Leto LXXIIL, št. 200 LJubljana, ponedeljek Z. septeirihra 1940 Cena Din fchaja vsak dan popoldne tw0mBBoM amđđ$š tn praaufkaa. — TfHfrnfl do 80 petit Trst a Din X do 100 vrst k Din 2.50, od 100 do 300 vrst it Din a, večji mseratl petit ?rsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« »elja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, sa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo, UBEDNSTVO IN UFBAVK1STVO LJUBLJANA. Knafljeva nBca it 6 11-22, 31-23, 31 24, 11-16 in »-26 Podruinice: MARIBOR, GrajsKl trg WL T — NOTO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, SBomđlcov trg &. — Poštna hranilnica v Ljubljani it. 10.331. dalje hujši iefalsk V zadnjih dneh so se tako z nemške strani kakor z angleške povečali letalski napadi na sovražno ozemlje — Najhujše letalske bitke se razvijajo ob Temzi, kjer prodirajo nemška letala zopet v večjih skupinah proti Londonu London, 2. sept. s. (Reuter). Po zadnjih uradnih podatkih je bilo včeraj nad Anglijo sestreljenih skupno 25 nemških letaL Ajigleži so včeraj izgubili 15 lovskih aparatov, vendar se je 9 pilotov rešilo. Včerajšnji nemški napadi so veljali v prvi vrsti letališčem v grofijah Kent, Serrev in Essesc Tako zjutraj, kakor tudi zvečer so sicer nemška letala skušala prodreti lufli prot: Londonu, vendar so bila vedno odbita, preden so dospela do samega mesta. Prva skupina nomških letal je zjutraj preletela k* ntsko obalo ter je nato nadaljevala polet proti Temzi. Nad reko je prišlo do bitke z angleškimi lovskimi letali. Preden pa so ta intervenirala, so nemška letala vrgla bombe na več točk ob Temzi ter v sosednjih predelih. V nekem mestu je bila poškodovana železniška postaja, poleg tega pa tudi več hiš. človeških žrtev je bilo malo. V tej prvi bitki je sestreljenih 11 nemških letal. Drugi napad je bil zgodaj popoldne, ko so priletela nemška letala v dveh zaporednih valovih. Prva skupina je napadla londonsko letališče Crovdon. Povzročene je bilo samo malo škode. Nato so nemška letala bombardirala še razne točke v Kentu in Surrevu. Nekaj časa pozneje se je pojavila nad Kentom večja formacija nemških bombnikov in lovskih letal, protiletalska obramba in lovska letala pa so preprečila, da bi nemška letala dosegla svoj cili. tako da so se morala zopet umakniti preko Kanala. Proti večeru sta zopet dve manjši skupini letal prodrli do ustja Temze. Obe sta bili hitro razpršeni, ne da bi mogli povzročiti z bombami večjo škodo ali žrtve. London, o. septembra, s. (Reuter>. Davi je bil v L°na na oešeine ob obali. Tudi tu je protiletalsko topništvo pregnalo letala. V iužnozapadni Angliii so vrela nemška letala več zažigalnih bomb na dve kmetiji. Tudi na obale Walesa je bilo izvršenih v noči nekaj napadov. Angleško uradno poročilo L°nd»n, 2. sept. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike: Čeprav so bili nemški napada na Anglijo preteklo noč obsežni, je bila sovražna letalska aktivnost razmeroma majhna. V glavnem sta bili prizadeti okolica BristoLskega kanala in Južni Wales. V nekem mestu so eksplozivne in zažigalne bombe povzrocle več požarov in znatno škodo na hišah ter drugih zgradbah. Bilo je tudi več človeških žrtev, med njimi nekaj rnjrtnih. Nekaj škode in manjše število žrtev so povzročili napadi tudi v nekem drugem mestu v tem območju, kakor tudi v nekem mestu ot> južni angleški obali. Drugod so nemški napadi veljali v glavnem izoliranim točkam, ter niso povzročili škode. Bitke nad Londonom LonYa« potrjuje, da je bila povzročena škoda v Siemensstacltu in Spandauu. New York, 2. sept. s. (Reuter). Berlin je imel preteklo noč zopet letalski alarm, ki je trajal tri četrt ure. Ameriška poročila javljajo, da je nastopilo tudi v središču mesta protiletalsko topništvo. Doslej še ni znano, če so angleška letala metala tudi bombe. New York. 2. sept. s. (Reuter1*. O napadih angleških letal na Berlin preteklo noč javljalo ameriški poročevalci, da do uradnih nemških podatkih ni padi a nobena bomba na območie Velikega Berlina, pač pa so se čule v mestu eksploziie iz severnozapadne okolice. Napadi na nemška oporišča v Franciji London, 2. sept. s. (Reuter). Z južne ansleške obale poročajo, da so preteklo noč angleški bombniki dve uri napadali nemška oporišča ob severni francoski obali. Angleška letala so ponavljala napade v več zaporednih skupinah. Z angleške obale so re preko Kanala razločno videle eksolo-ziie bomb. Prav tako se ie čulo strelianie protiletalskih topov in se ie videla svetloba žarometov. Angleška letala so izstrelila tudi več svetlobnih raket. Očividci pravilo, da ie bil ves prizor onstran Kanala sliče-n ogromnemu ognjemetu. London, 2. sept. s. (Reuter). Poleg raznih objektov v Berlinu so v noči na nedeljo ansleški bombniki zopet dapadli več vojaških obiektov v Nemčiji in na ozemlju, ki je zasedeno po nemški voiski. Zlasti so angleška letala v več zaporednih skupinah ponavliala več ur napade na doke in ladje v Emdenu. Dve uri tik pred polnočio so angleški bombniki bombardirali tudi postojanke nemšk'h težkih topov pri rtu Gris Nez ob francoski obali Kanala. Bern, 2. sept. A A. (DNB) »Matin« poroča, da so britanski bombniki vrgli 30. avgustn bombe v središče mesta Chartre- sa. Ena izmed bomb je priletela v neposredno okolico znamenite katedrale. Nemško poročilo o letalskih akcijah Berlin. 2. sept. AA. (DNB). V nasprotju z britanskim napadom na Berlin v noči 31. avgusta na 1. september, ki se je popolnoma izjalovil zaradi odličnega merjenja nemškega protiletalskega topništva in ni zato napravil nobene škode, so imele akcije in operacije nemških letal na Anglijo popoln uspeh. Tudi včeraj so nemške eskadrile izvršile več velikih napadov na vojaške cilje na Angleškem. Posebno važne so bile operacije proti pristaniškim napravam in ladjedelnicam ob izlivu Temze in v Liverpoolu. Na vseh objektih, ki so bili cilj nemških bombnikov, so se opazili hudi požari in eksplozije. Drugi poleti nemških letal, ki so se prav tako končali z velikim uspehom, so imeli za cilj letališča na južnem Angleškem, tovarne letal in Evakuacija Transilvanije Velike demonstracije v romunskih mestih proti razdelitvi Transilvanije Bnkarešta, 2. sept. s. (Reuter). Kuni unska vojska je že včeraj popoldne pričela izpraznjevati del ozemlja v Transilvaniji, ki ga je Rumunija odstopila Madžarski. Bukarešta, 2. sept. S. (Reuter). Demonstracije v romunskih mestih proti od-stopitvl Transilvanije Madžarski so zavzele včeraj tak obseg, da je moral notranji minister s posebnim proglasom prepovedati nadaljnja protestna zborovanja. Notranji minister pravi v proglasu, da so te demonstracije pričele presegati vse meje ter da bi mogle imeti za posledico, da bi jih Ru-muniji neprijazna država izrabila. Odslej bodo oblasti strogo kaznovale vsak poskus demonstracij. Največje so bile demonstracije včeraj v Bukarešti. Pred univerzo je moraio proti demonstmtom nastopiti vojaštvo s puškami in strojnicami. »TJnited Press« javlja, da so bile velike demonstracije tudi v Cluju. Vr Rrasovu so demonstranti vdrli v neki tuji konzulat ter poškodovali deloma opremo. Rtimtinski delegat o dunajski arbitraži Bukarešta, 2. sept. AA. (Rador). Pooblaščeni minister Valer Pop, delegat Runi unije na dunajski arbitražni konferenci, je snoči govoril po radiu in orisal dogodke prejšnjega tedna. Govoril je o zasedanju konference in o prizadevanju rum unske delegacije, ki je odklonila pretirane madžarske zahteve glede Erdelja. Poudarjajo, da je Rumunija kljub vsemu pokazala dobro voljo, da prouči narodopisni problem, ki je nastal zaradi pomešan ost i madžarskega in rumunskega življa, če Madžari prej nepreklicno pristanejo na narodnostno načelo, da bi se na ta način opustilo načelo teritorialnega revizionizma. Valer Pop je dodal, da rumunska delegacija na dunajski konferenci ni mogla v celoti uveljaviti in razviti teze Rumunije in je bila postavljena pred alternativo, da pristan«* na arbitražo držav osi brez slehernega pridržka in brez kakršnihkoli pogojev ali pa ne, Valer Pop se je na koncu svojega go- vora obrnil do rumunskega naroda in dejal, da se bo vsa država morala lotiti konstruktivnega dela za splošno obnovo pod okriljem širokih nemško-italijanskih poroštev glede nedotakljivosti rumunskega ozemlja in novih mej, prav tako pa mora biti složna in zedinjena okoli svojega vladarja, večnega simbola Rumunije. Italijanska sodba o pomenu dunajske arbitraže B°Iogna, 2. sept. o, »Resto del Car lino«, ki spada med najuglednejše italijanske liste, razpravlja danes v svojem uvodniku o obnovitvenem delu Italije v južno-vzhodni Evropi, ki se je zaključilo z dunajsko arbitražo v sporu med Rum unijo in Madžarsko. Ta arbitraža je bila rezultat miroljubne politike sil os:. Bilo je potrebno, pravi list, da se v jiižnovzhodni Evropi ustvari novo središče narodov, F*rvi korak na tej poti je napravila Italija in Ciano je lahko ponosen, da je svo-ječasno podpisal diplomatski instrument, s katerim se je zaključilo nesmiselno in umetno vzdrževano deseti j eno mednarodno t ?nje med Italijo in Jugoslavijo. Odkar je bil ta pakt podpisan, jo pomirje- vanje Balkana naglo napredovalo in sicer pod okriljem Italije in pozneje tudi Nemčije. Rivaliteta med Jugoslavijo in Madžarsko na eni ter med Jugoslavijo in Bolgarijo na drugi strani se je odpravila. Odprla se je s tem pot tudi do rešitve vseh ostalih jugovzhodnih vprašanj. Vpoklic ameriške nacionalne garde New York, 2. sept. AA. (Reuter). Predsednik Roosevelt je včeraj pozval na enoletne vojaške vaje prvi Kontingent 60.000 članov nacionalne garde. Vaje se bodo začele 16. t- m. Ta sklep so sporočili i« predsedniškega vlaka, s katerim potuje Roosevelt v državo Tennesse, kjer bo jutri govoril. drugega letalskega materiala na srednjem Angleškem. Na podlagi ugotovljenih uspehov se lahko reče, da bo produkcija teh tovarn vsaj zelo zmanjšana. Posebno pomembni so bili nemški uspehi v včerajšnjih letalskih bojih med britanskimi lovskimi letaU in nemškimi eskadrilami lovskih in bombnih letal. Izmed 133 aparatov, kolikor jih je angleško letalstvo izgubilo včeraj, so jih Nemci sestrelili 116 v letalskih bojih. Nemci o posledicah letalskih napadov Belin, 2. sept. s. (DNB). Po nemških cenitvah pomeni vsaka ura letalskega alarma v Londonu izffubo 7 milijonov delovnih ur. S temi delovnimi urami bi bilo n or mogoče oduremiti 30.000 ton Dremoea V denarju predstavila vsaka ura letalskega alarma za Angleže škodo 400.000 funtov. Torpediranje transporta otrok London. 2. sept. s (Reuter) Uradno poročajo, da ie v petek zvečer nemška podmornica s torpedom potopila angleški par-nik. ki ie vozil angleške otroke iz Angliie v Kanado. Vseh 320 otrok, ki so bili na ladii. Da ie bilo rešenih ter so že dosDeli v Anglijo. Otroke so včerai izkrcali v neki severni angleški luki ter se bodo v teku današnjega in jutrišnjega dne vrnili k staršem domov. Da ni bilo Dri katastrofi smrtnih žrtev, ie prini?ovati samo dejstvu, da so imeli otroci med vožnjo ponovno vaje za vkrcavanie v rešilne čolne. Tako ie bilo mogoče, da so bili potem, ko ie t-medo zadel ladjo, vsi v poooln^m redu že v treh minutah na svoiih mestih v Solnih. Med otroci ni bilo nobene panike. Rešeni čolni ?o otroke nato prenesli deloma na vojno ladjo, ki ie bila v bližini, deloma pa na druge ladje, ki so prišle na pom^č O samem napadu podmornice r.a lad:o ."dmiralitete še ni obinvila toč^eišib Dodatkov. Znano ie le. da ie bil napad izvršen pozno ponoči nekie na Atl^nt kom oceanu. En član posadke anrrl^ške ladie ie bil pri eksploziji torpeda ubit Zopet napad na irsko ladjo Dublin, 2. sept. s. (Reuter) Dva nemška bombnika sta te dni zopet napadla irsko ladjo in sicer jadrnico »Lorchrian« Letali sta odvrgli po dve bombi te1* str streljali tudi s strojnicami. Na ladji je bila povzro- i čena večja škoda, žrtev pa ni bilo. Ladja se je medtem 2e vrnila v luko. Letalske izgube po prvem letu vojne London. 2 sept. s. (Reuter) Ob prvi obletnici vojne jc objavilo snoč' letalsko ministrstvo uradne podatke o nemških in angleških letalskih izgubah v teku leta. Statistika ne upošteva i^gub nemškega letalstva na Poljskem. Po uradnih angleških podatkih jc bilo v teku leta sestreljenih 3914 nemških letal, in sicer 2378 nad l rane i s Belgijo in Nizozemsko, 1419 pa nad Anglijo in morji v bližini angleške obale. An- e- ške izgube znašajo v istem času 1009 letal. Od tega odpade 414 letal na operacije nad Francijo, Belgijo in Nizozemsko 315 angleških letal je bilo izgubljenih nad Anglijo. 154 pa nad Neineijo in nemškimi obalami. London, 2. sept. AA. (Reuter). Izšlo jfe uradno poročilo, k: pravi, da se Anglija počuti po 2 mesecih vojne mnogo mirnejšo, ka-kor je biLa v začetku. Anglež; imajo priložnost, da na. svoje oči sprem o boj. ki se bije med britanskimi in nemi tirni letali. Letalsko mnistrstvo je izdalo uradno poroCilo, po katerem so britanski letalci sestrelili meseca, avgrista 1097 sovražnikovih letal nad Anglijo. Včeraj je sovražnik izgubil pri napadu na londonsko pekrajino 85 letal. Prejšnji tciien je sovražnik imel 293 izgub, pilotov pa je iz-g-ubil okoli 700. V tem času je Velika Britanija izgubila 113 lovskih letal in 15 bombnikov v napadih na Nemčijo, 69 pilotov pa se je rešilo. Včeraj sta bila v Londonu dva alarma. Londončani so spremljali boj v zraku Sovražnik je metal bombe, vendar ni prizadejal nobene škode in tud: človeških žrtev ni bilo. Velik letalski boj se je bil v jugovzhodni Angliji. Okoli 2C0 sovražnikovih bombnikov je priletelo v prvem valu v spremstvu lov-sk h letal in se nato razpršilo na vse strani. Churchillova zahvala angleškim pilotom London, 2. sept. s. (Reuter). Min. predsednik Churchill je poslal snoči poveljni-štvu angleških bombnikov posehno poslanico, v kateri se zahvaljuje pilotom za njihovo dosedanjo uspešno delo. Churchill pravi med drugim v svoji poslanjci, da angleški bombniki postopno odvzemajo nemškemu letalstvu premoč v zraku. Nadalje omenja, da izvajajo angleški bombniki svoje napade smotrno in izključno na vojaške objekte. Tako se je več bombnikov s poletov nad Berlin pretekli teden vrnilo z bombami v Anglijo, ko zaradi slabega vremena niso mogli najti odrejenih ciljev. V nasprotju s tem pa navaja Churchill, da bombardirajo nemška letala tudi nevojaške obiokte ter so n. pr. v Rams-gatu razdejala nad 1000 trgovin. Vojna na Bližnjem vilmšu Bombardiranje italijanskih letališč v Libiji Kairo, 2. sept. s. CRcuter) Poveljništvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem snočnjem komunikeju, da so angleški bombniki v soboto napadli med drugim 7 italijanskih vojaških letališč v vzhodni Libiji. Na enem izmed teh letališč so bila uničena štiri italijanska letala. V Tobruku je bila povzročena velika eksplozija™ Uničeno je bilo tud: eno italijansko letalo. Na letališču El Gazara je bilo uničeno italijansko lovsko letalo. Pri teh napadih je prišlo ponovno do letalskih bitk z italijanskimi letali ki pa niso mogla preprečiti, da ne bi angleški bombniki uspešno izvršili svojih napadov. Nobeno angleško letalo pri teh poletih ni bilo izgubljeno. Kairo, Ž. sept. AA (Reuter^ Snoči so britanska letala bombardirala glavra sovražnikova letališča v vzhodni Libiii. Obsula So z bombami Yobruk. ElgTazalo. Bardir in E.lgubi. V Ailkmini so bombt priletele na sovražnikova letala na tleh Takoj so se začeli dvigati stebri gostega dima. V To-f>ruku so nastale velike eksplozije štiri sovražnikova letala so sestreljena Nočni napadi v severni Italiji New Vork, 2. sept. s (Reuter) Ameriška poročila iz Rima javljajo, da so preteklo noč angleška letala zopet napadla razne objekte v severni Italiji. Uradna poročila o napadih še manjkajo. Napetost v Arabiji Rim, 2. sept. s. (DNR) Italijanski listi poročajo, da zbira arabski emir Ibn Saurocajo. da povzroča vprašanje beguncev vladi v Vichvju vedno večje preglavice. Tako n. pr. je samo v Limogesu med 90.000 prebivalci mesta 40.000 beguncev. Vse šole. gledališča itd. so morali preurediti za. zasilna bivališča. Sedaj je začelo že primanjkovati živil. Ponekod prejemajo begunci že 10 dni samo kruh kot hrano. Kljub nakaznicam ni dobiti živii, zlasti pa se čuti tudi pomanjkanje tobaka. Se ena francoska kolonija na strani Anglije London, 2. sept s. (Reuter). General de Gaulle je prejel sedaj oovestilo polkov- I nika o krvi. Povsod ste bili vestni, poslušni in disciplinirani; v službi zve- sti do požrtvovalnosti; v veibanju vztrajni do občudovanja; pri utr je valnih delili marljivi do požrtvovanja. Zaslužili ste priznanje tudi najvišjih vaših poveljnikov ln vsega našega naroda. Dokazali ste, da ste dostojni nasledniki tistih junakov, ki so sedem let trajajočo Junaško borbo ln neustrašenim umiranjem ustvarili današnjo kraljevino Jugoslavijo. Ml vsi smo ponosni na vas. Pooblaščen sem po vrhovnem poveljniku vse oborožene sile, da vam v imenu domovine, ki jo ljubite nad vse, rečem: Hvala, junaki! Bodite in ostanite tako dobri in odločni branilci naše mile domovine. V tem imenu vas pozdravljam, vojaki domovine, s klicem: živeli naši vrli junaki! Živela Jugoslavija! risa kranjske tekstilne V nekaterih primerih za redukcije ni bilo pravih razlogov Kranj, 30. avgusta. V tem mesecu sta se vršili že dve konferenci obratnih zaupnikov tekstilnega delavstva, in sicer v Mariboru ln v Krar.n. Namen obeh konferenc je bil, da se točno ugotovi stanje tekstilnega delavstva glede na razne redukcije, dopuste in skrajšanje delovnega časa, kar vse Izhaja iz sedanjih vojnih razmer v Evropi. V Kranju omejitve obratovanja za sedaj še niso zavzele takega obsega kakor v Mariboru in Celju. V tem tednu sta zopet pričeli z rednim obratovanjem Prahova in Hellerjeva tovarna, ki sta do sedaj dali zaradi pomanjkanja surovin vsemu delavstvu 14dnevni plačan dopust. Hellerjeva tovarna Tekstil-indus je že v aprilu morala skrčiti obratovanje na tri dni v tednu, toda je vseskozi dajala delavstvu po 20 din dnevne podpore, ko je obrat počival. Ko pa je morala tvornica pred tremi tedni obratovanje popolnoma ustaviti, je delavstvo dobilo 14-dnevni plačan dopust s plačo po 30 din na dan. Kakor rečeno, se je v obeh omenjenih tvornicah obratovanje ta teden obnovilo, še vedno pa je hudo prizadeto delavstvo v obeh največjih podjetjih, to je v Jugo-bruni in Jugočeški. V Jugočeški velja sicer še normalni delovni čas, toda zaradi akord-nega dela so prizadeti številni delavci in delavke. Tisti, ki so imeli v normalnih prilikah po tri stroje, delajo sedaj samo se na dveh ali enem. Delavci morajo prav tako po osem ur na dan stati pri strojih, zaslužek pa se jim je zaradi akordnih mezd zmanjšal za eno ali celo dve tretjini. V Jugobruni že dolgo dobo obratujeta tkalnica in predilnica po 3 do 4 dni na teden, odnosno en teden obratuje obrat normalno, drugi teden pa stoji. V tovarni jute Ivana Ev. Sirca je bilo obratovanje prav tako ustavljeno, ker pa jute sploh ne bo dobiti, je tovarna preuredila stroje in bo sedaj pričela redno obratovanje z lanom kot nadomestkom jute. V drugih tekstilnih tovarnah je obratovanje za sedaj še normalno. V zvezi z redukcijami obratov so bile na konferencah obratnih zaupnikov v Mariboru in v Kranju iznesene pritožbe, da redukcije v nekaterih obratih niso bile izvedene iz nujnih razlogov in so pri nekaterih podjetjih soodločevali spekulativni razlogi. Zato naj se vsako tako postopanje v bodoče prepreči in naj v takih primerih poseže vmes oblast. Preglsd najvažnejših športnih prireditev Včeraj je bil izredno pester športni dan — Nov uspeh Draguše Finčeve Ljubljana, 2. septembra Včerajšnji športni program je bil nenavadno pester. Športniki vseh panog so se udejstvovali v borbah za prvenstvo, pa tudi v prijateljskih srečanjih.. Nedelja je bila pomembna že zaradi tega, Ker so se tudi v slovenski llij pričele prvenstvene tekme. Ljubljana je Imela v gosteh Maribor, s katerim pa ni imela težkega dela in ga je gladko odpravila 4:0. Na Jesenicah sta se srečala domačin Bratstvo in pa ljubljanski Mars. Oba kluba sta se za sezono precej pripravila in izpulnila svoji moštvi z novimi močmi. Tekma se je končala s pičlo zmago Bratstva v razmerju 3:2. Sen-zac ja prvega kola pa je bila zmaga Kranja nad železničrjem v Mariboru 2:1. Trboveljski Amater pa je zmagal nad O i-rupom v Celju z 2:1. V hrvatski ligi je Gradjanski odrpravil 2elezničarje 8:0. Hašk osiješko Slavijo 4:1, Split varaždinsko Slavijo 3:1, Concor-dia Bačko 2:1. n Hajduk Saška 4:0. V srbski ligi je BSK premagal Jugoslavijo iz Jabuke 3:1, beograjska Jugoslavija pa sarajevsko Slavijo 2:1, 2.VK : Bask 2:1, Jedinstvo : Vojvodina 2:1, ln Gradjanski : Bata 3:2. V Celju je b:l velik atletski miting, na katerem je startalo okrog 60 atletov iz raznih krajev države. Miting je dal prav lepe rezultate, a poleg tega senzacionalni rekord inž. StepiŠnika, ki Je vrgel kladivo 54.64 m daleč, kar je tretji najboljši letošnji mef- v Evropi Odličen je bil tudi rezultat drugega Ilirjana Račiča na 100 m z 10.8, prav tako je pripravil presenečenje tudi Košir (Planina), ki je premagal fa-'-or'ta Kotnika na 1.500 m s časom 4:03. Mauser (Planina) je vorgel kopje 53:63 m, Markušič (Cone) pa 53:40. Na igriščih Ilirije se že tri dni vrše borbe za naslov teniskih prvakov dravske banovine. V Kategoriji A je Smerdu Boris, v finalu odpravil Blankea 6:2, 7:5, 8:6. Med junior j i se je za finale skupno z Mila vcem plasiral Lukrnan, pri damah pa je zmagala Elza Maire-Serneceva. ki je v finalu premagala Parinovo 6:0,6:1. V dou-olu so se za finale plasirali Lukrnan in šivic ter brata Smerdu, v mešanem dou-blu pa si je osvojila prvenstvo dvojica Dacar-dr. Bleivveis, ki je zmagala nad parom čNžmek-Lukman 6:0, 6:0. V Zagrebu je bilo včeraj zaključeno državno prvenstvo juniorjev v plavanju. Prvenstvo si je priboril Jug iz Dubrovnika, ki je dosegel 210 točk, 2. ZPK 150, Ilirija 43, 4. Bob 41, 5. Mariborski plavalni klub 13. 6. HPK I>ubrovnik 8, 7. Somborsko športno udruženje 3, 8. Maraton, Zagreb 1 točko. V vvaterpolu je 1. Jug, 2. HPK, 3. ZPK, 4. Maraton, Na tem tekmovanje si je Draguša Fin-čeva priborila tudi nagrado 3>Hustrovanih športnih Novostic, ker je kot edina tekmovalka postavila rekord na 50 m za ju-niorke s časom 32:6. Rekord pa ne bo priznan, ker ni imela predpisanega tri-koja. Včeraj eo tekmovali tudi za kajakaško prvenstvo na divjih vodah na progi od Lesc do MoSenj na Savi. V enoj k ah je zmagal Vincenc, član Maratona, Zagreb v 43.03, d očim je bil Drovenik (KK Ljubljana), ki je bil najboljši, zaradi ozkega čolna diskvalificiran, v turnih enojkan je zmagal Sabljič (KKZ) 40:28, v dvojkah pa ljubljanski par Inž. Gaberšek-Mikuž rKKL) 43:17 in v mešanih dvojkah šlik-Sakaž (KKZ) v času 45:54. Tudi motorna kolesa kradejo V Ljubljani smo imeli te dni tri tatvine motociklov Ljubljana. 2. septembra Nedavno so orožniki polovili tatove, ki so kradi i motorna kolesa po Domžalah in Ljubljani. Z ukradenimi motocikli so se vozili po Sloveniji, dokler jih niso v Skofji Loki aretirali in zaprli. Komaj pa so varnostna oblastva spravila pod ključ te tatove, so jih že pričeli posnemati drugi. V Kleparski ulici je nekdo ukradel 4000 din vredno, zeleno pleskano motorno kolo znamke »Miele« Francu Bačniku. Bačnik je >mel motocikel na dvorišču in mu ga je tat odpeljal v odsotnosti. Pečar Martin Homan iz Škofje Loke je imel v soboto opravka v Ljubljani. V mesto se je pripeljal z motociklom znamke NSU in se zadržal tu tudi ponoči Z družbo je odšel v neki lokal v Kolodvorski ulici, motorno kolo pa je pustil zunaj pred hišo. Mimo so hodili ponoči sumljivi ljudje, a Homan ni mislil na to. da bi rnu kdo ukrade tr. ž ko motorno kolo. Ko pa se je na-rr .-H- ne da bi povzro- čil kaj hrupa. Najbrž je motocikel peljal za prvi vogal in šele tam sedel nanj. Homan jc oškodovan za 12.000 din. Tretje motorno kolo pa je bUIo ukradeno pred-snočnjim iz veže v Flori janski ulici 7, m sicer magistrat n emu uradniku Ivanu Šenčurju. Šenčur je bil popoldne z motornim kolesom zunaj, zvečer pa ga je kakor navadno, postavil v nezaklenjeno vežo ter odšel v stanovanje. Tat je najbrž na priliko že čakal m motorno kolo takoj potem, ko je videl ali slišal Šenčurja stopati po stopnicah, potegnil na triko ter se odpeljal z njim neznano kam. Senčurjevo motorno kolo je črno pleskano, znamke DKW in je vredno 5000 din. Razen motornih koles so tatovi odpeljali v zadnjih dneh* spet kopico navadnih koles. Z dvorišča v Društveni ulici 20 je nekdo odpeljal Josipa Erbežniku 1300 din vredno, zeleno pleskano kolo znamke »Dur-kopp«. Izpred Pega nove trgovine na Miklošičevi cesti je bilo ukradeno 1200 din vredno, dirkalno kolo znamke »2crj*U Alojzu Hergi. V HranilniSki ulici je tat ukradel črno pleskano kolo znamke »Pales*. vredno 800 din, Rihardu Kokalju. Na Viču je bilo ukradeno 900 din vredno kolo znamke »Miffa« Josipu Plahutni-ku iz kleti. Več tatvin koles je bilo prijavljenih šele danes zjutraj. Tatovi prežijo na kolesa posebno okrog gostiln na Go-sposvetski cesti in sploh v bližini velesej- raa. Bela Krajina zopet vabi Metlika, 2. septembra Narodi se obračajo v se ter v sebi in svoji preteklosti iščejo onih življenjskih osnov, na katerih naj varnejše in prirod-nejše temelji njihov obstoj in napredek. Pri nas je s tem pričela Bela Krajina, kjer so se daleč od toka življenja tam za Gorjanci Se najbolj pristno in dolgo ohranili naši narodni običaji in igre iz davnine. Po zapiskih izpred sto let in po študiju primerjalnega narodnega obredja ter po občajih, kakor žive še danes, nam bodo preprosti Belokranjci podali del svoje in naše narodne biti. Že pred svetovno vojno so naa prav oni zastopali pri sličnih prireditvah doma in na tujem, po vojni pa so že pred leti začeli to stvar jemati resneje in v zakijuče-nih enotah smiselno obravnavati in podajati to vrsto narodnega zaklada. Prej leti so nam priredili tako slavje v Tivoliju, lani pa je bil že prvi tak praznik v Črnomlju. Letos je na vrsti Metlika. Zaživela bo v svoji davnini, na katero je lahko ponosna. Pridružimo se ji! četrtinska voznina je dovoljena z izkaznico društva Bela Krajina (Gradišče 14, tel. 39—31) in K 14. Vozil bo poseben pospešen vlak. od katerega se bo mogoče udeležiti več izletov. Vinogradi vabijo. Na prireditvenem prostoru bo naprodaj tudi naroino blago itd. Vse informacije daje društvo Bela Krajina in Putnik. Slavnostna akademija vojnih dobrovoljcev Pod častnim pokroviteljstvom Odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani bo v proslavo odkritja spomenika in rojstnega dne Nj. Ved. kralja Petra II. v četrtek 5. septembra ob pol 21. v opernem gledališču slavnostna akademija vojnih dobrovoljecv. Sodelovali bodo vojni dobrovoljci, člani drame in opere, operni orkester. O liku kralja A'vksandra I. bo govoru! predsednik Saveza vojnih dobrovoljcev v Beogradu, podpolkovnik, slepi invalid L njo Lovrič. Režiser akademije prof. O. Sest, vodja pevskih in glasbenih točk kapdnik opere A. Ncffat. Posebnih vabil za akademijo ne bo. Vstopnice, ki bodo v prodaji od 3. sept. naprej pri blagajni opere, naj si vsak Čim prej preskrbi. Poiiv rezervnim podoficir]em Slovenije Na dan 6. septembra, ko stopa vrhovni poglavar naše vojske Nj. Vel. kralj Peter II. v leto polnoletnosti, bo v Ljubljani odkritje spomenika Njegovemu očetu, Enemu največjih borcev in tvorcev današnje Jugoslavije, bLagopokojneanu Viteškemu kralju Aleksandru I. Ze diru tel ju. Rezervni podoficirji, ki so igrali v preteklosti, kakor tudi sedanji dobi, veliko in pomembno, toda včasih tudi zelo težko in nevarno vlogo, združeno z največjim sa-mozatajevanjem in žrtvami v boju za kralja in domovino ter nedotakljivost naših meja, se udeleže svečanega odkritja polno-številno s praporom, ki ga prineao s seboj delegat je iz Srbije. Ker posameznikom dostop na slavnostni prostor ne bo dovoljen, je zbirališče vseh rezervnih pod oficirjev ob 8. uri zjutraj pred Narodnim domom, odkoder bo skupni odhod na slavnostni prostor. Obleka naj bo po možnosti temna z znakom. Istega dne po končani svečanosti, pa bodo delegatje ljubljanskega pododbora izročali komandantu dravske divizijske oblasti, divizijskemu generalu g. Dragoslavu Stefanoviču in komandantu štaba utr je -valnih del. di\*izijskemu generalu g. Lavu Rupniku lično izdelani diplomi, delo grafika g. Mlakarja, s katerima sta bila na letošnjem občnem zboru dne 5. maja Izvoljena za častna člana udruženja. Diplomi sta od danes dalje in do dneva vročitve izpostavljeni v izložbi konfekcijske trgovine Pavlin v Selenburgovi ulici, kjer si jih lahko vsakdo ogleda, Železničarji! Vodstva železničarskih strokovnih organizacij: Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, Udruženje strojevodij državnih železnic, Udruženje ktirjačev državnih železnic. Udruženje vlakospremnega in premikalnega osebja, Udruženje vozovnih preglednikov državnih železnic in Društvo železniških upokojencev so se dogovorila za skupno zastopstvo in tudi skupen nastop svojega članstva pri svečanem odkritju spomenika blagopokoj- nemu Viteškemu kralj Aleksandru I. Zedi-nitelju, ki bo v Ljubljani 6. septembra 1940. Oficielno zastopstvo ki bo položilo tudi skupen venec tvorijo po en zastopnik vsake navedenih organizacij. Računati je treba, da bo ob tej priliki udeležba s strani članstva, društev in organizacij iz vsega območja naše ožje domovine zelo velika, zato smatramo za po- trebno apelirati na vse člane navedenih železničarskih organizacij in tudi ostale železničarje, da v čim največjem številu sodelujejo pri tej redki In enotni narodni svečanosti. Apeliramo na vse tedaj sluzt>e proste železničarje, da se udeleže svečanosti po možnosti v uniformi in da privedejo s seboj tudi odrasle rodbinske člane. Zbirališče je določeno pred ljubljanskim glavnim kolodvorom, in to od 8. do 8.30. Najkasneje ob tri četrt na 9. odkorakamo z godbo in zastavami na čelu na slavnostni prostor na Kongresni trg. Opozarjamo, da se posamezniki ne bodo puščali na slavnostni prostor, temveč samo organizirane skupine, zato priporočamo vsem, ki hočejo od blizu prisostvovati tej svečanosti, da se pravočasno zberejo pred glavnim kolodvorom. Prosimo, da se vsakdo pokori odredbam in navodilom rediteljev. Generalno direkcijo smo naprosili za prosto voznino. Morebitna nadaljnja navodila dobe udeleženci iz časopisnih objav in od rediteljev na dan svečanosti. S tovariškimi pozdravi Skupni odbor. Prehrana udeležencev Vsem udeležencem svečanosti odkritja sporočamo, da je delovni odbor za odkritje spomenika stopil v stik s strokovno organizacijo gostinskih podjetij glede ureditve prehrane na dan odkn'ja spomenika. Združenje gostilniških podjetij je s posebno okrožnico že opozorilo vsa gostinska podjetja v Ljubljani, da bodo pripravljena na večji poset Cene bodo normalne, ker bodo gostinska podjetja uva/evala nacionalen in manifestativen znača' odkritja, katerega se udeleže vsi sloji našega naroda. Organizacija prehrane je povsem prepuščena gostinskim podjetjem, ki hodo kos vsakemu tudi večjen u navalu. Drugega načina organizacije prehrane izven gostinskih podjetij ne bo. Društva in organizacije, ki bi si hotela rezervirati prehrano v gotovih 'lokalih, naj se pogode neposredno z onimi gostinskimi obrati, v katerih žele bit* prehranjena. Priložnost za prehrano bo tudi na vele-sejmu. Vse udeležence pa rudi naprošamo, da so ob navalu v gostinskih obratih potrpežljivi in strpni. Sporočamo gostinskim obratom, da je do danes prijavljenih že 12.003 udeležencev. Ocenite po lastnih izkušnjah vaše priprave za prehrano. Delovni odbor bo v pogledu ocenitve nadaljnjega štcvifla udeležencev na tem mestu sproti poročal, da bodo gostinska podjetja, predvsem centralno ležeča, v položaju pripraviti vse potrebno. Prosimo vsa gostinska podjetja, da slede našim pozivom in sporočilom, ki bodo le eventualno v tej rubriki na njih naslovi jena. — Cetniki đrftvSke banovine! Udeležite se odkritja spomenika blag. pok. vit. kralja Aleksandra! — Pododbor Ljubljana. — Znaki v »pomin na odkritje spomenika kralju Aleksandru I- v Ljubljani. Delovni odbor za odkritje spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani je pripravil za veliko svečanost tudi posebne spominske znake. Znaki so zelo lepo izdelani. Dobe se v vseh večjih trafikah v središču Ljubljane in v pisarni odbora v Kazini II. nadstropje. Tam se dobi tudi Spominski zbornik. Oboje bo lep spomin na dan, ko se bomo Slovenci oddolžili .spominu kralja Mučenika, Drzen vlom hitro pojasnjen Domači hlapeč ukradel denar in se teden dni potikal po Zagrebu, Sevnici, Radečah, Trbovljah in drugod Vače, 2. septembra Nad teden dni so orožni« k e patrulje is- 1 kale pobeglega hlapca, ki je služil pri posestniku Zupančiču p. d. Drvarju v Kan-derski dolini. V Brvarjevo hišo je bilo vlomljeno in tat je odnesel iz skrinje tudi 11 tisočakov. Sum je padel na hlapca Adal-berta Hernausa iz Trbovelj, ki je prišel začetkom avgusta v sosedno vas Dešen v moravski dolini k pos etniku Martinu Krul-cu, Pozneje se je pa naveličal dela, zašel je v slabo družbo in tovariši so mu prigovarjali naj gre za hlapca k Brv ar ju, češ da ima precej denarja, ki bi mu ga lahko ukradel. In fant je res stori* to. Cim je pa prišel k Brvarju je jel hliniti bolezen, češ da ga boli želodec, da ga zvija po trebuhu. Najraje je poležaval pri peci. Ko ao bdli domači na polju je pa iskal ključe od vrat, vodećih v izoo, kjer hranijo Brvarjevi denar, ure, zlatnino in obleke. Najprej je poskusil vlomiti s sekiro, kar se mu pa ni posrečilo. Zato je nekega večera preden je legel k počitku pustil okno odprto. Tako se je vtihotapil v hišo. Imel je že pripravljen ključ in vlom se mu je posrečil. Med drugim je odnesel gospodinji tuci ročno torbico, v kateri je bilo 11 tisočakov. Orožniki pod vodstvom komandirja Mihaela Strajnerja, ki je pojasnil že več zločinov, so prišli vlomilcu kmalu na sled. Ugotovili so, da je vlomil v sporazumu s svojimi pajdaši iz moravske do- line. Nekdo mu je prejšnjo nedeljo dejal: Ko boš imel denar, pa pridi po nas! Orožniki so odšli v Trbovlje, kjer je fant doma, toda tam ga ni bilo. Zvedeli .so. da je pobegnil najprej v Sevnico, kjer ima sorodnike. Tam se je čutil varnega, vendar se je pa že naslednjega dne odpeljal v šestine. Tam so veseljačili ter popivali ves dan in vso noč. Po mestu so se vozili z avtomobilom. Tri dni in tri noči so popivali. Večkrat so najeli avtotaksi ter se vozili po mestu in okolici. Izlete in popivanje je organiziral neki Kovač, ki mu je dal Hernaus za dobre domlsleke 2.000 din nagrade. Najbolj veselo je bilo v nekem manjšem kraju na Posavju. Tam so si naročili veseljaki celo majhen šramel orkester. V nekem drugem kraju na Posavju so odigrali za zabavo nogometno tekmo, Hernaus si je z ukradenim denarjem kupil novo obleko, dežni plašč in uro. V Radečah, mu je pa dežni plašč ukradel neki brezposelni. Končno so ga orožniki pod vodstvom komandirja Strajnerja aretirali, ko se je hotel vrniti v Trbovlje. IZ UST MU JE VZELA Preden ste ji zaceli odkrivati srce bi ji morali reči, da njene ljubezni sploh ne zaslužite. To napravi vedno dober vtis. Saj sem hotel reči to, toda preden sem odprl usta, mi jc to rekla, sama. $ e i q t n I c a KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 2. septembra: Maksima DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Peter Velik! Kino Sloga: zaprto Kino Union: Tovverski krvnik Kino Motite: Kronski biseri in Poslednji gangster Kino Šiška: Velika iluzija Ljubljanski jesenski velesejem DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gospcsvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska cesta 31. Sokolska tombola v S tražiš ču Kranj. 2. septembra. Včeraj se je vršila v Stražišču na Pan-tah toml>oIa domačega sokolskega društva, ki je bila lepo obiskana. Sreča se jc to pot nasmehnila po večini malim ljudem. Glavni dobitek, to je sobno opravo, je dobila ga. Vozel Perina, žena elektrotehnika pri Majdiću. naslednjih pet dobitkov so tvorila kolesa, katera so zadeli delavec Franc Gruden iz Kranja, narednik Vukašin MiloSrvić iz Škofje Loke, posestnik Pavel Košir iz Bitnja, posestnik Franc Zun iz zabnice in delavka Julka Jugovie iz Stražišea. Zaboj sladkorja je zadel Stane Raznožnik iz Ljubljane, drva pa podnnrednik Matevž Podrekar iz Gorenje Save in Franc Jur- gelc iz Kranja. Po vrečo moke sta dobila Vera Novoseljska iz Kranja in Stanislav Mohor iz Kranja. Zadnji tombolski dobitek, to je blago za obleko pa je dobil Jože Knapič iz Stražišča. Omenimo naj. da je sokolsko društvo v Stražišču. ki spada po svojih uspehih med najagilnejša društva v župi. navezano prirejati take in podobne prireditve. d:i zmore sanirati svoje finance. Člani društva se re-krutirajo po veČini iz delavskega stanu in mnogi v današnjih hudih prilikah ne zmorejo plačevanja članarine. Vsa ta bremena mora seveda prevzeti društvo, ki si liče vire dohodkov z raznimi javnimi prireditvami. Pri tej prireditvi se je zopet izkazalo, da je bilo članstvo tisto, ki je v glavni meri z dobitki ali z delom pripomoglo do uspeha. Pa tudi druga, sokolstvu naklonjena javnost je pravilno razumela prizadevanje stražiških Sokolov in jih dobrohotno podprla. Smrtna nesreča Celje. 2. septembra Snoči sta se peljala 2lletni posestnikov sin Franc Guzelj od Št. Pavla pri Preboldu in njegova zaročenka Angela Brunško-va od št. Pavla s kolesom, na katerih ni bilo luči, po cesti od št. Pavla proti št. Rupe rtu pri Gomilskem. Nasproti je pri-vozil z osebnim avtomobilom neki ljubljanski stavbenik. Pri srečanju se je Guzelj zaletel s koleson1 v avtomobil, nakar ga je blatnik odbil. Avtomobil je oplazi tudi Brunškovo, ki pa je dobila samo lažje poško be. Guzelj je obležal nezavesten. Pri karambolu je dobil hude notranje poškodbe. Av-tomobilist ga je naložil na svoj voz in ga je odpeljal v celjsko bolnico, že med prevozom pa je nesrečnež izdihnil. Stavbenik je truplo prepeljal v mrtvašnico. Tatvine poljskih pridelkov Ljubljana. 2. septembra Cisto poseben in hkrati sodoben pojav so v zadnjem času čedalje pogostejše tatvine poljskih pridelkov. Prijave glede takih tatvin so na dnevnem redu na policiji v Ljubljani, že već pa jih prejemajo orožni-ske postaje v okolici mesta in najbrž tudi drugod, zlasti po Gorenjskem. Te dni je bil prijavljen policiji prav zanimiv primer kraje na njivi v Trnovem. Neki posestnik, ki ponoči ni mogel spati, je šel že po polnoči na »prehod in krenil po ulicah na svoje polje tik za Tmovir.i. Ko se je že približal njivi, je naenkrat opazil na poti tik njive Štirikolesni ročni voziček, na njivi pa dve senci. Brž je pospešil korak in spoznal na njivi nekega delavca in njegovega sina, ki sta bila tako zaverovana v delo, da lastnika njive sploh nista opazila, dokler ju ni poklical. Nakopala sta bila že nad 50 kg krompirja in porezala precej zeljnatih glav. Videč, da sta zalotena, sta se seveda silno prestrašila. Na gospodarjevo zahtevo sta morala krompir in zeljnate glave naložiti na voziček in odpeljati na lastnikov dom v Trnovem. Še več tatvin poljskih pridelkov so pri-javiOi oškodovanci iz Dravelj, ki rudi spadajo v mestni pomeri j, dalje iz Stožic, z Viča ter iz Tomačevcga. Tatovi kradejo vse, najraje pa fižol, krompir, zelje in grah. Iz Kranja — Zadnja pot br. Josipa Cvara, V soboto smo v Kranju pokopali neustrašenega sokolskega borca in javnega delavca g. Josipa Cvara, upravitelja ekspoziture OUZD v p. Na poslednji poti so pokojnika, ki je bil polnih 30 let tajnik gorenjske sokolske župe in sedanji podstarešina domačega sokolskega društva, spremili številni sokolski bratje in sestre iz Kranja in vse Gorenjske. Ogromna udeležba sokolstva in drugih prijateljev ter znancev je izpričala, kako nedeljene simpatije je užival pokojnik ne samo v sokolstvu, temveč tudi v širSi javnosti. Sokoli pevci so mu slovo zapeli dve žalostinki. poslednji pozdrav in zahvalo pa mu je v imenu sokolstva izrekel župni starešina br. Jaka špicar. Povesilo se je nad grobom 14 sokolskih praporov in zemlja je za vedno vzela v svoje naročje Sokola-borca. ki je od rane mladosti z največjo skromnostjo in požrtvovalnostjo deloval v sokolskih vrstah za moč sokolstva in blagor domovine. Naj bo sokolstvu pokojnikovo delo svetel vzgled in kažipot za bo don ost. — Slava pokojnemu bratu Cvaru. Borzna ooročifa Carin, 2. septembra. Beograd 10. Pariz 10.075, London 17.625, New York 430. Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.50, Stock-hohn 104.70, Sofija 5.35. Bukarešta 2.30. Postani in ostani član Vodnihpve družbe! Angleški V ryiar.n.itgfra frjrun lir Misterij srednjeveške londonske velefilm * A31nr Ci SJ\1 JTVT V UlJV trdnjave. V gl. vlogah: Boris Karloff, Basil Rathboune, Barbara O* Neil. — Predstave ob 16.. 19. in 21. uri! Blagajna odprta od 11. do 12. in od 3. uri dalje. KINO UNION — tel. 22-21 RUSKI VELEFILM — SENZACIJA LJUBLJANE KINO MATICA, nova tel. štev. 22-41. — Ob 16.. 19. in 21. uri PETEK VELžKjl DNEVNE VESTI — Uvozni in izvozni odbor ukinjen. Te dni bo objavljena uredba o organizaciji m kontroli zunanje trgovine. Prilagođena bo novemu sistemu gospodarskega življenja, ki naj vsebuje gotova načela načrtnega gospodarstva. Vse nadzorstvo nad zunanjo trgovino bo opravljalo ravnateljstvo za zunanjo trgovino. Poedine tvrdke se sploh ne bodo mogle pojavljati pred ravnateljstvom s prošnjami, da bi dobile uvozna odnosno izvozna dovoljenja. To bo spadalo pod pristojnost prisilnih združenj uvoznikov in izvoznikov, ti pa pod kontrolo ravnateljstva za zunanjo trgovino. Prisilna združenja bodo razdeljevala dovoljenja za svoje ClaJie. Uvoz blaga iz inozemstva bo predviden za tri mesece vnaprej. Svet za zunanjo trgovinsko politiko bo imel vrhovno nadzorstvo nad zunanjo trgovino. Vse kaže, da bo devizni odbor pri Narodni banki še obstojal, pač pa bosta ukinjena uvozni in izvozni odbor. — KOnferenea o siroviiuth tekstilne industrije. Jutri bo v Beogradu konferenca, na kateri se bo obravnavajo vprašanje sirovin naše tekstilne industrije. Prisostvovali ji bodo zastopniki posvetovalnega odbora tekstilnega urada za razdelitev bombažnega prediva, inspekcije državne obrtmbe, ravnateljstva za zunanjo trgovino, ravnateljstva za državno prehrano, banske oblasti banovine Hrvatske in Centrale industrijskih korporacij. Na konferenci se bo proučevalo vprašanje preskrbe naše tekstilne industrije z domačim bombažem, volno in lanom ter vpi-asanje proizvodnje umetnih vlaken v rtfi3i držav., zlasti pa vprašanje izboljšanja konoplje, s katero bi zamenjali bombaž in volno. — Nezaposlenost v na&i državi. Po poročilu osrednje uprave za posredovanje dela ie v juliju iskalo dela pri javnih, borzah dela 46.936 moških in 9467 žensk, skupaj 56.453. S preostalimi iz junija je znašalo število nezaposlenih 75.511. Dne 1. avgusta je bilo v naši državi nezaposlenih 20.891. Na 100 razpoložljivih mest je odpadlo 123S prijavljenih nezaposlenih. Podporo je dobilo 11.815 nezaposlenih v znesku 2,830.649 din 24 par. — Poraoa gume bo še bolj omejen3-. V petek je bila v trgovinskem ministrstvu koruezenca, na kateri se je obravnavalo vprašanje porabe gume v industrijski proizvodnji. Proučilo S2 je stanje zalog 3'rove gume v naši državi in možnost uvoza te sirovine. Ugotovljeno je bilo, da ni mogoče dc vol iti proizvodnjo prepovedanih gimiijastih izdelkov. Morda bo troba celo razširiti prepoved porabe gume v industriji še na druge predmete ,na katere se prešjna prepoved ni nanašala. — V o lika radijska postaja v Zagrebu. V postnem ministrstvu in na pristojnem mestu v Zagrebu je storjeno vse potrebno, da dobi Zagreb novo 120 kilovatno radijsko postajo, ki jo začno graditi v kratkem. To bo najmočnejša radijska postaja na vzhodu in jugozho u Evrope. — Iz »Službenega li»t»«. »Službeni list kr. banske uprave dravske lranovine« št. 70. z dne 31. pr. m. objavlja uredbo o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom, uredbo o izvozu konj, spremembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah, pravilnik o cenitvi poginulih in ubiiih živali in uničenih prečmetov po določbah Člena 98. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih, bolezni, razveljavitev odločbe o cenah kruha v dravski banovini in razne objave iz >Službenih no-vin^. — EdliuVam Zveze kulturnih društev I Predsedstvo je v sporazumu z odborom za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani sklenilo, da bo le ono položilo venec za vse svoje članice. Zastopniki društev, ki so priglasili svojo udeležbo, razen sokolskih, se zberejo v tajništvu zveze (vhod skozi kavarno), od koder odidejo na zanje določeni prostor. Vse članice vabimo, da se odkritja polnoštevilno udeleže. — Rezervnim oficirjem. Rezervne oficirje opozarjamo, da so prispeli društveni znaki, ki se dobe v pisarni pododbora, Ljubijtna, Kazina II. nadstropje. — Pomanjkanje krvanc©v po 10 dinarjev. S 31. avgustom so bili vzeti iz prometa stari kovanci po 10 din, katerih je bilo do zadnjega časa se zelo veliko v prometu, novih pa Se vedno primanjkuje, tako je nastalo ponekod neprijetno pomanjkanje tega drobiža, ker se upravičeno vsakdo brani sprejemati iz denarnega prometa vzete novce. Ce ne bo kmalu dovolj novih kovancev v prometu, bodo nastale večje neprilike pri menjavanju denarja. — Reprezentativna razstava tiskarstva v Zagrebu. Zagrebška organizacija Zveze grafičnih delavcev je priredila v proslavo svoje 701etnice zelo lepo in pregledno urejeno razstavo tiskarstva in sorodnih strok. Organizacija zagrebških grafičnih delavcev deluje zelo marljivo in v zadnjih 19 letih je razdelila med svoje nezaposlene člane 33.000.000 din podpore. — V Južni Srbiji zapadel sneg. Tz Djev-djelije poročajo, da je postalo zadnje dni zelo hladno. Zapihal je tudi mrzel veter. Na planini Kožuh je zapadel v soboto ponoči sneg. Tudi z Bitolja m drugih krajev Ju2ne Srbije poročajo, da je zapadel po planinah sneg in tudi pc dolinah je že hladno kakor v novembru. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, sicer brez bistvenih sprememb. Včeraj je nekoliko deževalo v Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Kuni boru 22, v Ljubljani 21.3, v Dubrovniku 21, v Beogradu 20, V Zagrebu in Rabu 19, na Vlsu 17, v Mariboru in Sarajevu 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.3, temperatura je znašala 12.0. — Smrtna nesreča v Zagrebu, V Vlaški ulici v Zagrebu se je pripetila včeraj ponoči smrtna nesreča. Avto taksi, ki ga je šofiral Josip SlovaČek, je precej hitro vozil po mestu. Cez cesto je Sel delavec Ilija Djerek in avtomobil ga je zadel, da je padel na pločnik, kjer je obležal ves pobit. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil. — S petega nadstropja je »kočila, včeraj zjutraj je skočila v Zagrebu iz 5. nadstropja 401etna bančna uradnica Marija Cerjak. Bila je živčno bobna in pred tremi dnevi je prišla iz sanatorija navidez povsem zdrava. V hipu težke duševne depresije se je pa pognala iz petega nadstropja svojega stanovanja v Buličevi ulici, 9 na dvorišče, kjer je obležala mrtva Zapustila ni nobenega pisma. — Sl°vencu ukradli avto v Zagrebu. Ti-skarnar Alojz šuber iz Ptuja je prispel v soboto z avtomobilom v Zagreb. Avto je pustil na Ilici pred hišo št. 157. Ko se je vrnil, avtomobila ni bilo več. Suber je prijavil tatvino policiji, ki je kmalu u gotovi a, da je avto ukradel neki neznanec, ki se je odpeljal z njim proti Podolju, kjer se mu je pa prevrnil. Tat je zbežal in pustil precej poškodovani avto na kraju nesreče. ROBIDOV enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ul. 15, vpisuje vsak dan. Ugodnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte itd. Ker je pouk popolnoma individualen, sprejme zavod samo določeno število učencev. Pojasnila in prospekte daje vodstvo: Trnovska ul. 15. — Telefon 40-48. — žena ubila moža. V vasi Gornja Velika blizu Varaždina je ubila 561etna Elizabeta Sakac svojega 621etnega moža Alojza, in sicer v silo branu t ko je navalil na njo. Elizabeta je znana kot zelo mirna in marljiva žena, mož je bil pa pijanec V petek zjutraj je zaprl ženo v stajo in navalil na. njo z motiko. Razvila se je borba, na življenje in smrt. V silobranu je udarila žena moža po glavi in ga sunila v trebuh, tako da je Kmalu izdihnil. Iz Ljubljane —Ij Uprava Narodnega gledališča ▼ Ljubljani je razpisala abonma za gledališko sezono 1940 41. Razpored abonmajev je isti kot lani. prav tako cone. Dri katerih imajo državni in samoupravni uradniki do 40% popusta v razmerju z dnevrnrni cenami. Skrbna izb era repertoarja, ki upošteva tako kakor v Operi tudi v Drami pred vsem domača stara in nova dela. kla-siko. slovensko in tu i o dramatiko, jamči za zaiumivo sezono. Neka i mladih novih moči bo dopolnilo ansambel. Informacije daje gledališka pisarna v Drami, ki bo sprejemala od srede 4. septembra dalje priglase lanskih abonentov. ki so jim rezervirani njihovi sedeži do srede 11.; od četrtka 12. septembra dalje pa bodo na razpolago novim reflektanton. Sezona se prične v drami 21.. v operi pa 25. septembra. —lj Sprejem glmanzljoev x višjim tečajnim izpitom v V. razred dri. učiteljišča v Ljubljani. Prošnje "za sprejem, kolkovane z desetdinarskim drž. kolkom, je treba poslati po pošti ali osebno vložiti na ravnateljstvu drž. učiteljišča v Ljubljani do 7. septembra t. 1. Priloge: krstni list, izpričevalo o višjem tečajnem izpitu, kratek življenjepis s kolkom za 4 din in nravstveno izpričevalo za tiste, ki v zadnjem letu niso bili na rednem šolanju. Prosilci ne smejo biti ob vpisu stari nad 25 let. Sprejetih bo 30 učencev in 10 učenk. Učenci (ke), ki so letos napravih višji tečajni izpit imajo prednost pri sprejemu. Vsi, ki bodo vložili prošnje, naj se javijo v ponedeljek, 9. t. m. ob pol 8. pri ravnateljstvu, kjer bodo dobili nadaljna navodila. Ravnateljstvo. — lj Starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šole Glasbene Matice, prosimo, da napravijo to že sedaj, Se pred razdehtvijo urnika in rednim začetkom šole. Vpisovanje bo od 2. do 5. t. m. vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. v Vegovi ulici št. 7/1. Opozarjamo, da je pisarna sedaj v Vegovi ulici in ne ve v Gosposki ulici kakor prejšnja leta. V interesu rednega začetka je, da se vsi gojenci vpišejo že v teh dneh. —lj Praznovanje kraljevega rojstnega dne. Banska uprava razglaša: V petek 6. t. m. se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. kot državni praznik. V proslavo tega praznika bo ta dan ob 9. uri v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalna pesem >Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni cerkvi se bo vršila svečana služba božja ob pol 9.. v evangelski cerkvi ob 9., v starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti št. 9 pa ob pol 9. Istega dne sprejema gospod ban od 11.30 dalje v banski palači (Bleiweisova 2esta 10) pokloaiitve in čestitke. —lj Kino Lnion obvešča svoje cenjene obiskovalce, da bo blagajna od danes dalje zopet redno poslovala za pred prodajo vstopnic, in sicer ob delavnikih od 11 do 12. in od 15. ure dalje; ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. in od 14. ure dalje. —lj D>r. Rod^SchOgg zopet ordinira. 324—Ljubljanskega Zvona« v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in v soboto med 19. in 21. uro v društvenih prostorih, Mestni dom I. desno. 323—n —lj Vlom v stanovanje. Avgust Wrin-skele, stanujoč v Tobačni ulici 18, je prijavil, da je med njegovo odsotnostjo v dneh od 25. do 27. avgusta nekdo vlomil v njegovo stanovanje in mu odnesel 30 cm dolgo, zlato verižico z velikimi votlimi Členki in z obeskom sv. Jurija, vredno 500 din, dalje zlat moški pečatni prstan z mo. nogramom GW in starinsko moško srebrno uro. Tat je oškodoval Wrirwkeleta za okrog 1000 din. —lj Pred hišo napaden. Upokojenega železničarja Rudolfa Pompeta, stanujočega na Celovški cesti v fiiški, je snoči pred hišo napadel neznan pijanec in ga huje poškodoval na glavi. Napadalec je po napadu izginil in ga tudi stražnik, kateremu je Pompe napad prijavil, ni mogel izslediti. ZDRAVILIŠČE RADiG-THERMA LAŠKO Uspešno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, gihta, ishiasa, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. ZNIŽANE PAVŠALNE CENE! Zahtevajte prospekte! Iz Celja —c Sokolsko društvo Celje I je pričelo 1. t. m. redno telovadbo, ki ie razporejena takole: Moška deca v torek in peteic od 17. do 18., ženska deca v ponedeljek in četrtek od 16, do 17.. moški naraščai v sredo in soboto od 20. do 21.30. ženski naraščai v ponedeljek in četrtek od 19. do 20.. člani v torek in petek od 20. do 21.30. cianice v ponedeljek in četrtek od 20. do 21.30. Vpisovanje novega članstva bo do všteiega 15. oktobra, v četrtek 5. t. m. ob 19. bo na dvorišču Soko!ske£a doma v Gaber i u zbor vsega članstva, ob 19.15 Da bo odhod na dvorišče mestne osnovne Sole k slavnostnemu zboru Sokola Celja-matice v proslavo roistne£a dne Ni. Vel. kralja Petra II. Udeležba strogo obvezna. —c Tehnično predavanje o plezanju bo na sporedu članskega sestanka, ki ga priredi alpinistični klub »Skala« v sredo 4. t. m. ob 20. v klubski sobi »Pri angelu« v Prešernovi ulici. Za člane ie udeležba obvezna, vabljeni pa so vsi prijatelji »Skale«. —c Umrljivost. V mesecu avgxistu ie umrlo v Celi u SI oseb in sicer 10 v mestu in 24 v javni bolnici. —c V celjski bolnici ie umrla 64!etna kuharica Mariia Potnikova iz Celja. —c Tragična mrt otroka. V Bodrežu Pri Grobelnem ie v petek krava na paši stopila štiriletnemu posestnikovemu sinčku Stanku Rateiu na prsi in mu zdrobia prsni koš. Dečka so prepeliali takoj v celisko bolnico, kjer je kmalu oo Drevozti izdihnil. —c NeSreča ne počiva. Ko ie 291etni posetnik Vinko Zalokar iz Zapuž Dri Slivnici hotel doma na podstrešni prevaliti velik kamen, se ie kamen zvalil nani in mu zlomil desno nogo nad kolenom. V petek je stroj zgrabil 231etneca delavca Ivana Kozoroga iz M ari j a grad ca pri Laškem za levo roko in mu odtrgal mezinec. V petek ie stopil 191etni mizarski pomočnik Ernest Germ iz Loč na rjav žebeli in si zastrupil levo nogo. V Drobležičah Dri Pilštanju je padla 1 kletnemu mizarskemu pomočniku Milanu Lapornikru deska na levo nogo in mu io zlomila. Na Ljubnem se je na splavu ponesrečil 27letni delavec Ivan Lihten-eger. Pri delu ga ie udarila deska in mu močno poškodovala desno koleno. V Harju pri Laškem ie padel sedemletni posestnikov sinček Alojz Teršek v petek cooldne doma s kozolca, in si zlornil levo roko v nadlaktu. V petek oikrog 21. ie bežala 70- letna dninarica. Katarina Kovačeva iz Klani ce pri Desi niču. ki ie bila zaposlena v Levcu pri Celju pri obiranju hmelja, pred tremi nasilnimi moškimi na hlev. Pri tem ie padla 5 metrov globoko ter se hudo poškodovala po hrt/tu in obeh nogah. —c Amater : Olimp 2:1 (2:1). Prva ligaška tekma, ki je bila odigrana v nedeljo v Celju med celjskim Olimpom in trboveljskim Amaterjem, je privabila na Olimpovo igrišče okrog 700 gledalcev, med njimi okrog 200 Trbovel ičanov. Amater ie zmagal zasluženo, poteku igre pa bi boli odgovarjal večji rezultat. Olimpova enajsto-rica ie nudila le povprečno igro. Igrala ie sicer požrtvovalno, tehnično in kombina-torno oa ni pokazala mnogo. V napadu ni bilo povezanosti in borbenosti, krilska vrsta pa ie igrala preveč defenzivno Zadovoljila ie samo ožja obramba, zlasti v drugem polčasu. Odličen je bil Olimpov vratar, ki je preprečil, da ni bil rezultat znatno več i i. Amater 1e bil tehnično znatno boljši, hitrejši in boljši v startu nego Olimp. Napad ie izvedel več lepih akcii. a ni bil dovoli odločen pred golom Krilska vrsta in oži a obramba sta rešili svoio nalogo prav dobro. V splošnem pa ie ore-valdovala tipična borba za točk'?. Tekma se je pričela v napetem ozračju. Obe moštvi sta igrali v začetku nervozno. V 4. minuti je uspelo Catru do lepem prelcžku leve a krila iz neposredne bližine poriniti žogo v Amaterjevo mrežo. Po tem Olimpovcm uspehu so začeli gostje pritiskati in so kmalu prešli v premoč. Olimo pa se je umaknil v glavnem v defenzivo. Po zaslugi Olimpove ožie obrambe oa Amaterju dolgo ni uspelo izenačiti. V 40. minuti ie prevzel Kus žogo iz leveča kota in znižal iz neoo-sredne bližine. Tri minute rv>zneie je isti igralec po lepem predložk". desnoga kri'a vzišal na 2:1. V začetku ^nmega Dolčas-1 je Olimp pritisnil, a ie kmalu popustil Tudi Amater ie nekoliko populil. bil -oa ie kljub temu do konca igre v r»pemoči Olimp se le v davnem omejil na obrambo. Amater ie imel mnogo prilik, da b-; povišal rezultat, niesov naoad rra ni tx>kp.za1 dovolj odločnosti. Čeprav se je Olimpova obramba dobro uveljavljala. Tekma v drugem po^nsu ni bila več tako zanimiva, kakor v prvem. Sodil je g. Kop:č Iz Maribora objektivno, toda preveč ležerno. Pred4ekma med kombiniranima moštvoma Olimra in Jugoslavije se ie končala neol oceno E 2:2 (1:0). Obe tekmi sta bili odigrani v okviru Olimpovega športnega dne. —c Prehrana prebivalstva. Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja vse Članstvo na poziv mestnega poglavarstva v Celju z dne 29. avgusta, ki se glasi; Izredno velikega pomena ie preskrba prebivalstva z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Zato Vas prosimo, da nujno naročite svojemu članstvu, ki se bavi s trgovanjem z življenjskimi Dotrebščinami. da v okviru obstoječih zalog in danih možnosti za njih dopolnitev porazdeljuje nujne življeniske potrebščine, zlasti moko. olje. mast. sladkor in riž svoiim konzumentom v oni meri kakršna ie običajna v normalnih razmerah, in na i izvršuje nabave samo v onem okviru. ki ne preseea normalne potrošnje konzumenta. V dana.ivo. da ie z ozirom na določTa uredbe o ukrepih za preskrbo prebival stva in voiske s kruhom vsako zadrževanje mo- ke v namenu, doseči morda višje cene. zelo strogo kaznivo dejanje s težkimi zakonitimi posledicami. Trgovce, ki prodajajo moko. opozorite na določno čl. 20 navedene uredbe in iih pozovite, da prijavijo brezpogojno v 3 dneh. ko stopi uredba v veljavo, oblastvu I. stopnje- t. i. mestnemu poglavarstvu v Celju — tržnemu nadzorstvu vse svoje zaloge moke. Ustavitev prodaje moke ie kazniva. —c Društvo absolventov dri. trgovskih sol v Celju bo priredilo večerne tečaje za naslednje jezike ln strokovne predmete: slovenščina za Slovence, srbohrvaščina in rudčina, francoščina in italijanščina, začetni, nadaljevalni in konverzacijaki tečaj, nemščina in angleščina, začetni!, nadaljevalni in konverzacijski tečaj, slovenska debatna in nemška stenografija, tečaj za dopolnilni Izpit za 3. razred trgovske akademije in nauk o reklaml-karto-tečno knjigovodstvo. Interesenti naj se javijo v podružnici »Jutra* v Kocenovi ulici ali pa ob torkih, četrtkih in petkih od i 18.30 do 20. v društveni sobi v Štrossma-verjevi ulici 3, kjer dobijo nadaljnje informacije. SOKOL — Štafeta na kraljev rojstni dan. Končane so priprave za veliko sokolsko štafeto na kraljev rojstni dan. Velik umetniški plakat za štafeto je izdelal akad. slikar Maks Kavčič iz Maribora, ko je bil v Beogradu na sokolskem prosvetnem tečaju. Plakat predstavlja Sokola-tekaČa S škatlico v roki, v kateri nosi pozdravno poslanico. Za njim je zemljevid Jugoslavije, na katerem je označena pot štafete. Udeleženci štafete bodo pretekli 3416 km dolgo pot v 202 urah ln 18 minutah. Sodelovalo bo 7.000 tekačev ter okrog 500 kolesarjev in motociklistov. — Sokolsko društvo "Ljubljana - Most« bo imelo letošnji telovadni nastop v nedeljo 8. sep'embra na letnem telovadišču ob progi dol r-jske železnice v Vodmatu. Izkušnje vseh oddelkov se pričnejo točno ob 13. Javna telovadba se prične pa ob 15. s sodelovanjem godbe 40. pešpolka Triglavskega. Po nastopu velika ljudska zabava. Prireditve mosčanskega Sokola 90 vedno močno privlačne. Moščani znajo postreči v bifejih z raznimi mrzlimi jest vin am i in slaščicami po zmerni ceni in z dobro kapljico. Bogat srečolov z nad 300 dobitkov bo presenetil marsikaterega srečneža. Za mladino je pripravljen velik plesni oder na prostem. Vabimo naše sokolsko in napredno meščanstvo, da se te prireditve v čim večjem številu udeleži. 8. septembra na svidenje v Mostah! Zdravo! — Sokolsko đraStvo St. Vid nad Ljubljano priredi 8. septembra ob pol S. zvečer na svojem telovadišču akademijo proslavo kraljevega rojstnega dne. Vabimo vse naše prijatelje, da se slavnosti udeleže. če bi bilo slabo vreme, bo akademija naslednjo nedeljo, t. j. 15. septembra ob isti url. — Uprava. — Sokol Rogaška Slatina. Žrebanje efektne loterije Sokola Rogaška Slatina je preloženo na prihodnje leto 1941. Točni dan bo pravočasno objavljen. 318—n MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. PrekUcl, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZn Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din 50 a LMOCO BREZ08VEZMO 06UMJB MM IGH.VOK MIZARSKE STROJE vseh vrst priznano prvovrstnih znamk »Teichert«, »Festo« itd., kakor tudi kakovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gaterske liste naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina DOVŽAN IVAN, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4, tel. 45-42. 38. L. Posložite se malih oglasov »Slovr Narodu« ti 90 najcenejši 1 ZA VSAKO PRILIKO najboljša ln najcenejša oblačila al nabavite pri P B E S K E B Sv. Petra cesta 14 ČEVLJE ~ ▼ modi, kvaliteti in najnižji ceni vam nudi trgovina »EDO« čevlji Vošnjakova 2 (Gosposvetska c. št. 12) 1992 KLIŠEJE ZA WEEKBND ležalne stole, otomane in drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu Egon ZakrajSek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 POUK Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. in od %8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 2. septembra, šolnina lajnižja. Največja strojepisni ca s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje in pričetek pouka 2. septembra Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 48-43. 1931 NEMŠČINA začetniški, nadaljevalni in konverzacijski tečaji, dnevni in večerni. Beethovnova 9/1. 2047 PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din UGODEN NAKUP Iz proste roke se proda vinograd z vinsko kletjo, nad kletjo dve sobi, poleg hlev, sadni vrt, travnik in velik kolosek, skupaj 30.000 kv. m na prijaznem griču 20 minut od postaje Videra-Krško. Vprašati pri Pire, 2a-dofdnek 12, Leskovec. 2033 ■L' ismm MOTORNO KOLO novejše tipe, malo rabljeno, do 2U0 cem kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na Juvan Ljubo, Zagorje ob Savi. 2034 OMARO ZA OBLEKO veliko, dobro ohranjeno, kup^n. ______ 2045 KUPIM tekstilne šaft razboje za svilo, snovalko in špulmašino 5—10 vreten. Ponudbe na Koželj Sal-vator, Celje, Zavodna. 2043 Najmanjši znesek 8.— din Beseda 50 par. Davek posebej. UGODEN NAKUP Krasno posestvo v Savinjski dolini, tik banov, ceste, 40 oralov, prvovrstni hi..eljski nasadi, sadonosniki, travniki, doraščenl in mladi gozdovi, vse spojeno s hišo in gospodarskimi poslopji, se takoj proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje Anton Vidovič, Sv. Peter v Sav. dolini. 2046 Prva dolenjska posojilnica r. z. z n. z. v Metliki VabHo na 64. redno skupščino Prve dolenjske posojilnice, r. z. z n. z. v Metliki, ki se bo vršila v ponedeljek, dne 16. septembra 1940 ob 8. uri v zadružni pisarni v Metliki štev. 15. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1939 in uporabe čistega dobička. 5. Sklepanje o razrednici načelstva in nadzorstva 6. Sprememba pravil po določbah novega zadr. zakona. 7. Slučajnosti in predlogi. Opomba: Ako skupščina ob določeni uri ne bo sklepčna, se bo vršila pol ure pozneje druga skupščina, ki bo veljavno sklepala ne glede na število prisotnih članov. Člani zadruge lahko pregledajo računski zaključek tekom osmih dni pred skupščino med uradnimi urami v zadružni pisarni. «*PREM0 ^> OKS•DRVA I. POGAČNIK dOHORICEVA 6 — TEL. 20-5b Postrežoa oreiblboai PITANO PERUTNINO najceneje nudi r-NIKO«, Št. Vid nad Ljubljano, tel. 749. Stojnica Vodnikov trg. 1985 V Metliki, dne 30. avgusta 1940. Nadelstvo VMVW«*MyA*AVW NajboljSi vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega m televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek ln je rudi lepo ilustriran: UPRAVA: LJubljana — Knaljeva ulica 6. Kaj vse so ustvarili na vel esej m u Kratek izprebod po sejmišču in velesejntskili paviljonih Razstave pohištva in stanovanjske opreme na Ljubljanskem velesejmu imajo velik sloves. Tudi letos od 31. avgusta do 9. septembra je razstavljeno mnogo pohištva modernih linij in po zmogljivih cenah Ljubljana, 2. septembra Letos ima naš velesejem z vremenom srečo. Navadno je za otvoritev deževalo, letos je pa šlo izjemoma brez dežja. Včeraj je bil za poset velesejma naravnost idealen dan. Ztfutraj je bilo precej oblačno in celo nekaj kapljic dežja, tako da so ostali mnogi Ljubljančani, ki bi bili sicer odšli na izlete, doma V Ljubljano pa pridejo ljudje raje, če je vreme lepo. Tako smo videli včeraj na velesejmu gnečo, da so se ljudje komaj prerivali skozi paviljone. Pri tolikem navalu je seveda ogled razstavljenega blaga nemogoč. Kdor si hoče ogledati naš letošnji velesejem, ki prinaša zopet mnogo zanimivega in zasluži v polni meri splošno pozornost, naj stori to med tednom, ko ne bo tako velikega navala. Razpoloženje na velesejmu je bilo že včeraj odlično. V vseh strokah so se že sklepale kupčije tako, da lahko že ziaj rečemo, da bo tudi letošnji ljubljanski velesejem v celoti dosegel svoj namen. Po-setnike velesejma opozarjamo na bazen za Slamičevo restavracijo, kjer lahko love postrvi, šest din plačaš, pa ujameš postrv, za 12 din imaš že dobro večerjo in še ribolov povrhu. škoda, da si ljudje ne morejo ogledati velesejma šele, ko nastaja; nedvomno bi gledali z drugačnimi očmi na velesejem.ske razstave, a ne z manjšim zanimanjem. Da bi se pa ljudje plazili v paviljonih okrog kupov kaosa, podobnega tistemu pred stvarjenjem sveta, si ne smerno želeti, odnosno si vsaj ne žele tisti nešteti delavci, ki ustvarjajo velesejem, a ostanejo navadno brezimni. Njihova pi-avica je vsaj, da so nekoliko nervozni, ko delajo :n tudi reporter si ne sme domišljati, da ga bodo sprejeli z odprtimi rčkami. Vendar je človek preveč nestrpen in ne more priča kovati oficielne otvoritve. Velesejmski stražniki te gledajo sicer sumljivo, če ne prideš z zavihanimi rokavi, ne ustavljajo pa nikogar, če se mu mudi. V PAVILJONU E TIŠINA Kdo bi mislil, da bo prihodnji dan že razstava! V paviljonu E je vladala tišina, večina kcj je bila popoldne še praznih in redkim ljudem, ki so bili na delu, se ni mudilo. Poh-štvena razstava nastane pri nas čez nce. kakor v Ameriki hiša. Mizarji ne pokažejo svojih izdelkov pred začetkom razstave. Nekateri so pripeljali pohištvo šele danes dopoldne, a vendar je bilo urejeno vse ob pravem času Prav bi bilo, da bi vsi opisovalci mizarske razstave prišli v paviljon L, ko je še prazen, kajti potem šele bi sprevideli .kako zašije ves paviljon v posebnem sijaju ter čaru >zgolj« od navidez tako prozaičnega pohištva, IZREDNA PESTROST V vseh drugih paviljonih je pa bilo včeraj popoldne nenavadno živahno vrvenje. V paviljonu F so se že dobro kazali obrisi razstavišča. Koje so bile po večini že zasedene, a bilo je še mnogo dela. Nihče ni mogel prezreti razstave monopolskih izdelkov. Urejena je, kakor da so vsako škatlico postavili na svoje mesto po zakonih klasične simetrije in zlatem rezu. škoda samo, da morajo biti v bližini pritrjeni napisi, da je v paviljon h prepovedano kaditi .. . Na desni in levi te razstave je razvrščeno najrazličnejše industrijsko blago, le težke industrije ni, ki zavzema, lahko bi rekli, že svoje častno mesto v paviljonu G. ze sprehod skozi paviljon F in G pokaže, da je letošnji velesejem zelo pester. Polovico paviljona F zavzema — umetnostna razstava. S to razstavo so nas posebno prijetno presenetili, saj je dolgo niso napovedali. Včeraj popoldne jo je trgovec z umetninami Kos. ki je znan po svoji stalni razstavi umetnin v Ljubljani, že lepo uredil. Na nji je zbrano lepo šce- vilo umetnin 22 umetnikov, kiparjev in slikarjev. Na letošnji razstavi res ne boste nič pogrešali. Razstavljeno je vse, od umetnin, pohištva, izdelkov težke industrije — jeseniških železarn — do pletenin, radijskih aparatov in avtomobilov ter motoci-klov. Razstava motornih vozil sicer ni obsežna, a je vendar lepo zaokrožena. V teh časih marsikdo gleda z drugačnimi očmi na industrijske izdelke, ko dan za dnem čita o pomenu sirovin in ko so se ljudje začeli nekoliko bolj zavedati, kako velikega pomena je industrija za državo. Zato se bo najbrž vsak z večjim zanimanjem ustavil pri lepo urejeni razstavi železarskih izdelkov, čudili se boste, kaj vse izdelujejo pri nas. TRGOVINA IN ESTETIKA Včasih so nekateri mislih, da ni mogoče združiti trgovine in estetike. Kako posebno lepo se nam zdi razstavljeno blago, če je okvir razstave tudi prijeten, boste lahko presodili v paviljonu M. Tako okusne ureditve še n smo doslej videli na naših razstavah. Približno polovica paviljona je oddelek zase. z cfrapiranim stropom in kroglastimi svetilkami, v steni se pa vrste enake n:še. Vse je premočrtno, pregledno, svetlo in vabljivo .brez vsake preob-loženosti. Tu razstavlja Državni osrednji zavod za ženski domači obrt svoje izdelke, ki jih tudi doma znamo zadnje čase že nekoliko bolj ceniti. Tudi druga polovica paviljona je prijetno urejena; tam sta zastopani tekstilna tn papirniška industrija. POEZIJA IN PROZA Najlepši primer posrečene združitve poezije in proze se vam nudi v paviljonu N; združeni sta zelenjadarska in vrtnarska razstava. Posebno prisrčna slika se je nudila včeraj popoldne, ko so kraljevale na mizah še v slogu ustvarjalskega tihožitja ogromne zeljnate glave in buče, a ob strani je gdč.-arhitektka sadila cvetice na vrtu, ki je nekaj več kakor le improvizirani vrtiček. Vse je že tako prijetno zelenelo, kakor v velikem rastlinjaku, da je človeku zaigralo srce, čeprav si je prej ogledal veliko razstavo mestnega zaščitnega urada v pa v. 1 jenu H. PASIVNA ZAŠČITA IX LETALA Reporter odkrito prizna, da je pogledal na razstavo o pasivni zaščiti prebivalstva brez posebne radovednosti, kajti razstavo pod tem imenom smo letos že imeli v Ljubljani. Toda ni isto. četudi eden in isti dela dvakrat isto. če zaideš na to razstavo, se nedvomno zamudiš na nji. Prav zaradi tega, ker smo imeli spomladi razstavo pod istim imenom, je ta tako zanimva: prireditelji so si pridobili očitno veliko prakso. Toda ne le to; pridobili so nena-vadno mnogo razstavnega gradiva, da se človek čudi, kje so ga vzeli. Razstava zavzema dve tretjini paviljona, a gradiva je toliko, da bi lahko napolnili ves paviljon. Sedanja razstava je še bolj nazorna kakor spomladanska. Poživljajo io tudi številnejše slike, ki so posebnost same zase ter vprav primer, kakšni bi naj bili podobni propagandni lepaki. Posrečena je zamisel, da je v istem paviljonu tudi letalska razstava, kjer niso razstavljeni le modeli letal in jadralna le-letala, temveč tudi dve motorni letali. Ta razstava je prav za prav sestavni del razstave o pasivni zaščiti prebivalstva. Tako se obskovalec lažje približa stvarnosti: tu so letala ki lahko sejejo smrt. pa tudi blagoslov človeštvu. Gre le za to, v kakšen namen jih rabimo. Razstava v soseščini letal nas spomni, da so letala straš-nejša kakor apokaliptični jezdeci. POVEJ MI, RAJ BOS JEDEL Glavno pa je, kaj bomo jedli . . . Rek: »Povej mi, kaj ješ in povem ti, kaj si!t je dandanes manj aktualen kakor: Povej mi, kaj bomo jedli . . . Kogar mučijo takšni problemi, ki so mnogo težji od filozofskih, naj si ogleda tri razstave na velesejmu: zelenjadarsko, perutnina rsko in gospodinjsko. Na razstavi malih živali se bo prav lahko navdušil za rejo perutnine ali kuncev. Rejci trde, da za nje niso bili uvedeni brezmesni dnevi. Kakšne uspehe lahko doseže perutninar in kako si pomaga mali človek, ko mu ne more in noče nihče drugi, je dovolj očitno na razstavi. Urejena je v vel kem novem paviljonu na sredi velesejmišča. Razstava Zveze gospodinj v paviljonu K nam lepo odgovori na vprašanje, kaj bi bilo treba jesti: tabele zgcvorno pripovedujejo, kakšno redilnost imajo posamezne vrste živil, v posebnem oddelku je živo prikazano, katere vitamine vsebujejo razstavljena živila; izredno originalno je pogrnjena miza, ki res nazorno prikazuje, kaj je dovoljeno bokvm jesti in kaj ne v nekaterih boleznih in t>ploh je tudi letošnja gospodinjska razstava na priznani višini prejšnjih razstav ter je tudi zelo aktualna. Seveda razstavi ne smemo pr.pi-sovati še kakšnih drugih namenov, ki jim ne more služiti: z nobeno razstavo pač nI mogoče prikazati, kako naj ljudje kupujejo v času naraščajoče draginje potrebna živila. Razstava nas le opominja, kaj bi morali jesti, da bi telo dobilo dovolj vitaminov in da bi tudi hrana dala dovolj kalorij. Težko je reči. ali je še katera razstava bolj poučna ter potrebna za gospodinje kakor ta, ki nudi osnovno znanje o živilih. LEPA JE NASA DOMOVINA Velesejmska vrata so odprta in po teh skromnih »markacijah« se bo obiskovalec lahko orientiral. Opazil bo seveda lahko še izredno mnogo, česar ni tu niti omenjenega. Prezreti ne bo smel zlasti tujsko prometne razstave v bivšem češkem pa* viljonu; zdi se, da ta paviljon ni bil nikdar še bolj posrečeno izrabljen. Sorazmerno majhen je, vendar se je prirediteljem posrečilo v njem prikazati, ne da bi prostor natrpali, kako lepa je naša domovina. Kako močno propagandno sredstvo je dobra fotografija, je na tej razstavi najboljši primer posenetek Jalovca. Slika privablja obiskovalce v paviljon že od daleč. Jernej Hlebš 70 letnik Ljubljana 2. septembra Danes praznuje svoio 701etnico dobro znani Ljubljančan gosp. Jernei Hlebš s Hradeckega ceste. Številni znanci in prijatelji, ki mu ob tei priliki žele, da bi še dolgo užival jesen življenja, ga ceniio ne le kot zavednega narodnjaka, marljivega sokol skega delavca temveč tudi kot dobrega moža. Naš iubilant ie tudi znan v naši iavnosti kot soliden obrtnik, ki ie užival vel k ugled, dokler ie še vodil obrt. Lani ie na moral ooustiti delo zaradi bolehnosti. Pod-ietie ie vodil cela desetletja, od L 1902 Svoje stroke se ie izučil Dri svoism očetu, nekai časa ie pa bil zaoosl^n kot nolir tudi ori Kranjski industrijski družbi. Obrtno šolo ie absolviral v Gradcu, ker ie tedai v Ljubljani še nismo imeli. Izr>it za zidarskega moistra ie položil že 1. 1898 a ie še ostal v službi ori KID do 1. 1902. Tovariši obrtniki so znali ceniti njegove zasluge, za^o so mu poverili važno fuikciio načelnika Združenia zidarskih mojstrov in studenčarjev Do'ga leta ie bil tudi odb >r-nik in podnačelnik združenja Zelo ie tudi ĐrrJiublien mf^d tov->ris-" 'ovci. Član zelene bratovščine ie že de> tletia Jubilant ie bil med soustanovitel S kola v Stenann vasi. dolga leta ie bil društveni blagajnik Jubilant ie mož globoke srčne kulture hi znan ie kot velik ljubiteli živali. Pri njem pod Golovcem ie oravi eldorado ptic pevk. V pretekli hud: zimi je potrosil pticam nad stopetdeset kilogramov semena. Toda srce ima odprto tudi do revnih liudi. ne le do živali. Lahko ca stavimo zlasti dandanes mnogim za vzor. Ko so bili letos revni lju- dje posebno zelo prizadeti zaradi podražitve kuriva, ie številnim revnim družinam dovolil sekati v svojem gozdu. Ce bi bilo več tako dobrih ljudi med nami, bi bilo ublaženo mnogo bede. Tudi tisti številni, ki so našli pri niem vedno odro te roke. mu žele k njegovemu življenjskemu iubileju vse naiboliše. Na mnoga leta! Strahovita letalska nesreča Nad ameriško državo Virginijo se je ponesrečilo veliko potniško letalo — 25 človeških žrtev Letošnje viharno poletje je zakrivilo že več letalskih nesreč. Skoraj istočasno sta se pripetili zadnje dni avgusta dve letalski nesreči ena v Jugoslaviji, druga pa v Ru-muniji. Obe je zakrivilo neurje. Zdaj pa poročajo o podobni, toda še hujši nesreči iz Amerike. 14 milj severozapadno od vVash ing tona se je med silnim neurjem v soboto ponoči ponesrečilo potniško letalo. Vsi člani posadke in potniki so se ubili. Potnikov je bilo v letalu 21. posadka je pa štela 4 člane. Med potniki je bil tudi ameriški senator Lundsen. Nesreča se je pripetila v Vir-giniji in je največja v zgodovini ameriškega trgovskega zrakoplovstva. Vse kaže, da je letalo treščilo in da je eksplodiralo, ko je treščilo na tla. >New York Times« prinaša slike in pri-občuje obširno poročilo o eni največjih nesreč, kar jih je zadelo ameriško civilno zrakoplovstvo. Podobno, kakor naše potniško letalo, je tudi ameriško treščilo v hrib in se razbilo. Senator Lundsen je bil namenjen v Chicago. Pravi vzrok nesreče še ni ugotovljen in morda ga nikoli ne bo mogoče dognati. Letalo je bilo na poti iz Washingtona v Detroit in letelo je preko Pittsburga. Nad Virginijo je pa zašlo v sitno neurje. Pilot je skušal prebiti se skozi črne oblake. Letel je tik nad velikim hribom. V zadnjem trenutku, ko je skušal pilot letalo dvigniti, je pa treščilo v hrib. Nastala je strahovita eksplozija, da jo razneslo še ostanke letala. Pilot je bil star. izkušen letalec, ki je letal že od lota 1918. Na kraj strahovite nesreče so poslale oblasti zdravnike in komisijo, da ugotovi vzrok. To je prva velika nesreča ameriškega civilnega letalstva v zadnjih 17 mesecih. Pomembna lahkoatletska prireditev v Celju Velika udeležba in odlični rezultati Celje, 1. septembra Celjska Glazija. na kateri bodo v kratkem začeli graditi sodno palačo, je bila danes pozorišče zadnje atletske prireditve na tem terenu, ki je bila obenem tudi največja dosedanja atletika prireditev na Gla-ziji sploh. SK Celje je priredil velik nacionalen atletski miting, ki je v vsakem pogledu odlično uspel. Udeležba atletov je bila po številu in kakovosti prvovrstna. Izredno lepim in zanimivim borbam je prisostvovalo rekordno število okrog 500 gledalcev. Nastopilo je nad 60 atletov in sicer člani Concordije, Haška in Makabija iz Zagreba. Ilirije, Primorja in Planine iz Ljubljane, železničarja. Maratona in Ra-pida iz Maribora, Bratstva z Jesenic in SK Celja. Doseženi rezultati so prav dobri. Senzacija dneva je bil inž. Stepišnik. ki je svoj državni rekord 50.24 m v metu kladiva v drugem metu izboljšal na 54.64 m. To je rezultat mednarodne vrednosti in tretji najboljši letošnji rezultat v metu kladiva v Evropi. Zanimivo je. da so vsi današnji meti inž. Stepišnika prekoračili znamko 50 m. V skoku s palico je Mariborčan Oroszv izboljšal mariborski rekord na 3.46 m. Odličen rezultat 10.8 je dosegel Ilirijan Račič v teku na 100 m. Miting se je pričel točno ob 9.30 in se je končal z zakasnitvijo 15 min. ob 12.35. Organizacija je bila prav dobra. Značilno je, da so bili slovenski atleti skoraj v vseh disciplinah zmagovalci. Najlepša borba dneva je bil tek na 1.500 m. Rezultati te odlične prireditve so naslednji: Tek na 100 m: I. predtek: 1. Tauber (Makabi) 11.3; 2. Zorko (2) 11.9; 3. Ko-lene (I) 12.3. n. predtek: 1. Račič (Pl) 11.3; 2. čeme (Pl) 11.8; 3. Taček (Ce) 12.2; 4. Gracijanski (2) 13. Finale junior ji: 1. Kuk (Pl) 12.2; 2. Petek (Ce) 12.5. Finale sen.: 1. Račič (I) 10.8; 2. Zorko (2) 11.4; 3. Tauber (Makabi) 11.4; 4. Cerne (11.5). Skok v višino: 1. dr. črasnv (Pl) 164; 2. Babic (Maraton) 165; 3. Lužnik (Maraton) 160; 4. Mihelčič (Pl) 160; 5. Grošelj (Br) 155. Met kopja: 1. Mavser (Pl) 58.63; 2. Mar-kušič (Cone.) 53.40; 3. Metelko (2) 42.92; 4. Vehar (I) 38.02; 5. Masa (Ce) 35.86. Skok s palico: 1. Oroszv (R) 3.46, izboljšan mariborski rekord; 2. Cvijevič (Hašk) 3.33; 3. Smerdel (Maraton) 3.03; 4. Mihelčič (Pl) 2.83; 5. Babic (Maraton) 2.72. Tek na 1.500 m: 1. Košir (Pl) 4:03.4; 2. Kotnik (Co) 4:051; 3. Schmiederer (R) 4.14; 4. Kien (Pr) 4.16; 5. Agrež (Ce) 4.IS. Borba je bila najlepša izmed vseh. Vodstvo je takoj prevzel Kotnik, ki so mu sledili Košir, Agrež. Scmiederer in Kien. Kotnik je stalno vodil, nato pa ga je Košir v krasnem finishu prehitel. Met krogle: 1. Ivekovič (Cone.) 12.64; 2. Hlade (2) 12.21; 3. Klinar (Pl) 11.91; 4. Lužnik (Maraton) 11.68; 5. Kuk (Pl) 10.84. Tek na 400 m: 1. Klinar (Pl) 52.9; 2. Pleteršek (Ce) 53.4; 3. Kocelj (Pl) 58.1; 4. Trbovšek < Maraton) 58.5. Tek na 800 m: 1. Srakar (Cone.) 2:01.1; 2. Oberšek (I) 2:01.3; 3. Goršek (Ce) 2:04.3; 4. Junek (Cone.) 2.05; 5. Glonar (I) 2:05.8. Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (I) 54.64, nov jugoslovensKLi državni rekord; 2. Gujz-nik (ž) 44.15; 3. Hlade (2) 36.30; 4. Kodre (Ce) 36.20. Skok v daljino: 1. Zorko (2) 6.68; 2. Bratovž (Pl) 6.21; 3. Račič (I) 6.13; 4. LončariČ (Maraton) 6; 5. dr. časny (Pl) 5.96. Tek na 5.000 m: 1. Glonar (I) 16.50; 2. Stojnšek (Maraton) 16.59.3; 3. Pere (Pr) 17.17.4; 4. Reberšek (Ce) 18.23.4. štafeta 4X*00 m: 1. Planina (Cerne, Mravlje, Bratovž. Klinar) 46.8: 2. mešana štafeta (Kolenc, Goričar, Gracijanski, Zorko) 46.9: 3. Celje (Taček, Reberšek, Pleteršek, TJrbnr.čič) 47.8; 4. Maraton i LončariČ, Trbovšek, Lužnik, Babic) 48.8. Živilski fetiši Primitivni narodi trdno verujejo v živalske fetiše. Prepričani so, da dobi človek lastnosti živ ah, ki jo je pojedel. Zato tako visoko cenijo srce ali kri močnih živali ali sovražnkov, ker smatrajo oboje za sedež junaštva in odločnosti. To praznoverje se je pa ohranilo tudi v moderni družbi. Tako je ukoreninjena vera, da so ribe specifična hrana za možgane. Do te vere so prišli ljudje po napačni logiki: možgani in ribje meso so bogati na fosforu, z ribjim mesom se delajo v prvi vrsti možgani. Drugi ljudje spet mislijo, da vzpodbuja izvestna hrana gotove telesne in duševne lastnosti. Tako drže baje Angleži Indijo v podložništvu za to, ker prevladuje v njihovi hrani meso, d oči m so Indijci vegetarijanci. Zveza pa ni tako enostavna. Znano je tudi, da sta prva glede krvoločnosti, bo-jevitosti in maščevalnosti afriški bivol in slon. In vendar sta oba dosledna vegetarijanca. Lovci trdijo, da raje stopijo brez orožja pred leva, nego pred razdraženega domačega bika. Ameriška mladina brez čnosti Pred dobrim letom je administrator mladine v Ameriki VVilliams ugotovil, da živi v vseh Ameriških združenih državah 4— 6,000.000 mladeniče v od 16 do 24 leta brez stalnega poklica. Na konferenci, sklicani v začetku tekočega leta pod predsedstvom ministrice javnih del Perkinsove, se je obravnaval ta pereči problem in ugotovljeno je bilo, da živi v ameriških rodbinah do 8,000.000 otrok, ki nimajo nobene službe, tako da so starši prisiljeni obračati se na državo s prošnjo za podporo. Dalje je bilo ugotovljeno, da so posledice tega pojava za bodočnost zelo neraz-veseljive. Pretežna večina te mladine se navdušenje za revolucionarne ideje. Položaj nezaposlenih zlasti mladih, je tem težji, ker se bogati sloji prav nič ne zmenijo za nje, in ker nihče resno ne načne vprašanja kako zaposliti to ogromno množico mladine. Oblasti si sicer na vse načine prizadevajo zatreti defetizem v mladem po-kolenju, toda pravega uspeha tu ni in ga brez temeljitih socialnih reform tudi biti ne more. f>anie? 179 zni — Bože moj! — je vzkliknila grofica prestrašeno. — Tam se je torej bil boj. — Uganili ste mati. In veste kaj je sledilo? Bil sem premagan. Bil sem ranjen. Da ni biio mojih vdanih Indijancev, bi svojega sina ne bili več imeli. Tisti, ki niso bili ubiti ali ranjeni, so me odnesli. Onesvestil sem se. Toda potem sem zvedel od njih, da si Gael ni upal zasledovati me, ker se jih je bal. Čemu bi bil tvegal svoje življenje. Bil je gospodar položaja. Lahko je mirno izpolnil svoje poslanstvo. — In tako — je kriknila grofica, — je mogel ta lopov nemoteno oskruniti grob, v katerem je počival... Obmolknila je, ker se je bila sama ustrašila krika, ki ji je silil iz srca. Menih, ki je poznal to srce, jo je ošinil z dolgim pogledom. — Mati, — je dejal Herve otožno. Storil sem. kar sem mogel. Ali morda dvomite o tem? Grofica de Ferneuse je prekinila njegove besedo in ga objela. — Sin moj! Junaški moj sin. hvala ti... Mol-či... Poznam te dobro. Bog mi je priča, da te nisem hotela poslati v tako strašno pustolovščino. Verjamem, da si pogumno kljuboval. Vsi so obmolknili. Čez nekaj časa je Gaetana nadaljevala: — Torej nikoli ne bomo zvedeli resnice. Mračno delo preteklosti ostane torej nepobitno dejstvo. Vse moje sumničenje ne more privesti do gotovosti. Kakšno pričevanje, kakšen dokaz je ostal zaprt v oni mračni dolini. V to tajno ne bi nikoli posvetil noben žarek. Zagonetni mož ostane markiz de Val-cor. Premagal je vse. — Oprostite, ne delim z vami vašega razočaranja v toliki meri, kakor vi mati, — je dejal mladi grof. — Lahko pa razumem vaše duševno stanje. Kaj je nama do prave osebnosti markiza de Valco-ra? Ljubim njegovo hčerko in nič me ne ovira, da bi se ne mogel oženiti z njo. Z nerx>mirljivim in obenem obupanim glasom je grofica kriknila: — Nesrečni otrok! Micheline ne vzameš za ženo. ker nisem mogla dobiti dokazov, da njen oče ni obenem tudi tvoj oče. Oče Eudoxios se je zdrznil, kakor bi hotel zadržati te strašne besede v trenutku, ko jih je bila grofica že izgovorila. Herve je pa tako strašno prebledel, da je njegova mali mslila, da vidi pred seboj zopet privid, ki se je bil prikaza] v indijanski koči, ko je komaj spoznala svc;tga ubogega otroka. — Bože moj . . Mar naj ubijem svojega sina? Ah, kvko stražna kazen za moj greh! — je zastokala vsa obupana. In ž« je klecnila na kolena, kakor bi hotela j, r-koTU) pasti pp obraz ** Menih jo je sočutno gledal. — Le pogum, gospa! Ne verjemite, da vas še vedno pi uganja prokletstvo nebes. Za nas slabotne ljudi m kazni, s katero bi nas hotel božji gnev stieti. Mar ni Gospod umrl za nas na križu? A vi, sin moj, odprite svoje naročje materi. Če resnica, ki je vam ušla, uničuje vašo posvetno ljubezen, prenašajte potrpežljivo svojo bolest, da ublažite bolest svoje matere, ki bo trpela zaradi tega bolj od vas. Herve ni čakal teh besed. Privil je svojo mater k sebi in jo jel tolažiti. Kar se mu je grofica izvila iz objema. — Povejte mu vse oče, je rotila meniha, -— obenem je pa odhitela, kakor da hoče zbežati pred ^rozo svojega priznanja. — Ostanite, mati moja — je vzkliknil Herve — ne povejte mi ničesar... Ničesar nočem vedeti. Toda mati je bila že odhitela z verande in punila ga je samega z misijonarjem. Mladenič si je zakril obraz z rokami in jel poslušati dolgo menihovo pripovedovanje. Menih niti ni omiljeval niti pojasnjeval resnice, da bi ublažil bolest sina, ko je le ta zvedel, da se mu ne pretaka po žilah kri moža, čigar ime je nosil. Druga čustva in vtisi, ki so se dvigali iz dna njegove duše, so preprečili, da se še daleč ni porodil v njem občutek, ki bi ga bil bolel bolj kakor kar koli drugega: občutek zaničevanja njegove matere, tiste matere, ki jo je oboževal in spoštoval kot izredno plemenito bitje. Sramotiti jo! . .. Nikoh! Na to bi niti nikoli ne pomislil, a že sama taka misel bi se mu zdela neodpustljiva. — Oče moj, — je dejal menihu, ko mu je bil Eudoxios obširno in prizanesljivo povedal vse. — Oče moj pojdite brž potolažit in pomirit mojo mater, prosim vas. Recite ji, da mi še nikoli ni bila tako sveta in draga, kakor zdaj. Bil sem priča dolgih muk njene mladosti, ko se je žrtvovala za slepega Stanislava de Ferneusa. Nisem si dovolil soditi tega sebičnega in nasilnega moža, dokler sem veroval v zvezo, ki mi je nalagala spoštovanje do njega. Toda dovolite mi, da vam to povem, pa naj se zdi še tako mučno. In nadaljeval je: — Čujte moje misli, kakor da poslušate mojo izpoved. Morda so te misli zlobne, recimo. Sam d\ igam proti sebi obtožbo. Vendar sem pa srečen, da se mi ni treba zahvaliti za življenje bitju, na katero je samo golo naključje navezalo ženo, ki je postala njegova žrtev. O, mati moja!... Uboga moja mati! Kaj je morala pretrpeti! O, kako jo bom ljubil. Dom mariborskih železničarjev Včeraj je bil svečano blagoslovljen in otvorjen železnicarski zadružni dom Maribor, 1. septembra. Danes dopoldne je bila ponosna stavba v Cafovi ulici 5. ki jo je gradila Nabavljala zadruga uslužbencev državnih železnic v Mariboru na svečan način izročena svojemu namenu. Velika, reprezentančna stavba bo služila kot zadružni dom naših vriih železničarev. V domu so velike, svetle prodajalne, in sicer v pritličju in prvem nadstropju ter restavracijski prostori, medtem ko so v ostalih nadstropjih lepa in udobna stanovanja, ki so opremljena z vsemi pritiklinami sodobnih stanovanj. 2 otvoritvijo tega zadružnega doma, ki ga je gradila stavbna tvrdka Mavric iz Ljubljane po načrtih inž. arh. Drofenika iz Maribora, se zaključuje zopet eno velikih del Nabavi jalne zadruge uslužbencev državnih železnic v korist ustanove in njenih članov ter železničarjev v splošnem. Z otvoritvijo zadružnega doma naših želez- ničarjev so uresničene tudi dolgoletne želje železniarjev zadružnikov v Mariboru. K današnji slavnosti so se zbrali v velikem številu železničarji brez razlike, prisu so pa tudi zastopniki državnih, samoupravnih in vojaških oblasti ter delegati vseh železničarskih ustanov, društev in organizacij. Slovesnost svečane otvoritve se je pričela ob 8.30 pred zgradbo, kjer je zbrane goste in zadrugarje prisrčno pozdravil predsednik Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani g. Klebel, ki je še posebno pozdravil škofa dr. Tomažiča, sreska načelnika dr. Šiško in Eiletza, garnizijonarja podpolkovnika Maslaca, predstojnika mestne policije Kosa, podžupana Žebota, zastopnika ljubljanske železniške direkcije g. Hojsa, delegata Zveze Nabavljalnih zadrug v Beogradu g. Ivana Deržiča ter posamezne zastopnike in delegate železničarskih organizacij, ki so Kolesarska dirka SK železničarja je dosegla lep uspeh. — Zmagal je Ljubljančan Albin B&zilj Maribor, 2. septembra V nedeljo dne 1. septembra 1940 je priredil SK železničar medklubsko kolesarsko dirko na progi Maribor—Marenberg in obratno. Proga je merila 80 km, je bila zelo težka, malone že gorskega značaja. Na startu se je javilo 15 dirkačev in sicer 10 Mariborčanov, 4 Ljubljančani in 1 Slovenjgradčan. Na tej dirki je sodelovala vsa slovenska kolesarska elita, z izjemo onih, ki so na dirkah okoli Srbije. Točno ob 8. uri je tehn. vodja dirke g. Glavič dal znak starta. V strnjeni skupini so vozili dirkači do Fale, kjer bo se že odtrgali favoriti, med njimi Gregorič, Bl-ailj. Kosi, Sodeč, Grmek, Rozman in Korenini. Ta skupina je v izmeničnem vodstvu vozila do km kamna 30 kljub težki progi s povprečno brzino 40 km na uro. Tu je imel eden od favoritov in sicer Grmek, težek defekt na kolesu in radi tega močno zaostal. Na obratni točki v Maren-bergu je omenjena skupina se vedno vozila skupaj. Na povratni progi se je vršila ostra borba za vodstvo. Brzina se je stopnjevala in prva žrtev te brzine je bil Sodeč, ki je zaostajal, bržčas radi pomanjkljivega treninga. Grmek ga kmalu dohiti ter skupno lovita glavno skupino. Pri Ož- baltu pride do malega karambola glavne skupine, kjer padejo Rc.man, Kosi in Korenini, Korenini in Gregorič izrabita priliko v tej zmedi in pobegneta cca 500 m pred ostalimi. Tako so vozili skoraj do cilja. Tik pred ciljem uide še Bizllj Gregorlču in privozi burno pozdravljen kot prvi na cilj. Za njim Gregorič in ostali. Tehnični rezultati so sledeči: 1. Bizilj Albin 1 Ljubljanica) 2:38.10; 2- Gregorič Janko (Slovenjgradec) 2:38.31; 3. Kosi Slavko (Edinstvo Lj.) 2:42.06; 4. Rozman Oskar (Edelweiss) 2:42.06.Vs; 5. Grmek Anton (železničar) 2:42.062/5; 6. Korenini Franc (Edin. Lj.) 2:43.38; 7. Sodeč Karol (Maraton) 2:43.39; 8. Finkes Rudolf (Edel-weiss) 3:06.12. Dirka je potekla v najlepšem redu in brez večjih nezgod. Bila je v rokah preizkušenih funkcionarjev: Glavič, Podpečan, Grošelj, Kebrič, Sapec, Hausmaninger, Lešnik, Jenko in Strucel. Na cilju se je zbrala velika množica prijateljev kolesarskega sporta, ki je sicer v zadnjem času v dekadenci radi splošnih razmer, vendar pa upamo, da bo še več takih dirk privedlo ta sport na višino, na kateri je nekdaj že bil. Po dirki je tehn. referent g. Glavič razglasil rezultate in razdelil dirkačem lepa in praktična darila. Konec uhajanja preko državne meje Primer Ljubljančana, ki lahko služi v svarilo Maribor, 1. septembra. Doslej je marsikoga potegnila slast po boljšem zaslužku tja preko naše državne meje. Do zadnjega časa se je ta namen skoro večini tudi posrečil, in to čeprav niso imeli potrebnih dokumentov „ —■ • ~- *- . £ Zdaj je temu p roti- zakonitemu m protidržavnemu uhajanju konec. O tem nam priča prav zanimiv primer nekega Ljubljančana, ki je te dni na severoz^padnl strani naše meje skušal priti v sosedno državo. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov, razen izvidnice za orožne vaje. Denarja je imel le se 20 din, Ko pa je vendarle prišel tja onstran, so ga tam prijeli na obmejni policij.* 4 - ^ —r- . i t k i sicer pa orez dovoljenja Bwših oblasti, so ga po stranski poti vrnili nazaj do naše meje in tam izročili našim oblastem v nadaljnji odgon. Ker je točno izpovedal naslove, ki so mu pomagali k ilegalnem prehodu odnosno prekoračenju meje, bodo vsi trije ali Štirje ovadeni še kaznovani zaradi pomoči nedovoljenega uhajanja preko meje. Ta primer iz teh dni naj služi v svarilo in opomin vsem, ki še vedno sanjajo, da je tam preko tudi za delomrzneže veliko bolje kakor pri nas. Mariborske Its okollššce novice — Sokol St. nj priredi v nedeljo 8. t m. na letnem telovadišču koncert narodne pesmi. Sodelovali bodo mariborski pevski zbori. Po koncertu nastop. Sokoli in vsa nacionalna društva najvljudnejše vabljeni! Pohitite vsa S. septembra v obmejni 61. — PokopaiiAcne hijene še vedno strašijo na starem mestnem pokopališču. Včeraj je zasebni ca Alojzija Trinkl zasačila nekega mlajšega moakega, ki je s silo odstranjeval a grobnic ko vi nas te predmete in napise, ter jih spravljal v pripravljeni kovčeg. Ko je tat opazil Trinklovo, je kovčeg odvrgel in pobegnil. — Drzni tatovi so odnesli z nove stavbe v Gozdni ulici 11 vreč cementa, 30 desk in razno stavbno železo ter trpi lastnik posestnik Drago Vigele okoli 2000 din škode. Zanimivo je. da so hoteli tatovi tudi včeraj poneči ukrasti deske s stavbe, pa sta ju prepodila zakonca Ivan in Pavla Kra-ner, ki sta stavbo straži!a, Kraner je nekega tatu spoznal v osebi nekega 191etne~ ga Franca K., ki je bil zaposlen pri gradbenih delih. Franc K. je tudi osumljen, da je pred dnevi Kranerjevim ukradel iz stanovanja 3060 din gotovine. Sedaj ga iščejo orožniki. — Z zidaTsk^gn odra je padel in si poškodoval glavo ter zlomil rebra 54letni zidar Alojz Kovačič s Pobrežja. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnico, kjer se zdravi tudi 581et:i Milan Kostavc s Pobrežja, ki je tako nesrečno padel a tovornega avtomobila, da si je hudo ranil glavo ln roke. — Crn dan za mariborski sport. Včeraj ae je pričelo tekmovanje za prvenstvo Slovenske nogometne zveze, v katerem sodeluje 8 najboljših klubov Slovenije, med HJimi tudi ISSK Maribor in &K Železničar, čigar start v letošnjem prvenstvu se je v vseh športnih krogih v Mariboru pričakovalo z velikim zanimanjem. Zgodilo se je, da sta bila v prvem kolu oba rnariborska Kluba poražen«, SK železničar je na lastnih tleh in pred laetnim občinstvom iz- gnbil svojo tekmo proti SK Kranju z rezultatom 1:2, ISSK Maribor pa je v Ljubljani izgubil proti SK Ljubljani z rezultatom 0;4. Oba rezultata, pričata, da je mariborski nogomet v dekadenc? in da ni misliti na to da bi v novi nogometni BeBoni kakšen marborski Klub osvojil naslov nogometnega prvaka Slovenije. — Na verandi Sokolskega doma pa so bili v medmestni tekmi v rokoborbl Mariborčani poraženi od Zagrebčanov, in sicer v razmerju 2:9. — Tatovi koles »o zelo stilni. V zadnjih 34 urah so namreč ukradli kar 5 koles. Njihove žrtve bo delavka Teiazija Papež s Tezna, inž. Miloš Krajgher iz Masarv- kove ulice 10, inž. Aloiz Gregorič, trgovski potnik Drago Sinkovifi in delavec Pran Vidmar. Skupna vrednost ukradenih koles 4200 din. — Bridka usoda prodane domačije. Nekoč >— morda prej ko prizadeti slutijo — nas bo zgodovina obtožila, da nismo znali gospodariti s svojimi domovi na obmejnem ozemlju in da povojni Slovenci ne poznamo več tistega zadružnega duha, ki je svojčas bil za to ustanovljen, da je iz nič ustvarjal slovensko posest. Boben poje svojo žalostno pesem, proletarijat se pomnožuje in obogatuje iz bivših posestnikov, magari da le kočarjev. Bn tak primer iz Sv. Miklavža na Dravskem polju zdaj roma po Beogradu in išče za že neštetimi drugimi svoje — pravice. Medtem pa se iz posledic sodne prodaje posesti Kožarja Alojza, čevljarja pri Sv. Miklavžu tudi v Maiiboru razvija posebno postopanje. Prodal je bil namreč že v kritičnem Času izvršilnega postopka iz travnika travo za 200 din, kateri znesek pa je kupec moral vrniti iz naslova računu znanega mariborskega zadružnega denarnega zavoda. Bivši lastnik tega posestva tral, da je bil opravičen travo prodati, ker da posestvo ne bi smelo biti na javni dražbi podano. — Predrzen vlomilec. Martin Rajh. posestnik v Sp. Porčiču je na svojem dvorišču čisto mimo klepal koso in ni sLisal ne videl, niti slutil ni nič, kaj vse se godi v njegov hiši. I^ekdo se je od nasprotne strani priplazil k hiši. vzel lestvo, jo prislonil na streho, vzel tam toliko opeke ven. da je za silo zlezel na podstrešje, od tam po stopnicah v sobo, kjer je z dletom o "pri najprej nočno omarico, tam je bilo 200 din. a nato se je lotil še velike omare, tu je med obleko staknil denarnico s 300 din v naglici pa ni opazil, da je bilo za 2500 din bankovcev v posebnem predalu, zato se je zadovoljil samo z enim v drugem predalu najdenim petsto ta kom. Pac pa je vzel s seboj več drugih dragocenosti t ameriško ziato uro, verižico, prstan, samokres, lovsko puško, perilo in še 5 kg masti, vsega skupaj okroglo 240 din vrednosti. Najbrže je Rajh med tem že nehal klepati svojo Koso, šakal vlomilec že ni imel več ča-aa, da bi bil ves bogati plen. ki si ga je zložil kar v košaro, vzel s seboj. Zločina vloma in tatvine je osumi; :n dober pozna- Uec V tel vasi in ki se nahaja tudi že radi drugih grehov v preiskavi. _ Specialisti tudi te pri hlapcevsKeaa delu. 6ef primarij dr. Drnovšek v Mariboru ima na Ranci (Pesnica) posestvo, katero vodi oskrbnik Suta Henrik. Tu služi za hlapca tudi Maksi 4-, ki se je uprl oskrbnikov emu povelju, da naj gre po travo za Živino. On, Maksi, da ne gre, ker je »to tu, da seka orva in če seka. ne more iti tuch po travo. To lahko tudi drugi opravijo. Nadaljni razvoj tega spora bo še le na drugem mestu pojasnjen. To je gotovo, da je Maksi rabil nož, a oskrbnik da je bil ranjen. — Nedostojno vedenje prepovedano tudi na kmetih, priznanja vredno je dejstvo, da se oxožnistvo trudi na deželi iztrebiti po- prigli danes v Maribor i* vse dravske banovine. Zatem je izvršil cerkvene obrede blagoslovitve škof dr. Tomaiič, ki je nato zadrugi čestital k tako lepemu uspehu. Za njim je spregovoril g. Ivan Deržič, ki je v svojem govoru poudaril koristi zadružne misli zlasti v današnji težavni dobi ter pozval navzoče železničarje k še tesnejši povezanosti. V imenu mariborske podružnice Nabavljalne zadruge železničarjev je spregovoril njen predsednik g. Artič, ki je po-poudaril borbe in težave uprave za zidavo železničarskega doma v Mariboru. Zahvalil se je vsem, ki so gradnjo omogočili, zlasti Zvezi nabavljalnih zadrug v Beogradu in Podpornemu društvu železniških uslužbencev v Mariboru. Naposled je še spregovoril v imenu mestne občine mariborske podžupan g. žebot, nakar ao si vabljeni gostje in zadrugarji ogledali posamezne prostore v zadružnem domu. l i Tovverski krvnik Misterij srednjeveške londonske velefilm IVITuMll JV1~▼ UIA trdnjave. V gl. vlogah: Boris Karloff, Basil Rathboune, Barbara O'Neil. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri! Blagajna odprta od 11. do 12. in od 3. uri dalje. KINO UNION — tel. 22-21 RUSKI VELEFILM — SENZACIJA LJUBLJANE KINO MATICA, nova tel. štev. 22-41. — Ob 16., 19. in 21. uri PETEK VELIKI j le£ pijančevanja tudi nedostojno vedenje. Zgledu Šoštanja je te dni med drugim sledila, tudi stanica Rače. Tu Je Fric Pogo-revc, ki bi moral biti s svojimi 30 leti že pameten, na travniku opsoval ženske z izrazi, ki jih ne moremo ponoviti, so pa tem večje obsodbe vredni, ker jih je storil v pričo nedorasle mladine, da, še celo napram ženi, ki je že mati dveh sinov duhovnikov v Rajhenburgu. Fric svoje nespodobno obnašanje sicer priznava, izgovarja pa se na pijanost. — Zaščita javne cestne varnosti. Tudi na tem polju varuhi javnega reda na deželi strožje postopajo kakor se opaža v mestu, kjer je to pri prema!em številu organov iu pri rapidno i araščajočem prometu skoro nemogoče. _.re za skrb omejitve nesreč na cesti 'vosebno vsled raznih vozil. Na primer pr'fje potniški avto skozi Zg. Cmurek z nedopustno brzino in brez-predpisanih znat*-v. — Ali pa: na zelo prometni cesti t • mesarski vajenec iz Maribora privošči tPiflt z dvokolesom ampak brez uradnega aov^Ha za vozarjenje, a zraven ima še tovariš«, na kolesu, kar tudi ni dovoljeno. — Resnejši je slučaj iz Zg. Polskave. Tu se zvečer iz Maribora na svojem motorju pripelje Pavša Jakob, sodar-ski mojster v SI. Bistrici. Na križišču državne in banovinske ceste v Framu zapazi pred seboj žensko, ki gre preko ceste, noseč pri sebi neko posodo. Kar sta oba — na tleh. On se je le malo pobil, a ženska — 5Sletna Keršač Alojzija, delavka v Framu toži o zlomu desne roke in se nahaja v bolnici. Ona trdi, da ni slišala znamenja in da ni videla luči na motorju, šla pa je preko ceste, ker se hiša nahaja na eni, a svinjski hlev na drugi strani in tu sem je nesla prašičem krmo. Za dokončno razrešitev tega primera je orož. stanica Rače pripravila vse potrebne podatke. — Vlomilec v g°*tilno denarja nI našel. V noči od 28. na 29. pr. m. je bilo v gostilno Sekavčnik Ane v Slovenjem Gradcu vlomljeno. In sicer skozi okno, kljub te- mu, da je bilo zavarovano z železnim križem. Vlomilec je v omari naše! zalogo cigaret, nekaj likarja itd. Poskusil je svojo srečo tudi v sosednji sobi, kjer ima »Obrtna zadrugac svojo pisarno in kjer je povzročil za 450 din Škode z nasilnim odpiranjem. Pri vse tem pa s« vUyr* v glavnem nI posrečil. Vlomilec — si er v hiši dobro znan — je namreč prezrl denarnico z 20.000 din gotovine, a tam v sobi zadruge manjšo vsoto 500 din. — Na sumu vloma je neki mizarski pomočnik, znan delo-mrznež, ki ga že zasledujejo. — Pasji zapor tudi na deželi. Maribor že od prevrata kar ne pride iz pasjih zaporov, če kje kakšna mačka podivja, pa morajo zato trpeti vsi psi celega mesta in navadno potem tudi oni iz okolice. Kljub temu pa skoro ne poznamo tako zvane ga navadnega pasjega zapora, to je psa z nagobčnikom, marveč gre kar n rr-tjstrožji zapor, torej poleg nagobčnika . -1. psa na vrvici. Na deželi je to slednje skoro neizvedljivo. Tam rabijo pse navadne t« za čuvaje pri hiši. Kot taki morajo b' I i na verigi. Varuhi javnega reda pa opažajo, da se ta predpis zelo rad »obide«, z že pripravljenim izgovorom, češ, da se je pes kar sam »odvezal« in to baš v nesrečnem trenutku, ko je prišla orožnlška patrulja mimo. Taki izgovori pa so postali že p repo ceni, da bi tudi kaj — zalegli. Posledica: pota in kazni ali še celo odvzem psa. — Nočno lekarniško »lužbo imata tekoči teden Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32, ter MinaHkova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25—85. — Prih°dnji svinjsKj sejem v Mariboru bo zaradi državnega praznika v četrtek dne 5. septembra t. 1. — Matičarji in MatičarkeJ Prva pevska vaja mešanega zbora bo v torek dne 3. septembra 1940 ob 8. uri zvečer v risalnici I. drž. dekliške meščanske šole v Mariboru, Slomškov trg II. nadstr. Vsi in točno. Novi pevci in pevke vabljeni. Pevovodja. — Obsojeni. Kakor smo že v sobotni številki poročali, se je pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča vršila kazenska razprava proti petorici ponarejevalcev denarja. Obsojeni so bili Maks Dreo na 2 leti robije, na 2400 din globe in na izgubo častnih drS-v/Ijanskih pravic za dobo 4 let, 281etni mizarski pomočnik Rudolf Sušilovič na leto dni in 6 mesecev strogega zapora. 600 din globe ln 31etno izgubo častnih državljanskih pravic, 321et-ni konjar Anton fetern na 11 mesecev strogega zapora, 600 din globe in Sletno izgubo častnih državljanskih pravic, 301etni ključavničarski pomočnik Oton Dreo na 6 mesecev strogega zapora. 600 din globe in 21etno izgubo častnih državljanskih pravic, 461etni posestnik Franc Jerič pn. na leto dni strogega zapora. 1200 din globe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. — Legitimacije za četrtinsko voznlno v Ljubljano se Še dobijo v biletarnicah Putnika v Mariboru, Celju, Ptuju in St. Ilju. Istotam se dobe tudi Četrtinske vozne karte in legitimacije K—14 za 30 din za III. potniški in 44 din za II. potniški, za HI. brzi pa 49.50 din. Pozivamo vse interesente, da si kupijo vozne karte že v pred prodaj i pri Putniku, da ne bodo vlaki imeli zamud! — Matičar«ke vesti: Koncertni biro Glasbene matice v Mariboru je prevzel znani mariborski knjigarnar g. Tone Koren. — Mlad pokvarjenec je 181etni delavec Anton H. iz Botkovc, ki se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča zaradi ropa, ki ga je izvršil 30. maja letos, ko je s silo odvzel posestniku Juriju Jurteli 112 din gotovine ter nato pobegnil. Senat je Antona H. zaradi tega obsodil na osem mesecev strogega zapora. Domač divji lovec Maribor, 2. septembra. Pred leti so mu vzeli lovsko puško, misleč, da bodo imeli odtlej srnjaki, zajci in podobna menažerija okoli Mežice mir pred takrat še mladim Lovrencem Vajdlom. Te dni pa so našli ustreljenega srnjaka v potoku Meža, kamor se je uboga žival, do smrti ranjena, zatekla in tam poginila. O tej najdbi obveščeni nadgozdar Petrič pri upravi rudnika Mežice, je poslal čuvaja Urbančiča na omenjeno mesto. TJrbančič pa tam že ni več našel srnjaka, pač pa krvavo sled do bližnjega grma, v katerem je bila zakopana koža. Kmalu se je tudi dognalo, da so imeli pri Stehernikovih v Podpeci veliko pojedino srnjakovega mesa in da je bil deležnik te pojedine tudi že omenjeni Vajdl, delavec iz Plača, občina Mežica. Stehernikova se je izgovarjala na svojo mater, češ da je ona skuhala srnjakovo meso za — prašiče, kar se je pa izkazalo za neresnično. Pri Vajdlu pa so našli ves lovski pribor, med njim tudi šlbre v ovoju z datumom iz leta 1939, medtem ko je on trdil, da so mu ostale Še od tedaj, ko so mu vzeli puško. To kaže. da je Vajdl tega srnjaka videl tudi — živega. V TRGOVINI V trgovino s posodo pride možak z obvezano glavo in pravi: Dober dan gospodična. Dajte mi prosim tucat krožnikov, samo lažiih od tistih, ki sem Jih kuoil orrl dan. MALI OGLA Beseda 50 par, davek posebe] Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ■ 50, SI LAM M) «»EZneVEZtfO OfcUUATI boi Ti: MIZARSKE STROJE vseh vrst priznano prvovrstnih znan.k »TcirluTt«, »Uesto« itd., kakor tudi kakovostno strojno orodje, skobeljne nože, kroine in gaterske iiste naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina DOVŽAN IVAN. Ljubljana. Frančiškanska ul. 4. tel. 45-42. 38 L. ■ " 1 f milili ■ m - d • » Pon|t»z|te st* inal.ii ©slapov v ((i so na icene |ši 1 Z.\ VSAKO PH1MKO najbol|Sa »n najcen^js«! oblačili* s t oaoav-te pri P K K S K t: U Sv Petra ZA WEEKBND ležalne stole, otomane m drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu Egon Zaltrafsek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din Sfrofepisni pouk (des€itprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od do 8. in od ^38. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaii od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se pridno 3. septembra. Šolnina lajnižja. Največja strojepisnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje in pričetek '^ouk.i 2. septembra, Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 48-43. 1931 NEMŠČINA ' začetmški. nadaljevalni in kon-verzaci jski tečaji, dnevni in večerni. Beethovnova2047 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din MOTORNO KOLO novejše tipe, malo rabljeno, do 200 cem kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na Juvan Ljubo, Zagorje ob Savi. 2034 OMAKO ZA OBLEKO veliko, dobro ohranjeno, kupim. 2045 KUPIM tekstilne šaft razboje za svilo, snovalko in Špulmasino 5—10 vreten. Ponudbe na Koželj Salva tor. Celje, Zavodna, 2043 Najmanjši znesek 8.— din Beseda 50 par. Davek posebej. UGODEN NAKUP Krasno posestvo v Savinjski dolini, tik banov, ceste, 40 oralov, prvovrstni hmeljski nasadi, sadonosniki, travniki, doraščenl ln mladi gozdovi, vse spojeno s hišo in gospodarskimi poslopji, se takoj proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje Anton Vidovič, Sv. Peter v Sav. dolini. 2046 Prva dolenjska posojilnica r. z. z n. z. v Metliki Vabilo p- •« x a 14 ČEVLJE v modi. Kvaliteti tn najmCji »jeni vam nudi trgovina »EDOi eeviji Vošnj.-: kova. 2 (Cospoavetska c. st. 12) 1992 UGODEN NAKUP Iz proste roke se proda vinograd z vinsko kletjo, nad kletjo dve sobi, poleg hlev, sadni vrt, travnik in velik koloaek, skupaj 30 OOo kv. m na prijaznem griču 20 minut od postaje Videm- Krško. Vprašati pri Pire, 2a- cjovlnek 1*2, LesKovec. 3033 na 64. redno skupščino Prve dolenjske posojilnice, r. r. z n, x. v Metliki, ki ae bo vršila v ponedeljek, dne 16. septembra 1940 ob 8. uri v zadružni pisarni v Metliki štev. 15. Dnevni reci; 1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zbor«. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1959 in uporabe čistega dobička. 5. Sklepanje o raaa-eanici na' ^lstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil po določbah novega sadr. zakona. 7. Slučajnosti in predlogi. Opomba : Ako skupščina ob določeni uri ne bo sklep&na, se bo vršila pol ure pozneje druga skupščina, ki bo veljavno sklepala ne glp<3e na Število prisotnih članov. Člani zadruge lahko pregledajo računski zaključek tekom osmih dni prt. d skupščino med ureinirni urami v zadružni plsarnL 5c PREMOČ OKS DRVA V Metliki, dne 30. avgusta 1940. Načeistvo a udi I. POGAČNIK iOHOKlCEVA 5 — TEL. 20-61 r3 o s t r e t o s o r e z q i b □ a i PITANO PERUTNINO ~~ najceneje nudi ;,NIKCK Št. Vid nad Ljubljano, tel, 749. Stoj* niča Vodnikov trg. 1985 Nftjboljsi vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL" Sporedi evropalclh postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice t radijskega hi televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešniee. Izhaja vsaK petek tn Je tudi lepo ilustrirani UPRAVA: LJubljana — Knaljeva ulica 6. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, S. septembra 1940. 200 Kaj vse so ustvarili na vel esej tn u Kratek izprehod po sejmišču in veleseftnskilt paviljonih Razstave pohištva in stanovanjske opreme na Ljubljanskem vel esej mo imajo velik sloves. Tudi letos od 31. avgusta do 9. septembra je razstavljeno mnogo pohištva modernih linij in po zmogljivih cenah Ljubljana, 2. septembra Letos ima naš velesejem z vremenom srečo. Navadno je za otvoritev deževalo, letos je pa šlo izjemoma brez dežja. Včeraj je bil za poset velesejma naravnost idealen dan. Zjutraj je bilo precej oblačno in celo nekaj kapljic dežja, tako da so ostali mnogi Ljubljančani, ki bi bili sicer odšli na izlete, doma. V Ljubljano pa pridejo ljudje raje, če je vreme lepo. Tako smo videli včeraj na velesejmu gnečo, da so se ljudje komaj prerivali skozi paviljone. Pri tolikem navalu je seveda ogled razstavljenega blaga nemogoč. Kdor si hoče ogledati nas letošnji velesejem, ki prinaša zopet mnogo zanimivega in zasluži v polni meri splošno pozornost, naj stori to med tednom, ko ne bo tako velikega navala. Razpoloženje na velesejmu je bilo že včeraj odlično. V vseh strokah so se že sklepale kupčije tako. da lahko že zdaj rečemo, da bo tudi letošnji ljubljanski velesejem v celoti dosegel svoj namen. Pose tnike velesejma opozarjamo na bazen za Slamičevo restavracijo, kjer lahko love postrvi, šest din plačaš, pa ujameš postrv, za 12 din imaš že dobro večerjo in še ribolov povrhu. Škoda, da si ljudje ne morejo ogledati velesejma šele, ko nastaja; nedvomno bi gledali z drugačnmii očmi na velesejemske razstave, a ne z manjšim zanimanjem. Da bi se pa ljudje plazili v paviljonih okrog kupov kaosa, podobnega tistemu pred stvarjenjem sveta, si ne smemo želeti, odnosno si vsaj ne žele tisti nešteti delavci, ki ustvarjajo velesejem, a ostanejo navadno brezimni. Njihova pijavica je vsaj. da so nekoliko nervozni, ko delajo in tudi reporter si ne sme domišljati, da ga bodo sprejeli z odprtimi rekami. Vendar je človek preveč nestipen in ne more pričakovati oficiclne otvoritve. Velesejmski stražniki te gledajo sicer sumljivo, če ne prideš z zavihanimi rokavi, ne ustavljajo pa nikogar, ce se mu mudi. V PAVILJONU E TIŠINA Kdo bi mislil, da bo piihodnjl dan že razstava! V paviljonu E je vladala tišina, veoina koj je bila popoldne se praznih in redkim ljudem, ki so bili na delu, se ni mudilo. Poh štvena razstava nastane pri nas čez noč. kakor v Ameriki hiša. Mizarji ne pokažejo svojih izdelkov pred začetkom razstave. Nekateri so pripeljali pohištvo šele danes dopoldne, a vendar je bilo urejeno vse ob pravem času Prav bi bilo, da bi vsi opisovalci mizarsKe razstave prišli v paviljon E, ko je še prazen, kajti potem šele bi sprevideli .kako zašije \ es paviljon v posebnem sijaju ter Čaru *zgoljPovej mi, kaj ješ in povem ti. kaj sklt je dandanes manj aktualen kakor: Povej mi, kaj bomo jedli . . . Kogar mučijo takšni problemi, ki so mnogo težji od filozofskih, naj si ogleda tri razstave na velesejmu: zelenjadarsko. perutninarsko n gospodinjsko. Na razstavi malih živali se bo prav lahko navdušil za rejo perutnine ali kuncev. Rejc: trde, da za nje niso bili uvedeni brezmesni dnevi. Kakšne uspehe lahko doseže perutninar in kako si pomaga mali človek, ko mu ne more in noče nihče drugi, je dovolj očitno na razstavi. Urejena je v vel-kem novem paviljonu na sredi velesejmisča. Razstava Zveze gospodinj v paviljonu K nam lepo odgovori na vprašanje, kaj bi bilo treba jesti: tabele zgovorno pripovedujejo, kakšno redilnost imajo posamezne vrste živil, v posebnem oddelku je ž> vo prikazano, katere vitamine vsebujejo razstavljena živila; izredno originalno je pogrnjena miza, ki res nazorno prikazuje, kaj je dovoljeno bohrm jesti m kaj ne v nekaterih boleznih in i>pIoh je tudi letošnja gospodinjska razstava na priznani višini prejšnjih razstav ter je tudi zelo aktualna. Seveda razstavi ne smemo pr.pi-sovati še kakšnih drugih namenov, ki jim ne more služiti; z nobeno razstavo pač ni mogoče prikazati, kako naj ljudje kupujejo v času naraščajoče draginje potrebna živila. Razstava nas le opominja, kaj bi morali jesti, da bi telo dobilo dovolj vitaminov in da bi tudi hrana dala dovolj kalorij. Težko je reči, ali je še katera razstava bolj poučna ter potrebna za gospodinje kakor ta, ki nudi osnovno znanje o živilih. LEPA JE NASA DOMOVINA Velesejmska vrata so odprta in po teh skromnih ^markacijah« se bo obiskovalec lahko orientiral. Opazil bo seveda lahko še izredno mnogo, česar ni tu niti omenjenega. Prezreti ne bo smel zlasti tujsko prometne razstave v bivšem češkem paviljonu; zdi se, da ta paviljen ni bil nikdar še bolj posrečeno izrabljen. Sorazmerno majhen je, vendar se je prirediteljem posrečilo v njem prikazati, ne da bi prostor natrpali, kako lepa je naša domovina. Kako močno propagandno sredstvo je dobra fotografija, je na tej razstavi najboljši primer posenetek Jalovca. Slika privablja obiskovalce v paviljon že od daleč. Jernej Hlebš 70 letnik Ljubljana. 2. septembra Danes praznuje svoio 701etnico dobro znani Ljubljančan gosp. Jernei Hlebš s Hradeckega ceste. Številni znanci in prijatelji, ki mu ob tei priliki žele. da bi še dolgo užival lesen življenja, sa cenilo ne le kot zavednega narodnjaka, marliiveea so-kolskega delavca, temveč tudi kot dobrega moža. Naš jubilant ie tudi znan v na?i javnosti kot soliden obrtnik, ki ie užival vel k uffled. dokler ie še vodi! obrt. Lani ie r>a moral opustiti delo zaradi bolehncsti. Pod- ietie ie vodil cela desetletja, od 1. 1902. Svoje stroke se ie izučil Dri svoj« m očetu, neka i časa ie pa bil ^ar>osl«n kot r>^lir t tudi ori Kranjski industriiski družbi. Obrt- t no šo]o ie absolviral v Gradcu, ker ;e tedai v Ljubljani še nismo imeli. Izpit za zidarskega mo'stra ie položil že 1. 1898 . a ie še ostal v sUižbi ori KID do 1. 1902. Tovariši obrtniki so znali ceniti nieec.-e za?luee. 7a*o so mu poverili važno funkcijo načelnika Združenia zidar?km mo:st*-o'- in studenčariev. PoTea leta ie bil tudi odb .r-nik in rxxinačeln:k združenja Zelo ie t^di n-rHiub1 ]«n med" tov^ri«^ 'ov-CL Član zelenp bratovščine ie ^ de* tlet^ Jubilant ie bi7 med »ustanovite1 s kila v Stenam H vasi. dolsa leta ie bil društveni blagajnik. Jubilant ie mož globoke srčne kulture in znan ie kot velik ljubiteli živali. Pri njem pod Golovcem ie nravi eldorado Dtic r>evk. V r>retekli hudi zimi je notn sil oticam nad stor>e t d esc t kilogramov semena. Toda srce ima odorto tudi do revnih Hudi. ne le do živali. Lahko ea stavimo zlasti nancanes mnogim za vzor. Ko so bili letos revni lju- dje posebno zelo prizadeti zaradi podražitve kuriva, je številnim revnim družinam dovolil sekati v svojem eozdu. Ce bi bilo več tako dobrih Hudi med nami. bi l>ilo ublaženo mnogo bede. Tudi tisti številni, ki so našli pri niem vedno odro te roke. mu žele k njegovemu živi i en i s'; emu iubiieiu vse naiboliše. Na mnoga leta! Strahovita letalska nesreča Nad ameriško državo Virginijo se je ponesrečilo veliko potniško letalo — 25 človeških žrtev Letošnje viharno poletje je zakrivilo že več letalskih nesreč. Skoraj istočasno sta se pripetili zadnje dni avgusta dve letalski nesreči ena v Jugoslaviji, druga pa v Ru-muniji. Obe je zakrivilo neurje. Zdaj pa poročajo o podobni, toda še hujši nesreči iz Amerike. 14 milj severozapadno od VVashingtona se je med silnim neurjem v soboto ponoči ponesrečilo potniško letalo. Vsi člani posadke in potniki so se ubili. Potnikov je bilo v letalu 21. posadka je pa štela 4 člane. Med potniki je bil tudi ameriški senator Lundsen. Nesreča se je pripetila v Vir-giniji in je največja v zgodovini ameriškega trgovskega zrakoplovstva. Vse kaže, da je letalo treščilo in da je eksplodiralo, ko je treščilo na tla. *New York Times« prinaša slike in pri-občuje obširno poročilo o eni največjih nesreč, kar jih je zadelo ameriško civilno zrakoplovstvo. Podobno, kakor naše potniško letalo, je tudi ameriško treščilo v hrib in se razbilo. Senator Lundsen je bil namenjen v Chicago. Pravi vzrok nosreče še ni ugotovljen in morda ga nikoli nc bo mogoče dognati. Letalo je bilo na poti iz VVashingtona v Detroit :n letelo je preko Pittsburga. Nad Virginijo je pa zašlo v silno neurje. Pilot je skušal prebiti se skozi črne oblake. Letel je tik nad velikim hribom. V zadnjem trenutku, ko je skušal pilot letalo dvigniti, je pa treščilo v hrib. Nastala je strahovita eksplozija, da je raznosio še ostanke letala. Pilot je bil star. izkušen letalec, ki je letal že od leta 1918. Na kraj strahovite nesreče so poslale oblasti zdravnike in komisijo, da ugotovi vzrok. To je prva velika nesreča ameriškega civilnega letalstva v zadnjih 17 mesecih. Pomembna lahkoafletska prireditev v Celju Velika udeležba in odlični rezultati Celje, 1. septembra Celjska Glazija, na kateri bodo v kratkem začeli graditi sodno palačo, je bila danes pozorišče zadnje atletske prireditve na tem terenu, ki je bila obenem tudi največja dosedanja atletska prireditev na Gla-ziji sploh. SK Celje je priredil velik nacionalen atletski miting, ki je v vsakem pogledu odlično uspel. Udeležba atletov je bila po številu in kakovosti prvovrstna. Izredno lepim in zanimivim borbam je prisostvovalo rekordno število okrog 500 gledalcev. Nastopilo je nad 60 atletov in sicer člani Concordije, Haška in Makabija iz Zagreba, Ilirije, Primorja in Planine iz Ljubljane, Železničarja, Maratona in Ra-pida iz Maribora, Bratstva z Jesenic in SK Celja. Doseženi rezultati so prav dobri. Senzacija dneva je bil inž. Stepišnik, ki je svoj državni rekord 50.24 m v metu kladiva v drugem metu izboljšal na 54.64 m. To je rezultat mednarodne vrednosti in tretji najboljši letošnji rezultat v metu kladiva v Evropi. Zanimivo je, da so vsi današnji meti inž. Stepišnika prekoračili znamko 50 m. V skoku s paMco je Mariborčan Oroszv izboljšal mariborski rekord na 3.46 m. Odličen rezultat 10.8 je dosegel nirijan Račič v teku na 100 m. Miting se je pričel točno ob 9.30 in se je končal z zakasnitvijo 15 min. ob 12.35. Organizacija je bila prav dobra. Značilno je, da so bili Slovenski atleti skoraj v vseh disciplinah zmagovalci. Najlepša borba dneva je bil tek na 1.500 m. Rezultati te odlične prireditve so naslednji: Tek na 100 m: I. predtek: 1. Tauber (Makabi) 11.3; 2. Zorko (2) 11.9; 3. Ko- lenc (I) 12.3. II. predtek: 1. Račič (Pl) 11.3; 2. černe (Pl) ll.S; 3. Taček (Ce) 12.2: 4. Gracijanski (Ž) 13. Finale junior ji: 1. Kuk (Pl) 12.2: 2. Petek (Ce) 12.5. Finale sen.: 1. Račič (I) 10.8; 2. Zorko (2) 11.4; 3. Tauber (Makabi) 11.4; 4. černe (11.5). Skok v višino: 1. dr. <5asny (Pl) 164; 2. Babic (Mpraton) 165; 3. Lužhik (Maraton) 160: 4. Mihelčič (Pl) 160; 5. Grošelj (Br) 155. Met kopja: 1. Mavser (Pl) 58.63; 2. Mar-kušič (Cone.) 53.40: 3. Metelko (Ž) 42.92; 4. Vehar (I) 38.02; 5. Masa (Ce) 35.86. Skok s palico: 1. Oroszy (K) 3.46, izboljšan mariborski rekord; 2. Cvijević (Plašk) 3.33; 3. Smerdel (Maraton) 3.03; 4. ^Ti^elčič (Pl) 2.S3; 5. Babic (Maraton) 2.72. Tek na 1.500 m: 1. Košir (Pl) 4:03.4; 2. Kotnik (Co) 4:051; 3. Schmiederer (R) 4.14; 4. Kien (Pr) 4.16; 5. Agrez (Ce) 4.IS. Borba, je bila. najlepša izmed vseh. Vodstvo je takoj prevzel Kotnik, ki so mu sledili Košir, Agrež. Scmiederer in Kien. Kotnik je stalno vodil, nato pa ga je Košir v krasnem finishu prehitel. Met kretrle: 1. Ivekovič (Cone.) 12.64; 2. Hlado (2) 12.21; 3. Klinar (Pl) 11.91; 4. Lužnik (Maraton) 11.68; 5. Kuk (Pl) 10.81. Tek na 400 m: 1. Klinar (Pl) 52.9; 2. Pleteršek (Ce) 53.4; 3. Kocelj (Pl) 58.1; 4. Trbovšek (Maraton) 5S.5. Tek na S00 m: 1. Srakar (Cone.) 2:01.1; 2. Oberšek (I) 2:01.3; 3. Goršek (Ce) 2:04.3: 4. Junek (Cone.) 2.05; 5. Glonar (I) 2:05.8. Met kliMliva: 1. inž. Stepišnik (I) 54.64, nov jugroslovenski državni rekord; 2. Gujz-nik (2) 44.15; 3. Hlade (2) 36.30; 4. Kodre ^Ce) 36.20. Skok v daljino: 1. Zorko (2) 6.68; 2. Bratovž (Pl) 6.21; 3. Račič (1) 6.13. 4. Lončarič (Maraton) 6; 5. dr. časny (Pl) 5.96. Tek na 5.000 m: 1. Glonar (I) 16.50; 2. Stojnšek (Maraton) 16.59.3; 3. Pere (Pr) 17.17.4; 4. Reberšek (Ce) 18.23.4. Štafeta 4X1*>° m: 1. Planina (Corne, Mravlje, Bratovž. Klinar) 46.8: 2. mešana štafeta (Kolenc. Goričar. Gracijanski, Zorko) 46.9; 3. Celje (Taček, Reberšek, Pleteršek, Urbančič) 47.8; 4. Maraton (Lončarič, Trbovšek. Lužnik. Babic) 48.8. Živilski Setiši Primitivni narodi trdno veruje; i v živalske fetiše. Prepričani so, da do človek lastnosti živali, ki jo je pojedo! Z to tako visoko cenijo srce ali kri močnih živali ali sovražnkov, ker smatrajo oboje za sedež junažtva in odločnosti. To praznoverje se je pa ohranilo tudi v moderni družbi. Tako je ukoreninjena vera, da so ribe specifična hrana za možgane. Do te vere so prišli ljudje po napačni logiki; možg-ani in ribje meso so bogati na fosforu, z ribjim mesom se delajo v prvi vrsti moŽganL Drugi ljudje spet mislijo, da vzpodbuja izvestna hrana gotove telesne in duševne lastnosti. Tako drže baje -A_ngleži Indijo v podložništvu za to, ker prevladuje v njihovi hrani meso, dočim so Indijci vegetarijanci. Zveza pa ni tako enostavna. Znano je tudit da sla prva glede krvoločnosti, bo-jevitosti in maščevalnosti afriški bivol in slon. In vendar sta oba dosledna vegetarijanca. Lovci trdijo, da raje stopijo brez orožja preti leva, nego pred razdraženega domačega bika. Ameriška mladina brez bodočnosti Pred dobrim letom je administrator mladine v Ameriki VVilliams ugotovil, da živi v vseh Ameriških združenih državah 4— 6.000.000 mladeničev od 16 do 24 leta brez stalnega poklica. Na konferenci, sklicani V začetku tekočega leta pod predsedatvam ministrice javnih del Pcrkinsove, se je obravnaval ta pereči problem in ugotovljeno je bilo, da živi v ameriških rodbinah do 8,000.000 otrok, ki nimajo nobene službe, tako da so starši prisiljeni obračati se na državo s prošnjo za podporo. Dalje je bilo ugotovljeno, da so posledice tega pojava za bodočnost zelo neraa- veseljive. Pretežna večina te mladine se navdušenje za revolucionarne Ideje. Položaj nezaposlenih zlasti mladih, je tem težji, ker se bogati sloji prav nič ne zmenijo za nje, in ker nihče resno ne načne vprašanja kako zaposliti to ogromno množico mladine. Oblasti si sicer na vse načine prizadevajo zatreti defetizem v mladem po- kolenju, toda pravega uspeha tu ni in ga brez temeljitih socialnih reform tudi biti ne more. 179 Itati — Bože moj! — je vzkliknila grofica prestrašeno. — Tam se je torej bil boj. — Uganili ste mati. In veste kaj je sledilo? Bil sem premagan. Bil sem ranjen. Da ni bilo mojih vdanih Indijancev, bi svojega sina ne bili več imeli. Tisti, ki niso bili ubiti ali ranjeni, so me odneslL Onesvestil sem se. Toda potem sem zvedel od njih, da si Gael ni upal zasledovati me, ker se jih je bal. Čemu bi bil tvegal svoje življenje. Bil je gospodar položaja. Lahko je mirno izpolnil svoje poslanstvo. — In tako — je kriknila grofica, — je mogel ta lopov nemoteno oskruniti grob, v katerem je počival... Obmolknila je, ker se je bila sama ustrašila krika, ki ji je silil iz srca. Menih, ki je poznal to srce, jo je ošinil z dolgim pogledom. — Mati, — je dejal Herve otožno. Storil sem: kar sem mogel. Ali morda dvomite o tem? Grofica de Ferneuse je prekinila njegove besede in ga objela. — Sin moj! Junaški moj sin, hvala ti... Molči... Poznam te dobro. Bog mi je priča, da te nisem hotela poslati v tako strašno pustolovščino. Verjamem, da si pogumno kljuboval. Vsi so obmolknili. Čez nekaj časa je Gaetana nadaljevala: — Torej nikoli ne bomo zvedeli resnice. Mračno delo preteklosti ostane torej nepobitno dejstvo. Vse moje sumničenje ne more privesti do gotovosti. Kakšno pričevanje, kakšen dokaz je ostai zaprt v oni mračni dolini. V to tajno ne bi nikoli posvetil noben žarek. Zagonetni mož ostane markiz de Val-cor. Premagal je vse. — Oprostite, ne delim z vami vašega razočaranja v toliki meri, kakor vi mati, — je dejal mladi grof. — Lahko pa razumem vaše duševno stanje. Kaj je nama do prave osebnosti markiza de Valco-ra? Ljubim njegovo hčerko in nič me ne ovira, da bi se ne mogel oženiti z njo. Z neponiirljivim in obenem obupanim glasom je grofica kriknila: — Nesrečni otrok! Micheline ne vzameš za ženo, ker nisem mogla dobiti dokazov, da njen oče ni obenem tudi tvoj oče. Oče Eudoxios se je zdrznil, kakor bi hotel zadržati te strašne besede v trenutku, ko jih je bila grofica že izgovorila. Herve je pa tako strašno prebledel, da je njegova mati mislila, da vidi pred seboj zopet privid, ki se je bil prikazal v indijanski koči, ko je komaj spoznala svo.ega ubogega otroka. — Bože moj . Mar naj ubijem svojega sina? Ah. kako strašna kazen za moj greh! — je zastokala vsa obupana In že je klecnila na kolena, kakor bi hotela -•i oko^o r»as?tj rv* obraz * Menih jo je sočutno gledal. — Le pogum gospa! Ne verjemite, da vas še vedno pieganja prokletstvo nebes. Za nas slabotne ljudi n: kazni, s katero bi nas hotel božji gnev stieti Mar ni Gospod umrl za nas na križu? A vi, sin mOj. odprite svoje naročje materi. Če resnica, ki je vam ušla, uničuje vašo posvetno ljubezen, prenašajte potrpežljivo svojo bolest, da ublažite bolest svoje matere, ki bo trpela zaradi tega bolj od vas. Kerve ni čakal teh besed. Privil je svojo mater k sebi in jo jel tolažiti. Kar se mu je grofica izvila iz objema. — Povejte mu vse oče, je rotila meniha, — obenem je pa odhitela, kakor da hoče zbežati pred erozo svojega priznanja. — Ostanite, mati moja — je vzkliknil Herve — ne povejte mi ničesar... Ničesar nočem vedeti. i"oda mati je bila že odhitela z verande in pu-Mila ga je samega z misijonarjem. Mladenič si je zakril obraz z rokami in jel poslušati dolgo menihovo pripovedovanje. j Menih niti ni omiljeval niti pojasnjeval resnice, da bi ublažil bolest sina, ko je le ta zvedel, da se mu ne pretaka po žilah kri moža, čigar ime je nosil. Druga čustva in vtisi, ki so se dvigali iz dna njegove duše, so preprečili, da se še daleč ni porodil v njem občutek, ki bi ga bil bolel bolj kakor kar koli drugega: občutek zaničevanja njegove matere, tiste matere, ki jo je oboževal in spoštoval kot izredno plemenito bitje. Sramotiti jo! ... Nikoli! Na to bi niti nikoli ne pomislil, a že sama taka misel bi se mu zdela neodpustljiva. — Oče moj, — je dejal menihu, ko mu je bil Eudoxios obširno in prizanesljivo povedal vse. — Oče moj pojdite brž potolažit in pomirit mojo mater, prosim vas. Recite ji, da mi še nikoli ni bila tako sveta in draga, kakor zdaj. Bil sem priča dolgih muk njene mladosti, ko se je žrtvovala za slepega Stanislava de Ferneusa. Nisem si dovolil soditi tega sebičnega in nasilnega moža, dokler sem veroval v zvezo, ki mi je nalagala spoštovanje do njega. Toda dovolite mi, da vam to povem, pa naj se zdi še tako mučno. In nadaljeval je: — Čujte moje misli, kakor da poslušate mojo izpoved. Morda so te misli zlobne, recimo. Sam d^ igam proti sebi obtožbo. Vendar sem pa srečen, da se mi ni treba zahvaliti za življenje bitju, na katero je samo golo naključje navezalo ženo, ki je postala njegova žrtev. O, mati moja!.. . Uboga moja mati! Kaj je morala pretrpeti! O, kako jo bom ljubil.