo na zlet dva posebna poročevalca ter bo prinašalo tudi slike najlepših momentov zleta. * Angleška vojna ladja v Splitu. V splitsko pristanišče je prispela predvčerajšnjim angleška vojna ladja, da pripravi potrebne tehnične odredbe za skorajšnji obisk IC£ K „KLJllC najboljše.najtrpežnejse. zato na/ccrvejšc angleškega vojnega brodovja mestu Splitu in našemu Primorju. * Znižanje železniške vožnje za kongres pravnikov. Prometno ministrstvo je delegatom kongresa pravnikov, ki se bo vršil v Ljubljani v dneh 9., 10., 11. in 12. sept. dovolilo četrtinsko vožnjo na vseh drž. železnicah. Ta olajšava je veljavna za dobo od 5. do 20. septembra. * Novi prosvetni zakoni. Minister prosvete ie odredil, da se vsi doslej dovršeni novi zakonski načrti v ministrstvu revidirajo in definitivno redigirajo, da se potem čimprej predloži narodni skupščini na aza-kenjenje. Sestavljena je v to svrho strokovna komisija, kateri predseduje načelnik Jovan Kangrga. Na sodelovanje v komisiji ie pozvan tudi 'g. Belobrk, profesor visoke tehnične šole v Zagrebu, ki je bil zapo-pcslen že pri izdelavi teh zakonskih načrtov. * Regulacija Save pri Tacnu. V generalni direkciji voda ie bi! nedavno dovršen projekt za regulacijo Save pod Šmarno goro. V projektu se predvideva zgradba jezu v rečnem koritu v svrho, da se dvigne nivo podzemske vode iu se na ta način odkloni nevarnost za ljubljanski vodovod. Dela bodo še letos dovršena. Razen tega je predvideno tudi zavarovanje savske obale na nekaterih krajih kjer se to doslej še ni zgodilo. Tudi to delo bo še letos končano. Ako ste turist lovec ali športnik si na vsak način oglejte ne-prekosljive .gojzerce" na velesejmu paviljon 1 koja 611, ki jih razstavlja špecijalna izdeio-valnica gojzerc I. BRAJER Ljubljana, Breg štev. 1. * Izpremembe v carinski službi. Z ukazom finančnega ministra je pri glavni carinarnici v Mariboru imenovan za revizorja Ljuba Dabinovič, doslej revizor v Metko-viču. V glavni carinarnici v Novem Sadu jc za revizorja imenovan Anton Pire, doslej revizor v pokoju. Nadalje so imenovani za revizorje Žarko Vakanjac v Sremski Mitrovicl, Jakša Vučinič v Šibeniku ln Viljem Sram v Veliki Kikrndi * Velik uspeh dramske novitete v Zagrebu. V zagrebškem gledališču je bila včeraj premijera Ahmeda Muradbegoviča r-Bijesno pseto«. Gledališče je bilo razprodano, tako da mnogi niso mogli dobiti vstopnic. Občinstvo je avtorja poklicalo 16 krat pred zastor. * Himen. V nedeljo, dne 27. junija se je poročil v Celju gospod Vinko Kolšek, strojnik tiskaren »Celeja«, z gospqdično Štefanijo Marševo iz Celja Bilo srečno! * Poglavje o usodi sreskib šolskih nadzornikov. Prejeli smo: Ali si, ali nisi; in če si, zakaj nisi? V tem znamenju se danes suče materijalno in kompetenčno vprašanje srezkih šolskih nadzornikov. Srezki šolski nadzornik mora danes opravljati svoje številne, odnosno neštete službene dolžnosti v pisarni in izven nje ob goli učiteljski plači, s kelihom pelina v roki, ki ga mora često izpiti, kadar se pojavijo pri izvestnih gospodih kaprice o kompetenci in prestižu. Za predpisana redna šolska nadzorovanja ne dobi nadzornik nobene od škodnine za dejanske potroške na potova« njih, a obišče naj podrejene mu šole, od katerih so mnoge oddaljene po trideset in še več kilometrov od sedeža njegovega urada, po dvakrat na leto. Tudi za izredne komisije ni več ne kredita ne denarja. Kam to dovede, če poide tako dalje, o tem naj razmišljajo krivci. Eno pa je gotovo, in sicer ironija, zakaj se za tak kuluk ne bi smeli odbirati najboljši izmed dobrih šolnikov. Nasprotno, nadzorniki naj bodo pri takih razmerah lenuhi in komodneži. Ti naj delajo pokoro, ne pa vestni in marljivi ljudje, družinski očetje, osiveli v delu za kulturni napredek. In še slabši časi pridejo, pravi »Slovenski Narod« v svjji sobotni številki. Kam slabši, saj slabši kakor so, ne morejo biti! * Maturanti ljubljanske I. drž. ginn izije odd. a) in b) 1. 1906. Pripravljalni odbor se je dogovoril na svojih sestankih, ca proslavi 20. letnico mature dne 15. in 16. sept. v Ljubljani, s sledečim sporedom: I>r,e 15. septembra zvečer prijateljski sesti.iok, dne 16. septembra skupni zajtrk in »bed, popoldne skupni izlet v okolico. i":>v vio v se tovariše, ki se nameravajo uJ.!'nž!ti proslave, da javijo to na naslov: dr. Milan Šu-bic, odvetnik v Ljubljani čimpreje, nikar bo vsakemu poslan točen spored. 971 * Glede zaščitnega cepljenja proti škr-latici smo od Zdravstvenega zavjda pnje-li naslednje pojasnilo: Sanitetni svet pri irspektoriu ministrstva narodnega zdravja za ljubljansko in mariborsko oblast js na svojih sejah dne 10. junija in dne 1. julija razpravlja! o zaščitnem cepljenju ^roti škr-latinki z Dickovim cepivom. Sklep z dne 10. junija je prišel v javnost brez v-jdnosti sanitetnega sveta in v potvorjeni obl;ki, ker zdravstveni svet v omenieni seji ni sklenil prepovedati nadaljnega cepljenja, temveč so bili nekateri člani le mnenja, da se naj započeto cepljenje začasno prekine dokler se javnost ne pomiri in dokler ne dobimo z merodajnih avtoritativnih strokovnih strani podatkov o cepljenju v naši državi in drugod. Nihče v sanitetnem sve- Divno zalogo damskh bluz, kostumov, plaščev, ter dežnih plaščev za gospode, ki naj bi si jo vsaka dama in gospod pred nakupom ogledala nudi tvrdka Fran Lukie, Pred škofijo. Cene najnižje I tu pa ni trdil, da bi bil tragični izid škrla-tičnlh obolenj v družini g. podpolkovnika Andreike v vzorčni zvezi s cepljjnjer.n ali da bi zadevala kakoršnakoli krivda Hig'-jer.ski zavod. Po razpravi dne ). julija zaključuje sanitetni svet, da nima nosnega povoda odsvetovati nadaljno od ministrstva narodnega zdravja odobreno cspljenje proti škrlatinki. * Izpit za rezervne administrativne podporočnike ekonomske stroke so Določili v Beogradu sledeči dijaki Dravske «Si-vizijske oblasti: Viljem Baltezar, Franjo Gclec, Milan Kavčič, Drago Lorbek, Janez Lovše, Josip Marchiotti, Alojzij Puppis Ivo Šega, Lovro Toplak in Bruno Zaic. Čestitamo! * Danski dijaki v Jugoslaviji. Koncem tekočega meseca prispe v Sarajevo skupina danskih visokošolcev. Prepotovali bodo Srbijo, Bosno in Dalmacijo ter si zlasti tudi ogledali znamenitosti Beograda, Zagreba in Ljubljane * Napoleonov pravnuk v Jugoslaviji V Jugoslaviji se mudi te dni pravnuk Napoleona, Jean Bonaparte, direktor velikega bančnega zavoda v Londonu. Direktor Bonaparte si ogleda Beograd ter obišče potem dalmatinsko rivijero. * Izseljevanje rudarjev v Francijo. Delavska zbornica nam poroča: V četrtek, 1. julija, je odšel v Francijo tretji transport rudarjev, ki je obsegal 64 samcev in 45 obitelji, in sicer v železne rudnike v Alzaci ji deloma v premokope v sev. Franciji. Potne stroške za obitelji plača proti majhnemu povračilu Delavska zbornica iz iz-sel.ieniškega fonda, za kojega je v ta namen prispevala nekaj denarja Trb. prem. družba. V soboto je odšlo 60 samcev tudi v Dalmacijo, v premogokop Siverič. Vrše se nadaljne redukcije, med njimi mnogo ože-njenih, a za te ie še negotovo, kdaj bodo pripravljena potrebna stanovanja. Transport oskrbuje francosko generalno izselje-iiiško društvo v Zagrebu. B cesta 33, in se morejo posamezniki obračati tudi nanj za vse potrebne informacije glede izselitve v Francijo. * Potovanje preko Milana iu Turina v Pariz, eventualno tudi v London se vrši ne preklicno dne 8. avgusta. Prijave in program potovanja se dobi pri »Probudi« gospodarski odsek, v Ljubljani, Resljeva cesta 13/11. " * Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani naznanja, da je Orožnova koča pod Črno prstjo odprta in oskrbovana; Malnerjeva koča pa se otvori dne 11. julija. * Podsuta cesta. Od Cerknice proti Begunjam teče lepa cesta, po kateri se vrši živahen promet. Cesta pa se je že pred več meseci na enem kraju precej podsula in še do danes ni popravljena Nai se spravi že v red, da ne bo kake nesreče. * Požar v Libeličah pri Dravogradu. Sredi preteklega meseca je izbruhnil v bližini državne meje v takozvani libeliškl graščini v enem gospodarskih poslopij požar, ki so ga zanetili otroci. Ker je bilo v poslopju mnogo sena in streha krita z deščicami, je ogenj takoj objel celo poslopje, tako da je bila vsaka pomoč brezuspešna. Močen severozapadni veter je razna-šal visoko po zraku goreče deščice. Žareč ogorek je padel tudi na vrh zvonika farne cerkve, ki le zgorel tekom dveh ur. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Libelič in Dravograda, kakor tudi udeleženci pri naboru konj ter službujoči orožniki in usluž benci oddelka finančne kontrole, katerim se je po težkem naporu posrečilo požar omejiti, da se ni razširil na poslopja, nahajajoča se v bližini cerkve. Gorelo je tudi že na treh drugih poslopjih, a so gasilci ogenj takoj zadušili. Domačini izrekamo vsem, ki so sodelovali pri Iokaliziranju požara, posebno gospodu vodji komisije za nabor konjev, gasilnim društvom, uslužbencem oddelka finančne kontrole in orožnikom iz Dravograda za njihovo požrtvovalno delo najiskrenejšo zahvalo. 0 Najlepša Zagrebčanka in najlepši Zagrebčan. V divnem parku Maksimira pri Zagrebu se bo vršila danes konkurenca na kateri ^se bodo z glasovnicami izvolile tri Zagrebčanke in najlepši trije Zagrebčani. V zvezi s to konkurenco se priredi poletna veselica, katere čisti dohodek ie namenjen zoološkemu vrtiču v Maksimiru. * Težka avtomobilska nesreča na Dolenjskem. V bližini vasi Veliki Gaber na Dolenjskem se je včeraj zjutraj pripetila težka avtomobilska nesreča, ki ie zahtevala človeško žrtev Šofer Avgust Korotaj je vozil iz Zagreba proti Ljubljani ravnatelja delniške družbe za eksploatacijo gozdov inženjerja Premroua. Pri Velikem Gabru sta mahoma počili obe desni pnevmatiki in avtomobil je zdrknil v globok cestni jarek. Inženjer Premrou se je rešil z naglim skokom iz avtomobila in je dobil le lahke poškodbe, šoferja pa je volan pritisnil tako, da ie ostal na mestu mrtev. Na kraj nesreče je prihitel dr. Šterba iz Trebnjega ki je inženjerja obvezal, pri šoferju pa jc mogel le konstatirati smrt. * Senzacljonalen proces na Reki. Pred reškim tribunalom se je prošli teden vršil proces proti čuvaju tamkajšnjega pokopališča J. Grubešiču katerega je državno pravdništvo obtožilo, da ie izkoriščal svojo službo, skrunil svetost grobov, trgoval z grobovi in jemal nakit mrtvecem. Pri zasliševanju prič se je dognalo, da je Gru-bešič res tržil z grobnicami, a to le v sporazumu z lastniki, ni se pa moglo ugotoviti, da je skrunil grobove in ropal mrtvecem nakit. Glavna priča obtožbe, neki Denussi, se ie pri zasliševanju zapletel v taka protislovja, da je predsednik odredil njegovo aretacijo zaradi lažnjivega pričevanja. Obravnava se bo jutri nadaljevala. * Grozen samomor 16 letnega mladeniča. Kakor poročajo iz Skoplja, je tamkaj 16 letni mladenič Musa Alič na prav čuden način napravil konec svojemu življenju. Ko je nje gov oče kuhal žganje, se je mladi Muso namenoma prekopicnil v kad, napolnjeno z vročo srakijo«; izgubil ie ta£oj zavest in utonil v kuhanem žganju." Vzrok nenavadnega samomora je bila nesrečna ljubezen. KI 231. L. I z tovarne TEKSTILANA d. d., Kočevje, se bodo prodajali raznovrstni, čistovolneni ostanki sukna, lodaa in kamgarna cd 2. do 5. julija na Ljublj. velesejmu paviljon „H" tvrdke Jos. Ivančič po Din 100 do Din 110 za meter. Za mali denar lahko oblečete celo družino! — Nihče naj ne zamudi te izredno ugodne prilike! — Po veleseima ca Miklošičevi cesti št. 4. 5229 a Oglejte si ne velesejmu v paviljonu „t" prostor 573—579 razstavljeno moško in dečjo konfekcijo! največje konfekcijske tovarne Fran Derenda &. Cie., Ljubljana. Za čas veiesema se dobe vsa oblačila po tovarniških cenah v detajlni trgov.ni gS^T na Erjavčevi cest! št 2. 5033 BANSS OB: 3. «f 9$ 8 t Hi o se \ rše dveurne predstave velefilma s petjem , Beia sestra" (Oba dela neskrajša;ia v enem sporedu) «Elitni Kino Matica» N?jkpši K no v Sloveniji. 1. avgusta vsi v Kranj k odkritju prvega spomenika v Sloveniji našemu prvemu narodnemu kralju, Petru I. Osvoboditelju. To bo prvi spomenik naše svobode, katere smo in hočemo biti vredni vsi brez izjeme, ker smo in hočemo ostati vsi državotvorni. 4 Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C) postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom reuma tizem, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in omlajevalna. Električna razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort Hrana a la carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. * Brezplačno pojedino makaronov in špagetov, pripravljenih na italijanski način, priredi tovarna testenin »PEKATETE« 3. julija od 7. ure zvečer naprej in nedeljo 4. julija opoldne ter od 7. ure zvečer v velesejmski restavraciji g. Vekoslava Dolničarja. Vsi ljubitelji naših testenin se vabijo, da se udeleže te pojedine. Brezplačne nakaznice se dobijo v razstavnem oddelku tovarne »Pe-katete* paviljon H št. 456—45S. 969 Ta krasota, vzkliknemo, ko občudujemo na velesejmu izdelke tovarne .Mirim' čokolade. * Pri bolestih na obistih pri spuščanju vode, v mehurju in danki ublaži naravna »Franz-Jožefova« grenčica tudi hude težave pri opravljanju potrebe v kratkem času. Izpričevala bolnic potrjujejo, da ie ■Franz-Jožefova« grenčica radi svojega brezbo-lestno olajšujočega učinka za staro in mlado posebno prikladna za neprestano uporabo Dobi se v lekarnah in drogeri.iah. * V zaščito zoper okuženje rabimo Sano-ferm. Izvrstno desiniekcijsko in toaletno sredstvo za dame! Sanoform odstranjuje ne prijeten vonj in učinkuje zoper premočno znojenje. Zahtevajte le steklenice z originalno zaščitno znamko! Prodaja se v vseh trgovinah in drogerijah. 15S RAZPRODAJA 5. julija 1926 s;eo numeratorjev, datumov, uničevalcev (prebijaiev), kolekov, modelov za vezenje, blazinic in barv za štampiije itd. Uelesejem pe iljon E, ksje 33—35 S I 7 A K dr SV BI E K * Zobni atelje Ivana Radovaua se nahaja odslej v Ljubljani, Šelenburgova ulica 4, I. nadstropje (preje dr. Prossinagg), zobr.i ate lie Frana Radovaua pa se nahaja še vedno v Ljubljani VII, Celovška cesta 14., nasproti velesejma. 932 * Za društvene prireditve potrebne okra ske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto, krožnice, papirnate serviete itd. kupujte pri Iv. Bonač. Pri takojšnjem plačilu znaten popust. * »Čajanka«! Zahtevajte povsod na.iiz-datnejše čajne mešanice »Čajanka*. Glavna zaloga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19. * Za prenovljenje krvi priporoča originalni planinski spolmadanski čaj lekarna Bahovec, Ljubljana (pri Čevljarskem mestu). Cena Din 10. * Uganka! Kateri čevlji so najtrpežnej-ši? Najpriležnejši? Moderni? Elegantni in najcenejši? To je najlažja uganka! i"1|OA Opozarjamo na današnji oglas. 979 * Penzion Vila Lucia v Aleksandrovu na otoku Krku z vsem komfortom tik ob kopališču, vabi cenjene goste. * Tkanina »Eternum« nedosegljiva! 172 * Najnovejše bluze, obleke, batistuo perilo in otroške oblekce priporoča Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9. * V najrazličnejši obliki iu najboljši kakovosti vidite »PEKATETEj na letošnjem velesejmu v paviljonu t* *M0 Sist Jugoslovanske Gasilske Sveie v Novem mesta iu petdesetletnica društva U. JULIJA 1926 Iz Ljubljane u— Gospod škot na konju. Kar trlo se je te dni iirbčnih Ljubljančanov pred izložbo prodajalne Katoliškega tiskovnega društva pri Ničmanu. Tam so namreč izložili podobo gospoda škoia v talarju, solnih, pastirskem cilindru in — na konju. Originalni deije in iz neke gorenjske vasi, uživa pri posnetek, ki menda izvira od cvetne ne-občudovalcih splošno pritrjevanje češ: »Še se na Kranjskem najdejo ljudje, ki so gospoda škoia spravili na konja!...« u— Absolventi ekonomsko-komercijalne visoke šole v Zagrebu 32 pa številu so prispeli na ekskurzijskem potovanju po Ev» ropi snoči v Ljubljano. Obiščejo Trst, Benetke, Milan, Genovo, Nico, Marseille. Lyon, Pariš, Bern in Curili, kjer si ogledajo vse znamenite industrijske in trgovske naprave, nakar se vrnejo v domovino. u— Občuj zbor Glasbene Matice v Ljubljani se bo vršil z običajnim dnevnim redom v pondeljek, dne 14. julija ob 20. uri v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice u— Pomembna štiridesetlctnica. Prejel: smo: Pilo je pred 40 leti, ko se je v Šiški zbralo več narodnih mož in žena, ki so uvideli, da ie potrebna organizacija, ki bi mogla kljubovati nemškim in nemčurskitn navalom, ki so bili baš v Šiški zelo krepki. Da se sodelovanje privandranih Nemcev in domačih izdajalcev omeji in končno sploh zatre, so ustanovili ti možje in žene moško in žensko podružnico CMD. V 40. letih obstoja obeh podružnic je bila njiju pot trnje-va ali tudi uspešna. Kdo bi mogel povedati, koliko truda, koliko dela je tičalo v doseže nih uspehih, ki iih podružnici lahko zabeležita v svojih kronikah? Koliko pa tudi brezplodnih prošenj sta napravili podružnici v 40 letih, in koliko obupnih klicev za pomoč ni bilo uslišanih? Napačno bi bilo čc bi smatrali CMD z njenimi podružnicami kot nepotreben privesek. Z našim delnim ujedinjeniem še nismo prosti narodnega dela, katero nam veleva, da delujeta obe podružnici še dalje z nabiranjem prispevkov. Pohvalno moramo tudi omeniti, da podpirajo tudi še sedaj narodni Šiškar-ji radi obe podružnici ter upamo, da ostanejo tudi v prihOdnjosti zvesti. Posebno lepa prilika se bo nudila nc le Šiškaricm, ampak sploh vsem narodno čutečim Jugo-slovenom, da podpro njuno delovanje danes, dne 4 t. m. ko priredita obe podružnici v proslavo svoie štiridesetletnice veselico ob 16. v hotelu »Bellevue«. Ravnajte se tudi ob tej slovesni priliki po geslu: -Mal položi dar domu na altar!« u— II. tečaj o brezalkoholni uporabi grozdja in sadja se prične danes ob 9. dopoldne. Vsi priglašenci naj se točno zberejo ob tem času v Mariianišču (Poljanska cesta 34), soba št. 50. Tečaj je celodnevcn ter traja do torka zvečer. Udeleženci prvega tečaja so bili s predavanji in praktičnimi predvaanji izredno zadovoljni in so se navdušeni za novo idejo včeraj zvečer razšli oz. odpeljali. Kdor je prejšnje notice prezrl, naj porabi zadnjo priliko, da se udeleži tega tečaja, ki je za nas največje važnosti. Brezplačna pojedina se vrši danes v velesejmski restavraciji gosp. V. Dolničarja Prečitajte notico v današnjem »Jutru \ vprašajte pri oddelku »PE-KATETE« v pavilj. H št. 456—458 u— J. A D. Triglav v Ljubljani. Dne 4. julija ob po! 10. dopoldne se bo vršilo nadaljevanje rednega občnega zbora s sledečim dnevnim redom: 1. Volitve. 2. Slučajnosti. - Odbor. 975 u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 poškodba tuje lastnine, 1 telesna poškodba, 1 zaplemba samokresa, 1 prestopek vmešavanja v službeno poslovanje, 1 nezgoda, 1 prestopek kaljenia nočnega miru, 2 prestopka obrtnega reda in 12 prestopkov cestnega policijskega reda. Are taciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi vlačugarstva in 1 radi tatvine. • u— Nezgoda. Na Gosposvetski cesti sta trčila v petek s kolesi trgovska vajenka Slavka Robas ter neznan moški, ki je vozil po napačni strani. Pri trčenju je Roba-sova padla na tla ter se močno poškodova- GOSPODINJE! Oglejte Si prvovrstne izdelke sloveče tovarne testenin na Uu&iian$8*e«n veleselmu v paviljonu H M. 456-45®* Lastne tovarne v Ljubljani in v II. Bistrici (Italija). Ustanovljeno 1899. nni pur izgotovljene in po meri do UDLCIMZ bite najceneje pri tvrdki Loiar & Blziak, LJubljana, Sv. Petra cesta 20 4988 Koncert v Aiiji oa tiran Ni prvovrstnega salonskega orkestra priredim danes v nedeljo in jutri v ponedeljek. Se priporočam JOS. HAJDIČ. MM^< la, precej pa se ji je pokvarilo tudi kolo. Moški se za njeno nezgodo ni dosti zmenil, marveč je gledal, da je kakor mogoče hitro izginil v neko stransko ulico. u— Čistokrvni mladiči dobermanske pasme g. Iv. Grilca, garantirani z rodovnikom, bodo danes razstavljeni na velesejmu pri tvrdki Ogrin kot prvovrstni čuvarji hišnega posestva. a— Nova strokovna zadruga. Prihodnje dni se bo vršil ustanovni občni zbor zadruge slaščičarjev in. izdelovalcev kanditov ter čokolade za okoliš Maribor. u— Nekaj novega v Ljubljani je Kavčuk d. z o. z., Stari trg 26, špecijalna trgovina gumijevih izdelkov, voščenega platna in lir.oleja. Karkoli se izdeluje od gumija, se dobi najceneje in najsigurneje v tej speci-jalni trgovini. 982 Iz Maribora NESRAMNA INTRIGA NEMŠKIH LISTOV PROTI MARIBORSKI MESTNI HRANILNICI. Mestni ž-upan mariborski objavlja naslednjo izjavo: »Neodgovorni elementi so spravili v dunajsko »Neue Freie Presse« neresnične vesti o malverzacijah v Mestni hranilnici mariborski. Na podlagi poročila, ki ga j2 izdelala komisija in prevzela zanj tudi vso odgovornost, uradno ugotavljam, da so vesti v »Neue Freie Presse« neresnične, deloma pa tendencijozno zavite. O poročilu bo sklepal mestni občinski svet, vsled česar se v podrobnosti ne morem spuščati. Ugotavljam pa, da se nerednosti, ki bi ogrožale obstoj zavoda, niso našle. Vsaka nevarnost za naloženi denar je izključena, ker lahko vse vloge krije zavod sam s svojimi sredstvi. Razen tega jamči za vse obveznosti Mestne hranilnice mestna občina mariborska s svojo davčno močjo in z vsem svojim premoženjem. Vsako razburjenje in vsak strah radi usode pri Mestni hranilnici naloženega denarja je torej popolnoma neutemeljen. Zitpan dr. Leskovar. a— Otvoritev notarske pisarne. Notar dr. Ivo Šorli, imenovan na mesto g. dr. Barleta notarja v Mariboru, je 1. julija otvoril svojo pisarno v Slovenski ulici štev. 11. 987 a— Kanalizacijska dela za Pokojninskim zavodom. Postavitev velike palače Pokojninskega zavoda, ki obstoja v šesterokot-niku iz štirih delov na gornii strani trga Kralja Petra in med Državno in Dvofakovo cesto, ie ustvarila v delu do železniške proge novo situacijo. Ob imenovani palači proti železniški progi ie nastala nova ulica dr. Karla Verstovška in bo vezala Državno in Dvofakovo cesto. Ta cesta bo široka 10 metrov ter se bo od nje v sredini odcepila proti železniški progi nova ulica. Toda ves ta prostor je sedaj last dekanata od Sv. Magdalene in le polovica Verstovškove ceste ob Pokojninskem zavodu je last občine. Na tem delu namerava občina napraviti 2 m širok pločnik in izvršiti kanalizacijo po sredini ceste, katera dela so bila sedaj razpisana. a— Zopet inšpekcija carinarnice. V Maribor je prispel g. Božo Matovič, načelnik v ministrstvu financ, da inspicira mariborsko in druge carinarnice. a— Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru je imelo pretekli petek v društvenih prostorih občni zbor, na katerem je bil določen počitniški program. Vsak torek in petek od 11. do 12. se dobijo v društveni pisarni vsa potrebna navodila glede študija in stanovanja v Aleksandrovem kolegiju in Oražnovem domu v Ljubljani, kar je važno za vse abiturijente. a— Avtopromet Svečina-Zg. Kungota-Maribor. Sedaj vozi avtoomnibus na progi Svečina- Zg. Kungota- Sp. Kungota-Mari-bor in nazaj dnevno enkrat in se ustavi v vseh omenjenih krajih. V Maribor prihaja ob 8. zjutraj in odhoja iz Maribora ob 13. a— Športno verižico so našli izletniki na poti iz Ruš proti Šumniku. Dobi se v tehničnem vodstvu Mariborske tiskarne, Jurčičeva ulica 4. a— Cenena prodaja volovskega mesa. V pondeljek dne 5. julija od 7. ure zjutraj naprej se bo na prosti stojnici pri mestni klavnici prodajalo volovsko meso po Din 10 za kg, v skupnem približno 450 kg. Prodajalo se bo le na konsumente po 1 do 2 kilograma a— Ljudska veselica Olepševalnega društva za magdalensko predmestje bo največja prireditev te vrste v poletju. Posrečilo se je pridobiti celo vrsto društev, ki bodo sodelovala, med temi 3 pevske zbore, 2 tamburaška in S. K. Maribor, ki bo iz-\aial moške in ženske štafete in Hazena tekme. Sodelujočih oseb bo okrog 300. Vsa- kih pet minut bo nekaj novega. Na plesišču bo posebna godba, pravi ljudski bal. Perun priredi svojo dirko naravnost v kadetnico. Točilo se bo izborno vino, šotor za jestvine bo pa zadovoljil najbolj raz-vvajene želodce. Z eno besedo — pol Maribora bo tam. a_ Drava pri lalski elektrarni. Drava je zadnje dni radi neprestanega deževja stalno naraščala in je dosegla predvčerajšnjim pri elektrarni višino 4.35 m, to je 1.20 nad normalo. Tekom včerajšnjega dne pa je voda padala in je bila proti večeru le še 4 m visoko. a— Težke nesreče pri podiranju drevja. Včeraj je podiral v Mariji Brez.ie pri Po-brežju 40 letni sprevodnik državne železnice Franc Lešnik drevesa. Med delom mu Je padlo drevo na glavo in mu prizadejalo na glavi težko rano in nevarne notranje po škodbe v prsih. Lešnika so prepeljali z rešilnim avtom v javno bolnico v Maribor. a— Obiska Avstrijcev v moški kaznilnici. Z včerajšnjim popoldanskim brzovja-kom je prispelo v Maribor 50 gojencev višje šole za orožniške oficirje iz Gradca, da si ogledajo tukajšnjo moško kaznilnico, predvsem njen oddelek za mladoletne. Ekskurzijo sta vodila višji orožniški podpolkov nik Lichen von Lo\venbourg ter univ. prof. Bylo\v z več profesorji. Ogledali so si v spremstvu ravnatelja kaznilnice sodnika g. Vrabla in državnega pravdnika dr. Gras-sellija ter vodjo policijskega komisarijata g. Kerševana kaznilniške naprave in obrate. Izrazili so se prav pohvalno o kaznilnici in zlasti o strogi disciplini, ki vlada v njej. Pred njihovim odhodom jim je zapel pevski zbor kaznjencev nekaj naših narodnih pesmi. Gostje so bili prijetno iznenade-ni radi lepega sprejema in naklonjenosti naših faktorjev. Iz Celja e— Stavba novega šafckega poslopja za Celje okolico. Kakor smo že na kratko poročali, si je prejšnji teden pomočnik ministra p ros vete g. 0'bradovič osebno ogledal stavbni prostor za novo osnovno šolo za Celje okolico ter se je pri tej priliki prepričal, da je krajni šolski svet izvršil vsa pripravljalna dela v popolnem redu in na podlagi zakonitih predpisov. Tudi stavbni prostor ga je popolnoma zadovoljil. Na podlagi tega komisijoneinega pregleda je sedaj minister prosvete z odlokom z dne 26. junija 1926 razveljavil svoječasni odlok, s katerim naj bi se ustavilo delo pri novi zgradbi. Tako je tudi najvišja nadzoro-valna oblast odločila v prilog novemu šolskemu poslopju. Želeti je samo, da bi se sedaj, ko je na razne napačne informacije poslancev SLS odgovorilo ministrstvo prosvete svojo zadnjo besedo, spametovali razni nahujskani nezadovoljmeži v celjski okolici in bi vsi z zdniženimi močmi delali na to, da se spravi ta stavba čim prej pod streho. Ko bo šola enkrat dograjena, smo prepričani, da bodo ponosni na to moderno poslopje vsi, ki so količkaj pripomogli do tega, da se je izbrisal veič desetletij trajajoči kulturni inadež, da celjska okolica ni imela primernega vzgajališča za svoj naraščaj. e— Osehna vest. Na pomorski akademiji v Dubrovniku je položil končni izpit celjski rojak g.Ernest Blažon, ki bo v kratkem imenovan poročnikom korvete. e— Zlata poroka. V soboto, dne 3. t. m. sta obhajala pri svojem najstarejšem sinu g. Alfonzu Požarju, župniku v Rečici ob Savinji ,svojo zlato poroko ga. Marija in g. Jakob Požar, vpokojemi poštni kontrolor iz Vojnika. Bil je vedno zaveden Slovenec ter je kot tak okusil trdi kruh avstrijskega režima. Svojo rodbino je vzgojil vzorno in narodno. Zlatoporočencema želimo ob redkem jubileju še mnogo let krepkega zdravja! e— Na občnem zboru »Celjskega godbe-nega društva« dne 28. junija je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik g. Martin Stante .odborniki gg.: Josip Jarh, Josip Janežte, AdoH Bervar, Josip Fink, Franc Kindlhofer, Franc Vengust, Franc Tausch-niann in Karel Sancin, pregledovalci računov gg. Stanko Pere in Adolf Pfeifer. Zadnji občni zbor društva se je vršil pred 3 leti, dosedanjemu odboru se kljub naporom ni posrečilo oživiti delovanja društva. Upamo, da bo imel novi odbor več sreče in bo dosegel umevanje občinstva, godbenikov in oblasti, da je dobra godba za Celje, ki hoče biti letoviško mesto, nadvse potrebna. Mestni očetje naj si vzamejo v tem pogledu za vzgled svoje predvojne prednike, ki so znali preskrbeti takratni mestni godbi zadostnih gmotnih sredistev in pa, kar je največje važnosti, dobre godbenike. e— Počitniška kolonija čeških otrok v Celju. Češko društvo »Prazdny* namerava s pomočjo celjske JČLige namestiti v Celju počitniško kolonijo štiridesetih otrok. Kolonija čeških otrok bo nameščena v poslopju državne realne gimnazije. Kakor smo zvedeli, bo prosvetni oddelek pri mariborskem velikem županstvu dal zaprošene prostore koloniji na razpolago. e— Napredovanje v službi. V drugo skupino tretje kategorije činovnikov so pomaknjeni kane list Jakob Knesnik, Alojzi] Zapuiek, Franc Autišer in Aston Kramar pri okrožnem sodišču ter Adolf Bervar pri državnem pravdmištvu v Celju. e— Ciril In Metodov kres na Starem gradu. Še enkrat se opozarjajo vsi Celjani in okoličani na kres, ki ga prižge danes 4. t. .m na predvečer slovanskih blagovest-nikov celjska podružnica CMD na Starem gradu. Sodeluje železničarska godba in pevci. Preskrbljeno je tudi za umetni ogenj. 18. t. m. Prvi nastop hazene v Celju Danes dopoldne se vrši v prid CMD po mestu cvetlični dan. e— Umrli so meseca junija v Celju: Krančič Neža, mestna reya, 75 let; Pšenlč-nik Miloš, sin trgovca, SimoniŠek Matevž, kanclist v p. 70 let; \Venedikter Josip, bivši knjigovodja, 38. let; Vegunt Josip, mestni revež, 68 le:; Očko Ana, zasebnica, 79 let; V javni bolnici: Požek Ana, 0'rok mizarskega mojstra iz Celia 4 leta; Hren Josip, tovarniški delavec iz Petrovč, 23 let; Ka-darsehafka Franc, gozdni paznik iz Rogaške Slatine, 73 let; Podreberšek Neža, ko-čarjeva žena iz Žusma, 32 let; Arzenšek Ana, n^jemnikova h£i iz Št. Vida 3 leta; Jerin Janez, kočarjev sin iz St. Pavla pri Preboldu, 6 let; ŠidlovsKy Teodor, vpok. šef mornarice iz Rogaške Slatine, 70 let; Paul Anton, ravnatelj meščanske šole iz Celja, 75 let; Dobrovnik Neža, lilapčeva žena iz Celja, 51 let; Mayer Kari, brivski pomočnik iz Celja, 46 let; Dobovišek Fra-njo, kočar iz Št Jurja ob juž. žel., 47 let; Kraševec Ana, brezposelna iz Št Ruperta nad Laškim 25 let; Rifl Barbara, zasebnica iz Hrastnika 36 let; Nefmah Eliza, po-sestnica iz Donačke gore, 41 let; Bizjak Ivan, posestnik Iz Rečice na Paki, 63 let; Hrušovar Ana, poseštnjča iz Imenega 52 let. — V vojaški bolnici: Vhkadinovič Mi-ladin, vojak 39 pp. Iz Trbovelj t— Nočni napad na občinskega redarja. Ko je patruljiral občinski redar Cerne na Vodah, je naletel ponoči okoli pol 12. v bližini Dežmanove trgovine na družbo ru« darjev, ki je bila razigrana nad običajno mero. Med njimi je bil tudi delavec Novak; ki je komaj prišel iz zaporov, kjer je sedel radi znanega napada na občinskega nadre* darja v PočivavškOvi kleti. Redar Cerne ni še utegnil dokončati svojega svarila, naj se mirno razidejo, ker je v tem trenutku nava» lil nanj Novkk in ga podrl na tla. Ostali rudarji so zbežali, med redarjem Černetom in Novakom pa se je vnela huda borba, te« kom katere se je posrečilo redarju izvleči sabljo in ukrotiti nasilfieza. Novak se je kasneje izgovarjal, da je bil popolnoma pi« jan in da se na ve spominjati dogodka, kar mu pa ne bo dosti pomagalo, ker je že pre* več znan oblastim. Tako redar kakor tudi aretiranec sta odnesla iz boja manjše rane. t— V gospodinjski Soli na Vodah bo ju« tri 5. t. m. nanovo otvMjen dva tedna tra> jajoči tečaj o negi dojenčka. t— Na Zlodjevem hribu na Vodah bo gorel nocoj na predvečer slovanskih a po stolov sv. Cirila in Metoda Velik kres, na katerega prav posebno opozarjamo zave'd* ne Trboveljčane. t_ Smrtna kosa. Umrli so v Trbovljah: Marija Urbane, hči rudarja, 5 mes., Sv. Le* nart 125; Jože Sorko, rudar, 35 let, oženjen. Loke 358; Franc Pospeh, sin rudarja, 5 mes., Retje 36; Leopold Suln, sin rudarja, 5 mes., Loke 187; Marija Fabjan, žena rudarja, 70 let, vdova, Retje 42; Ana Jeršin, zasebnica, 72 let, Sv. Lenart 149; Franc Potokar, upo* kojeni rudar, 73 let, oženjen, Loke 89; Fran Lukanič, sin rudarja, 2 uri, Loke 257; Ma* rija Podrenik, omožena, 68 let, Loke 61; Ve koslava Ozis, hči rudarja, 10 dni, Loke 257. t— Okrajni šolski nadzornik g. Potočnik je včeraj prisostvoval na vodenski šoli po* laganju izpitov. t— Nabori v trboveljski občini. V sredo 7., 8. in 9. t. m. se bodo vršili pri Forteju na Vodah nabori za Trbovlje, Hrastnik in Dol. Prva dva dneva sta namenjena za do* mačine, tretji za Dolance. t— Na postaji v Trbovljah so pričeli z renoviranjem kolodvorskega poslopja. t— Žrtev redukcije. Reduciran je bil pod* uradnik Železnik, ki je zelo priljubljen med svojimi stanovskimi kolegi. Mnogo se je udejstvoval pri Sokolu, katerega je prapor* ščak. Trboveljski družbi se priporoča, da odpoved službe prekliče. ki pride v Ljubljano, naj si ogleda na Krekovem trgu št. 10, pri Tek-siilbazarjn, v pritličju in prvem nadstropju. Da dokažemo nlsbe cene, navedemo tu cene nekaterega blaga: Modni batist. . po Din 5 mtr. prav dobra kotenina „ 8 „ fino belo platno po „ 10 „ močni kambrik „ „10 „ močni cefir . . „ „ 10 „ Štofi, kamgarni in drugo blago cenejše kakor povsod. Krekov trg štev. 10. 5133 Mon is mentalno filmsko delo v 11 velikih dejanjih. Oba dela neskrajšana v enem sporedu — V glavni vlogi srčkana LILIJiN G B S H Prekrasna vsebina — Lepi naravni posnetki — Izbruh Vezuva in njega strahovitosti Napeto — velezanlmivo — ljubavno — senzacijoneino. Dvorana se za ta velefilm spremeni v cerkev Vsled velike dolžine filma se vrše predstave danes v nedeljo ob: 3., S.J 7. in 9. Film spremlja pri vseh predstavah pevski zbor, sojisti in pornnoženi umetniški orkester pod vodstvom prof. E. FerŠntga. — Predprodaja vstopnic od 10 do pol 1. Cene nezvišane! ELITNI KINO MATICA Cene nezvišane! najlepši kino v Sloveniji. Iz Slovenske Bistrice i_ Proslava Vidovega dne. Tukajšnje osnovne in meščanska šola so proslavile Vi* dov dan v dvorani okrajne hranilnice s prav čedno prireditvijo. Vse točke pestrega pro* grama: slavnostni govor, deklamacije, petje godbene točke, rajalne in telovadne nastope so izvršili učenci in učenke s tako sigur* nostjo in lastnim doživetjem, da jih. je rano* gobrojno prisotno občinstvo živahno akla* miralo. Sodelujočemu učiteljstvu naše pri* znanje. Zvečer so priredila vsa narodna društva ob sodelovanju občine in vojaške posadke slavnostno bakljado z obhodom po mestu. Vse mesto je bilo lepo razsvetljeno. Povorka se je ustavila pred mestno hišo, kjer sta nagovorila zbrano občinstvo z le« pimi domoljubnimi besedami g. podpukov* nik Gijorgijevič in dr. Pušnik. Po himni «Bože pravde» se je povorka zaključila z igranjem kola. i— Sokolska tombola. Gradbeni odsek Sokola priredi v jeseni veliko tombolo v korist gradbe Sokolskega doma. Iz Laškega 1— Stanovanjske razmere v našem trgu so zelo žalostne. Državni nastavljenci že več mesecev ne dobijo stanovanja. Eden se vozi v Ljubljano, drugi v Celje, eden ima družino že od Novega leta še v Kamniku itd. Da se temu zlu kolikor mogoče odpo* more, je prosila tukajšnja okrajna hranil* niča in posojilnica občinski zastop, da ji proda del občinskega travnika ob Savinji. Posojilnica je nameravala na tem prostoru postaviti moderno stavbo, v kateri bi bila tri stanovanja, poštni urad,/poslovni pro* stori posojilnice in pa velika dvorana za sejnico bodoče srezke skupščine. Prošnja se je obravnavala pri predzadnji seji občinske* ga odbora, na kateri je bilo na predlog za* vednega odbornika sklenjeno, da se zapu* ščeni prostor odstopi posojilnici z^ozirom na pomanjkanje stanovanj brezplačno. Za predlog so glasovali vsi narodno zavedni od bomiki, po številu 14, en odbornik se je glasovanja vzdržal, Nemec Jože Fretze pa je glasoval proti. Napravil je celo pritožbo v spakedrani slovenščini, katere si pa ni upal podpisati sam. Vsled tega hujskanja od nasprotne strani je posojilnica podala občinskemu odboru izjavo, s katero hvalež* no odklanja podarjeni ji svet in se je iz* razila, da z ozirom na nastop Fretzeja ne bo zidala. V zadnji svoji seji je vzel občin* ski odbor izjavo posojilnice z obžalova* njem na znanje in padale so pikre opazke na adreso g. Fretzeja. Kakor smo zvedeli je postal ta gospod v zadnjem času član NRS., ki kot nacijonalna stranka pač ne bi smela dajati svoje avtoritete za nastope, kateri so tako eminentno naperjeni proti interesom našega narodnega trga. Ker se bo morala dobiti dvorana kot sejnica za srez* ko skupščino, bo morala na vsak način zi* dati primemo poslopje — tudi v svrho na* stanitve državnega uradništva — tukajšnja občina, ker preti drugače nevarnost, da se sedež sreza premesti drugam in ž njim tu. di vsi ostali uradi. Stavba bo stala ogrom. no denarja, ki ga bodo morali plačati trški davkoplačevalci. Če se premeste uradi, te. daj naj se davkoplačevalci zahvalijo g. Fre« tzetu ter mu k velikemu uspehu čestitajo. G. Fretze je in ostane vldjub popravkom v novinah to, kar je bil in za kar ga vsak narodno zaveden Laščan ima. ^□□□□□□□□□□□annonnnannonnnnni o D □ □ □ n DOXA-lHE ploščate F. ČUDEN, Prešernova ulica štev. 1 DnaDnnoDDaDnoonnDpnooDDnanoč« Zvezdamica v Neuchatelu (Švicaiska) 84 prvih nagrad. 41y6 a Mednarodno tekmovanje A. L. Breguet 1823 — 1923 2 prvi nagradi. Zvezdamica v Kewu (Angleška) For Superior Merit ,Especia!!y Good* Vodeča znamka ur v zlatu in platini. Amundsenov dom L. 1924 se je pripravljal Amundsen ft ,DoIet na severni tečaj. Vse je bilo sitrbno pripravljeno, samo na nekaj je pozabil - na denar. Tovarna, ki je izdelala aeroplane, je zahtevala, naj plača vnaprej. Poleg tega so se oglasih še drugi upniki, osobito Amundsenov brat. Drzni polarni raziskovalec je moral svol načrt opustiti, da uredi svoje finančne posle. Tako je prišla na dražbo tudi njegova vila v Svartskogu blizu Osla. Prodana je bila z vso opremo za solidno vsoto, ki pa seveda ni zadostovala za povračilo dolgov in nakup aero-planov. Amundsen se je težko ločil od svojega Uranienborga in skromnega posestva Redstena. Uranienborg ni dobil imena po bivališču danskega zvezdo-slovca rycho Brahe, kakor se je prvotno mislilo, marveč po Amundsenovem rojstnem kraju. Uranienborg je zapustil lanske spomladi, ko se je napotil na i-valbard in se ni več vmil. Letos mu je zopet na razpolago to priljubljeno bivališče, ker sta dva bogata Norvežana (norveški poslanilk v Rio Janeiro minister Gade in veletrgovec Pedro Lli ristophersen v Buenos Airesu. oba stara Amundsenova prijatelja) kupila ooe naselbini in sklenila podariti jih Amundsenu. Obe naselbini sta zanimivi. Ležita daleč od cest na vzhodni obali Bunde-tiorda. Na Redstenu je preživel Amundsen marsikatero zimo. Tam, kjer leži 7'Jaj Redsten, je bil še pred 30 leti uvji pragozd, v katerem je bil dober les. Sosedje so radi kupovali od Amund-sena drva. Zanimivejši je Uranienborg v Svartskogu. Vhod zapira železna ograja z napisom: «Pozor na psa!» To je pa samo napis na esikimske pse, ki so bili zelo hudi. Zdaj je za ograjo tiho. O k rog hiše stoje košati kostanji. Ob strani na vrtu stoji skromna vila, v kateri stanuje Amundsenova gospodinja Betty. Starka je ostala zvesta svojemu d ;mu kot mačka in ga ni zapustila niti takrat, ko se je lastnik menjal. Zdaj je veranda in tu človek takoj spozna, če-g;iva je vila. Tu je namreč vse polno spominov na razne ekspedicije. Salon jc pravi muzej. V kotu visi model aero-phuia N 25. s katerim se je napotil Amundsen lani na severni tečaj. Model so mu poklonili Dornierjevi zavodi v F\/A. V salonu visi Mussolinijev in Chri-stuphersenov portret. Na mizi stoji kip, ki ga je podarilo Amundsenu neko geografsko društvo. Takih daril in spominov je v vili nebroj. Posebno pozornost vzbuja med njimi slika ameriškega slikarja Stokesa, ki se je mudil lani na Svalbardu in naslikal Amundse-jk.v aeroplan sredi ledu v zelo kričečih barvah. V stranski sobici je majhen zoološki muzej. Tu so zbrane razne polarne pt^e. ki jih je ujel Amundsen na ekspe-dici.ii z ladjo <-Maud». Zelo udobno je opremljena jedilnica. Takoj pri vratih visi velika slika Eskima, ki lovi mor--.kesa soma. Nasproti visi fotografija mladega Eskima, ki čisti na krovu ribe. Na hodniku čaka posetnika presenečenje. Tam stoji nagačena — Marija. Ne smete misliti, da je to kaika Amundsenova ljubezen. Marija se imenuje mlada bela medvedica. Ujeli so jo, ko je Maud» prezimovala v Ledenem morju in Marija se je počutila spočetka zelo dobro. Amundsen je sam skrbel za njo, da ni bila lačna. Toda nekoč se je zdramil v medvedici naravni nagon. Planila je na svojega dobrotnika in mu raztrgala na prsih obleko. K sreči je bila obleka usnjena, sicer bi bil Amundsen plačal svojo ljubezen do medvedice z glavo. Svoj čin je plačala medvedica s smrtjo in zdaj stoji nagačena v Ura-nienborgu. Okrog Marije so zbrani modeli aeroplanov in majhne motorne ladje, s katero je plul Amundsen okrog severne Amerike in odprl severozapad-no pot. Tu visi tudi zemljevid južnega tečaja, slika ladje «Maud» in Nansenov portret. V kabinetu je nebroj knjig, večinoma znanstvenih razprav o polarnih ekspedicijah. Med njimi je redko delo znamenitega polarnega raziskovalca Rossa iz 1. 1834 z avtorjevim podpisom. Knjigo je izdal Ross sam. Dalje je tu nebroj trofej, ruska knjiga o Amundsenu in album, ki ga je podarilo Amundsenu češkoslovaško znanstveno društvo. Zanimivo je, da tvorijo večino darovi privatnih oseb, med njimi tudi mnogih dam, ki so v Amundsena skrivaj ali javno zaljubljene. Dom je pripravljen, da pozdravi in zopet sprejme pod svojo streho starega gospodarja. Na malem klavirju leže še note. To so Cornevillski zvonovi, zakaj mož, ki je videl toliko pustih in otožnih krajev, ima rad veselo glasbo. Huguette Duiios, znana francoska filmska igralka (Koerilgs« mark itd.) in članica pariške Comedie Fran« £aise. Ker se namerava posvetiti izključno samo filmu, je podala ravnateljstvu Come« die svojo ostavko. Ravnateljstvo pa smatra, da je s tem prekršila kontrakt, in je vložilo zoper umetnico tožbo na odškodnino. poseben vlak "a gospa.« Pomerjanje obleke. >Jaz sem gospodov krojač . . .« »Ste prišli, da bi poskusili?« »Da bi poskusil dobiti kaj denarja!« Pri lekarju. »Imale kako priporočilo za ta izdelek'.'« »Seveda, gospod, z njim sem si opomogel iz denarnih zadreg.« Opreznost. Oče: >Eh, dete moje, drugega nas ni kot prah in pepel . . .< Tonček: »Nikar ne pravite tega pred m a terjo. Saj me tako in tako že pretepa kakor preprogo . . .< V železniškem toiu. Osem potnikov sedi v predelu. Sedem jih fma smotko v ustih. Osmi se oglasi, kar se da, prijazno: »Ali vam ni v nadlego, gospodje, ker n« kadim?« V šoli. »Pavel,c vpraša učitelj, »koliko je šest in štiri?« — »Enajst!« se urno odreže učence k. — »Saj ne . . Čuj . . . ^ Šest in štiri...« — »Dvanajst.« - »Ne . . .« — »Devet.« — »Da te vendar!« — »Trinajst.« — »Streh, zakaj pa nikoli ne rečeš deset? šest in štiri ie deset.« — »Ne, gospod,: pravi Pavel zaupno, »to ni mogoče . . . saj se dobro spominjam . . . Pet in pet je deset . . .« Po fantovsko. Vnukinja: »Kako si videti mlad, ded«k!« Stari oče: »Pretiravaš, golobičica . . .« Vnukinja: >0 ne, dedek . Mama pravi, da kratki lasje človeka pomladijo.« Previdnost. Prva prijateljica: »Kako, svoji hiSni »i podarila prašek in lepotilo? . . .« Druga prijateljica: »Vidiš, tako je manj verjetno, da bi rabila moje stvari!« Križanka „Metulj" V naglici so celo upokojili nerodnega policijskega ravnatelja, dva dni pozneje pa so mu zopet vrnili službo. Gospodje poslanci so že bili vsi pripravljeni, da bodo drug za drugim od-marširali na sodišče, kjer bi se morali zagovarjati radi prestopka zakona, ki so ga sami ustvarili. Napetost je rasla, a nenadoma je postalo znano, da ne mara državni pravdnik, ki je bil sam več let poslanec, razvleči zadeve v javni škandal. Ostal je tih, kakor da mu ni ničesar znanega in ni vložil obtožnice. Kanadski poslanci so se pomirili in sedaj bodo menda opremili svoje «pi-saroe» z novimi boljšimi ključavnicami, da bodo prihodnjič zadostno zavarovani pred nepovabljenimi gosti. Metamorfoza človeškega rodu Ce se nekoč res obnesejo napovedi Percyja Raymonda, profesorja na har-vardski univerzi, bomo mi, uboga deca zemeljskega planeta, nekoč še čudne podobe in postave. To se pravi, mi tega ne bomo dočakali, toda naši pozni zanamci čez kakih 40 do 75.000 let bodo imeli že strahotno dolge obraze, široka vzbočena čela, brezzoba usta in plešaste glave. Tako se torej glasi napoved profesorja Raymonda, ki utemeljuje svojo teorijo s tem, da se človeški možgani neprestano večajo in razrivajo lobanjo, obenem pa podaljšujejo obraz. To v ostalem ni nič hudega. Mnogo hujši pa so izgledi popolne pleše. V pradavnih časih, pravi prof. Raymond, so lasje edini ščitili človeku glavo. Tekom stoletij pa smo se navadili cilindrov, klobukov in raznih drugih pokrival, ki so nadomestili vlogo las. In mati narava bo sčasoma iz tega izvajala posledice, bilo ljudem to ljubo ali ne. Najstrašnejša pa je prorokba, da bodo pozni, pozni naši vnuki brezzobi pre-bavljali življenje na tem planetu. Kako tudi ne! Svoj čas, pravi prof. Raymond, ko so se naši davni, davni predniki še gibko premikali po drevesju, so zobje izborno funkcionirali pri luščenju kokosovih orehov in drugih žlahtnih sadežev pragozda. Danes pa zobje polagoma postajajo odveč. Jedilno orodje omogoča razrezovanje jedil, a poleg tega priporoča moderna dijeta po nauku o kalorijah take jedi, ki so neznatne po količini in izredno lahko prebavne. Tako bo torej nekoč: vse brezzobo, plešasto in dolgih obrazov. Nas sicer to malo briga, toda pomilujemo že danes lahko pozne potomce. Če pa bi se zgodilo, da bi kdorkoli izmed nas prišel čez toliko in toliko tisočletij zopet na svet, kakršen je danes, bi se gotovo tudi njemu silno podaljšal obraz — od začudenja, in bi mu izpadli lasje — od groze pred novim človeškim rodom. Ženo umoril in razsekal tVes Dunaj je te dni vznemirjen nad zločinom, ki ga je zagrešil mesarski po* močnik Wimpassinger s tem, da je v prepiru pobil svojo ženo, jo razsekal v kose in jih pometal v Donavo. Wimpassinger je 47 let star in je s svojo ženo, ki je bila par let starejša, stanoval v iVolkertovi ulici 17 v II. okraju. Zakon že dolgo ni bil srečen in je posebno zadnja leta prišlo med zakoncema često do ostrih prerekanj in pretepov. Ko se je v ponedeljek zvečer mož vrnil nekoliko vinjen do« mov, je baje zopet sledil prepir, med katerim je mož s sekiro potolkel ženo do smrti in jo nato zavlekel v mali stranski kabinet. Ker je mrtvo truplo začelo naslednje dni trohneti, ga je Wimpassinger v četrtek zvečer razse« kal v kose, jih zložil v vrečo in se po« dal k Donavi, da jih zmeče v vodo. Tu pa je zločinca opazoval igralec Rai« mund, ki se je ravno vračal proti do« mu. Poklical je stražnika, ki je Wim« passingerja po kratkem zaslišanju od« Elitna oblačila ki si jih more radi neverjetno nizkih cen vsakdo nabaviti, je razstavila tvrdka Drago Scbwab. Ljubljana na velesejmu paviljon I. Prilika, da se prepričate. vedel na bližnji policijski urad. In zlo« činec je po kratkem oklevanju priznal svoje dejanje. Komisija, ki je naslednji dan pre« iskala stanovanje, je jedva izdržala v penetrantnem smradu, ki ga je bilo razširilo trohneče truplo. Našla je se« kiro, s katero je bil zločin izvršen in jasne sledove krvavega dejanja. Stano« vanje je zapečatila in zdaj se iz dneva v dan vrši zasliševanje zločinca, ki vztraja pri svoji prvi izpovedi, da je ženo potolkel v prepiru, dočim druge okoliščine govorijo, da je bila žena umorjena v spanju . Državna meja in čisdeži Med številne posledice versailleske mirovne pogodbe se je končno zamešal — čudež. Neka Ana Safova, meščanka iz slovaškega trga Kolsove, je razodela sosedom, da jc videla Mado-no v oblakih, ki so se spustili nad njeno hišo. Ta čudež je postal kmalu vsem znan in so pričeli prihajati romarji, da govorijo s srečno staro Ano. Našli so tudi blizu njene bajte pod lipo dotedaj neopažen studenec. Njegova voda je povrnila vid slepcem, ravne ude šepavim in čile ude starcem. Slovaška duhovščina ni hotela od kraja nič slišati o čudežu, potem pa je pričela obhajati in spovedovati množice romarjev. To je menda hudo jezilo Madžare onstran meje, ker je nastopil prof. Jaszi s svojo razlago čudeža. Obiskal je Kolsovo in ugotovil, da so obiskovali pred vojno prebivalci čudežno Mater božjo v mestecu Marya-Poszko. Po vojni je ostala madona na Madžarskem, njeni slovaški čestilci pa niso mogli več do nje. Potrebovali bi v to svrho potne liste od policije in madžarske vize. Kmetje pa nimajo časa za romanje po uradih in moledovanje pri oblastih, ki zahtevajo domovnice, krstne liste in druge, pristnim Slovakom sploh nepoznane papirje. Končno se je romanje v Maryo-Poszko ustavilo, zato pa je nastala onstran meje nova čudežna Madona, ki jo lahko obiščejo verniki brez potnih listov. Ljudska vera je sama ustvarila predmet svojega hrepenenja. — Če ima profesor Jaszi prav, bo ta čudež gotovo najimenitnejša posledica versailleske pogodbe. Dosedaj so se selile radi preložitve državne meje posamezne osebe, tvrdke itd., sedaj pa je prišla na vrsto čudežna Pomagalka ... Angleške poletne zgodbe Poletje je in nastopa doba kislih kumaric. Tudi na Angleškem. Toda angleške novine si znajo pomagati in v razvedrilo svojih številnih čitateljev prinašajo čudne, presenetljive zgodbe. Evo dvoje takih rac, ki sta začeli vztrajno krožiti po angleških in drugih listih: Skrivnostna ladja. Iz Grimsbyja v Angliji poročajo, da so v bližini zaliva zapazili mornarji neko tajinstveno luksuzno jahto, ki so jo valovi gnali po morju. Ladja je bila opremljena z vesli, jadri in pomožnim motorjem na bencin, toda na njej ni bilo živega bitja. Mornarji so jahto privezali z vrvjo na parnik, ki je skrivnostno ladjo potegnil k obrežju. Tam so jo preiskali, pa niso našli na njej ne vode ne kakih drugih življenjskih potrebščin. Skratka, jahta je bila kakor izumrla. Tudi imena ni imela nobenega niti številke. Le na krovu je vihrala francoska zastava. Lokalni angleški listi na drobno razpravljajo o tajinstveni jahti in prinašajo celo njeno sliko. Ljudje pa hlastno čita-jo, ugibajo in si v domišljiji slikajo romantično povest o skrivnostni ladji in še bolj o skrivnostnih njenih potnikih. V kitovem trebuhu. Neverniki se že dolgo posmeijujejo svetopisemski povesti o preroku Joni, ki je srečno preživel tri dni v kitovem trebuhu. Sedaj so ti dvomi svečano uničeni. neverni Tomaži pa osramočeni. Angleški mornar James Partley je nedavno padel s kitolovske ladje, imenovane «Vzhodna zvezda». Izginil je v vodi in njegovi tovariši so ga smatrali za mrtvega, ker za njim ni bilo sledu. Drugo jutro pa so ujeli velikega kita in ko so razparali njegov trebuh, so našli v njem — Jamesa. Kljub temu, da je ležal v kitovem želodcu domala 24 ur, je bil še živ, a brez zavesti. Kitov želodčni sok mu je že razjedel kožo na telesu. Ko se je Partley zavedel, je povedal, da mu v kitovem trebuhu ni bilo pretesno, pač pa zelo vroče. Kako je prišel notri, sam ne ve, a hudo se je prestrašil, ker naenkrat ničesar ni več vedel, kaj bo z njim. Partley je ležal nekaj dni v bolnici, da je prestal svoj nenavadni doživljaj, zdaj pa je okreval in že zopet pridno lovi kite. Z Zemlje k Mesecu Ali je možen polet z raketo? Pred meseci je ameriški fizik profesor Goddard v \Vorcestru razglasil, da ie dovršil model rakete za polet na Mesec. Nedavno pa je v razgovoru z novinarji objavil, da se bo prva taka »svetovna vožnja« vršila že letos in da se je prijavilo doslej že nad petdeset potnikov. Kakor znano, je Kepler prvi sanjal o vožnji v svetovje. Idejo o strelu, ki naj nas ponese na zvestega trabanta naše Zemlje, pa je sprožil Jules Verne v svoji knjigi »De la terre ž la lune« (Od Zemlje do Meseca) z živo fantazijo, četudi v obliki, ki ne odgovarja današnjim znanstvenim dognanjem. Popularni nemški znanstvenik Feliks Linke je temu vprašanju posvetil sedaj zanimivo knjižico »DieVenvandschaft der Welten und die Bewohnbarkeit der Himmelskorper«, ki je nedavno izšla v Lipskem v založbi Ouelle & Meyer. V svoji razpravi poudarja uvodoma: Podati se na pot v svetovje z zračno ladjo ali z letalom, je jalovo podjetje, kajti predpogoj za tako potovanje je zrak. Seveda ima naša Zemlja zračno okrožje, ki ga astronomi sicer venomer razširjajo, a že v razdalji 10 kilometrov je zrak tako redek, da bi zračno brodovje postalo nemogoče. Na tem ne more ničesar spremeniti dejstvo, da se v višavi 700 ali 800 kilometrov še nahajajo sledovi plina. Ta pot je zaprta. Kaj oa z istrelkom ali z raketo, ki jo je baje konstruiral Mr. Goddard? Linke si predstavlja stvarni položaj ta-ko-le: Izstrelek spada k telesom, ki jih zaženemo, in je torej podvržen zakonom lučaja. Po teh zakonih projektil ne vzleti kvišku v ravni smeri, marveč v krivi liniji, ki jo matematiki imenujejo parabolo, ker težnost vleče projektil navzdol, moč lučaja pa nvzgor. Čim močneje zaženemo telo, tem bolj ploščata .ie njegova zračna pot. ker ima tem manj časa za padanje, ko srši po zraku. Zračna pot izstrelkov moderne infanterije je popolnoma ploščat lok. prava parabola. Ako pa zasledujemo pot v smislu astronoma, spoznamo, da nimamo pred seboi parabole, marveč kratke odlomke elipse, ki pa so v praksi parabole. Ta okolnost ie velikega pomena, ako gre za veliko hitrost lučaja v prostor vesoljnega sveta. Predstavljajmo si. da streljamo vodoravno z visoke gore. Izstrelek bi padal ravno toliko, za kolikor se krivina Zemlje razlikuje od vodoravne črte. Potem bi projektil nikdar ne dosegel zemljiških tal. marveč bi neprestano obkrožal Zemljo. To se pripeti, ako izstrelek s pričetno hitrostjo 7900 metrov plane iz cevi. Zemlja more torej zadržati izstrelek v območju svoje privlačnosti, a naza.i k njej se več ne vrne. Obkroža jo v eliptičnem loku, pri čemer pa je središče Zemje vedno žarišče te elipse. A tudi moč Zemlje ni neomejena. Ako izstrelek plane iz cevi s hitrostjo 11.050 metrov v sekundi, premaga privlačnost zemlje in odleti nepovračljivo v prostor vesoljnega sveta. Njegova smer je prava parabola, kateri je žarišče središče Zemlje. A preden doseže streljanje to popolnost, bi) poteklo še mnogo časa, kajti najboljši naši topovi dosežejo komaj 1000 metrov pričetne hitrosti. Drugače stoji seveda vprašanje glede raket. Prvo tozadevno teoretično konstrukcijo je sestavil in ponovno izboljšal Herman Oberth. 2c leta 1923. ie zasnoval načrt aparata, ki naj bi, kakor raketa, deloval na podlagi principa odboja. Raketa se giblje s tem, da iz-puhava plin proti zraku, ki jo obdaja. Lahko jo krmarimo v smeri kakor pač izpuhava plin. Tak aparat jc seveda v znatnem prospehu v primeri z izstrelkom. ker v poletu dobiva vedno znova pogon. Raketo bi početkom lahko izstrelili. Letela bi tako dolgo, dokler bi ~n : j 1 Besede pomenijo: vodoravno: 1. glasbeni instrument; igralno karto; 2. gorovje v Rusiji; francoskega pisatelja; 3. otok v Jadranu; del živalskega telesa; ptiča; 4. mesec; mesto ob zalivu Rdečega morja; 5. grško pokrajino; veznik; reko v severni Afriki; »Jutrovo« rubriko; 6. naslov Keatonovega filma; afriškega vstaša; 7. prostor v hiši; moško krstno ime; arabskega kneza; povelje; 8. zaimek; znano kratico; 9. odlikovano srbsko mesto; utežno noto; 10. veznik; najnižji del sobe; 11. ljubljansko tvrdko; razum; živalski glas; prislov časa; 12. tuj izraz za »gospa«; opojni strup; 13. goro na slovenskem Koroškem; šahovski izraz; veznik; del sobe; 14. začimbo; nemško reko; del igle; na-plačilo; 15. posušeno travo; od vode obdano zemljo; 16. orožje; ptico; 17. ne mnogo; obdelan les; navpično: A. goro v Jugoslaviji; B. ptico; C. prebivalca evropske države; dro ben del lesa; D. ploskovno mero; poljski pridelek; drevo; E. islo kakor 14. vodoravno zadnja beseda; grško črko; moško krstno ime; F. pridevnik; jugoslovensko pristanišče; ribo; G. koledar; predlog; jugoslovensko, zdaj laško pristanišče; 11. vrsto zemlje; hebrejsko besedo v molitvah; I. evropsko denarno enoto; srbsko mesto; J. sportsko panogo; K. Cankarjevo knjigo; L. državo v Indiji; trojanskega vedeža; M. rusko vozilo; del živalskega ogrodja; N. beograjski tlak: predlog; padavino; O. zob; »Jutrovo« rubriko; romarsko goro ua Dolenjskem; P. kožokrilca; satelita; dekliško ime; R. kratico; šovinistično versko-naei-jonalno organizacijo (kratica); jugoslovensko stranko; S. žival; azijsko visoko planoto; kačo; T. predlog; U iz sJutTOvega: romana znano osebo. Rešitev nedeljske križanke vodoravno: 1. kinematograf; 10. Ana; 11. Enid; 12. Lon, 14. E. M.; 15. le; 16. Ivan; 18. Hood; 19. ni; 20. Lois; 22. ve; 23. Dana; 25. Buster; 29. Abel; 31. I. M.; 32. la; 33. Lado; 34. C. C.; 35. M. D.; 36. tla; 38. t. m.; 40. Ida; 42. Asta; 44. na; 45. A. T.; 46. oda; 47. Osford; 48. Alma; navpično: 1. Kolin; 2. Nana; 3. en; 4. Mae; 5. te; 6. on; 7. Gish: 8. R. D.; 9. Frederick; 13. Ovid; 15. Love; 17. Niblo; 20. Laba; 21. s. u.; 24. Naldi; 26. Stila; 27. T. M.; 28. platno; 30. Edna; 36. tata; 37 atom; 39. Max; 41. dar; 43. Ada. gega kakor velik ponos ob misli, da počiva v kotu staje, čisto poleg skrbne črede, ki jo je gledala spečo, hči mojega gospodarja — kakor najlepša in najdragocenejša ovčica izmed vseh — zaupana, da jo čuvam. Nikoli se mi nt zdelo nebo tako globoko in zvezde tako svetle . . . Nenadoma se odpro zamrežena vratca' staje in priikaže se lepa Stefanetta. Ni mogla spati. Nemirne živali so šum-ljale s travo ali pa meketale v sanjah. Rajši je prišla k ognju. Ko sem jo za-nazil, sem ji vrgel na rame kozje krzno oodpihal sem ogenj in tako sva sedela drug ob drugem brez besede. Ce ste kdaj prečuli noč pod svetlo zvezdo, veste, da se ob uri, ko mi spimo zbudi skrivnosten svet v tišini m »rtini Tedaj postanejo studenci glasnejši' jn ribniki zažigajo plamenčke; vsi gorski duhovi pridejo in se sprehajajo svobodno. In v ozračju se godijo čudeži in nastane neopazno šuštenje, kakor bi 4iŠal rasti veje in cvesti rože. Podnevi živijo bitja, ponoči živijo stvari. In če nisi tega navajen, te bo strah... Tudi naša gospica je vsa drgetala in se stiskala k meni z velikim trepetom. Nenadoma sc razlegne zategnjen me-fentioličen krik z ribnika, ki se je sve-nižini in ie prihajal proti nam Ka- kor valoveč, V istem trenotku se je zasvetil nad najinima glavama v isti smeri zvezdni utrinek, kakor da bi imela ta tožba, ki sva jo pravkar slišala, luč s seboj. — Kaj je to? me vpraša Stefanetta z nizkim glasom. — Duša, ki gre v nebesa, gospodična; in pokrižal sem se. Tudi ona se je pokrižala iin ostala nekaj časa popolnoma mirna, z obrazom obrnjenim v nebo. — Torej je res, pastir, da ste vi čarovniki? — Nikakor, gospodična. Toda tu živimo bližje zvezdam in vemo bolje, kaj se godi na nebu, nego ljudje v ravnini. Se vedno je gledala v višave, glavo je podprla z roko, in zavita v ovčjo kožo je bila kakor majhen nebeški pastir. — Koliko jih je! Kako je to lepo! Še nikoli nisem videla kaj takega ... Ali veš njihova imena, pastir? — — Seveda, gospodična . . . Poslušajte! Ravno nad nama je Pot sv. Jakoba (rimska cesta). Pelje s Francoske naravnost proti Španiji. To je bil sv. Jakob Gališki, ki jo je začrtal da bi pokazal pot hrabremu Karlu Velikemu, ko se je vojskoval s Saraceni. Malo dalje vidite Voz duš (veliki medved) s svojimi štirimi lesketaj očimi osmi. One tri zvezde spredaj so Tri zveri in ta čisto majhna nasproti tretji je Voznik. Ali vidite povsod okoli dež padajočih zvezd? To so duše onih. ki jih dobri Bog ne mara v nebesa . . . Malo nižje, tam so Grablje ali Trije kralji (Orion). Ti nam služijo za uro. če samo nanje pogledam, pa vem, da je sedaj že minila polnoč. Pod temi, vedno proti jugu, sveti Ivan Milanski, baklja zvezd (Sirius). Evo, kaj pripovedujejo pastirji o tej zvezdi. Zdelo se je, da so bili Ivan Milanski, Trije kralji in Gostosevci (Plejada) neke noči povabljeni na svatbo k neki prijateljski zvezdi. Gostosevcem se je najbolj mudilo, pravijo, zato so šli prvi in visoko. Poglejte jih, čisto v ozadju neba! Trije kralji so jo rezali malo nižje in so jih dohiteli. Ali ta raztreseni Ivan Milanski, ki je zaspal, je ostal popolnoma zadaj; in besen, da bi jih zadržal, jim je zagnal svojo palico. Odtod se imenujejo Trije kralji tudi Palica Ivana Milanskega . . . Toda najlepša vseh zvezd, gospodična, to je naša, Zvezda pastirjev, ki nam sveti ob zarji, ko ženemo čredo na pašo, in tudi zvečer, kadar jo priženemo nazaj. Pravimo ji : tudi Maguelonna, lepa Maguelonna. ki ! gre za Petrom iz Provence (Saturn) in se moži z njim vsakih sedem let — Kako, pastir, ali se tudi zvezde ženijo? — — Seveda, gospica. In ko sem ji skušal razložiti, kaj pomenijo te ženitve, sem začutil, da nekaj mehkega leži nalahno na moji rami. To je bila njena glavica, težka radi zaspanca, ki se je naslanjala proti meni z lahnim šumljanjem trakov, čipk in valujočih las. Tako je ostala, ne da bi se ganila, dokler niso začele bledeti zvezde na nebu, ker jih je zbrisal vstajajoči dan. Jaz sem jo gledal spečo, ki je bila nekoliko vznemirjena ob mojem vznožju, toda jo je sveto ščitila svetla noč, ki me je navdala s samimi lepimi mislimi. Okrog naju so nadaljevale zvezde svojo mirno pot, poslušne kakor velika čreda. In za trenotek sem mislil, da je prišla najlepša in najnež-nejša izmed teh zvezd, da se odpočije in naspi na moji rami. ker jc bila izgre-šila pot . . . (Po francoskem izvirniku P.) I Da najboljši je to znaj, j Colombo Ceylon čaj!j T 'Z Zofka Kvedrova: ,.Slovenska žena" Samo iisti, ki je sam urejeval kakšen zbornik, revijo, časopis, bo ocenil delo gospe Minke Govekarjeve, ki ga je imela z urejevanjem knjige »Slovenska žena , ki jo je izdalo letos za svojo 251etnico »Splošno žensko društvo« v Ljubljani. Stavim ne vem kaj, da je gospa Minka Govekarjeva mnoge noči prečula, sestavljajoč gradivo iu prirejujoč rokopise, in da je mnogo neznano žensko ime, ki ga vidimo pred kakšnim dobrim člankom _ kak nje nov peeutJoniui! Saj vem iz lastne izkušnje, kako ~e take stvari delajo, kadar sotrodniki uiso pridni in ne pošljejo, kar so obljubili. V prvem redu torej njej hvala, ki je v svoji skromnosti in vztrajni marljivosti sestavila lep pregled ženskega dela pri Slovencih. Prednost knjige je njen način, ki sieei bolj v poljudnem ali vsekakor historiiskem pregledu daje sliko slovenske žene od tisoč let nazaj pa do današnjega dne. Kolikor- s-> spominjam, je nekaj let pred vojno Dobro-tvorna zadruga Srpkinja« v Irigu v Sremu izdala krasno spomenico srbskih žena. nad 100 strani v veliki osmerki in z ilustracijami. V Zagrebu je Jambrišakova izdala knjigo j Znamenitih žensk«, kjer pa so bili tudi literarni portreti žensk drugih narodov. — Knjiga ?Slovenska žena« mi je tisa Kraljestvo mode Vezenine Prej ko slej enostavna linija nudi mnogim damam premalo zadovoljstva. Pliseji in volte gube uživajo ugled decentnosti in i in oče, toda tuiniam se /dijo že dovolj uporabljene, monotone, preskromne, da bi zadostovale velikemu »repertoarju« poletne mode. Zato se velikomestne tvrdke v mnogem prizadevajo, zasnovati nova oblačila zo* pet na kaki drugi osnovi. Posebno se mojstri zadnje čase pečajo s pestro desiniranimi svilami, ki zavzemajo v okviru poletja precej obsežen prostor, a bodo nedvomno še pridobile na dosedanji veljavi. Nič manj pa niso v poletni modi upoštevane ročno poslikane materijalije, si spravlja jo v dnevno modo veljavo umetne obrti. Toda če se dama ne zadovolji niti s polikanim niti z vzorčastim oblačilom, če se ji oba ta efekta zdita preveč kričava? Tedaj je pač treba najti zlato srednjo mero med preveč bujnimi modnimi učinki in preskromnimi tipi letos* njih modelov. In tu se poraja nova moda vezenine, ki se bo po dosedanjih izgledih šele zdaj prav učvrstila. Vezenine so seveda najrazličnejše: pričenši pri nežnem okrasku, ki se da originalno namestiti na malih jumperje-vih bluzah, do najtežjih aplikacij pozna današnja moda celo vrsto vezenih efektov. A treba je razločevati dvoje povsem različnih tipov: Del vezenin se povsem naslanja ua umetno obrt ter prinaša izključno modne kompozicije v barvi in obliki; tu je treba dokaj previdnosti, ker se ravno na tem področju pojavljajo izrastki, ki nikakor ne koristijo dobremu glasu umetne obrti.Bolj priljubljene in v modi bolj favorizirane pa so one vezenine, ki se opirajo na narodne motive in so si za osnovo vezene omamentike izvolile kmečko nošo. Nov® vezenine, ki jih pričenja moda vztrajno lamsirati, se lahko snujejo domala na vsakem materijalu. Za ekstrem bodi samo navedeno, da je videti ravno toliko vezenega domačega (surovega) platna (ki je letos za dopoldneve posebno elegantno), kakor z ročnimi deli okrašena svilena oblačila. Da, celo najnovejša modna blaga nudijo fino osnovo za mnoge vezenine. Primeroma je ravno kasha, ki v kraljestvu mode še vedno čvrsto drži svojo pozicijo, pri= kladen za vezenine. Zgledu kahse pa lahko sledijo tudi vse volnene tkanine, samo da j za srečno kombinacijo treba izbrati primeren materijal vezenine. Drugi model na naši sliki predočuje mleto t iz kashe umerjene bež-barve, ki brez zaponk in z odprtim ovratnikom predstavlja poletne mode, vračajoče sc ponovno k ravnim osnovnim formam. Uvaževanja vredna je vezenina, s katero je opremljen ovratnik, manšeti in zunanja stran rokavov. Njena barva je decentna, srednje rjava, lahko pa tudi medlo rožnata ali lahno zelenkasta. Vezenina je tu popolnoma ornamentalne« ga, umetnosobrtnega značaja. Cvetlične motive v fini aplikacijski izvedbi prinaša jumperjeva bluza, ki v zvezi s plisiranim krilcem (tretja skica) nudi ljubko poletno obleko. Tu so porabljeni pestri svileni koščki, katerih robovi so prevezeni za aplikacijo. Ti efekti so zares svojevrstni, posebno če je delo pravilno izvedeno. Navadno platneno obleko predstavlja poslednja skica z lepo križasto narodno vezenino. A prva slika kaže, kako se orijentalski motivi uporabijo za elegantno poletno obleko. Svilena vezenina, prepletena z metalnimi nitkami, krasi gornji del in rokave, ki so v podlehtju bohotni in plisirani. Franžast in s šerpo opremljen pas zapenja plisirano krilo in daje obleki čisto poseben stil, ki pa se bo obnesel le pri vitkih postavali. Pariške varijante v lahnem poletnem <-c»etonne»-u Kino predočila, kako zelo bi me vse Jugosloven-ke potrebovale svoj posebni ženski 1 e k s i-k o n, kakor ga imajo žene drugih narodov, in ki bi naj bila vsaki Jugoslovenki pre-potrebna in poučna knjiga, ki bi nas medsebojno navduševala v plemenitem tekmovanju, v temeljitem poznavanju, in ki bi nas učila prave sestrinske ljubezni med se-fcoj in do skupne države. Že ob prvem članku sem se silno razveselila, ker sera živo in toplo občutila naše državno in jugoslovensko edinstvo. Slovenci smo bili bližji Nemcem, pa so nae laglje podjarmili telesno in duševno, a bistvo slovanskega duha je bilo isto cd Triglava do visoke Šarplanine in do prekrasnega Peri-sterja; od Savice do krvavega Vardarja. Ista imena, ki so jih nosile od 900. 1. p. K. in dalje Slovenke, žive še danes po južni Srbiji. V vaseh okrog Skoplja, Velesa in Bitolja, na Kasovem polju in tam ob silni gtari albanski meji v Prizrenu — povsod so mi po svobodnih in čiftinskih iz pleterja in blata spletenih vaseh donela na uho mila imena: Tihica, Ljuba, Dražica, Vesela, Kosa, Lepa, Vila in Iverka — ki so jih Slovenke nosile pred tisoč, devetsto in osemsto leti po štajerskih in koroških ravnicah in hribih. Kako so mi v Makedoniji ugajala ljubko naivna imena: L juta, Zla, Dobra, Zemidraga i slična. Zdaj me naš slovenski zsodovinar poučuje, da eo ta draga imena živela v Sloveniji od 10. pa še do 17. stoletja. Slovenke so imele veliko samostalnost, zidale so gradove in cerkve, bile so neodvisne v ekonomskem in profanem pogledu, kakor južne Slovanke nekdaj. Četudi je nemško plemstvo privleklo na Slovensko vse polno svojih uradnikov in kreatur, šeg in razvad — tisto, kar je bilo narodu lastnega, se ni dalo tako hitro zadušiti; posebno ženske so ostale povsod samosvoje. Po križarskih vojnah se je silno razširila surovost in razuzdanost, ali slovenske kmetice so čuvale svoj dom od tu-jinščine, ki je bila prevzela tudi domače trgovce in obrtnike. Zopet je interesantno, kar pripoveduje Ant. Linhart, da so Slovenci plesali po dudah, kakor Cehi, Slovaki in Poljaki. Kdo še ni videl plesati naših fantov iz južne Srbije! Ko so prvi vlaki prihajali od Soluna gori, vozeč s seboj na smrt trudne in že s špansko influenco okužene vojnike, pa so ob kakšni od Nemcev razdejani železniški postaji zacvilile gosli makedonskih ciganov — vsi ti mladeniči in možje so poskakali iz vlakov in plesali tako goreče, z neko divjo ljubeznijo do domovine in svobode ... In proti Turkom so se nekdaj v sivih časih borile slovenske žene iis dekleta, kakor še nedavno naše sestre po Hrvatski in po stari Srbiji in kakor nekdaj pred stoletji Slovenke, so Srbkinje — zdaj bo ko- K vsem tem modelom, ki jih je smatrati za predhodnike zgodnje jesenske mode, spadajo navadni klobučki iz fantazijske slame ali svilenega trakovja, pa brez okrasja. / /1 i /j m Nova kopalna obleka Skica predočuje priljubljeno vari« janto letošnjega kopalnega dresa: ozke, črne trikojaste hlačice v zvezi s prečno črtastim kopalnim jopičem, ki je podo« ben modernemu pulloverju in je prepet s pasom. «Žensko» noto daje kopalni kep, ki je s prečnim črtanjem prilago« den dresu. V Nove zapestne verižice Nekdanje verižice z debelimi člen« ki, imenovane «Sklavenketten», so od« pravljene in na njihovo mesto stopajo domala enako močne, toda zapestje čvrsto oklepajoče ploske zapestnice. Zlati členki so prekinjeni s partijami emajla in se dajo premikati, da lahko zapestnico plasiraš tik za zapestjem ali nekoliko višje. maj 14 let! — skrivale junake. In kolike od njih so same nosile kamo, nož v nedrih, da ohranijo svojo čast, in so umrle junaške smrti . . . Razdeljene so bile Slovenke in Hrvatice in Srbkinje, a prav za prav so vse trpele isto usodo! V skopljanski Črni gori nad Skopljem nosijo žene in dekleta še zdaj platnene bele obleke, vse s črnimi orna-menti vezene; spomin na kosovsko tragedijo, kakor nosijo v hrvatskem Primorju Primorke na žgočem solncu črne halje, v spomin na smrt Frankopanov. Lea Faturjeva mikavno opisuje Slovenke v turških časih, psihološko razglablja, zakaj je Slovenka odločna, zakaj ne ljubi mehkužnih mož, zakaj je vedno bil v njej čut poguma in čut usmiljenja globoko razvit. Od-gojiia je Slovenka v srcih svojih sinov hrabrost in dičila se je, da je pri vseh vstajah na Balkanu sodeloval borec-Slovenec, a Slovenke so pošiljale doli oblek, platna, zdravil. Mnogo Slovenk je v balkanski vojni sodelovalo, kakor usmiljene strežnice ranjencev in bolnikov. Tatjana Rozmanova opisuje slovensko ženo v reformacijski in protireformacijski dobi. Spomin na one čase je v Sloveniji povsod še živ. Snov je mikala naše literate, a tudi Trubarjev zbornik je osvežil dobo, ki je bila začetek slovenske književnosti. Slovenska reformacija je bila za Slovenco Filmsko pismo z Dunaja Aktualni filmski problemi. (Rargoror z g. Porgesom). Dunaj, koncem junija. Vaš dopisnik je pred kratkim posetil g. Friedricha Porgesa, glavnega urednika dunajskega filmskega tednika »Mein Film«. G. Porges je sam že praktično sodeloval pri filmu, največ pri filmski družbi »Sun< (Du-naj-Berlin) in kot dramaturg pri znani firmi »Saschar, napisal je tudi nekaj filmskih libretov, se udejstvoval kot filmski kritik, in iz zadnjega časa je znan njegov film >Film o filmu«, ki ga stalno predvaja dunajska >Uranija<. Ta originlani film na zanimiv način orisuje nastanek in razvoj filma in je do sedaj edin v filmski produkciji. Iz naštetih razlogov utegnejo marsikoga zanimati Porgesove misli o avstrijski filmski krizi in o splošnih filmskih vprašanjih, ki jih je g. Porges podal v ljubeznjivem razgovoru Vašemu dopisniku. »Kriza avstrijske filmske industrije datira še iz dobe neposredno po inflaciji, ko se je v Avstriji začelo čutiti pomanjkovanje denarja. Če se je dozdaj vlada odločila za kon-tingentiranje, bo s tem rešeno samo soci-jalno vprašanje raznih filmskih nastavljen-cev, ki so bili dozdaj brezposelni. Nikakor pa ni misliti, da bi ta odredba mogla zadovoljivo rešiti vprašanje avstrijske filmske produkcije same. Zato manjka predvsem kapitala. Edina avstrijska filmska družba, ki zdaj snima na Dunaju, je Pan-film, a še ta ne bi mogel delati, če ne bi imel na razpolago francoskega kapitala. Vse ostale dunajske filmske družbe so zgolj izposoje-valne družbe (izvzemši morda Alliance- in Lux-film), ki same ne producirajo ničesar. Na Dunaju so štirje filmski ateljeji, od teh sta dva zaprta (»Vita«, največji studio na Dunaju, in Dreamler na Hohe Warte, ki ga pa namerava kupiti občina in ga pretvoriti v kopališče); le v schSnbrunnskem in v Sa9charateljeju filmajo tuje filmske družbe. Levji delež od dobička kontingentacije bodo kot vse kaže, odnesle film. družbe iz Nemčije. Že zdaj jih je mnogo na Dunaju, napovdeujejo jih pa še več. Ker obsega kon-tingentacija klavzulo, da mora biti vsak film, ki naj velja kot avstrijski, posnet s 60 do 70 odstotkov v Avstriji, pridobe nemške, družbe 1. pravico, da lahko za ta film uvozijo 20 izvenavstrijskih, torej nemških filmov v Avstrijo, in 2. se jim snima-nje v Avstriji že samo na sebi rentira, ker je vzlic prevoznim in potnim stroškom še vedno za 25 do 30 odstotkov cenejše, kakor v Nemčiji. Govoriti o filmski kritiki je v Avstriji težko, ker jih tukaj skoro ne produciramo. Gotovo pa je, da je filmska liri tika mnogo lažja v Nemčiji, in tam se tudi primerno uveljavlja. Povsem naravno je, da je filmska kritika nekaj docela drugega, kakor gledališka. Gledališki kritik more vplivati na igralca takoj in neposredno; film pa je produkt filmske družbe, torej predmet trgovine, ki ji kritika ne more prav do živega. Zato je tudi vsaka ocena vsebine filma ilu--orna. Kot star praktik, ki se pečam s filmom že 16 let. mislim, da pri filmu • :- k. /WY \ usodepolnega pomena. Če ne bi bilo Trubarja, voditelja reformacije v Sloveniji, ki je v pregnanstvu na Nemškem napisal in izdal petindvajset slovenskih knjig, bi nas Slovence Nemci, ki so živeli med nami kot kolonizatorji, gotovo laglje zlomili in izbrisali iz knjige zgodovine. Najbolj vnete in pogumne čitateljice Trubarjevih knjig so bile Slovenke. Nobenega strahu niso poznale, ko so razširjevale njegove knjige, nudile v svojih hišah prostora za molitve in pridige Trubarjevih luteranskih predikantov in njega samega. V mnogih samostanih so nune razširjale Trubarjeve nauke ter oznanjale protestantizem. — Kakor Bogomili v Bosni in Hercegovini, tako so tudi slovenski luterani prepuščali ženskam več verskih pravic pri obredih, kakor jih imajo v drugih verah. V dobi protireformacije so bile ženske zelo goreče branilke luieranov in značilno je, da so posvetne in duhovske oblasti naperile proti ženskam večjo strogost nego proti moškim. Škof Hren jih je dal zapirati v stolpe-jetnišnice, postiti jih ob vodi m kruhu, a biriči so jih še pretepavalL Najbogatejši grajščaki in kmetje so se odselili v večno prognanstvo, z ženami in otroci v Nemčijo. Slovenske knjige so požigali, in historik dr. Jos. Gruden pravi v svoji >Zgo- j dovinit, da je protireformacija ustavila raz I vitek slovenske kulture za dve stoletji ' važnejša gledalčeva kritika, od ust do ust. Če ugovarjate, da ima publika po pretežni večini slab okus, poslušajte: Uvedel sem v svojem listu odgovore na vprašanje »Kateri film vam najbolj ugaja?« Odgovori so bili presenetljivi: Največ glasov so dobili filmi, ki jih je tudi stroga kritika priznala kot najboljše filme preteklih sezon, na primer Nibelungi. Malo, skoro nič glasov niso dobili ameriški kiči. (G. Porges ima v mislih tkzv. množinsko produkcijo ameriške filmske industrije, ki že leta preplavlja vsa večja evropska mesta. Pri nas, hvala bogu, je ta produkcija zastopana razmeroma zelo malo. Op. ur.) Okus občinstva torej ni bas hudo pokvarjen; največjo krivdo na razvpitih slabih filmih nosijo po mojem mnenju njihovi producenti in pa lastniki kinov, ki te filme nabavljajo v napačnem mnenju, da bodo ž njimi privabil več gledalcev Konkluzija, ki iz tega sledi, pa je pogrešna: če ljudje kljub temu zahajajo v kino, kaža ta činjenlca le, da je kino postal ljudem neobhodno potreben. Občinstvo bo mora ki torej sžmo v boj proti slabim filmom. No Dunaju nameravamo v kratkem ustanovili t Zadrugo prijateljev kina«, kakor jo je v Parizu ustanovil znani založnik in filmski strokovnjak Jean Pascal. Z uvedbo tako-zvanih otvoritvenih predstav naboljših filmov bomo skušali dvigniti okus občinstva in mu vcepiti pravo razumevanje za film. Upam, da bomo uspeli. Filmskih listov izhaja v Evropi in Ameriki nebroj. Večinoma jih finansirajo razne filmske družbe. Jaz skušam svoj list urejevati tako, da pritegnem k sodelovanju občinstvo in njegovo trezno mišljenje. Filmske revije, ki bi se znanstveno bavile s problemi filma, ni dozdaj niti v Ameriki, kjer izhaja okoli sto najrazličnejših filipskih listov, niti v Evropi, ki v slifnih stvareh ve<1-no prednjači pred Ameriko. Filmska literatura je borna, čeprav ne manjka raznih teiv retičnih knjig, ki pa niso kaj vredne. Ba-vim se z mislijo, da bi napisal »Zgodovino kinematografije«. V Parizu je že izšla J*v dobna knjiga, a mislim, da je treba stvar obdelati temeljiteje. O veliki in lepi bodočnosti filma, je nadaljeval g. Porges, sem trdno uverjen. Tako glede tehnične, kakor vsebinske plati. Mislim, da ni več daleč čas, ko bo sedanje dvodimenzijonalne filme nadomestila plastična in barvna fotografija. Zanimivo je, rla so se na Jajponskem že dobro posrečili poskusi koloriranih filmov. Zakaj baš na Japonskem? Radi solnca, mogoče tudi zboc primernega podnebja. S tehnično novostjo močne plastike bo film dosegel močen umetniški tempo. Vsebinsko bo film v bodočnosti neprimerno bolj odgovarjal umetniškim zahtevani, kakor danes. To pa se bo dalo doseči le, če bodo imeli režiserji svobodne roke in če bo znal film pridobiti si umetnikov, ki mu bodo nudili vsebinsko dovršeno snov. V Nemčiji živi na pr. Kari Mayer, ki je po mojem mnenju rojen klasični filmski pesnik: on piše in misli samo za film. Z razvojem filma bo potreba po talcih umetnikih vedno bolj naraščala; okus občinstva že danes odločno zahteva filmskega pesnika, ki zna s filmskimi sredstvi izražavati misli. Koncem septembra tega leta se vrši v Parizu filmski kongres. Kakšne uspehe bo vodil, ne vem. Dozdaj sta se vrSUa dva kongresa v Londonu in New Yorku, a brez vidnega rezultata. Tudi jaz sem prejel povabilo, naj se udelešim pariškega kongresa. Mogoče bo le-ta kaj pripomogel k mednarodnemu sporazumu, morda se bodo na njem povoljno rešili številni problemi, vsaj teoretično! Krize evropskega filma pa. o tem sem trdno prepričan, kongres ne bo mogel rešiti. Ta kriza je posledica ameriške filmske invazije, ki je podprta z ogromnim kazitalom. Evropi pa manjka denarja.« Istra. Paberki — —10, polprekajene kranjske 32 do 35, suhe kranjske 67, prek«jena slanina C,S—30 Din za kg. Perotnina: piščanci 12-20, kokoši 25-35. netelini 30—40 Dia 7* komad. Kibe: karpi 25—30, ščuke 26, postrvi 55—60. klini 15 Din za kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din za liter, sirovo maslo 40—45, čajno 50—60, maslo 45, bohinjski sir 3S Din za kg. Ja jca: 1.75—2 Din za par. Sadje: hruške 4 do 10, iige 15, orehi 10—12. lužčeni 30—32, češnje 4—9, suhe češplje 10—11. marelice 20—28 Din kg. rdeče jagods 4, borovnice 2.50 Din litei\ Špecerijsko in koio-n i ja ln o blago: kava 4S—76, pražena r>R—100, kristalni sladkor 13.50, v kockah 15.50, riž 8—12. testenine 10—12, čaj 75 Din 7>I kir. M 1 e v s k i proizvodi: moka <0> 6. .1 5.50, kaša 6—7, ješprenj 6—S, je-šprenjček 10—13, otrobi 2.50, turščična moka 3.50—4, turščični zdrob 4—5, pšenični 7, ajdova moka 8—9, ržena 5 Din kg. Žito in stročnice: pšenica 355—370, rž 250 do 280, ječmen 230—260, oves 240—2S0, proso '-75—300, nova sušena turščica 210—215, ajda 280—300, fižol 350, grah 400—500, leča 600 Din. za 100 kg Kurjava: premog 43.50 Din za 100 kg, trda drva 150, mehka 75 Din za kubični meter. Krma: sladko seno 100, polsladko seno 80, kislo 75, slama r>n Din za 100 kg. Zelenjava in sočivje: glav na ta solata 4—5, štrucnata solata 2—3! ajserica 4, zgodno zelje 10, kislo zelje 2—2.50. ohrovt 10, karfijola 7—8, šparglji 20—25. kolerabe 4—5, špinača 7 do 8. paradižniki 12, kumare 10, buče 10, grah v stročju 2.50—3, lušfeni 6, fižol v stročju 6, čebula 5, česen 10, krompir 2, krompir novi 2—3, repa 2, kisla repa 2—2.50 Din za kg. Mariborski trg Na trgu dovolj zelenjave, kateri cene padajo. Ker se je bilo bati deževja, je bilo zelo malo krme na trgu. Slaninarji so pripeljali na trg 18 voz 6 50 svinjami, ki so jih prodajali na drobno po 10.50—27 Din za kc, v velikih komadih pa po 15—17 Din za kg. Krompirja je bilo 12 voz po 0.75—2 Din kg. Ostale cene: Meso in mast: goveje meso 8—19, telečje 12.50—20, svinjsko 10.50 do 27, sveža slanina 18—21.50, prekajena 24 <)o 30, mast 20—26, ovčje meso 12—15, kranjske klobase 35—40 Din za kg. Pero t-n i na: kokoši 35—45, piščanci 15—22.50, gosi 30—50 Din komad. Kozliči: 75 Din komad. Fižol: 2—2.50 Din liter. Zelenjava i n sočivje: fižol v stročju 8, kumarice 2—4, karfijola 2—7, česen 10 do 18, čebula 3—5 Din kg, sveže zelje 1—3 Din glava, kislo zelje 2—3, paradižniki 12 Din kg, glavnata eolata 0.20—1 Din komad. Sa d j e: maline 10 Din liter, borovnice 2 do 2.50, slive zgodnje 12, breskve 16—20, marelice 20, češnje 5—10 Din kg (2.50 do 3.50 Din liter). Mlečni proizvodi: mleko 2—3. smetana 12—16 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 45—65, kuhano 50 Din kg. Jajca: 0.75—125 Din komad. Med: 22—25 Din kg. Ceno krmi, ki jo ie bilo malo na trgu, so bile naslednje: seno 75—80, slama 50 Din za 100 kg Tržna poročila - . vin] prodanih 80 svinj. Cene so bile naslednje: prasci 5—6 teduov stari 100—150, 7—9 tednov stari 160—200, 3—4 mesece stari 350 do 380, 5—7 mesecev 420—450, 8—10 mesecev 550-580, 1 leto stari 1000—1200 Din za liomad; 1 kg žive teže 10.50—12.50, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Dunajska borza za kmetijske produkte (2. t. m.). Zaradi neugodnih poročil iz Ev-rooe se ie tendenca na ameriških borzah okrepila. Tudi budimpeštansld terminski trg se je o tvoril z višjimi tečaji, ki pa so popustili na vesti o zboljšanju vremena. Na dunajskem tržišču je spričo teh različnih vesti vladala reserviranost. Rž in turščica sta ten-dirala zelo čvrsto. Kotirajo vključno bla-crovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 47.50—43, potiska 49.50—51; rž: 26.25—2S.25; turščica: 24.50—25.50; oves: domači 32 do 33: seno: avstrijsko stisnjeno, polsladko 16.75—17.25. = Sezonski krediti Narodne banke. Te dni je uprava Narodne banke v Beogradu odobrila znatno število sezonskih kreditov na prošnje. Id jih je prejela tekom mesecev marca, aprila in maja. Vsi oni, katerim so ti krediti dovoljeni, jih morejo uporabljati takoj, čim bo banka interesente obvestila o visokosti določene vsote. Letošnji sezonski krediti bodo manjši kakor lani in se lahko uporabljajo že od 1. t. m., ko se začenjajo dovozi novega žita. — Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Iz Žalca nam poroča hmeljarsko društvo za Slovenijo z dne 28. t. m.: Minule tedne smo imeli mokro in mrzlo vreme ler prav malo solnca. Kljub temu pa hmelj ni zaostajal v razvoju. Tudi redki nasadi poznega hmelja, v katerih se je proti peronospori škropilo, kažejo dosedaj bujno rast. Vendar se bojimo, da ee bo bolezen vnovič uničujoče prikazala. Golding je dorasel do vrha drogov, ima precej stranskih panog, na katerih se že vidijo prvi cvetni ' nastavki. Energično izvršeno obrambno delo proti hmeljski stenici, ki se je tu in tam prikazovala, je imelo najboljši uspeh med cvetjem — kakor zadnji dve leti — in je upati, da je preteča nevarnost za sedaj odstranjena. V predprodaji se brezuspešno ponuja po 60 Din za 1 kg. = Propaganda za izvoz naših industrijskih proizvodov v Albanijo. S trgovinsko pogodbo med našo državo in Albanijo, lu je bila nedavno sklenjena, se odpira v Albaniji našim industrijskim proizvodovm novo tržišče. Privilegirana trgovinska agencija kraljevine SHS s sedežem v Skadru se je zbog tega dejstva odločila prevzeti organizacijo izvoza naših proizvodov na to novo tržišče. Uspeh je vsekakor odvisen od kvalitete blaga in primernosti cen. Kot začetno /propagandno sredstvo bi agencija potrebovala ilustrirane kataloge in cenike naših tvrdk in njih za izvoz v poštev v poštev Vremenske fseredile Meteorološki javoc v Liabljani, 3 julija 1926 Višina uaiometra 30S.B m Kraj Cas 3arom. Temper. Rel. vlaga v % Smet vetra in brzina v m Oolat nosi 0—10 Vrsta padavine os opazovanlu i mm So 7 ure opazovanja 7. 759 7 156 91 mirno 10 5.3 Ljubljana . . I 8. 7596 16-2 90 mirno 10 (dvorec j 14. 758-1 236 51 N\V 0.5 4 21 759-8 19-4 80 NNE 0.5 10 14.0 Mariboi . . . 8. 759 0 17-0 89 N\V 5 10 Zagreb . . . 8. 758-9 19-0 78 N\V 5 10 Beograd . . . 8. 000-0 oo-o 00 NVV 5 0 Sarajevo ... 8. 000 0 000 00 0 0 dež 0.1 Skoplje . . . 7. 756-8 18-0 70 0 10 Dubrovnik . . 7. 757-9 23-0 56 SE 1.5 2 4.0 { Praga .... 7. i! 760-8 1 180 — N 3 10 V Ljubljani je povprečni barometer nižji Solnce vzhaja ob 4-19 zahaja ob 19-50, Vreme v Evropi se je v preteklem tednu vendarle obrnilo na bolje. Nad kontinent je segel pričetkom tedna visok zračni tlak z Atlantskega oceana ter se razprostrl preko rele evropske zapadne polovice. Povsod se je pod vplivom visokega zračnega pritiska vreme izdatno izboljšalo; zjasnilo se je in tudi ogrelo. Tudi mi smo bili v prvi polovici tedna deležni tega izboljSanja, dasi smo Stali samo ob robu predela z visokim tlakom; zato se barometer ni mogel posebno dvigniti in dež se nam je ponujal vsaj še s p.ir kapljami. V drugi polovici tedna pa se je vreme znova poslabšalo pod vplivom nizkega zračnega tlaka, ki se je obdržal v območju Balkanskega polotoka ter se nato še razširil ra sosedne predele. Razvila se je posebna depresija s središčem baš nad Balkanom ter se trdovratno držala na mestu več dni; njen kvarni vpliv je segel še v vzhodne kot včeraj za 0.6 mm. luna vzhaja ob 01-16, zahaja ob 15'27. Alpe ter v srednje Podonavje, kjer je tudi močno deževalo. Največji nalivi pa so bili v centralnih predelih Balkanskega polotoka, kjer je običajno v tej dobi izredno suho vreme. Toda enormno deževje se je omejevalo na Balkanu in njegovo sosedstvo z Alpami vred, vsa zapadna in severna Evropa pa tudi večina evropske sredine so imele povsem lepo in suho vreme in ga imajo še sedaj. Visok zračni tlak gospoduje tamkaj še vedno. Ob zaključku tedna smo še vedno v obrobnem pasu depresijskega predela, zato se nam vreme ne more umiriti. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Menjajoče se oblačno, deloma razjasnitev, soparno, velika možnost neviht. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Razni šibki vetrovi. Nebo pretežno jasno, kasneje oblačno. Temperatura od 19 do 26 stopinj. Morje mirno. prihajajočih proizvodov. Proizvodi, ki bi jih bilo po sedanjem položaju mogoče na albanskem tržišču plasirati, so: proizvodi lesne industrije, industrije usnja (usnje, čevlji), grafične industrije, industrije alkohola (pivo, likerji), Živilne industrije (sladkor, moka), papirne industrije (papir, kartona-ža itd.), kemične industrije (petrolej, bencin, soda, farmacevtski proizvodi, sveče, milo), pohištvo, tekstilne industrije in razne druge industrije (galanterija, steklo, porcelan, ščetke, eternit, karbid, vrvarski izdelki in razne kovine). Interesenti, ki bi se zanimali za izvoz gori navedenih proizvodov v Albanijo, naj se obrnejo na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, odnosno direktno na Agence Commer-ciale Privilegije du Royaume des Serbes, Croates et Slovfenes, Scutari, in naj po možnosti pošljejo svoje kataloge. = Cene na celjskem živilnem trgu so bile v začetku t. m. naslednje: Meso in mast: govedina I. 16—18, II. 12—14, teleti-na I. 19, II. 17, svinjina 1.27.50, II. 25, slanina I. 24, II. 22.50, mast 27, šunka 32.50, prekajeno meso I. 30, II. 27.50 Din kg. Perutnina: piščanci 12—20, kokoši in petelini 35, race 40 Din komad. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3, kisla smetana 12 Din liter, sirovo maslo 44, čajno 56 Din kg. Jajca 1 Din komad. Sadje: hruške 10, marelice 10 12, češnje 5 Din kg. Špecerijsko blago: kava 52—72, sladkor v kristalih 14, v kockah 16. riž I. 12, II. 9, testenine I. 12, II. 10, milo 16—18 Din kg. Mlevski izdelki: moka: <00> in <0> 6, «2> 5.70. «4> 5.20, turščična moka 2. turščični zdrob 3.50 Din kg. Žito: pšenica 320—330, rž in ječmen 220, oves 250. turščica 200, fižol 350 Din za 100 kg. Krma: sladko seno 65, polsladko 60, kislo 55, slama 40 Din za 100 lig. Zelenjava: zgodno zelje 6—8, kumare 10, grah v stročju 5, fižol v stročju 8—10, čebula 5, češenj 18, novi krom, pir 2—2.50 Din kg. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. t. m. ponudbe za dobavo materijala za saniranje stranišč, do 20. t. m. pa za dobavo 3 železnih oken za postajno blagajno. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 6. t. m. ponudbe za dobavo 300 komadov električnih žarnic. Vršile se bodo naslednje olertalne licitacije: 10 t. m. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 387.400 kg belega papirja; 26. t. m. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave 100 kg sukanca, 15.000 kg preje od jute, 1000 m gradla in 4000 m bombaževega platna (amerikan); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 310 komadov vzmeti (Stiitzen-Volutfeder fiir Tender); 27. t. m. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede prelaznih varnostnih naprav tei* glede dobave del za signalne in varnostne naprave; pri Direkciji državnih železr nic v Sarajevu glede dobave tapetniškega in jermenarskega materijala; 28. t. m. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave olcretniških ključavnic in zatvornic tirov; pri Direkciji državnih Seleknic v Sarajevu glede dobave metalnih legur, glede dobave platnenega materijala, cinkaste in pocinkane pločevine, kovinastih palic in žic (bakrene, železne in iz medi) ter bele in posvinčene pločevine ter razne žice; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede raznega gradbenega in tehničnega materijala za gi-adjevinsko upravo mornarice v Tivtu; 29. t. m. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave žičnih in kolarskih žebljev, 1500 kg terpentina in 7000 kg dvakrat kuhanega firneža, barv (v prahu, oljnatih, emajl), brinolina, sikativa in lanene-ga olja; glede dobave 19.000 kg litega železa, glede dobave pliša, lanenega platna in blaga za zavese ter razne vrvice; pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave omar za vozne karte, svetiljk in kom-posterjev; 30. t. m. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železne pločevine, glede dobave drobnega kovinskega materijala (baker in bela kovina v palicah; žica bakrena, iz medi, platine; pločevina razna, svinec in svinčene cevi itd.); 31. t. m. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 6100 komadov smolnatih bukelj, pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznih vijakov, ključavnic, železa, plinskih cevi, pocinkane jeklene vrvi in zidarskega materijala. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Bančna insolvenca r Bologni. Iz Bo-logne poročajo: Nedavno se je fuzijonirala Banca delT italia Centrale v Firenzi z denarnim zavodom Banco Adriaitico v Bologni. Fuzija se je izvršila, da bi se pomagalo za- vodu Banco Adriatico, ki se je nahajal v težkočah, na noge, toda izkazalo se je, da se je tudi drugi zavod majal. Oba zavoda sta ustavila plačila. Skupni primanjkljaj se ceni na 17 milijonov lir. = Amerika in vprašanje stabilizacije francoskega franka. V oficijelnih vvashing-tonskih krogih so naziranja, da bi se mogel francoski frank stabilizirati na bazi 1 dolar = 35 frankov, če se bodo sanacijske mere hitro realizirale. V tem primeru bi mogla Francija računati tudi na ameriško pomoč. TEST. Devize: Beograd 50.25 —50.75. Dunaj 405—415, Praga 84—85. Pariz 76,25 do 77, London 138-139.40. Nev York 28.60 do 28.90. Curih 547—554. Budimpešta 0.0400—0.0410, Bukarešta 13—14: valute: 50 -50.50, dolarji 28.50—28.70, 20 zlatih frankov 106.50—107.50, zlata lira 542.60. CUEIH. Beograd 9.14, Berlin 122.965, Ne\v York 516.625. London 25.1325, Pariz 13.95. Milan 18.10, Praga 15.30. Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.49, Sofija 3.725, Dunaj 73.0125. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Berlinu 7.432. Svarilo! Svarim vsakogar proti raznašanju neres« ničnih vesti proti moji ženi ali mojemu si* nu, ker bom v prihodnje proti vsakomur sodnijsko postopal. 985 PAVEL RADEŽIČ. Obvestilo Podpisana izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih kdorkoli napravil na moje ime ter ne priznam istih. Vič » Rožna dolina, dne 3. junija 1926. 983 JOSIPINA ŠVARCMAN hišna posestnica. Poslano Namen mojega «Poziva» je bil, da me to* žite. Torej, g. dr. Kiissel, Ie hitro na delo! Da se pa nisem udeležil razprave, tiči vzrok drugje, kakor si Vi mislite. Spomenica, o kateri govorite, je ena sama debela laž. To* žite! 980 ZAGA2EN IVAN. Še vedno kupite najbolje in najceneje ravno došle moške modne štofe, različno perilo, belo fn rjavo kontenino, gradi za žimnice ter vse drugo manufakturno blago v že 5268a znani trgovini Ivana Krošel! Kette-Murnova (Martinova) cesta štev. 15. KRANJ* Glavni trg. PodrnžnJca-e Liabljana (Kolizef) Velezaioga pohištva. Specijaliteta: Eiuhgarniture. Lastno tapetništvo in zaloga vseh tapetniških predmetov, Crin d'Afric (morska trava). Helesejem: Paviljon i 50-56. Razstava v EoMzefn. 50138 ■■■■■■■■■■saaaaBBScnBBaMaHUSHBaanaB S l ^Spectrum" d. d. I lož. Kopit hkk! io msiii ■ tvornica ogledal in brušenega stekla I LJUBLJANA Vil, S Medvedova ulica 38, telefon 755 ■ S 82 Zagreb, Beograd, Osijek. g Središnjica: Zagreb. S Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko S steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh | velikostih in oblikah, kakor tudi brušene a prozorne šipe, izbočene plošče, vstekle- S vanje v med. Fina, navadna ogledala. ■■■■■■■»■■■■•■■■■■■■■■■inimmm Trgovina perila HED. ŠARC, Ljubljana Selenburgova ulica 5. Prevzemanje oprem za neveste od priproste do najiinejše izvršbe. Zaloga platna vseh širin, šifon, kre-ton, cefir, namizni prti in serviete, brisalke, žepni robci, nogavice, kopalne obleke, plašče. 102 a Ugodni nakup šifona od Din 17-— dalje. Perje in duIl Pralnica in likalnia LjDcuDDGLmnDaDDranDDcinnmcoiD! Nuisiamneišti v aorabi. torei naiboliše Meiorm - steklenice —— za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pri-tikline in Zupančevo knjigo: Konzerviranje sad ja in povrtnin ima v zalogi tvrdka Lovro Petovar, Ivanjkovci. 151-a Ceniki se pošljejo na zahtevo i A. Amann, elegantno S H E3 moderno podjetje za fino in H 53 a S 53 S S 0 S pohištvo 70 a Specijaliteta: Lepe jedilnice in spalnice v okusnih formah, najso-lidnejši izdelavi in nizkih cenah. — Razstavljeno: 0 0 a 0 0 0 0 0 0 0 E5 liB gHHBSSBBSSBBSBIS „Hm jem" Paviljon E sL 19-21 LOKOMDBILE MOTORJI DIESELOVI in na sesani plin H3HEMNIHI PIKI & KW kompl. žage Povoljni plačilni pogoji Brača Fischer !: Zagreb, Pantovčak 1b, Gradež SjBBffiSiBBBB.....g)Sgr2^j33355fiB (Gradoh Slovenski penzijonat, villa LYDIA, v bližini obale, do-bra kuhinja, točna postrežba, cene primerne. 5269 a Vodne TURBINE avtomatične regulatorje, zatvornice itd. izdeluje in dobavlja ing. f. schneiter, škofja loka. Konkurenčne cene. Prvovrstne reference. Zahtevajte ponudbe. 83 TOVARNA GASILNIH APARATOV VELESEJEM PAVILJON „C" 344 — 346 Generalni zastopnik za S. H. S. RADIVOJ KRASNIK, Domžale — agentura in komisijska trgovina — Liublisna Na svetovnih razstavah v Kebu, Bruselju, Pragi in Ženevi že pred desetletji odlikovani originalni Maršnerovi sumeči limonndnl bonboni j izdelujejo se sedaj tudi v Jugoslaviji v nedosegljivi kvaliteti. — Opozarjamo, da pri nakupu pazite na označbo; ,,Or5ginat-Maršner". ter na staroznano varstveno znamko 5277-3 .Kozarec z dvema pritlikavcem: Dobijo se po originalnih tovarniških cenah. JOSIP VITEK zastopstvo in zaloga tovarn „0rion Maršner", Praga. Uubliana, Sv. Petra cesta 13 Hlatilnice lastnega izdelka, različni bencin motorji, posamezni deli za poljedelske stroje ter popravila istih izvršuje po konkurenčnih cenah Anton kremžar, Št. Vid oad Ltnbljano. f parfumerijskega, kosmetičnega in galanterijskega t f blaga, nogavic, rokavic in drugih predmetov vsled t | opustitve trgovine ♦ j M. Bartl I Ljubljana« Stritarjeva ulica f i ... ........... ! IVAN ZAK0TNIK mestni tesarski mojster LJUBLJANA DUNAJSKA C. 46 Telefon št. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palaie, hiše, rile, tovarne, cerkve in zronlke; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pavi« (Joni, verande, lesene ograje L L d, flradlia lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Saga. »i Tovarna furnirja. Gaston Lerouz: 77 Prikazen v Operi Zazdelo se mi je, da čujem korake v sosednji sobi. Nisem se zmotil! Začul se je ropot vrat, kateremu je sledil odmev naglih korakov. Nekdo trka na zid. Glas Kristine Daae je za-klical: »Raoul! Raoul !< Oh, zakričali smo zdaj vsi hkrati s te in one strani zidu. Kristina je ihtela, ker ni vedela, če bo še našla g. de Chagnyja živega!... Pošast se je obnašala baje strašno... Erik je blaznel v pričakovanju, da izgovori ona tisti »da«, ki tnu ga je ves čas odbijala... In vendar mu je obljubila, da reče »da«, če jo povede v mučilnico!... On pa se je trdovratno ustavljal s strahotnimi grožnjami zoper vso človeško pasmo... Končno je po dolgih urah peklenskega mučenja odšel za nekaj trenutkov in jo pustil samo, da se še enkrat in zadnjič premisli... »Koliko je ura? Koliko je ura, Kristina?...« »Enajst!... Pet minut manjka do enajstih!...« »Do katerih enajstih?..,.« »Do enajste ure, ko se bo odločilo o življenju in smrti!... To mi je ponovil, ko je odhajal,« je s hropečim glasom povzela Kristina... »Grozen je!... Blazni in iztrgal si je masko. Iz njegovih zlatih oči srši plamen!... In neprestano se smeje.« »Smeje se,« mi je rekel kakor pijan demon: »Pet minut! Pustim te samo zavoljo tvoje dobro znane sramežljivosti!... Nočem, da bi zardela pred menoj kakor plaha nevesta, ko mi boš rekla »da«!... Kaj vraga! Saj vem, kako je ta stvar!« Pravim vam, da je bil ka- kor pijan demon!... Segel je v mošnjiček življenja in smrti in mi dejal: »Tu imaš bronasti ključek, ki odpira ebenovi skrinjici na kaminu v sobi Ludovika-Filipa... V eni izmed skrinjic najdeš škorpijona, v drugi pa kobilico, obe prav dobro posneti živalici iz japonskega brona; to sta živalici, ki pravita: da in ne! Ne bo ti treba drugega, kakor da obrneš okoli osi škorpijona v nasprotno lego od tiste, v kateri ga boš našla... To bo pomenilo zame, ko se vrnem v sobo Ludovika-Filipa, v najino zaročno sobo, da praviš: da!... Ce pa obrneš kobilico, mi bo to pomenilo ne!.. ko se vrnem v sobo Ludovika-Filipa, v sobo smrti!... In krohotal se je kakor pijan demon! Jaz pa sem ga na kolenih prosila, naj mi da ključ od mučilnice, obetajoč mu. da bom za zmerom njegova žena, če mi usliši to prošnjo... On pa mi je rekel, da tega ključa ne bo nihče nikoli več rabil in da ga vrže na dno jezera!... Nato me je, krohotaje se kot pijan deinon, ostavil samo, rekoč, da se vrne šele čez pet minut, ker ve, da mora galanten moški upoštevati žensko sramežljivost! Pred odhodom mi je še enkrat zaklical: »Kobilica!... Varuj se kobilice, ta skače.... skače! Imenitno skače!...« Tu skušam s stavki, presekanimi besedami in vzkliki podati smisel tistega, kar nama je povedala v blaznem strahu Kristina!... Tudi ona je morala v teh štiri in dvajsetih urah izpiti do dna kelih človeške boli... Trpela je morda še huje nego midva!... Pri vsaki besedi se je Kristina prekinila in prekinila je tudi naju, vprašujoč: »Raoul, ali trpiš?«... In tipala je zidovje, ki je sedaj bilo mrzlo, in se je spraševala, zakaj je prej bilo tako vroče!... Tistih pet minut pa je preteklo in po mojih ubogih možganih sta grebla z ostrimi kremplji kobilica in škorpijon!... Kljub vsemu pa sem ohranil toliko jasnosti duha, da sem razumel, da kobilica zleti v zrak, če jo zasučeš, in z njo mnogoteri pripadniki človeške pasme! Nedvomno je kobilica poveljevala električnemu toku, ki bi razstrelil smodnišnico!... G. de Chagny, ki se mu je očividno vrnila zavest, odkar je zopet zaslišal Kristinin glas, je v naglici razložil mladenki najin strašni položaj in smrtm nevarnost, ki grozi vsej Operi... Kristina mora nemudoma obrniti škorpijona ... Ta škorpjon, ki pritrjuje Erikovi želji, bc morda odvrnil pretečo katastrofo. »Stori!... Stori vendar, Kristina, ljubljena žena!... « je zapo-vedal Raoul. Nastala je tišina. »Kristina,« sem kriknii, »kje ste?« »Pri škorpijonu!« »Ne dotikajte se ga!« Prišlo mi je na misel — zakaj poznal sem Erika — da pošast morda zopet vara deklico. Morda požene ravno škorpijon vse v zrak. Čemu pa je Erik odšel? Pet minut je že preteklo in vendar se še ni vrnil... Gotovo se je skril na varno!... In nemara čaka na strahotno razstrelbo ... Da, da! Samo na to čaka!... Saj vendar ne more upati, da Kristina kdaj privoli, da postane njegov prostovoljni plen!... Zakaj ga ni nazaj... Ne dotikajte se škorpijona!... »Že gre!« je kriknila Kristina. »Slišim ga!... Tu je!« V resnici je prihajal. Začula sva njegove korake, ki so se bližali sobi Ludovika-Filipa. Stopil je pred Kristino. Izpregovoril ni nobene besede. Tedaj sem se oglasil: »Erik! Jaz sem! Ali me ne spoznaš?« Na to klicanje je odgovoril z neverjetno miroljubnim glasom: »Torej še nista umrla?... Glejta, da ostaneta pri miru!« Hotel sem ga prekiniti. On pa mi je dejal tako mrzlo, da me je oblil mrtvaški pot: »Nobene besede več, draga, če ne, poženem vse v zrak!« Takoj nato je pristavil: Razveselite Vašo hišo, Vaše srce in Vaše oči! Kupite bosanske preproge ki so najlepši okras za vsak dom. Velesejm paviljon „J 601". Naročila iz Ljubljane, kakor tudi iz dežele odpošiljamo točno in brzo. Industrija bosanskih čilima Dušan Kecman, Bos. Petrovac Cene. stalne! Zahtevajte cenik! Kolesaril! Motociklistii Avtomobili! Jezo, čas, trud in denar si prihranite, če uporabljate za vaše zračne cevi sredstvo ..Voludn' Ta pripomoček ima svojstvo da znmaši in zakrpa avtomatično med vožnjo nastale luknjice. Pripravo za krpanje ln zračno sesalko pustite doma, ker jo ne boste rabili. — Pošljite Din 12 — na Generalno zastopstvo ..VOLUTIN", Kočevje, nakar se Vam pošlje franko 1 zavitek „Volutina" z navodilom. Poskusite in uverili se boste! 5275 a Peugeot in BugattS automobili svetovno znanih znamk in danes neprekosljivih kvalitetnih znamk Francije. Vsled padca franka dobavljivi po čudovito nizkih cenah. Svetovni rekord: Najmanja poraba bencina! Harley-Davidson svetovno Champion-motorno kolo 3 >/2, 7/9 in '0/i2 HP, z ali brez priklopnega voza, vse promtno dobavljivo Peugeot kolesa vseh tip stare znane znamke lev. Največja izbira tudi že rabljenih avtomobilov in motocikijev slovitih znamk pri : generalno zastopstvo za Jugoslavifo O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11 . ib. velesejmu naš oddelek v pav ljonu 6 284-290. Moderna auto-motorna ^čis.S Vsled zaprek prepozno dospela najnovejša nadvse luksurijozna pošiljatev najnovejših vozil 11—35 HP. Oglejte si iste tudi po velesejmu v naši garaži. OiMlcem velesejmu se priporočajo naslednje tvrdke: Stavbno mizarstvo PETER BIZJAK Ljubljana, Spodnja Šiška 136 PUe (tnrplje) ln rašpe Ivan Flger blizu velesejma (ob gostilni Joti svet") SIIAN JAX I SIN tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih In pletilnih strojev ter koles Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 FOTO-ATEUE ANT. URŠIČ m^ (V H1SI TRGOVSKE BANKE) VHOD IZ FRANČIŠKANSKE UL. 10/11. 4926 • * • <• • * • * * * • ' simi trgovsko naobražen s šolsko prednaobrazbo. večletno pisarn, prakso s finim nastopom ter vsestransko vooraben išče primerne namestitve. Vešč tudL ekonomije ter trgovine z vinom in žganjem Pismeno na uptavo lista pod .Samostojen delavec 36 A'. 525 i a Na prodai parna strugama u Beosratlu na prometnem mestu, zveza s Savo in železniško progo 4 polnojaremniki (ga-terji), parni stroj 120 konj, posestvo 13.5G0 mJ. Ceno in pogoje pove Tehn. preduzede „ Raz vi tak', Beograd, Maken-zijeva 4. 5238 a 1. Prištedi se milo, kajti večji del umazanosti razkroji „TRI". 2. Prištedi se delo in čas. Ni več potrebno, si kvariti prstov, da se dobi čisto perilo, kajti mencanje perila je odveč. „TRI" razkraja sam od sebe umazanost- 3. Prištedi se tudi na trpežnosti perila, kajti „TRI" ne vsebuje klora ali drugih razjedajočih snovi, temveč ,,TRI" je produkt nafte. • * • * i»miiaj.ia Pozor! 52. Pozor i Na svetovnih razstavah v Hebu, Bruslju Ženevi, Pragi že pred desetletji odlikovana izvir;1 a ili se odslej izdeluje v nedosežni kakovosti tudi v Jugoslaviji. Pri nakupu šumečih bonbonov pazite na značko originalni A.Maršnerjevi šumeči limonadni bonboni in na staroznano varstveno znamko: peneča se kaprica z dvema palčkoma. Po originaln h cenah prodaja Leopold Fiofijan & Co., Maribor. pa ne razjeda. Tvorni« zlaforog Maribor [Liaiiaiiaj. spec. za toplotno gospodarstvo, centralne karjave in vodovode. LJUBLJANA. Gorupova ulica 17 ,8)0-3 TELEFON 621. ftplice Medija- Izlake postaja Zagorje ob Savi, so zopet odprte Termalna voda, ki zdravi želodec, odprte rane, ženske bolezni. Na razpolago sobe. Dnevna oskrba 50 Din za osebo. Kraj gorski, lepi Izprehodi in megle prosto. Pojasnila daje uprava Toplic. 4 48I0a Jermena 162 4 za cepe, gože. biče, bičeynike, modne pasove, motvoz (špago). šmis. vrvi za perilo, konjske uzde, vrvice za tesarje in zdarie, štrange. cungeljce, pasove (gurtne), dreto nudi no naj nižjih cenah tvrd a Osvald Dobeic, Ljubljana Sv. Jakoba trg 9 nniminimmiimrD gorsko kopališče QraSež (grado) = Italija = Penzijon Brioni, odlična rodbinska hiša, novo prenovljena s toplo kopeljo in vitom v h ši. Iz-borna huhinia in preskrba. Zmerne cene. — Pri-neroča se MARIJA FRftNCESKIN. 4559-a 3 kompletne, dobro ohranjene premične rešetke (Kettenrost) tvrdke «Erste Briinner Maschinenfabriks. Rešetkina ploščina 6.05 kvadratnega metra (2335 mm širine in 2591 mm dolžine). So še v obratu in se lahko ogledajo v naši tovarni. — Prodasta se tu« di 2 parna kotla, sistema «Tischbein» z dvojnim parnim prostorom, s kompletnim kuriščem, vsak po 180 m2 kurilne ploskve s koncesijonirano prenapetostjo 10 atm. Te» ža enega kotla z armaturami ca. 28.000 kg — 1 parni kotel kakor zgoraj, le s 150 m3 kurilne ploskve. Teža tega kotla ca. 22.000 kilogramov. Združene papirnice Vevče, Go-ričane in Medvode d. d« tehniška centrala Vevče pri LJubljani. Primarij Emil (Dfltzke v Celju, po povratku iz študijskega potovanja lopet ordinira. parketne deščice hrastove m bukove Jrstje za strope !?ja?aib0,,šaga Itakllia (leseno pletivo) za strope in stene Strelno lepenko in lesni cement dobavlja takoj in v vsaki množini najceneje Tel. Inter 513 LJubljana Jos. R. Puh Tel. Inter 513 Sradaška ulica 22. ivomi avto Praga 3 — 5 tonski brezhibno ohranjen proda F, C. Schwah Ptuj. 5264 . Velika odprodaja porcelanaste in emajlirane posetle po najnižji ml f. MS Resljeva cesta štev. 4. Kompletne garniture za kavo Sin 200-— Umivalne garniture od Din 250 — naprej. 5058 Bele umivalne garniture Sin 200. dobroidoča, se odda v najem sposobnemu strokovnjaku. Ponudbe na Viktor Nedog, Maribor, Frankopanova ul. 9. w\i in ki ima veliko prakso v oblaganju sten z belimi dlaškami (ploščami) išče Ljubljanska gradbena družba za Južno Srbijo. Zglasiti se ie v Slomškovi ulici št. 19. iazpis. Planinci! Začenjajoča se pomlad vam zadaja veliko vprašanje: StiiieMpmiia? Slovenija. Vodič kroz jugosloven-ske Alpe. Pohorje. a Badjura vam ne pove samo toliko kakor znanci in domačini. Badjura ve * f vse: Za naročila se priporoča 10 POP M. Gogala na Bledu izvršuj solidno in iz zanesljivo prvovrstnega suhega lesa z večletno garancijo pohištvo, por-a!c, izložbena okna vrati itd Speci jalna tvornica za izdelavo mrtvaških krst. Zahtevajte oferte! ^ Odbor za zgradbo planinske koče na Kofcah podružnice S. P. D. v Tržiču razpisuje oddajo sledečih obrtniških del: 1. Zidarska dela. 2. Tesarska dela. 3. Mizarska deia. 4. Kleparska, krovna in vodovodna deia. 5. Steklarska dela. 6. Pečarska dela. 7. Pleskarska dela. Potrebni ofertalni podatki se dobe pri predsedniku stavbnega odseka Antonu Jelencu, Tržič št. 141 vsak dan med S. m 10. uro dopoldne. Ponudbe je vložiti do 1> avgusta 1S2S. Odbor za zgradbo koča na Kofcch podr. S. P. D. v Tržiču. 52-? a ■■■■SMMBBMBBBB« Knjigarna f g. K!einmayr & Fed. Bamberg 155-3 d. z o. z. Ljubljana. Zahvala. V imenu staršev, bratov in sestre se iskreno zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je pogreb naše hčerke oz. sestre te lato tako lepo izvršil. LJubljana, 2. julija 1926. Franjo Jakopec. 5292 a II Telefon štev. 16 Ustanovljena I. 1889 Poštni ček 10.533 Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev ali 720 milijonov kron. Sprejema vioge na hranilne knjižice kakot tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogo- (Gradska stedionica) vorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče LJUBLJANU PreŠerilOVa lllica obresti. J ^ Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker jc denar tu popolnoma varen. Hranilnica Mestna hranilnica ljubljanska Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, kei jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodiiča denar uedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in občine občinski denar. 39 daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. I J (SLOVENIJA) nudi po tovarniški ceni vse svoje izdelke, kot: politirane stole za gostilne in kavarne, vrtne za-klopne stole, naslanjače s platnom mize, stole za kina, itd. Zahtevajte cenike in vzorce i r-- c ZAHVALA. Gospoda hotelirju pri PE1RANU NA BLEDU se za brezplačno postrežbo in prenočišče, ki ga je nudil ponesrečenim mladeničem ob priliki vožnje s čolnom po jezeru, na/prisrčneje zahvaljujemo. 52« Prizadeti stariši Kdor že'i dobro in dobičkanosno naložiti svoj denar v lepo gostilniško posestvo, v bližini Ljubljane, v lepem in prijaznem kraju, v bližini dveh tcvarn, z velikim nedeljskim prometom, znano dobro obiskana stara gostilna z lepimi prostorj in velikim vrtom, se resnemu kupcu po nizki ceni in pod ugodnimi po- I i X) m V i!1 y r /m T 1' Vi y i M NRZNANIItO. CEfljEjiEfiu OBČINSTVU NflZflafiJflji, Ofl SEM S 1. JULIJEM 1926 PflEVZEh HOTEL 1J4 RESTAVRACIJO m „uiw §t> V CELJSKEM OOjVlU. PRIZADEVAJ SI BODEM CEJtJ. GOSTOM P0-STREČI S PRVOVRSTNIMI VINI, VEDNO SVEŽIM PIVOM IN IZBORNO KUHINJO PO SOLIDNIH CENAH- PR1POPOČAM SE ZR MNOGOŠTEVILNI OBISK IN JAMČIM ZA TOČNO POSTREŽBO. 5263 A. M. HiiflVAČ, HOTEIilR IN RHSTBVRflTEf? V V V V \( *> <• W V V V V v v v M •><• s* T y •i /• V ZAHVALNA IZJAVA. Spoštovani gosp. Rahlejev! Naj pr dem tudi jai z zahvalo. Za svojo ženo sem vzel spomladi dve steklen ci Vašega zdraviln m jc že po dveh mesecih ozdravela. Ta-k sto tudi Draginji bakmavje. Marku Ciriču, Nikoli Markovu, Djurasiču, eno steklenico pa v kulo Ledjensko. Vsem je dobro pomagalo razen Djiirasicu. To je moje sedmo pismo. S spoštovanjem Nenad Brkič, Stadar, Bačka. Gospod doktor! Vporabili smo Vaš let; .Radio Balsamika" in se obnaša prav dobro Zato pošijite še eno steklenico na naslon Dušan Milenovič, klučavničar, Kragujevač. Z odličnim spoštovanjem Hranilovič, kovač iz Bara. Zdravilo ,Radio Baisamika" izdeluje, prodaja in razpošilja proti povzetju laboratorij „RAD 10 BALSAMIKA", Beo^raa. Kosovska 43. 106 4 sedežni avto samo Sin 48.003*— enau najsolldoejši voz. Nove Izdatno znižane cene! Zahtevajte ponudbo pri zastopstvu: A. LAMPRET, — Ljubljana, Dunajska cesta 22 i razprodajne cene niso tako ugodne kot sedaj v TRGOVSKEM DOMU v Mariboru nastavljene nizke cene za vse pomladansko in poletno blago. Vsled zelo neugodne deževne sezije sem se odločil vse pomladansko in poletno biago razprodati in sem zato vsemu blagu cene izdatno znižal. Nikdo naj ne zamudi te redke in ugodne prilike in naj pohiti v TRGOVSKI DOM. Velikanska izbira najlepšega blaga, sukna, volnenega blaga, pol-delena, crepa, eponža, zefirja, popelina, etamina, batista, sifona, platna, okstorta, plavine itd. kakor tudi največja izbira polsvile in čiste svile v najlepših modnih barvah nudi v dobrem okusu vsakemu kupcu najlepšo ugodnost za nakup svojih potrebščin veletrgovina TKGOVS&8 DOM, Maribor Razni ostanki ne čisto zastonj. Pomladanska razstava. 4832a Pomladanska razstava. PAVILJGfl „E", PROSTOR 12, 14, 16 Prva tovarna umetnih cvetlic cvetličarna ,.PALMA", Podčetrtek (Slovenija) Konkurenčne cene! Imetnik FR. STRES Zahtevajte cenik! 5099-a RAZPIS. Nabavljaina zadraga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji r. z. z o. z. razpisuje stavi dela skladišča. za razširjajo Načrti in slavbeni pogoji so interesentom na vpogled od 4. julija t. 1. naprej dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v prostorih Nabavljalne zadruge v Šiški. Izvodi stanejo po 100 Din. Pismene ponudbe je vložiti v zaprtih kuvertah do sobote, dne 10. julija do 12. ure. pravi bohinjski, zajamčeno polnomasten, prvovrstne kakovosti dobite le naravnost od tvrdke Franc ftmitek, Bohinjska Bistrica. Ueleseiem paviljon X 6(5 Zastopnik ALBIN TURE, Ljubljana. SEMlMDJfflm"' MILILE v"£ <§0<§fcfiir(išlfi>f) OTD je pravkar izšla. Dobi se pri l®So (EtbdlfOdo uiobuiana. »O toUf >s=»u Mestni trg št. 17. 5231 a Znižane cene in največje skladi šče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih de lov, v^Jv pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo emajlira-nje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. - Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cesta 4. «> ČB lQ3 €) Pozor! ,03*§ Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo ^ obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki JOHIP RBICH, Llubliana, tovarna Poljanski nasip 4-6- Postrežba točna. Cene solidne. O o o Vojaška uprava razpolaga z večjo količino konjskega gnoja in bi ga zamenjala za seno in slamo. — Interesenti naj se zglasijo v Intenda-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ali pa v komandi 32. artilerijskega polka v Mariboru. g Razstavljeno v paviljonu J" v kosah 572 • 576! | ipcl tovorno pletenin, noM In trikotaže r=i Izdeluje pletenine, nogavice in 0 Kranj SHS. 5116 trikotažo vseh vrst Se PISTVAN pomaga izvanredno proti reomi, protinu, ishi-asu, eskudatom in ženskim boleznim. Zeplena močvirna vrela izvirajo iz tisoč metrov globine ter pospešujejo znojen;e da bolezen Izgine. .Tliermia-Palace" jedini hotel s.- kopelmi, preciznim dietrmt Bogat zbor penzi-onov, za rednji stalež od Din 60— dalje. Prekrasna lega Blaga klima Tenis — Golt - Veslanje Od Dunaja -i ure (direkten voz) Informacije in glavno skladišče — PisL blata za hišno zdr vilo 3816 L. Schreiber, Zagreb, Akademički trg I. Specijalni sanatorij, največji komfort vsi pripomočki za zdravljenje, teiko bolni ne potrebujejo spremstva — Intormacije : Zdraviliščna upr; va Pistvanski odlični zavod za zdravljenje. Pen zija dnevno od Din sO. Dr. L. Schmidt in dp. E. Weiaz. D D Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Majmanjil znesek Din (9'—t „1" 614 Poniavi-nlatOD ea^msčljiiie vseh v st A Š nkovec d d. Grosuplje Trg. pomočnice! Sprejme se takoj več izurjenih prodajalk manufakturne stroke. Ponudbe z navedbo referenc in dosedanjega službovanja poti .Manufaktura* na upravo .Jutra*. 19038 i' op. aV t>a je enonadstropna, v najpromet-nejši ulici na yogalu in ima fronto na tri ulice. Stanovanje in velika 6kladiš«-a takoj na razpolago. Ivank.« Vošnjak. li?9es> Gostilno in vinsko veletrgovino event. tudi posestvo, oddam v prometnem kruju oh železnici v najem. Naslov v upravi c Jutra*. 19114 Tovarniški objekt sedaj tovarna vozov, pripravna za vsako obrt. i ali br^z inventarja, naprodaj. Električni tovarniški pogon in razsvetljava. Stanovanje ta k" j na razpolago. Vprašanja: Maribor, MUn^ka ulica 44. 18990 Gradbeni oddelek «Marstan» v Mariboru prevzame neobvezno organizacijo za cenene hi>e, adaptacije neizrabljenih prostorov, vporabnp za zidavo prostih stanovanj in lokalov — Prijave Rotovški tre: 4. 19205 Maribor nakup, najem posestev, hiš, gostln, mlinov, trgovin — tudi v okolici — posredovanja in pojasnila v stanovanjskih zadevah daje Mar-stan, Maribor, Rotovški trg št. 4. — Pismom priložiti znamko. 19207 Prostor primeren za izvrševanje mirne obrti, se iš<:e. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro . 19190 Specialno avto olje Sbell*, ca. 150 kg se proda po izdatno znižani ceni, radi prodaje avtomobila, tudi v manjših množinah. Vprašati v Puharjevi ulici 14/n (za Nar. domom). 19195 2 polnojarmenika v zelo dobrem stanju, sta :»ceni naprodaj. Informaci-, e daje Oglasni zavod Ko-vačič, Maribor, Slomškov trg. 18958 Fotoaparat Ernem.inn Miniatur-Kamera 4.5 X 6, Zeis Tessar 1: 8.5, 18 kaset, 1 filmkaseta. 2 po-večalnika, stativ, okvirji ln šole, naprodaj. M. A. Mikuž, Sv. Lucija ob Soči, Italija. Avto Fiat 501 5 sedeži, proda R. P., Celje, Lava 21. 18983-a Umivalna miza marmornato ploščo, brušenim ogledalom in steklena omara za modlstinje ali soroden »klic, ceno naprodaj, 'onudbe na upravo .Jutra* pod .Selitev 14*. Moška kolesa zlatnino ln srebrnino dobite ajeenejev razprodajni trgovini fos. Šelovin-Čuden Ljubljana, Mestni trg št. 13 Ne zamudite ugodne prilike 19064 Krušno peč veliko, kmetsko, švicarske oblike, skoraj novo, prodam po zelo nizki ceni. Ogleda se lahko vsak dan v Zgornji Šiški št. 24. 1Š995 2 motorja 1.5 in 4 HP, 220/«80 volt, ugodno ploda V. Sequardt. Ljubljana, Selenburgova (na dvorišču). 17822 Pri «So!ncu» K. 7idmayer Pogjčarjev trg (za vodo). Perilo opreme za neveste m novorojenčke, a b t a h i (peče) Vse vrste pletenin Ijstne tovarne. Na debelo po.-ebne cene 17040 Proda se: gramofon s 50 ploščami, daljnogled za turiste ter 100 vezanih knjig za knjižnico. Naslov pove uprava .Jutra*. 18018 Tatvine in vlomi Zavarujte se pred njimi z vzidanjem jeklene omare .\Vertheim*. Popis s cenikom pošlje brezplačno Ljubljanska komercijalna družba — Bleiiveisova cesta št. 18. 167 Proda se vsled smrti polkovnika Pu-teanjja v gradu Tivoli, I. nadstropje levo. jedilnica (barok), spalnica (barok in renaisance), jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drugih predmetov. Pogleda in kupi se istotam 17621 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani 100 Kovaška dela vse vrste izvršuje V. Ur-bančič, Ljubljana, Zabjak. V zalogi ima tudi gumijaste kolesa za kočije in vozove. Preskrbuje vsa kolarska dela. 17659 Štampiljke in vse potrebščine priporoča S. Petan. Maribor, nasproti glavn kolodvora 158 Penzijon-hotel dobro vpeljan, v znanem letovišču na Gorenjskem, s 30 lepo opremljenimi sobami, se proda pod ugodnimi pogoji, event. tudi zemljišče. Naslov v upravi .Jutra*. 17898 M Mlekarna se radi odpotovanja z inventarjem vred proda. — Ponudbe na upravo «Jutra> pod .Mlekarna*. 19158 Čajno maslo prvovrstno, sveže, se dobavlja v večjih količinah dvakrat tedensko. Intere-sentje naj pišejo na upr. .Jutra* pod .Čajno maslo* 166 Sladkega sena 1 vagon in 3 vagone slame najboljše kakovosti, proda Franc J u r c a, Petkovec pošta Rovte. 166 Pisalni stroj dobro ohranjen, in čedno pisarniško garnituro (mizico, 3 stole in preprogo) kupim. Ponudbe s popisom in ceno pod značko .Pisarna 79» na upravništvo .Jutra*. 17999 Germann zdravilna življenska esenca se najospješnejše rabi. 1.) Pri vseh bolezni želodca kakor se: slaba prebava, pomanjkanje teka ali apetita, napihnenost, podrt-gavanja, zgage, omeglevl-ce, glavobolja, krčev, zaprtja, hemeroidov (zlatne žile). S.) Cisti pokvareno kri in odstranjuje ii nje vse nečiste tokove, napravi zo-jet dober tek In voljo za jesti, da se tako telo zopet ojača. S.) Po premnogi, premast-ni in preteški jedi pomaga naravni prebavi ielodea, tako. da je nepotreben vsaki drugi prah ali sol za prebavo. Zdravilo je le ondaj pravo. 2e je na vsaki s takle-niči .in na vsakem omotu tiskano: LJekarna «k crnom orlu* K Gerinanna u Belovaru. Zato zahtjevajte samo pravo Germanovo iivljen-sko esenco 17344 Zlato, srebro in srebrne krone plača po najvišjih cenah F. Čuden, Ljubljana Prešernova ulica štev. 1. 41 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe, juvelir LJubljana. Wolfova ul Negative slik Kupim lepe negative krajevnih slik iz Slovenije ln Hrvatske. Ponudbe na npr. .Jutra* z označbo kraja, velikosti in cene. pod iifro .Negativ.. 19192 Rabljeno prikolico za Harlev model 1925, po mogočnosti desno, kupim. Ponudbe na naslov: Vlado-vich, Krško. 17986 Štedilnik Železen (pločevinast), Je rabljen, takoj kupim. — Jeranova 15. 19127 »» Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 proda HISO, enonadstropno, dvo-družinsko, 400 ms 'vrta, tik tramvaja. 155.000 Din; HIŠO, enodružinsko, novo, blizu tramvaja, 3 parketi-rane sobe, 600 m3 vrta. Din 110.000; HISO, enodružinsko, predmestje, bližina tramvaja, 5 sob. 500 m2 vrta, Din 115.000; VILO, visokopritlično, še6t sob, 700 mJ vrta, blizu kolodvora, 200.000 Din; VILO, enodružinsko, novo, 6 sob, 700 m' vrta, Mirje 200.000 Din; VILO, enonadstropno, novo, S sob, velik vrt, gospodarska poslopja, pod Rožnikom — 200.000 Din; HISO, predvojno, 1200 m' vrta, stanovanje prosto, Glince — 90.000 Din; HISO, enonadstropno. prenovljeno, center Ljubljane, 6 stanovanj, dvorišče — 110.000 Din; TRG. HISO v mestu, 2 lokala, več stanovanj, tri-nadstr., prometna točka, 400.000 Din; HISO, predvojno, več stanovanj, eno prosto, 900 m5 vrta. Rožna dolina — 75.000 Din: HISO z gostilno, v predme-mestju, 4 sobe, vrt — 75.000 Din: PARCELO, ogelno, pri pošti, 600 m2, po 120 Din; PARCELO 1200 m2, blizu Tivolija, po 50 Din; PARCELO na Mirju, 900 m2 po 40 Din; STAVBISCE. 1600 m2, v Trnovem, po 16 Din: Veliko število vil, hiš, staro- in novozgradb, v mestu in predmestjih, trgovskih in obrtnih objektov, stavbišč. kmetskih in veleposestev. industrij itd. po najugodnejših cenah. 19200 Lepa restavracija s 15 posteljami, v planinskem kraju, se odda na račun. Turistov mnogo poleti in pozimi. Naslov v upravi «Jutra». 17570 Vilo štirimi prostiipi sobami (100.000 Din) in gozdno posestvo 135 oralov, smreke za posekati, z žago, proda Zagorski, Maribor, Taten-bahova ulica 19. 19088 Hiša 2 stanovanjema, VTtom in njivo, 1 uro od Ljubljane, se takoj proda za 28.000 Din — Stanovanje takoj prazno. Naslov pove uprava «Jutra» 19118 »Posredovalec1 Sv. Petra cesta 18 (V novem lokalu.) Proda: HIŠO, enonadstropno, Glince, 8 stanovanj, vrt, 90.000 Din. HISO, center Ljubljane, staonvanje za kupca, 110.000 Din. VILO, komfortno, enonadstropno, 8 sob, kopalnice, verande, krasen vrt, 1600 kvadratnih metrov, žlahtna drevesa, ob tramvaju 12 minut, od pošte Ljubljana, 400.000 Din. DVE VILI, Ljubljana, IU minut od pošte, enonail-stropne, po 6 in 10 sori, vrt, po 300.000 Din. ŠTIRI TRGOVSKE HIŠE v Ljubljani, dvo- in trinan-stropne, več trgovskih lokalov, center, stanovanja takoj, 300 do 5011.Ouu dinarjev. TRGOVSKA HIŠA, enonadstropna. center Ljubljane, 3 kompletni lokali, velika delavnica, dvorišče, stanovanje 4 sob takoj, 300.000 Din. HISA Z GOSTILNO, Ljubljana. dvonadstropna, vrt-balin, stanovanje takoj, trgovina, potrebno 10(1 tisoč Din. Zelo ugodno! HISA PRI CELJU, 7 sob. vrt, 80.000 Din. HISA PRI PRAGERSKEM. 3 sobe, veranda, niive, 75.000 Din. HOTEL NA BLEDU, 160 tisoč Din. ENONADSTROPNA HISA, Maribor, pekarija, meda-rija, vrt, 230.000 Din. HISA Z GOSTILNO Ljubljani. dva oral gozda. 100 tisoč Din. HISA pri Celju, 7 sob, balkoni, kleti, trgovina, vinotoč, hlevi. 100.000 dinarjev. Železniška postaja. POSESTVO, 7 oralov, pri Celju, enonadstropna hiša, 100.000 Din. ' VINOGRADNO POSESTVO. Štajerska, 12 oralov, 4 hiše. kompleten inventar, 350.000 Din. KRASNO POSESTVO. SO oralov, pri Ljubljani, mlin. lastna elektrika, 350.000 Din. GRASCINSKO POSESTVO. 20 oralov, pri Celju. 450 tisoč Din. VINOGRADNO POSESTVO. Konjice. 96.000 Din. POSESTVO tik Maribora, 115.000 Din. PARCELE: Vodovodna cesta, artilerijski arzena!, po 25 Din, za Bežigradom, 700 kvadratnih metrov po 23 Din, na Mirju po 40 Din. Dunajska cesta 25 Din, Pod Rožnikom. Ljublajnsko polje po 15 Din (večji kompleksi). Tabor po 70 Din, Spodnja Šiška po 20 dinarjev. Kolezija 12 Din, Trnovo po 25 Din PARCELA, center Maribora, vogalna po 50 Din. Odda: DVA LOKALA s stanovanjem. periferija, proti predplačilu 1000 Din mesečno. TRGOVSKI LOKAL, ter Ljubljane. VEC PISARN, center Ljub- Skladišče za 10 vagonov kuriva, hlev in stanovanjska soba 7a skladiščnika, v bližini železnice, glavni kolodvor, s« vzame takoj ali kasneje v najem Ponudbe z natančnim opisom in ceno pod .2e!eznica» na upr. . 17983 Stanovanje sobe in kuhinje, iSče mala nrulina. Plača do 600 Din in nekaj mesecev naprej. Pogoj voda in šolnino. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod .Takoj 03». 19003 Stanovanje ?-S sob in pritiklin, iščem r- takoj. Ponudbe na upr. «Jutra> "pod »Stev. 19000». ^ 19000 Stanovanje 1-2 šob, kuhinje in priti-išče za takoj ali pozneje r-akoaski par brez otrok, ki je res dan odsoten. Najemnina 400—500 Din. — Ponudbe na upravo »Jutra* po'! šifro »Hima in solidna s? ranka*. 1899S Sostanovalec »« iscs proti mesečni najemnini 170 Din. Električna luč. Naslov v upr. »Jutra*. 18976 Stanovanje S sob, predsobe, kuhinje, 7 balkonom, na razpolago. Dopise na upravo pod »Snažnost in red>. 17990 Opremljeno sobo iščem. Ponudbe pod značko »Uradnik, 15. julij» na upr. »Jutra*. 19111 Prazna soba solnčna, elektr., vod., se takoj odda, event. 6 kuhinjo. ozir. kabinetom. Prednost imajo stranke brez otrok. Novi Vodmat, Ribniška ulica 171. 19094 Opremljena soba v sredini mesta, z uporabo kopalnice, se odda s 15. Julijem. Naslov pove uprava «Jutra>. 19104 Opremljena soba pri Kongresnem trgu, se takoj odda solidni gospodični. Naslov pove uprava »Jutra*. 19120 Sobo oddam takoj boljS gospodični, event. tudi s celo oskrbo. Naslov pove uprava »Jutra*. 19122 Prazna soba envent. s souporabo kuhinje se takoj odda. Naslov pove upirava »Jutra*. 19129 Opremljena soba s e po zmerni ceni odda solidni gospodični. Naslov v upravi »Jutra*. 19157 Lepa soba se odda takoj le boljšemu gospodu ali čez dan odsotnemu zakonskemu paru. — Ogleda s« samo popoldan. Naslov pove uprava »Jutra* 19150 Stanovanje a jako nizko najemnino, se zamenja z 1 sobo in kuhinjo v Želeni jami št. 20, z večjim v mestu ali bližni okolici. Jako pripravno za vpokojence. 19170 Stanovanje v vili blizu mesta, se odda samo boljši stranki. Naslov v upr. »Jutra*. 19167 Soba z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, poleg glavnega kolodvora, se takoj odda. Naslov pove uprava «Jutra». 19175 Hišnik v Ljubljani zamenja stanovanje 1 sobe in kuhinje. — Naslov pove uprava »Jutra* 19177 Opremljena soba b e odda s 15. julijem na Krekovem trgu štev. 10/h. 19185 Prazno sobo bolj v sredini mesta, Išče s 1. avgustom starejši gospod samec. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Samec*. 191S7 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje, z balkonom in vrtom, se z oktobrom odda v novi hl3i. Naslov pove uprava »Jutra* 19156 2 solidna gospoda iščeta opremljeno s o b o s posebnim vhodom, v bližini Šiške. Nastop lahko takoj. Hrana ali brez. Ponudbe na upr. »JutTa* pod značko »Zmerno in stalno*. 19172 Soba z 1 aLi 2 posteljama in zajtrkom, s e takoj odda v Eožni dolini, cesta IV št. 10 — pritličje. 19051, Posojilo dam hišnemu gospodarju, ki odstopi 2 prazni sobi. Ponudbe na upr. »Jutra* pod značko »Posojile*. 19141 Sobica z električno razsvetljavo, &e odda gospodu. Naslov v npravi »Jutra*. 19140 Za čas počitnic oddam opremljeno sobo z 2 posteljama, elektr. razsvetljavo. event. s souporabo kuhinje. Naslov v upravi »Jutra*. 1913S Zamenja se stanovanje obstoječe iz 2 velikih zračnih sob, kabineta, predsobe in pritiklin, na periferiji mesta (mesečna najemnina 200 Din), za 2 mali sobici s kuhinjo ali 1 večjo'sobo s kuhinjo v bližini kolodvora ali kavarne Evropa. Dopise na upravo »Jutra* pod »Dve osebi*. 19137 Soba v Trbovljah Kdor mi preskrbi ali odaa prazno sobo takoj ali pozneje v Trbovljah, dobi primerno nagrado. Dopise i:a upravo »Jutra* pod značko »Obrtnica*. 191T9 Opremljena soba srfli mesta, se odda za julij in avgust mirni stranki Xa4ov pove uprava »Jutra* 19030 Opremljeno sobo i št e zakonski par brez . ------ - ... r -ok s 1. avgustom. — priprosto opremljeno, iščem Ponudbe na upravo »Jutra* 2 gospoda, ali samo aa pod šifro «G1. kolodvor.. 3nega. Ponudbe na upravo 19068 . 19014 Soba čista in zračna, krasno m&-blovana, s posebnim vhodom električno razsvetljavo, bližini Evrope, se takoj odda le boljšemu gospodu. Naslov pove uprava »Jutra* 19194 Lepa soba se odda 1 ali 2 gospodoma Slomškovi ulici štev. o/I, desno. 19198 Dvoje stanovanj vili, vsako s kuhinjo, prt-tiklinami, vrtom, souporabo kopalnice i pralnice, eno z 2 sobama, drugo s 3 soparni. odda takoj ob Dunajski cesti na Brinju Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Aleksandrova o. ISO Posojilo 15—20.000 Din proti visokim obrestim, išče trgovec na deželi za razširjenje trgovine. za dobo enega leta. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Sigurna varnost 91». 16991 Družabnik (ca) s kapitalom 20—40.000 Din se išče za ustanovitev podružnice v Beogradu. — Ponudbe na upravo »Jur.ra» pod »Trgovec 28». 19028 Kateri lesni trgovec mi posodi 5000—7000 Din za nakur, posestva. Denar vrnem ali po dogovoru prepustim 7 oralov bukovega gozda. — Cenjene ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »St. 19058». 19058 Posodim 20—30.000 Din proti sigurni garanciji in dobri službi. Ponudbe na upravo »Jutra» pod značko »Nizke obresti* 19075 Samostojna dama najlepših let, želi znanstva z inteligentnim in značaj-nim gospodom. Neanonimne dopise s sliko, ki se vrne, se prosi pod značko »Nada* na upravo »Jutra*. 19201 Pekovski mojster v mariborski oblasti, samec, želi v svrho prevzema vetje moderno urejene pekarne in mesarije po starših, znanja z gospodično ali mlajšo vdovo z večjim premoženjem — One, ki imajo veselje do samostojnosti in ljubezen do dela, naj vpošljejo le resne ponudbe s sliko pod značko »Diskrecija* na podružnico »Jutra* v Mariboru. Slika Ee vrne. 19210 tl»i Lep, črn klavir dobro ohranjen, se proda. Naslov pove uprava »Jutra* 17955 Klavir (Stutzflilgel), ceno naprodaj Naslov pove uprava »Jutra* 19176 «Brimber» Dvignite pismo. 19180 Osamljen gospod 36 let star, delaven, z zadostnimi dohodki in malim premoženjem, išče enako družico iz Ljubljane ali okolice. Dopise pod značko »Zvestoba 36» na upravo »Jutra*. 17878 Gospodična prvovrstna šivilja, se želi seznaniti s kakim boljšim obrtnikom ali gospodom z dobro eksistenco. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Mirni dom 77». 19077 Dg. B. Iskreno prosim, piši. Pozdrave, poljube vse Tvoje Aelite. 19079 Osamljen tulipan išče nežno vrtnarico ljubke zunanjosti. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Zvoni-mir». 19128 Resnega znanja želi gospod, star 26 let, z gospodično lepe zunanjosti, katera poseduje eventuelno svojo sobo, v svrho sprehodov, obiska kina in kavarne Odgovor, če mogoče z opisom in sliko, katera se vrne, na upr. »Jutra* pod značko »I. F., Popolna diskrecija*. 19136 Mladenič želi resnega znanja z mlado gospodično. Cenjene dopise s polnim naslovom je poslati na upravo »Jutra* pod »Prva ljubav*. 19169 Vdovec brez otrok, z večjim premoženjem, srednjih let, trgovec in gostilničar na deželi, želi poročiti primerno gospodično ali vdovo. — Naslov pove uprava »Jufra* 17923 Dva mladeniča drž. uslužbenca, želita ko-respondirati v svrho poznejše ženitve z gospodičnami od 18—24 let. Le resne ponudbe s sliko pod značko »Pisarniška moč 92» na upr. »Jutra*. 18992 Mladenič z večjim kapitalom, se želi poročiti z dekletom, katera bi imela posestvo ali obrt. Dopise na upravo »Jutra* pod šifro »Skrben gospodar*. 19061 Brezposelnim! Ustanavlja se prvovrstna industrija, katera bo izključena last nastavljencev. — Kdor Zeli sodelovati in razpolaga z_ nekaj gotovine, naj se oglasi pod značko »Sami svoji 27» na upr. »Jutra*. 19154 Slovenec, Srb, Hrvat trije solidni in dobri fantje — uradniki ministrstva sa-obračaja, iščejo znanja radi ženitve z gospodičnami istih vrlin, v starosti 23—SO let, s primerno doto. Ponudbe na: Srečko Planine, Miloš Mi-rilovio, Zvonko Pavičič — Beograd. Beogradska 57/11. 19090 Ločenka bivša drž. uradnica, z lastno eksistenco, želi idealne- f;a moža, v starosti nad 30 et. Pogoj poštenost. Dopise na npr. »JutTa* pod značko »Konstantina*. 19112 Pianino znamke »S t i n g e», skoro nov, se proda v Gledališki ulici 10/IH, desno, vrata 12 19078 Pozor, lovci! Zgubil se je pes istrijanske pasme, ki šliši na ime »Brok». Pred nakupom se svari. Kdor kaj ve o njem naj sporoči na r.a6lov: St. Loko, občinski urad v Skofji Loki. Najditelj dobi 100 Din nagrado. — Opis: rjave barve z liso na glavi, sprednja noga bela, na zadnjih nogah dvakratne sled-nike, rep malo bel na koncu. 17918 Konj za ježo krasen belec, 15 visok, 6 let star, se proda za 5200 Din. Naslov pove uprava »Jutra* 19085 Pes volčje pasme star 4 mesece, se je izgubil. Odda naj se proti nagradi na naslov: Pr. Lovše, Tržaška cesta. 19143 Dr. Jos. Gostiša bivši klin. asist. special. za očesne bolezni, ordinira od 7. t. m. naprej v Mariboru, Cankarjeva ulica 1. 19203 Hranite za zidanje varno naložene, dobro obrestovane hranilne vloge pri Kreditni stavbni zadrugi »Mojmir* v Mariboru, Ro-tovški trg 4. 19206 Vata za odeje 6M>, 10, 12, 14, 28 itd., blago za odeje. Odeje se sprejemajo v šivanje in pavola v cufanje v Kožni ulici 19. 19182 Grado Češki penzijon «A a r o r a» na obali, 2 minuti od kopališča oddaljeno, izborna kuhinja, na željo hrana za otroke, zmerne cene, radio. Posestnik: E. Filova. 17749 Novost za dame! Trajni valovi (Dauerwellen) Specijalist z Dunaja. Valovi držijo več mesecev. Mokrota ne škoduje, ker ker je frizura napravljena po najnovejšem načinu, sistem i. Mayer. V damskem salonu I. HoIJ v Rogaški Slatini. 19189 Enonadstropna hiša pripravna za vsako obrt ali trgovino, za hišo . velik kamnolom, se zelo ugodno proda. — Istotam se tudi proda kompletna, nerabljena spalnica politirana, iz javorjevega lesa, za 4000 Din. Oboje se lahko ogleda pri trgovcu Davorinu Bračko v Rajhen-burgu. . 18984 Radi revščine oddam milosrčnim ljudem 2 zdravi, krepki deklici, stari 2 in 4 leta. Ponudbe na naslov: Pepca Dinghau-ser, Novo mesto, Dolga ul. št. 22. 19062 Gospodična stara 35 let, ki ima na razpolago brezplačen trgovski lokal pri farni cerkvi in nekaj denarja, iž&e trgovsko izobraženega, starejšega gospoda, ki bi lahko takoj začel trgovino. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Trgovina štev. 1035». 19042 Burjak Franc, krojač na Ižanski cesti štev. 44 ne sprejema naročil do 5. avgusta. 19076 Pletilja išče delo na dom, event. gre tudi drugam. — Proda pletilni stroj St. 8/29. Naslov pove upr »Jutra*. 19091 Tovorni avto •2^tonski, se zamenja s štirisedežnlm (osebnim). — Ponudbe na Elektrarno Ruše . 19087 Sejmarstvo Kdo hoče prevzeti obr* v Sloveniji s sladkornimi iz-delki, galanetrijo, i blagom za obleke, zgornjimi ln spodnjimi krili Itd. — za sejmarstvo ln po različnih shodih? Naslov pove upr. »Jutra*. 19082 Dete eno leto staro, dam proti plačilu v oskrbo. Naslov v upravi »Jutra*. 19180 Otrok sprejme v oskrbo. — Naslov pove uprava «Jutra» 19110 Dečka starega 16 mesecev, oddam za svojega. Naslov v upr. »Jutra*. 19156 Penzija Kdor ne dobiva penzije od Italije, naj se obrne za Informacije na naslov: Peter Skerbic, Ljubljana, Domobranska cesta 2. Priložit! je 10 Din. 19159 rtamovejša iznajdba Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek latoa Boc Ljubljana Selenburgova ulica 6/1. Glince — Vič 46. 69-a Meti Kocine odstranite brez bolečine 2-koi, in to s sredstvom .Ro-pidenth", ki je že več kot «0 let najbolj preizkušena in po zdravnikih vsepovsod priporočeno. — Ne ostavljo nlkakih brazgotin in je absolutno neškodljivo. 80 Din — .Partout" služi za odstranjevanje velikih površin kocin na nogah ln rokah Din 100. — .Yeet" angleška krema za odstranjevanje kocin z vratu in roke; Din 80. — .Tarna", tekočina, ki kocine takoj pobeli in polagoma uničuje s korenino vred; Din 50 — .Balzam" za krepitev las lz najplemenitejcih rastlinskih sokov, odstranjuje prhljaj ln srbež, ozdravlja kožne stanice, radi česar lasje lepo zrastejo in dobe »vetel, svilen sijaj. Steklenica 65 Din. - SchrSder-Schenke, Pariš, Zurich — Skladišča za SHS, Milan S. HOJKA, Zagreb, Mažuranl-čev trg 8. Zahtevajte brezplačno cenike in navodila! 138a aonooDDonnnnnn □ ing. Romei Klein § B Minira Sotler ^ □ □ □ zaročena [=j n Belišče Videm pri Krškem o □ S VOIKA" i 99 | ne plača nič carine zato najboljšemu blagu tako nizke cene! Iz finega ševro Din 1S9'" lz finega boksa ali lakasti Pozori inie! Pridite na veleseiem Razprodajamo naše vzor ce razstavljene na Vele-sejmu paviljon .J 601" Naše blago na velesejmu je najlepše in cene tega so najnižje. Industrija bos. preprog Dušan Kecman Bos. Petrovac. Zahtevajte cenik Cene stalne. išče dobro uveden trgovec. Reference prve vrste. Več: Beograd, poštanski preta-nac 4. 4817 a Priznano nedosegljivi WE€K • ovi kozarci zaukuha-vanje sadja, so-čivja in mesnin. Tovarniška zaloga Fructus. Ljubljane Krekov trg 10. Tudi na obroke! 152-a J. Sftlepuiin 26 Sisak priporoča boljše tam-burice, strune, partitn-re, Sole in ostale potrebščine za vsa glas. bila. go-a Dospeli so najmodernejši ro:i:a (Rosenholz) in b'eš (Baige) Gi o Edino pri Ljubljana Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma) Za trpežnost in prvovrstno kakovost blaga se jamči. Pismena naročila se najvestnejše in takoj izvršujejo. Za neugajajoče se povrne denar nazaj Razpošilja se trikrat na dan po poštnem povzetju Daje se tudi na obroke. OIOBOIOBO t»CZOR 30 ženini in neveste limnice matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovsn tapetnik Krekov trg štev. V poleg Mesinega doma) 10I0I0I0I' !_________ ^ pošilja po povzetju H Rudolf Radovan, tapetnik, 3o. a Krekov trg 7. ■■■■■■■■■■■■■■ SISSS&BB „MAYA" Parium-Maya, Eau de Cologne, Maya pite dentifrice, Maya poudre. Dobiva se v vseh boljših trgovinah te stroke, tvornica za parfum in kosmetiko, MARIBOR Slovenska ulica št, 12. asessasiH . a t o y> je najboljša in najcenejša. Din 1700*— Prvovrstno močno kolo (blcikl) za ceste v polni opremi s prostim tekom. Din 2000"— Prvovrsten šivalni stroj („Central Bobbin") s pokrovom, nemšk. izdelka, veze, zanka, krpa, šiva naprej in nazaj. _ 171-a Din 550-— Gramofon Attachee v kovčegu, velikost 27X23X12 z zelo prijetnim glasom. Razpošiljam radi tekluu vsako postajo franka. Di u nastanejo s povzetjem vetji stroški, naj se znesek vpošlje naprej. — Pnevmatika ta znatno znižanih cenali. — Velita Izbira gramofonskih pioE. El. FISCHER, Zagreb. Joriirn bL 6 i Sadnička el. 3. Zahtevajte brezplačne Uustrovane cenike. deli za bicikle Luka HiEhar URAR 5036 a se je preseHI iz Kopitarjeve ulice na IliiNiiii ezm s plašč TT.cški, iz močne angleške gumirane tkanine Din 220, double 350, impreg. cover-coai 500, dež. jopa 100, us-njati suknjič 960, otročja gumi pelerina 100, damski gumi plašč 250, kakor tudi hlače, obleke, površnike tei sploh vso konfekcijo raz-oš ija in, /elo znižani ceni veletrgovina k. STERMECKi, CELJE STEV. 20 Vzorci manufakture se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci engro cene J Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš predobri oče gospod Janez Cop posestnik dne 2. julija ob pol 3 zjutraj po kratki mučni bolezni v 73. letu, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo 4. julija ob 8. uri dop. iz hiše žalosti na farno pokopališče. Bled, 3. julija 1926. o287-a Žalujoči ostali. Prikladna obutev Vam poveča užitek počitnic v PONOVNO 5244 a MOD.14155 00 PLATNA BELE/SIVE/BEŽ. M0D.15555 00 KOŽE ČRNE/ IUTE. 9 PRE DIN.1E9r stva in skladišča v v^eh veči h 1i Originalne potrebščine za oPALOGRaPH. Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. LUDViG BARAGA 27 IV LJUBLJANA, Seienburgova ulica št. 6. Telefon št. S80 Hipotekama banka jugoslflvanskih hranilnic Brzojavi Oipotekarna w LJubljani talelos 173 S=a (prej Kranjska deželna banka) i . izvršuje vse bančne posle čn transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj* ugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup In prodaja valut in deviz. ir.■ mmi»miimimnccmnocir um Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodne tiskamo dd kot tiskarnarja Fran Jezeršck. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.