Političen list za slovenski narod. p*ltl preJeiuM vtijt: Z» oelo leto predpl&čan 15 fld., la pol leta 8 fld., » četn leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. f a<{uinl«traei}i pre]«mau Teljil: Za eelo leto 1L> fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta i fU., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. NaredBine prejema »pravniitvo (sdministradja) is ekspedicija, Ijemeniške ulice št. 2. II., 30. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna potit-vrsta: 8 kr., če sa tiska enkrat: 1? ki če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri Večkratnem tisKanji se cena primerno zmanjša Sokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, L, 17. Ishaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob *;,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v si-edo 12. novembra 1890. Letnik Deželni zbor kranjski. (Deveta seja, due 11. novembra.) (Dalje.) Za njim utemeljuje poslanec Svetec svoj predlog glede ustanovitve vižjega deželnega nadsodišča in pravne akademije v Ljubljani. Govor je razpravljal politične razmere v slovenskih pokrajinah in zadržke ravnopravnosti, zato ga objavimo po stenografičnem zapisniku v celoti. Omenjal jo pa tudi razvitka slovenskega jezika, ki se lepo razvija in ki je od časov Mariie Terezije do današnjega dne tako napredoval, da se more v primeri z istodobnim razvitkom nemškega jezika klasičen imenovati. Konečno se obrača proti denuncijacijam, ki jih je bila vnidan „N. Fr. Presse" napisala proti Slovencem in pravi, da bi pisalua, ee bi ga poznal, prosil, naj pove, kako bi se dalo tako južno slovansko kraljestvo napraviti brez Avstrije. Gotovo ne bi mogel odgovoriti, če bi mu tudi ušesa navil. Zveza južno-sloveuskih dežel bi se pa s privoljenjem Avstrije dala napraviti, in gotovo na korist Avstrije. Očitajo nam rusicizem; ali Peterburg io Moskva sta daleč, pač pa je blizu Beroliu in od ondot veje v najnovejšem času Avstriji nevaren duh. Slovenci in Cehi naj se ponemčijo, Cislajtanija naj postane nemška. Ali pa mislite, da bo potem še kaj prostora za Avstrijo? (Dobro!) Ce bi se ponovilo leto 1848 in bi na Ogrskem vstal drugi Košut, na Dunaji pa kak privrženec velike Nemčije, bi bilo finis Austriae — konec naše preslavne Avstrije. Torej se je treba z vso močjo ustavljati ponemče-vanju našega naroda in Avstrija nam bo za to enkrat hvaležna. To namerava njegov predlog, zato ga priporoča v izročitev upravuemu odseku. '(Dobro, dobro!) Svetčev in Pfeiferjev predlog se v pretresanje in poročanje izročita upravnemu odseku. Baron Švegelj potem poroča o proračunu muzejskega zaklada za 1. 1891. in o prošnji prepa- ratorja Ferdinanda Schulza za zvišanje plače. Ta prošnja se usliši samo v tem smislu, da definitivna plača ostane kakor sedaj in se prosilcu dovoli samo povikšanje osebne doklade za 150 gld. Povikša se razven tega še potrebščina za nekatere druge reči, kakor za vredbo obrtne razstave, za vredbo herba-rija itd., tako, da iznaša vsa potrebščina 6129 gld., pokritje pa 1222 gld. in bo moral dodati deželni zaklad 5351 gld. Ta proračun se potrdi brez ugovora. Sprejme se pa tudi še naslednja resolucija: »Deželni zbor obžaluje, da dozdaj še niso bili izvršeni sklepi z dnč 29. oktobra 1. 1. glede vredbe in vodstva deželnega muzeja. Ker je pa potreba te vredbe čedalje očitnejša in nujnejša, se deželnemu odboru naroča, pripravljati primerno reorganizacijo zlasti glede muzealnega vodstva in primerno ukreniti ter prihodnjemu dež. zboru predložiti dotične nasvete s potrebnim službenim navodilom." Dr. Tavčar graja, da ni slovenske knjige, kakoršna je nemška Dežmanova knjiga ,Der Fiihrer durch das Lindesmuseum", ki je gotovo enako živo potrebna, kakor nemška. Z»to naj se taka knjiga sostavi, ali posloveni omenjena knjiga Dežmanova, pri kateri naj se le gleda na pravilno sostavo, da ne pridejo v njo napake, kakoršne se na pr. nahajajo v letnem poročilu, kjer stoji, da je nekdo muzeju podaril kepo govejih 1 a s. Torej predlaga naslednjo resolucijo: »Deželnemu odboru se naroča, da mu je preskrbeti, da se Dežmanova kjiga »Der Fiihrer durch das Landesmuseum" ali na slovenski jezik preloži, ali pa da se izdd izvirna slovenska knjiga jednakega obsega." Tudi ta resolucija obvelja. Baron Švegelj poroča nadalje o zgradbi deželnega gledališča ter v imenu finančnega odseka priporoča naslednje predloge: 1. Po deloma izpremenjenih sklepih deželnega zbora z dne 22. oktobra 1888. in 20. nov. 1889. 1. se pooblašča deželni odbor, da sme v pokritje pri- manjkljaja pri stavbiuskem glediščnem zakladu potrebnega posojila v znesku 100.000 gld. — če se ne bi mogla dobiti nižja obrestna mera — dovoliti obrestno mero 4Vi"'/o in da izposluje za ta sklep Najvišje potrdilo. 2. Istotako se dodatno potrdi za stavbeni prostor deželnega gledišča za 35.000 gld. kupljena, na Tržaški cesti ležeča vila hš. št. 104 r. 108 v Sp. Siški, stavbinska parcela št. 536/3 in vrtna parcela št. 536/2. 3. Na podlagi nadaljnih, v finančnem odseku ustno podanih poročil deželnega odbora se dovoljuje več nego je bilo dovoljeno po sklepih deželnega zbora z dn^ 22. oktobra 1888. in 20. nov. 1889. 1. za pokritje potrebnih troškov pri zgradbi deželnega gledišča naslednji izredni kredit: a) Za napravo vodovoda . . . 1000 gld. b) Za dražje stebrovje v vestibulu iz beneškega marmorja . . 200 » c) Za različna stavbena izboljševanja, katere je zaukazala c. kr. deželna vlada z ozirom na kuritev, podstrešne stopnjice in blagajnico....... 3000 » d) Kot nadomestilo za diferenco, ker so troški za konstrukcije iz železa višji, nego se je preračunalo...... 2500 » e) Za vložitev mostičev in delavske galerije na odru iz železa namesto iz lesa..... 2500 „ f) Za dopolnilo potrebne oprave odra in za avtomat .... 2500 „ Skupno . 11.700 gld., kateri naj se vštejejo v proračun glediškega zaklada ter se kot predplača iz deželnega zaklada pokrijejo. 4. Razven tega se spozna za potrebno, da deželni zbor dovoli za umetniško izvršitev glediškega poslopja še 6300 gld. LfSTEK. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z. (Dalje.) Godilo se je sedaj ošabni deklici tako, kakor je drugim delala: trpela je, kakor so drugi trpeli radi nje. Cem hladneji je bil proti njej Bofek, tem bolj se je vžigal v njenih prsih ogenj ljubezni do njega. Plakala je toge, srda, v obupnosti. Že ne more prenašati tega trpljenja; da bi se ga rešila, zataji ves svoj ponos in se poniža na vso moč. In storila je tako. Dobila je nekoč Bofka, ko je bil sam v veliki grajski dvorani, stopila nenadoma noter in se začela pogovarjati o vsakdanj h stvareh. Kakor bi mladenič vedel, da se kuje proti njemu zarota, hotel je takoj od začetka oditi in se je priklonil gospodičini Lav-renciji. Ali ta ga je zadržala, da je moral ostati pri njej. Naglo je menjavala Lavrencija pogovor, da bi se bližala vedno bolj svojemu predmetu. Najedenkrat je začela: »Gospod vitez z Ledkova, čudim se tebi, da se tako lep mladenič še sedaj nisi ogledal po krasotici, ka- tero bi osrečeval svojo ljubeznijo, in bi tebe zato blažila njena ljubezen. Ali je morda že tvoje oko obtičalo na kaki deklici? Morda že veže nevidna vez tvoje srce na dekličino srce?" Gospod vitez z Ledkova je zarudel, kakor dekle, ko ji kdo prvikrat omeni o ljubezni; in ne vede kaj odgovoriti, zmajal je z glavo. Lagal je. »Torej mora biti težko, gospod, obiskovati viteške gradove in iskati deklice in njene ljubezni. Sedanji boji gotovo niso prikladni za take obiske. Ali, gospod, nekaj mi je prišlo v misel. Ti si svoboden, — tudi jaz nimam zveze z nikomur. — Glej, tu je moja roka; usoda naju je privedla skupaj, usoda naju je izbrala, hoče naju tudi združiti. No, podajva se tej usodi, hodiva mož in žena!" Dekličin obraz je zarudel, oko se ji je zasvetilo in glava ji je stala po konci, čelo se ji je bliskalo, ko mu je podajala desnico. Ali on ni segel v isto. Tu se je spreobrnila dekletova ljubezen do Bofka v silno sovraštvo. Tako se je ponižala proti njemu, da mu je usiljevala svojo ljubezen, proseč ga njegove ljubezni. Hči gosposkega rodu, sestra bogatega gospoda iz Svamberka se je ponižala pred revnim grajščakom in on jo je zavrgel! Silna bolest ji je stiskala srce in glasno je plakala. Bofek je odšel iz dvorane. V tem je vstopil gospod Bohuslav in videč sestro topiti se v solzah pristopil k nji in jo vprašal sočutno: »Kaj se ti je zgodilo, Lavrencija? Kdo se ti je približal?" „Ah, kako to razžaljenje!" zasiknila je Lavrencija. »Pomisli le, ta tvoj sluga se je drznil razžaliti tvojo sestro!" »No, s čim te je razžalil?" »Ah, razodel mi je svojo ljubezen in me prosil, da bi uslišala njegovo nerazumno, smelo prošnjo s svojo ljubeznijo." Gospod Bohuslav se je zasmejal, ko je slišal tako sestro govoriti in jo začel tolažiti: »Nad tem se ti ni treba žalostiti. Odpusti neizkušenemu mladeniču, da se je predrznil storiti ta korak, preslep-Ijen od tvoje krasote. Radi njegove ljubezni se ti ni treba sramovati, naj bi bil tudi revež. Odpusti mu in pozabi ga, če mu ne moreš uslišati prošnje!" Lavrencija je sovražila vedno bolj Bofka, ščuvala vedno brata proti njemu tako, da je postal , konečno gospod Bohuslav proti njemu vedno hladnejši in ga ni imel več za svojega prijatelja. Ali z vsem tem ni mogla prevzetna deklica ukrotiti svojega srca in mu zapovedati, da bi pozabilo na Bofka. 5. Deželnemu odboru se nalaga, da oskrbi t pokritje teh sub 4 in 5 v vkupnem znesku 18.000 gl. odločenih izrednih troškov pri ljubljanski mestni občini že določeni nadaijni znesek 7500 gld. in da poprosi tudi kranjsko hranilnico za podporo T ta namen. 6. Nadalje se nalaga deželnemu odbora, delati pri visoki vladi odločno na to, da dobi zakon, sklenjen v deželnem zboru dne 22. januvarija 1886 I., Tsled katerega se izpremene meje v polltiškem okraj ljubljanskem ležeče občine Spodnja Šiška in mesta Ljubljane, Najvišje potrdilo. 7. Poročilo deželnega odbora z dnč 11. oktobra t. 1., priloga 33, se jemlje na znanje. (Konec sledi.) 8olska debata v koroškem deželnem zboru. Dne 10. novembra v 15. seji so obravnavali v koroškem deželnem zboru o proračunu deželnega čoUkega zaklada za I. 1891. Pri tej razpravi se je og'asil poslanec Einspieler ter je omenjal, da je deželni predsednik lansko leto obljubil, da hoče šolske zadeve tudi nasproti Slovencem oskrbovati strogo objektivno nepristransko; ne dvomim sicer, pravi prilično govornik, da ima g. deželni predsednik najboljše namene, vendar obžalujem, da se ti nameni niso izvrševali, kakor to zahteva zakon. Kako je mogoče razširjati omiko, ako se otroci poučujejo v nerazumljivem jim jeziku, katerega se imajo še-le učiti? Utrakvističue šole slovensko-nemške imajo jedini namen, da vbijajo otrokom nemščino v glavo; na vzgojo pa se prav nič ne ozira. Vzgoje-valnih šol Slovenci na Koroškem do sedaj nimajo nobenih. Treba je torej bistvenih sprememb, da se namen šole doseže v materinem jeziku. Cul sem sicer, da je deželni šolski s«et vsled ukaza ministrovega določil, da se slovenščina poučuje štiri ure na teden. Toda s tem se namen nikoli ne izpolni, ker poleg tega je potrebna versko-ndrodna vzgoja. Res je, kar pravijo, da je Slovencem na Koroškem koristno, ako znajo nemški, toda ako to velja, reči moramo, da je tudi za koroške Nemce dobro, ako znajo slovenski, in tedaj bi tudi mi smeli zahtevati, da se na nemškem Koroškem uvede slovenščina kot učni predmet v šole. Tudi iz pedago-gičnih ozirov je treba zahtevati, da se slovenski otroci šolajo na podlagi materinega jezika. Kar sem govoril, govoril sem v imenu in po naročilu svojih volilcev, ki so v tem oziru z menoj v popolnem soglasju; včm sicer, da ne bom dosegel ugodnega vspeha, a vkljub temu mi je izpolnjevati sveto svojo dolžnost. — K sklepu Einspieler v prospeh šole in miru v deželi priporoča, naj bi se deželni šolski svet razdelil v slovenski in nemški oddelek. Za njim je govoril poslanec Plawetz ter ponavljal že stokrat pogrete fraze, da so koroški Slovenci, vzlasti kmetje zadovoljni s sedanjimi šolskimi razmerami, da se sami žele učiti nemškega jezika; tudi on je za to, da se krščanski nauk poučuje v šoli, veudar ga ne kaže vpeljati po več ur na teden. Od tega trenotka ni veselila Borka nobena stvar na Krasikovu in najraje bi odšel proč — daleč. Ali kam? Ah, ko bi smel poslušati željo svojega srca, hitel, letel bi tje na osameli grad v gozdu nad Uslavo, tje, kjer je navzoč tolikokrat s svojim duhom. Slednjič se je rešil vezij na Krasikovu. Seveda se ni nadejal, da zapusti grad in službo gospoda iz Svamberka iz vzroka, iz katerega ga je res zapustil. Misel za mislijo mu je bežala od glave k srcu in zopet od tod. Niti ozrl se ni okrog, kje je prav za prav; niti ni opazil, da je konj začel leteti na vso moč. Bofek je bil pravi, smel jezdec, da se je obdržal tudi pri najhitrejši ježi trdno v stremenih, če prav se ni držal za uzdo. Slednjič se je probudil iz težkih sanj, vzdignil glavo in tu je zagledal pred seboj v daljini ponosne Radinje. Kako je bil vesel! ,Tje me torej neseš, moj vranec? Tudi tebi se toži po mestu, kjer si letal prost in vesel, kakor igrajoče se žrebe. No le pojdi tje, gotovo te ne iz-ženo iz hleva, kjer si stal; gotovo me ne odpode od kraja, kjer je tekla moja zibelka." Zopet se je zamislil mladenič, a njegov vranec je letel v velikih skokih po trdi snežni planjavi na Radinje, ki so se prikazavale vedno jasneje. (Dalje (Udi.) ker se s tem omeji nauk v druzih važnih predmetih. (M) V svojem govoru udriha vzlasti po slovenskih duhovnikih na Koroškem, kako vzlasti v šoli zanemarjajo svoje dolžnosti. Poslanec Abuja, slovenski renegat, odreka Einspielerja pravica govoriti v imena koroških Slovencev, zakaj tudi on zastopa slovenske kmete in znano mu je, da so popolno zadovoljni s sedanjo šolo. Poslanec Einspieler in njegova stranka hoče s frazo versko-ndrodna šola dobiti pri šolstvu oblast v svoje roke, kar pa upa, da se jim ne bo posrečilo. Sploh se mu pa čudno zdi, da se predstavlja v zbornici poslanec Einspieler kot apostola miru, ds-si je njegovo politično delovanj« temu popolno nasprotno. — Tudi dr. Ubl, znani prijatelj (!) ) koroških slovenskih katehetov, je porabil to priliko j ter hvalisal nemško-liberalne učitelje, kako vestno I da izvršujejo svojo službo, zabavljal pa je na du-; hovnike, kateri po njegovem mnenju ne spolnjujejo I svojih dolžnosti. ] Poslanec Einspieler zopet poprosi za besedo ter v daljši razpravi odgovarja poslancu Plawtzu, ki je rekel, ko bi imeli slovenske učitelje, bi jih radi nastavljali mej Slovenci, da je mnogo rojenih Slovencev mej učitelji, katerih pa deželni šolski svet ne nastavlja na slovenskem Koroškem, ampak jih pošilja mej trde Nemce. Ker so Einspielerju nasprotniki očitali, da on s svojo stranko kali mir v deželi, zavrača jih izvrstno ter pravi, da po njegovi misli oui kalijo deželni mir, kateri so prisegli pri nastopu svojega urada, da bodo vestno izvrševali obstoječe zakone, pa tega ne spolnujejo. Na to pojasnjuje, kako se godi šoli v St. Jakobu, kjer se je občina izrekla za slovensko šolo. Prisilili so namreč občino, da si mora zidati veliko šolsko poslopje za večrazredno šolo, a sedaj nimajo nikoli toliko učiteljev, kolikor je razredov in večjidel nastavljajo ondi take učitelje, ki so drugod prestavljeni iz službenih ozirov. Kako da se vera in nravnost gojita v nemško-liberalnih šolah, je najboljši dokaz to, da ima n. pr. neka šola kar v gostilnici svojo šolsko sobo. Poslanec Muri, jedini slovenski tovariš Ein-spielerjev v deželnem zboru, omenja, da sicer res želč koroški Slovenci, da se uče nemščine, vendar zahtevajo, da se to godi ua podlagi materinega učnega jezika. Na Jezeru imajo tako šolo, katera prav izvrstno napreduje. Tej opravičeni želji Slovencev treba je ustreči, zakaj sedaj moramo žalibog reči, da naša mladina raste brez kakega pouka. To ni le krivično, to je barbarsko. Otroci se sicer uče brati in pisati, vendar kaj da berejo ali pišejo, tega nič ne razumejo, tako mučenje otrok je pač le pri barbarih mogoče. Ta šolska razprava pač ne potrebuje nobenega pojasnila, ter je značilna priča, kako da se Slovencu godi pod konservativno (!) vlado Taaflfejevo, katero so do zdaj tako verno podpirali tudi slovenski državni poslanci. — Zdi se nam, kakor bi čuli glas vtapljajočih nesrečnikov, ki kličejo na pomagaj, vedno redkeje in slabeje. Hiteti torej treba odločno | in z vsemi silami na pomoč zapuščeni in teptani slovenski raji na Koroškem. Politični pregled. v Ljubljani, 12. novembra. aVotranl« dežel«. O avatri/skem cesarju so zadnje dni raznesli nekateri časniki glas, da je nekaj obolel. To pa je, hvala Bogu, neresnično; nastala pa je ta govorica vsled tega, ker je cesar brzojavno poklical ; dvornega svetnika in zdravnika dr. Widerhoferja, da bi nemudoma prišel k zboleli nadvojvodinji Valeriji. Veliki Dunaj in ildovski špekulanti. Razprave o velikem Dunaji ee vrše z neko naglico, katere bi ne bilo mogoče umeti, ko bi se ne vedelo, komu da bode združitev Dunaja z okraji na korist. Židovski špekulanti že težko pričakujejo te prilike, ker se bode zopet dalo kaj zdatnega zaslužiti. V ta namen se že snaje pet stavbenih društev na akcije, poleg teh gledališko društvo za zidanje gledališč. Neko francosko društvo hoče dobiti dovoljenje za zgradbo železnice po mestu, seveda z avstrijskim državnim poroštvom, kajti Francozi hočejo le varno in gotovo delati. — Vseh teh namenov bi ne mogli izvršiti, ako bi se združenje Dunaja s predkraji tako ne izvršilo, kakor se sedaj namerava. Zato tolik srd židovskih listov proti združenim kristijanom, kateri jim hočejo zmesti račan; zato hočejo s posebnimi strogimi določili preglasnim krščat.8kim poslancem zamašiti usta, da bode stvar tem prej gotova. Tnanje driare. Italija. Četudi si je Crispi mnogo prizadejal, da bi zabranil kongres katolikov v Lodiji, se je vender-le vršil iu vdeležilo se ga je do tisoč vrhh mož. Kongresu samemu je došlo muogo čestitek, katere so mu poslali škofje in kardinali. Lodijski škof msgr. Bota je govoril pri otvorjenji kongresa. V govoru je razpravljal, da morajo ostati katoliki v tesni zvezi s papežem, v imenu, v veri in pod zastavo Kristusovo zavračati združenje s sovražniki sv. cerkve. Za njim je govoril odvetnik Paganuzzi, predsednik katoliških kongresov v Italiji. Ta je predlagal, da bi se katoliški kongresi vršili vsako leto. Ta predlog so navzoči enoglasno sprejeli. Temu kongresu je pisal tudi papež, in sicer mej drugim to-le: .V resnici nas veseli, ko vidimo, da ni Vaša skrb obrnena le v to, gojiti pobožnost vernikov, temveč tudi na to, da se vzgaja mladina v pravem verskem duhu ter da podpirate one kroge, kateri si služijo kruha z rokami; zato ni Vaše delovanje koristno le sv. cerkvi, marveč tudi človeški družbi sploh." To pismo sklepa z apostolskim blagoslovom, katerega je podelil papež imenovanemu shodu. Na to je zopet Paganuzzi začel govoriti. Z navdušenimi, jedrnatimi besedami zahteva, da naj se misli in deluje s papežem. Italijansko ljudstvo ima pravico razpravljati rimsko vprašanje, in sicer ne le zasebno, marveč tudi javno, ker to vprašanje vse zadeva To vprašanje je pa treba razpravljati v zmislu papeževem. Veliko pohvalo je žel tudi grofUlbaui, ki ja govoril o socijaluem vprašanji. Kot odgovor na papeževo pismo so poslali sv. očetu brzojavko, v kateri zbor naznanja svoje soglasje z zadnjo papeževo okiožnico. Meritorično se je bavil kongres z naslednjimi vprašanji: 1. Krščansko-socijalno gospodarstvo: Osnova katoliških delavskih društev; otroško in žensko delo; nedeljski počitek itd. 2. Vzgoja in pouk; pri tem se je govorilo o organizaciji italijanskih katolikov, o slavnosti papeža Leona XIII., o volitvah, o razširjevanji dobrih časnikov, o protisuženjskem delovanji v Italiji itd. Nemčija, Kakor se poroča zadnje dni iz Berolina, utegne nemški cesar kmalu objaviti cesarski ukaz na prusko državno ministerstvo. Ta ukaz je bil neki izdelan, ko je bil še Bismarck nemški državni kancelar. Vsled tega ukaza se bode morala pruska zgodovina pri šolskem pouku predavati do najnovejšega časa, da učenci uvidijo, kako so pruski kralji vedno skrbeli za sti.skano ljudstvo. Pri pouku v verskih resnicah poudarja omenjeni ukaz, da se jih morajo učenci na pamet učiti, in da se mora skrbeti za nravnostno stran pouka. V šolah naj se pobijajo socijalno-demokratska načela ter kažejo nauki krivih^prerokov v pravi luči. Zaradi tega naj se priuče ljudski učitelji glavnih pravil narodnega gospodarstva v semeniščih. Francija. Iz Pariza se poroča 10. novembra listom: Zbornica je sprejela vse točke proračuna bogočastnega ministerstva. Mej razpravo je poslanec-desničar Etcheverrj grajal z ostrimi besedami zatiranje nekaterih duhovnikov z ozirom na njihove dohodke. Minister Fallieres je poudarjal, da ima država pravico odtegniti dohodke onim duhovnikom, kateri se kažejo nasprotnike vladi. Greeija. Dne 10. novembra se je otvorila grška zbornica. Prestolni govor omenja mej drugim prijateljskih razmer, v katerih želi Greeija tudi zanaprej biti z drugimi državami. Taka politika bode pospeševala razvoj grškega naroda. Ministerska preosnova se je izvršila vsled zadnjih volitev. Nova vlada si bode prizadevala, da boSe izboljšala državne finance, da bode mogla država svoje dolžnosti izpolnjevati in ohraniti ravnotežje v proračunu. Vlada se bo resno bavila z organizacijo zistema z ozirom na narodno obrambo. Ta govor je bil sprejet z burno pohvalo. Belgija. Kakor se poroča iz Bruselja, storila je policija potrebne korake nasproti nameravanim izjavam za splošno volilno pravico. Tudi vojaki bodo pripravljeni poseči med razgrajalce, vendar se ni bati resnih nemirov. — Delavska stranka hoče še jedenkrat izročiti liberalnim, v mestni hiši zbranim bruseljskim poslancem izjavo za splošno volilno pravico, v kateri se tudi od postavodajnih zborov zahteva, da naj storč svojo dolžnost, kakor so delavci svojo storili. Severna Amerika. Iz Novega Yorka se poroča 8. t. m.: Več anarhistov v Newarku (New-Yersey) si je najelo dvorano, v kateri so hoteli prirediti obletnico v spomin zloglasnih v Chicagu usmrčenih anarhistov. Toda, koje zvedel lastnik imenovane dvorane, kaj nameravajo rogovileži, ni jim dovolil vstopiti v dvorano. Zato so se zbrali anar-histje zunaj pred poslopjem. Ko je hotel eden izmed njih govoriti, posegel je policijski načelnik vmes ter to zabranil. Toda pri tem ga je eden anarhistov udaril preko glave s tako silo, da ga je omamil. Da ni policija v obilem številu posredovala, prišlo bi bilo še do hujšega. Izvirni dopisi. Iz turjaške občine, due 10. novembra. Gledč dopisa iz naše občine z dne 25. septembra t. 1, naj tudi jaz nekoliko povem. Kar se tiče izvolitve častnih občanov, bila je res čudna. Povod k temu j^ bil največ zaslužni križec, katerega jti g. Zupaučič dobil; kajti naš g. župan je nekaterim odbornikom govoril, da naj se podpišejo, da dobi g. Zupančič zaslužni križec, kar pa mislim, da bi ga bil vse-jedno dobil. Ker je pa prišla cela stvar v časnike, treba je bilo za gotovo ravnati. Zatorej je 12. oktobra sklical sejo, ter odbornikom omenil, da naj to, kar so prej podpisali, sedaj tudi z besedo potrdijo. Odborniki misleč, da bi jim res kdo očital, da niso mož-beseda, so to tudi res potrdili. To je pač malo častno za župana, ki je rodom Slovenec (ali sedaj cika na nemčursko stran), in ki biva čisto med samimi Slovenci, da kaj takega priporoča, posebno kar se tiče g. glavarja, ki se je že večkrat pokazal nasprotnika našemu jeziku in naši narodnosti. Našemu gosp. županu bi svetovali, da bi rajši mislil na druge, nujnejše reči v naši občini, kakor so n. pr. ceste in pota pri nas. Kdor pride k nam in hodi po naši občini, ne more iti pri najboljši volji mirno, da bi se ne jezil. Na večkratno opo-minjevanje, da naj se popravi ta ali ona pot, se čisto nič ne ozira. Tako je tudi pri farni cerkvi na Bobu razširjeno pokopališče, ki je občinska last, in deloma popravljeno še pred dvema letoma; ali zid še zdaj nima nikake strehe, tako da obeta zopet razpasti, ki je bil s trudom postavljen, ker cerkev je na hribu, kamenje, pesek in voda pa pod hribom. Z Gorenjskega, 4. novembra. V kratkem bodo na Dovjem volitve novega občinskega odbora in predstojnika. Svetovati je vsem občinskim volilcem, da bi dobro premislili, kake odbornike in kakega srenjskega predstojnika si bodo izvolili. Volijo naj se sploh pošteni in odkritosrčni možje, pa tudi razumni, da bodo kaj umeli o občinskih zadevah, zlasti župan bodi pošten, odkritosrčen in resnoben mož, da bode sam znal kaj brati iu pisati, da ne bo toliko nepotrebnih izdatkov pri občini. Hinavcev, priliznjencev in lakomnežev pa nikar ne volite v občinski zastop. Marsikaj tr< ba ša vrediti v občinskih rečeh in modro gospodariti. D^sM je izgledov drugih občin, katere imajo dokaj manj dohodkov, kakor jih ima dovška občina in vkljub temu imajo male, ali celo nič naklad, med tem, ko tu vedno primanjkuje, da je velike občinske naklade plačevati, ko je tako čez glavo drugih davkov. Toraj, občani I premislite dobro, da boste le poštene može volili v odbor. Pozor ob volitvi I Volite može, ki bodo razumno branili vaše koristi in naše pravice. Z Dunaja, dn^ 9. novembra, (f Baron Vo-gelsang. — Shod katoliško-političnega društva Leopoldstadt.) Dne 28. oktobra zvečer je barona Vogeisanga podrl neki voz in ga dlje časa vlekel za seboj; na ranah in bolečinah, ki jih je tedaj dobil, umrl je danes zjutraj baron Vogel-sang, — prvi krščanski socijolog v Avstriji. Največje zasluge za probujo krščansko - socijalnega gibanja ima pokojni baron, ki je s svojim delovanjem zatvoril široko cesto povsod prodirajočemu, pogubonosnemu socijalizmu. V tem smislu sodeloval je nad petnajst let pri .Vaterland" u, v ta namen je izdajal izvrstni strokovni list .Monatsebrift fiir christ-liche Socialreform", iz katerega so zajemali sedanji krščanski socijologi avstrijski svoje vednosti in svoja načela, po katerih je v resnici pomagati propadajočim delavnim stanovom. Njegova zasluga je v mnogem, da je Avstrija v svojem zakonodajstvu prehitela druge države na socijalnem polju, in to njegovo laslugo je poudarjal princ Alojzij Licbtenstein na katoHškem shodu dunajskem, ko je pri banketu na-pival prvoboritelju za krščansko-socijalno preosnovo, baronu Vogelsangu. — Bojen je bil pokojnik leta 1818, torej je dosegel lepo starost; a vkljub visokim letom je vedno še neumorno nadaljeval svoje btrokovao-vednostne razprave. Umrl je vrli mož, a delo njegovo je ostalo; okrog njega kakor okoli očeta se je zbralo v zadnjem desetletji mnogo mladih, nadarjenih, značaj-nih krščanskih mdž, ki so se oklenili načel pokojnikovih za krščansko-socijalno preosnovo; ti bodo sedaj in že nadaljujejo krepko pričeto delo, in v tem ■oiiru ostane baron Vogeisang krščanskim socijali-stom^nepozaben. Znano je morda še, kako slovesno so združeni kristijani dnč 10. decembra leta 1888 slavili njegovo sedemdesetletnico ter mu izročili udauostno adreso z desettisoč podpisi vernih njegovih častilcev. Pokojnik je bil častni vitez malteškega reda, nosil je komandami križ reda Gregorijevega in častni križec .pro Ecclesia et Pontifice". Pokojnik, v svojem zasebnem življenji vsikdar veren in delaven katoličan, v javnem življenji boreč se za jedino prava in rešilna krščanska načela, naj počiva v miru, ter naj s svojimi prošnjami pri Bogu vzbudi prav mnogo sebi jednakih pravih prijateljev trpečega ljudstva. Duš 30. oktobra imelo je katoliško politično društvo Leopoldstadt posebno lep večer; osnoval se je ta večer poseben odsek vernih dunajskih gospej, ki bodo po skupnem načrtu delovale na polju dejanjsko-krščanskega socijalizma. Na tem shodu je govoril tudi prof. dr. GratI ter podal žalostno sliko sedanjega društvenega življenja. Dovolite, da Vam poddm nekaj odlomkov iz njegovega res prekrasnega govora. Bekel je med drugim: „Z veseljem pozdravljam novoosnovani odsek dunajskibjdam, ki se hočejo posvetiti človekoljubnemu delu. Prav tako in potrebno. Zakaj ako mi možje v boju pademo, smemo še vedno reči: ,Vse smo izgubili, a časti svoje nismo izgubili.' To pa ne velja tudi o ženskah ; zakaj pri mnogih moramo žalostno priznati, posrečilo se je sovražniku, da je zatrl ali vsaj omajal nežno-rahlo častno čutilo. Ali ni res tako? Ali n so naša gledališča, ki bi morala biti zavetišča omike in lepe nravnosti, prave razbojniške jame, kjer se v blato tepta krščanska nravnost in v nebesa povzdiguje gola pregreha? Roko na srce, gosp6da! Ali ne bi vsak krščanski oče človeka, ki bi vpričo njegove žene ah mladih hčerk tako govoril in taka načela zagovarjal, kakor se to ne le govori, marveč tudi kaže v naših gledališčih, ali ne bi, pravim, tacega nesramnega predr^neža zgrabil za vrat in ga vrgel iz svoje hiše? In v gledališču se ta podlost hvali in se ji gromovito ploska. In ali ne sika ista kača vsak dan iz naših židovsko-liberalnih listov, vzlasti podlistkov, — in kje so možje, ki bi se dvignili proti takemu brezvestnemu početju? Brez vspeha se bomo trudili zboljšati naše propadle narodno-gospodarske razmere, ako se ne bomo izkopali iz moralnega propada. Hote ali nehote bomo sužnji židovskega orjaka, ki pleše okoli zlatega teleta. Toda, gospoda, vprašajmo se: Ali samo židje ploskajo pogledališčih nesramnim predstavam ? Ali si samo židje nabirajo stropa iz brezbožnih listov? Ali ni takih tudi mnogo katoUkov? In uprav s tem si pletejo bič, s katerim jih mučijo njih židovski tla-čitelji; a to ni še konec mukam. Z bičem ne bodo zadovoljni naši nasprotniki, kričali nam bodo: .Na križ ž njimi I" Saj že vpijejo: .Združeni kristijani niso domoljubi, niso prijatelji cesarjevi, — na križ ž njimi 1" Toda, gospoda, ako hočemo na križ, zbrati se moramo okrog križa, ter ga dvigniti visoko kot zastavo krščanske vere, krščanskega upanja in krščanske ljubezni. Iz naših šol so nam vrgli križ, gospoda; ali bomo pustili, da križ, znamenje našega odrešenja, odtrgajo tudi raz krono našega apostolskega kralja in cesarja? Ako ne, tedaj strbimo, da krščanska načela prešinejo zasebno, družinsko in javno življenje, da prevladajo krščanska resnica, krščansko pravo, krščanska omika, krščanska vednost in umeteljnost. Tedaj in le tedaj se reš mo iz težkega nečastnega židovsko liberalnega jarma!" Iz mestnega zbora ljubljanskega. v Ljubljani dne 11. novembra. Predseduje mestni župan Grasselli. Navzočih je 23 obč. svetovalcev. Verifikatorjema zapisnika imenuje župan obč. svetovalca dr. Ma-jarona in Peterco. 1. Naznanila predsedstva. 1. Zupan naznanja, da je od poslednje seje občinski svet zgubil jednega svojega po redu volitve najstarejega člana, g. H. Ničmana. Umrl je dn4 27. oktobra t. I. V imenu obč. sveta izrekel sem njegovi hčeri gospej Jacobi sožalje in skrbel, da se je v imenu občinskega sveta položil venec. Izvoljen 1884. leta, vdeleževal se je sej občinskega sveta in tudi drugih koristnih zavodov. Njegova hči gospa Jacobi zahvalila se je pismeno za izraženo sožalje in za venec. 2 Predsedstvo mestne občine v Pragi zahvalilo se je za sožalje obč. sveta povodom škode napravljene po povodnji in za darilo 500 gld. 3. Mestna občina v Pragi poslala je II. del statistične knjige o administraciji tamošnje mestne občine. 4. Slednjič naznanja župan, da izpolnevaje sklep obč. sveta — se je obrnil do c. kr. poštnega ravnateljstva glede vpeljave dvojezičnih poštnih pe- i čatov v Ljubljani in da je to odgovorilo, opiraje se na določbo trgovskega ministerstva od 6. marca 1882, da se bodo uradni poštni pečati nadomestili polagoma z dvojezičnimi, kadar se obrabijo zdaj obstoječi enojezični. Obč. svetovalec dr. Majaron s tem odgovorom ni zadovoljen, ker bi morali na obrabo starih uradnih pečatov še kacih pet let čakati. Govornik predlaga obrniti se z nujno prošnjo do c. kr. trg. ministerstva, da bi se takoj uvedli dvojezični poštni pečati v Ljubljani, Predlog soglasno obvelja. Občinski svetovalec Hribar poudarja, da je dopis c. kr. poštnega ravnateljstva za nas razžaljiv, ter predlaga, da se izreče c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu obžalovanje, ker se drzne na tak način pisati mestnemu magistratu. Mestni župan se ne strinja s predlogom gosp. Hribarja, ker se dopis poštnega ravnateljstva naslanja na ministersko odredbo. II. O potrjenji kupnih pisem gledč pekovskega posestva poroča in predlaga dr. Tavčar z ozirom na to, da kupne pogodbe ustrezajo našim razmeram, sledeče: .Predloženi kupni pogodbi se v imenu mestne občine kot zastopnice ubožnega zavoda odobrite ; mestnemu magistratu pa se naroča, da vsprejme pri podpisu pogodb kupno ceno 3730 gld. 50 kr. v svoje varstvo, da jo v soglasji pekovskega društva plodonosno naloži, s tem pridobljeno vrednost vin-kulira, in potem pazi, da se bodo dohodki uporabljali v društvene namene." — Predlog soglasno obvelja. III. O skontrovanji mestne blagajnice dne 18. junija 1890 poroča občinski svetovalec dr. Stare, ter predlaga z ozirom na to, da se je poslovanje mestne blagajnice tem povodom našlo v redu, da se tzame poročilo na znanje. — Sprejeto. O računskih zaključkih poroča občinski svetovalec Ravnihar. Občinski svetovalec Hribar omenja, da mestno gospodar.stvo ni bilo n koh v boljšem stanji, kakor je sedaj. *) Pri glasovanji obvelja predlog finančnega od-seka soglasno. (Daije sledi.) *) Čudno, dobri gospodarji ne delajo vedno novih dolgov. ___Op. poroe. Dnevne novice. (Presvetli cesar) podelil je z Najvišjim odlokom z dne 4. t. m. deželnemu šolskemu nadzorniku dr. J. Z i n d I e r j u red železne krone tretje vrste. (V seji občinskega svžta ljubljanskega) dnč 11. t. m. je bila na dnevnem redu tudi razprava o ustanovitvi višje dekliške šole. Proti temu predlogu sta govorila mestna odbornika gg. Povše in P ros en C. Vkljub temu, da so že ljubljanske uršulinke z dovoljeujem šolskih oblastev ustanovile tako šolo, vzlasti za Ljubljano, ki pa mesta niti krajcarja ne bo veljala, sprejeli so se predlogi, da se ustanovi višja dekliška šola, ki bo po besedah dr. Tavčarja stala na leto blizfl 12.000 gld. — To je varčno gospodarstvo naših mestnih očetov!! Proti ustanovitvi take drage šole so glasovali gg.: Peterca, Povše, Prosenc in župnik R o z m a n. O tej seji obširnejše poročamo na drugem mestu. (Kanonično vmeščen) je bil danes na novo ustanovljeno župnijo St. Vid pn Vipavi č. g. Janez Demšar, dosedanji tamošnji vikar. (Umrl je) včeraj dopoldne občečislani hišni posestnik gosp. Tomaž Pirnat v 77. letu. Pogreb bo jutri popoldne ob 4. uri. Pokojnik je bil vrl mož, zanesljiv v verskem in narodnem oziru, odbornik katoliške družbe od nje pričetka, in do zadnjega časa delavni ud Vincencijeve konference pri sv. Jakobu. Naj v miru počiva! (Podporno drnštvo la slovenske visokošolce na Dnnaji) vabi uljudno ude in goste k občnemu zboru dne 14. t. m ob osmih zvečer. Lokal: Hotel Bauer, L, Singerstrasse 3. Opozarjamo dunajske Slovence, naj se polnoštevilno vdeležč društvenega zbora. (Pobiranje viitnine od vina, vinskeg« in sadnega mošta in mesa.) C. kr. finančno ravnateljstvo daje na znanje, da se bode pobiranje vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa v davčnih okrajih: škofjeloškem, brdskem, logaškem, mokro-uoškem, vrhniškem, senožeškem in trebanjskem sa leto 1891 in pogojno tudi za leti 1892 in 1893 na javni dražbi po nastopnih določbah v takup dalo. IzLIiena cena za leto 1891, oziroma za leti 1892 in 1893, znaša za davčni okraj: 1. Škofja Loka 10.000 gld., 2. Brdo 6080 gld., 8. Logatec 14 781 gld., 4. Mokronog 6110 gld., 5. Vrhnika 8200 gld., 6. Senožeče 4000 gld., 7. Trebnje 2700 gld. Dražbena obravnava se bode vršila dn^ 2 7. novembra 1 890, ob 10. uri dopoldne, pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, in se bode tedaj zakup za vsak zgoraj imenovani davčni okraj posebej izklicaval. Natančneji pogoji te zakupne obravnave se nahajajo v uradnem delu lista »Laibacher Zeitung", štev. 255, z dne 6. novembra 1890. — Dalje se bode dalo v zakup tudi pobiranje vžituine od vina, finskega in sadnega mošta in od mesa za leto 1891, pogojno za leti 1892 in 1893, v davčnem okraji kamniškem. Izklicna cena znaša za vsako omenjenih treh let 14.780 gld. (C. in kr. državno vojno ministerstvo) si namerava zagotoviti potrebnih 5600 zimskih plaht (kocov), 8500 letenskih odej in 7100 kavalerijskih konjskih plaht za. leto 1891. po kakovosti in velikosti novih uzorcev leta 1889., shranjenih pri monturnih upravnih zavodih, potom splošne konkurencije. Ponudbe morajo najuasueje do 20. novembra 1890. I. do 10 ure dopoludne vložene biti pri vložnem zapisniku državnega vojnega ministerstva. Ponudbeni obrazci so na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobiti pa jih je tudi po 4 krajcarje tiskovno polo pri kornih (vojaška komanda) intendancah. (Vročinska bolezen) razsaja prav nevarno v Orlih v župniji rudniški pri Ljubljani. Umrlo je že več ljudij za to boleznijo in ni je skoro hiše, kjer bi ne imeli bolnika. (K osnovi novih ljudskih šol.) Ker so se zadnja leta večkrat prepirala aftonomna oblastva s politiškimi, kje da se morajo graditi nove š le ali prejšnje razširjevati, poslalo je naučno ministerstvo oblastvom ukaz, ki se glasi mej drugim tako-le: „Če se namerava razširiti šola vsled prevelikega števila učencev, treba je to-le pomniti: Ozirati se ne sme na one učence, ki v resnici v šolo hodijo, marveč na število onih učencev, katere veže šolska postava, pa se jih nima kam všolati." Torej se ne sme ozirati na one otroke, kateri prostovoljno in določeno šolsko dobo v šolo hodijo, kateri so iz druzih šolskih okolišev, in ne na one, kateri začno v šolo hoditi, predno jih veže postava. One učence pa, ki ostanejo brez dovoljenja domd, če tudi jih veže še šolska postava, šteti je vsekako vmes med prave šolarje. Te določbe veljajo tudi pri zgradbi novih šol. (.Avstrija) šteje brez deželno-brambnega ministerstva 30.152 uradnikov in 2562 praktikantov. in vrhu tega še 3705 uradnikov pri državnih železnicah. Drugih ooraviteljev in slug je 27.807, in 10.755 pri državnih železnicah. Če prištejemo k temu še one osebe, ki žive ob pokojnini, potem ži\i od državnega denarja 85.090 oseb brez vojakov. (Politika in občinski svet.) „Nov Jorška zveza" je postavila v svojem programu naslednje glavne točke za preosnovo mestne uprave: Mestna uprava je službena reč, ne politika Mestne vol.tve ne smejo imeti ničesar opraviti z državno in narodno politiko. Mestni uradniki naj bi se volili le z ozirom na njihovo službeno spretnost in osebno neomadeževa-nost. Mestni uradniki naj bodo nejavisni od politiških strank in društev. »Lepe misli pobožne želje!" opomni „MilwaukeB Herold". TeJejcrami. Dunaj, 11. novembra. Odsek za Veliki Dununa{Hka borza. (Telegratično poročilo.) 12. novembra. Srebrna „ „ 100 .. „ 16% 5% avstr. zlata renta, davka pro.sta . Akcije avstr.-ogerske banke Srebro Cesarski cekini Nemške marke 88 00 „ , 107 75 r . 101 50 r 984 — 304 2.5 115 60 'J 14 n 47 56 „ 61' i 1 Zahvala. Nezmožni, osebno se zahvaliti vsem onim, kateri so nam izrazili svoje sožalje povodom smrti našega nepozabnega soproga, oziroma brata, gospoda Pavla Petričič-a, C. in kr. topnlčarskega stotnika, zahvaljujemo se tem potom najsrčneje vsem za došle nam dokaze sočutja, za mnogobrojno vdeležbo pri sprevodu in za prekrasne vence kot zadnji pozdmv preblagemn pokojniku. (1) Žalujoči sorodniki. eS gld. 7.5 kr. t Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je po neskončni modrosti Vsemogočnega naš preljubljeni soprog, oziroma oče, tast iu stari oče, gospod TomaŽ Pirnat, hišni posestnik, dne 11. novembra ob 10. uri dopoldne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi bolezni v 77. letu svoje d6be, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predrazega pokojnika preneslo se bode dne 13. novembra ob 4. uri popoldne iz hiše št. 8 na sv. Jakoba trgu na mirodvor k sv. Krištofu in položilo v lastni grob. Sv. maše zadušnice darovale se bodo v mestni župnijski cerkvi pri sv. Jakobu. V miru počivaj! V Ljubljani, dne 11. nov. 1890. Marija Pirnat roj. Demšar, soproga. — Cecilija Kavčnik roj. Pirnat, hči. — Ivan Kavčnik, c. kr. okr. sodišča pristav, zet. — izabela in lanko Kavčnik, unuka. (i) Javna zahvala. Ginenega srca zahvalim velečast. gosp. Jakoba Dolenca, župnika na Igu, ki je po mojem ranjkem soprogu, gospodu Francetu Covekarju, nadučitelja v Šiški, poprej pa več let na Igu, preskrbel cerkveno zVv)njeiije, z lece pokojnega faranom priporočil v pobožno molitev ter se z g. kapelanom vdeležil pogreba v Ljubljaui; zahvalim ga, da je brezplačno obhajal zanj osmi dan in da sta se v la namen brali dve sv. maši po ranjkem. Dobrotljivi Bog obilno povrni gosp. župniku in go.sp. kapelanu to delo krščanskega usmiljenja. Ob tej priliki tudi uljudno zahvaljujem vse ižanske farane za vence in obilno vdeležitev pri pogrebu. Naj bode ranjki vsem pri.jateljcm in znancem priporočen v spomin in iskreno molitev. V Siški, dne 10. novembra 1890. Marija Govekar roj. Minati. Na prodaj sta po nizki ceni dva lepa črna konja po 7 let stara, popnlnnma zanesljiva in dobra. Konja sta prav pripravna za kacega g. župnika na deželi. Kje, pove upnivnižtvo „S.ovenča". (3—21 lOO goldinarjeir se zagotavlja vsakemu, ki boleha na pljučih in se gotovo ne ozdravi s svetovnoznanim maltoznlm prtpravkom. — j Kašelj, hripavost, naduha, pljučni katar, sapnikov izmeček itd. ■ preneha že čez nekoliko dnij. Na stotine rabilo je to sredstvo z vspehom Maltoza ni tajno sredstvo, marveč se pripnvlja iz sladja in koruze. Spričevala od najvišjih avtoritet podajem na o^led. — Cena: 3 steklenice z zabojem 3 gld., 6 steklenic b gld., 12 steklenic Albert Zenliiier, (3-1) izumitelj maltoznih pripravko v Berolin (26). IlefoliS&a Tiskarna priporoča r.iznovrstne jl0r vizitnice po nizki ceni. Tujci. 10. novembra. Pri .ftfUicu: Pfeifer, deželni poslanec, iz KrSkega. — Steiner, Hawelka, Stern, Schwarz, Giinzl, Fussenegger, Kawan, trgovci, z Dunaja. — Zeschitsch, Schreyer, trgovec, iz Budimpešte. —Aich-helter iz Trbiža. Bazglas! S privoljenjem visoke c. kr. deželne vlade bode prihodnji četrtek, to Je 13. novembra 1890 nov somenj v Žužemberku. Trško prcdstojiiii^tvo v Žiižeiiihcrkii, dne 9. novembra 1890. (3-2> Izdajatelj m za vredništvo odgovoren: Matija Kelar. TUk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.