St. 21 (2544), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 28. maja 1998 • Cena: 200 tolarjev ftft dolenjka NOVO MESTO Obiščite JATA DISKONT v Novem mestu MARKET LJUBLJANSKA in v Črnomlju MARKET ČARDAK. V soboto, dne 30. maja 1998, od 7. do 19. ure dežurna trgovina SAMOPOSTREŽBA ŠMIHEL. ^ISSN 0416-2242 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list KMEČKE IGRE v MIRNI PEČI Mirna peč - Govedo-^jsko društvo Mirna Peč bo letos organiziralo tradicionalen kmečki praznik z Jogijskimi kmečkimi igrami, * si<*r v nedeljo, 31. maja, 14.30 pred mirnopeško "snovno šolo. Ekipe kmečke ®ladine ii kmetijske šole «rm, Metlike, Črnomlja, sewiča, Škocjana, Dolenj-Toplic, Novega mesta in Mirne Peči se bodo pomerile v košnji, grabljenju sena, Prevažanju vode, žaganju "•oda in vasovanju. Tekino-!anje je kvalitlkacija za dr-tavne kmečke igre, ki bodo yt°s pri Svetem Antonu ob 'Ščavnici. Za zabavo bo po-ansambcl Vasovalci. IZPOVED GOBJE LETINE? -:a' ^ l,n° s° letos gobe pohitele. 17. 0'$! ^Poldan Jc kar 12 krepkih :C ^ kov na enem mestu v okolici lil?f8a mesta nabral Franc Novak ^ vega mesta. Prav gotovo so °stovali za več obrokov. Ali laka V Podpreski ob svečah stražijo že drugi mesec Stavkajoči se boje zapustiti delovna mesta PODPRESKA - Sindikat Neodvisnost je sprožil stečajni postopek, ki pa utegne biti dokaj zapleten. V stečaj gre predvsem tisti del obrata, ki je bil dograjen v času najemnika Darka Ukmarja, preostali del pa je last LIK-a iz Kočevja, ki je v teh dneh objavil informativni razpis za novega najemnika, in kot je izjavil predstavnik LIK-a g. Kobal, jim je končni cilj prodaja celotnega obrata. Na poskusni razpis so se do sedaj javili trije interesenti. Medtem pa še dosedanji najemnik Darko Ukmar pismeno prepričuje stavkajoče, naj plače, regrese in druga neizplačana nadomestila odstopijo v korist LIP-a, torej direktorja Ukmarja. Na takšne prozorne predloge pa stavkajoči ne pristajajo, saj upajo, da bi v primeru stečaja prišli vsaj na zavod in iz morebitne stečajne mase, ki je last Ukmarja, le kako prišli do plač in drugih terjatev. Zanimivo je, da krivdo za tako porazno stanje prelagajo i ramen na ramena. Stečaj bo menda plačal sindikat Neodvisnost, nihče pa ne ve za vrednost stečajne mase. Gotovo gre poleg neizplačanih plač še za velike terjatve dobaviteljev, po Ukmarjevem mnenju pa tudi iz naslova kupcev. Največji Ukmar- • POPRAVEK - V prejšnji številki sm« pri prepisu v naglici v naslovu na 1. strani namesto da stavkajo že 45. dan zapisali 25. dan; za nenatančnost se stavkajočim in bralcem opravičujemo. Uredništvo DL jev vložek v ta obrat je vsekakor ena najsodobnejših sušilnic, o kateri pa dvomijo, da je v celoti plačana. Dolgovi torej so, malo pa je verjetno, da bi kateri najemnik ali kupec te dolgove tudi kupil. Zato se delavci upravičeno boje, da bi se lahko kot novi najemnik spet pojavil Ukmar. A. KOŠMERL j|l &(lnja bera napoveduje tudi pra p| ir^u'V° letino, pa bomo še videli. 4 N. Miklavčič) PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA tel./fax: 068/323-836 OB 44. LJUBLJANSKEM SEJMU v Cas vinske resnice Ko so po nekaj slabih letinah pri nas nerazumno poskočile cene vina in sc je porušilo dotedanje ravnovesje med različnimi pijačami, so dobri poznavalci napovedali začetek vinske krize ali vsaj vinske streznitve. Zdaj je neizbežno prišel ta trenutek resnice, ki za naše vinogradnike resda ni tako usoden, saj imajo večji delež bolje prodajanih rdečih vin (cvička), bo pa za celotno slovensko vinogradništvo še kako boleč. Poraba vina, ki zdaj znaša na leto 46 litrov na prebivalca, se, podobno kot v Evropi že 25 let, vztrajno zmanjšuje. Nekdanji 26-odstotni delež vinu v porabi pijač se je r zadnjem desetletju zmanjšal na komaj 9 odstotkov, zato pa se je poraba sokov podvojila, poraba piva pa zvečala za polovico. Nekdaj neznani ledeni čaji imajo zdaj že 10-odstotni delež. Razmerje se je torej v celoti porušilo, z majem zaostreni zakon o varnosti cestnega prometa pa bo tržni položaj vina še poslabšal. Vse to narekuje korenite spremembe v tehnologiji pridelovanju in politiki. Bolj kot kdajkoli je postalo jasno, da so naše vinogradniške lege predrage za namizna vina, ki jih je na evropskem trgu moč kupiti že po 35 tolarjev liter. Strahovita je tudi razdrobljenost pridelave, ki otežuje prizadevanja ministrstva, da bi s pomočjo denarnih spodbud (60 tolarjev na vsak izvoženi liter vina) letos posedmeril izvoz slovenskih vin, seveda k najboljših. Dosedanji izvoz lanske letine, ki je dala 103 milijone litrov vina in je pol tega še neprodanega, je dosegel komajda milijon litrov. Nič čudnega ni, če naših vin širni svet skorajda ne pozna, čeprav prirejamo tako imenitne sejme, kakršen je odprt v teh dneh. MARJAN LEGAN REGIONALIZEM JE ODGOVOR CENTRALIZMU Drobljenje slabi in draži državo Javna tribuna o regionalizmu, ki jo je vodil dr. Ciril Ribičič, načela mnoga vprašanja KOČEVJE - “V Sloveniji je trenutno na pohodu centralizem in ustanovitev regij je eden od odgovorov, kako iz njega,” je poudaril dr. Ciril Ribičič na javni tribuni o regionalizmu, ki jo je pripravil kočevski odbor ZLSD prejšnji torek v Šeškovem domu v Kočevju. se združujejo z enakovrednimi, Soavtor in urednik pred nedavnim izdanega zbornika “Regionalizem v Sloveniji” dr. Ribičič je potrebo po ustanovitvi regij obrazložil z vidika dosedanje reforme lokalne samouprave, neenakomernega razvoja pokrajin, ekonomskega, ustavno-pravnega in evropskega vidika. “Regionalizem je reakcija ljudi na drobljenje Slovenije in odgovor na to, kako decentralizirati odločanje,” je poudaril. Regije naj bi zapolnile prepad, kije nastal med državo in novonastalimi občinami, ki so oskubene vseh resnejših pristojnosti, prispevale pa naj bi tudi k hitrejšemu in bolj uravnoteženemu razvoju Slovenije. Regije naj bi ustanovili zaradi naših notranjih potreb, bi pa s tem dosegli tudi, kot je dejal dr. Ribičič, da bi našo ureditev uskladili z evropsko. Dr. Ribičič seje strinjal z udeleženci tribune, da je upravičen dvom, ali naj se ekonomsko šibke občine navezujejo na močnejše in s tem pridobijo znotraj regionalne solidarnosti ali pa naj kar bi prav tako imelo svoje pred- nosti. Menil je tudi, da obstaja nevarnost, da bo regionalizem naredil državo še dražjo, da si bo pa prav zato treba prizadevati, da bo vložek manjši, kot bo učinek. M. LESKOVŠEK-SVETE REALNO NAJVEČ 14 REGIJ -Na javni tribuni o regionalizmu v Kočevju je dr. Ribičič dejal, da do sedaj predlaganih 8 regij po njegovem mnenju premalo, 26 pa preveč, zalo bi bila še najbolj realna vmesna rešitev, ki predvideva ustanovitev od 12 do 14 pokrajin. (Foto: M. L.-S.) Praznik cvička Prireditev v Šentrupertu ŠENTRUPERT - Društvo vinogradnikov Šentrupert, katerega predsednik je Ivan Vovk, bo organiziralo v soboto in nedeljo vsakoletno vinogradniško prireditev Cviček 98. V kulturnem, etnološkem in zabavnem sporedu bodo sodelovali Pevski zbor vinogradnikov Šentrupert, mladi harmonikarji in drugi glasbeniki ter ansambel Rubin. Društvo kmečkih žensk iz Šentruperta bo prireditev popestrilo s kulinarično razstavo, za jed in pijačo bo poskrbela gostilna Jaklič. Društvo vinogradnikov Šentrupert, ki združuje vinogradnike iz krajevnih skupnosti Mokronog, Šentrupert in Mirna in šteje skupaj 162 članov, je lani praznovalo srebrni jubilej. Med glavne naloge je zapisalo izobraževanje in osveščanje vinogradnikov, kar člane zanima vedno bolj. Društvo se pridružuje načrtnim dejavnostim za promocijo cvička. L. M. »VREME »Tl D« konca tedna bo spremenljivo oblačno vreme s pogostimi plohami in nevihtami. ODPRLI NOVOMEŠKI SEJEM - 4. sejem obrti, podjetništva in turizma je letos stopil korak naprej, saj je bil odprt za podjetnike in obrtnike iz vse Slovenije, dodana pa mu je tudi predstavitev turizma in cela vrsta obsejemskih dejavnosti. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah je ob otvoritvi dejal, da na majhne gospodarske enote pri nas pozabljamo. “Zdaj je prekipelo že tudi najmanjšim, "je opozori! in pozval državo, naj v prvi vrsti zagotovi plačilni red in tudi sama redno plačuje. Na 1300 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru v športni dvorani, pred njo in še v šolski telovadnici se je od petka do nedelje predstavljalo okrog 70 razstavljavcev. Pred otvoritvijo sejma je Podjetniški center Novo mesto pripravil razgovor o garancijskem skladu za dolenjsko malo gospodarstvo, ki so sega udeležili tudi številni predstavniki občin, bank, zavarovalnic in zbornic. Na sliki: novomeški sejem sta družno odprla predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah in predsednik organizacijskega odbora Ivan Krajnc. Ivančna Gorica proti Ambrožiču “Sramota za občino” - Dirigirana akcija stranke SDS IVANČNA GORICA - 30. maja bo Občina Ivančna Gorica na svojem prazniku podeljevala priznanja in nagrade. Med kandidati za naziv častni občan je bil tudi narodni heroj general Lado Ambrožič Novljan za “prispevek k izobraževanju in nastanku ter izvajanju smučarskega in letalskega športa v teh krajih, ko je učiteljeva! v Stični”. Občinski svet, predvsem po zaslugi svetnikov SDS, predloga ni sprejel, v občinski LDŠ pa vse taolj razmišljajo, da gre podobno kot v Ljubljani za dirigirano akcijo stranke SDS, naperjeno predvsem proti NOB. “Svetniki SDS so ta predlog izrabili za negativno ocenjevanje NOB med 2. svetovno vojno in zanikanje generalovega prispevka v njem. Se posebej pomembno pa je, da general Ambrožič ni bil predlagan za častnega občana za zasluge med NOB, ampak za področje izobraževanja smučarskega in letalskega športa pred 2. svetovno vojno, ko je tu služboval. To pa ne predstavlja “trajnih dosežkov, ki pomembno vplivajo na predstavitev občine doma in v svetu”, kar je prvi pogoj za podelitev naziva častnega občana občine, tako je je v svetniškem vprašanju predsedniku Komisije občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve, imenovanje in priznanja Nikolaju Erjavcu (SDS) pisal predsednik Občinskega odbora LDS in svetnik Franjo Rajh. Ta Erjavcu zastavlja vrsto vprašanj: kdo je predlagal Ambrožiča za sprejetje tega naziva; ali se predlagatelj namerava generalu, ki jc že prekoračil 90 let starosti, opravičiti za vse spodrsljaje in posledice, ki jih zdaj trpi kot človek in nekdanji stiški učitelj, ki je bil takrat cenjen in spoštovan; ali je bilo prej pridobljeno mnenje župana in ali namerava zaradi sramote, ki jo je povzročil občini Ivančna Gorica, odstopiti s funkcije predsednika omenjene komisije. Rajh je Erjavca še označil za nekritičnega, ker je v imenu komisije za častne člane občine predlagal tudi osebe, ki glede na svoje enkratne in krajši čas trajajoče aktivnosti nikakor ne izpolnjujejo pogojev o izjemnih in trajnih dosežkih. Predlagana sta bila Hubert Pat-zelt ter Avgust Likovnik. L. MURN Berite danes stran 3: •Zaostril se je boj za kupce mesa stran 5: • Vlada odobrila le simboličen dvig stran 6: • “Kot svetnik občutim diktaturo” stran 7: •Kdo bo sčaral vsem všečen proračun? stran 8: •Italijanske mreže na Dolenjskem stran 9: • Za koga sejem Vino v prihodnje? stran 10: • Glasbeni šoli zmanjkuje časa stran 11: •Konopljo skrivoma goji ob Savi TEKMOVANJE IZ ZNANJA TUJIH JEZIKOV ' NOVO MESTO - V soboto, 23. maja, je Društvo za tuje jezike in književnost podelilo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani priznanja, knjižne in potovalne nagrade dijakom srednjih šol, ki so se udeležili republiškega tekmovanja iz znanja tujih jezikov, ki je bilo 18. aprila na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in dosegli najboljše rezultate. Mateja Gorenc, dijakinja 3.c razreda gimnazije Novo mesto, je dosegla odlično drugo mesto med tekmovalci, ki se učijo angleščine kot drugi tuji jezik, ter prejela zlato priznanje in knjižno nagrado. Tina Kočevar, dijakinja 3.b razreda gimnazije Novo mesto, pa je prejela srebrno priznanje. Obema dijakinjama iskreno čestitamo. I. G. ČUDEŽ V SEVNICI - Pomlad je čudež. Tako se je imenovala prireditev, ki je v petek zvečer privabila v atrij sevniškega gradu veliko obiskovalcev. Za nekakšen čudež je poskrbelo tudi nebo. Ko je pel minut pred 21. uro ravnateljica Alenka Žuraj hotela prireditev odpovedati, je nenadoma prenehalo deževali in program do konca kljub grozečim oblakom ni bil več moten. Tako so obiskovalci v trinajstih izhodih manekenk videli lepo število zanimivih spomladanskih kreacij, svoje pa je dodal še krški Big band s pevko Tjašo Fabjančič, medtem ko je domačin Pavel Ocepek predstavil v inteimezzu hudomušno poezijo Frana Milčinskega-Ježka. Manekenke so bile dijakinje sevniške srednje tekstilne šole in so tako rekoč predstavljale lastne izdelke, kar v siceršnjem svetu mode ni običaj. (Foto: E. Sečen) Koliko smo še solidarni? Kdo vse in zakaj napolni z živežem, zdravili, oblekami in podobnimi stvarmi tovornjake, ki iščejo pot v neznano lačno Afriko ali v osrčje od vojne razdejane Bosne? Ali je zaradi takih naloženih kamionov kakšno trpljenje na Zemlji manj? Kdo v resnici prejme omenjeno pomoč? Ali smo solidarni? Taka vprašanja nemara toliko bolj vrtajo v človeka, kolikor je ta bliže katastrofam, cilju človekoljubnih konvojev in ljudem v nesreči, ki jim je namenjena pomoč. Sestradan etiopski dojenček je kljub vsemogočni televiziji še zmeraj nekako daleč, obleganje Sarajeva je že nekako bliže, ampak še zmeraj ne “pri nas . Kaj je “pri nas” tisto, kar nas kot narod sili v pogovore o solidarnosti in človekoljubni pomoči? Vprašanje, ali smo solidarni, sti tudi brez predhodne (naravne) katastrofe. Kajti za medčloveško solidarnost, zlasti tisto drobno in zato toliko bolj dobrodošlo, so priložnosti tudi ob čisto navadnem dnevu. Ali se vam zdi, da smo (še) solidarni? Tako vprašanje smo zastavili tudi v tokratni anketi Dolenjskega lista. Mimogrede: ob solidarnosti nas smejo zanimati tudi uvodoma zapisana vprašanja o človekoljubni pomoči. OLGA JANŽEKOVIČ, upokojenka iz Črnomlja: “Marsikdo, ki potrebuje pomoč, si tega zaradi svoje skromnosti ne upa povedati, medtem ko drugi, ki je ne potrebujejo, toliko časa tožijo, da jo dobijo. Je pa danes manj solidarnosti, kot jo je bilo nekdaj. Ljudje se bolj zapirajo vase, med njimi je veliko več materializma in egoizma, primanjkuje pa človečnosti.” * BRANKO ŠAVER, strojni tehnik iz Semiča: “Solidarnost je za-željena in človeško je, da si ljudje med seboj pomagajo. Vendar se mi zdi, da tisti, kije reven in ima malo. rajši priskoči na pomoč kot tisti, ki ima vsega dovolj. Res, da so tudi izjeme, vendar tisti, ki so že bili v stiski, lažje in bolj razumejo pomoči potrebne kot ljudje, ki so ves čas živeli lagodno.” DAMJAN LAH, direktor uprave za obrambo Krško, iz Krškega: “V Sloveniji je še ogromno posameznikov in organizacij, ki so pripravljeni pomagati, vendar želijo ljudje natančno vedeti, komu pomagajo. Takšna nezaupljivost je verjetno posledica akcij, ki so v preteklosti zvodenele. Nedavna akcija zbiranja prikolic in kontejnerjev v Posavju je bila presenetljivo pod pričakovanji.” FRANC JAZBAR, upokojenec iz Brežic: "Ljudje sočustvujejo s človekom v stiski in so mu pripravljeni pomagati. Pomislijo, kako bi bilo, če bi se njim zgodilo kaj hudega. Ob različnih zbiralnih akcijah se prepričam, za kaj bo šel denar, in ga potem prispevam. Pri humanitarnih akcijah upaš, da bo šel denar pošteno naprej. Ob potresu se je po mojem izkazalo, da smo še kar solidarni.” JOŽEFA JERMAN, kmetica s Trstenika pri Mirni: “Človek rad prispeva, saj bi bila lahko nesreča tudi pri nas. Za potres sem prispevala Karitasu in tudi še drugje. Solidarna sem tudi drugače ob različnih akcijah. Tudi ko so bile nesreče na cesti tukaj blizu, sem šla že večkrat pomagat. Na splošno so ljudje bolj ošabni kot včasih, vsak gleda le bolj nase. Tak hud čas je.” KAREL BOVHAN, kmet iz Dolnjih lmpolj: “Ljudje so še pripravljeni prispevati, če je nesreča, saj hudo lahko prizadene vsakega od nas. Zmeraj sem pripravljen prispevati, če kdo pobira za gasilce, Rdeči križ in tako. Najbrž bi ljudje na podeželju raje prispevali kot v mestu. Zdi se mi, da so na vasi ljudje večinoma bolj drug z drugim, ker morajo biti, saj drugače ne gre.” EDI KRANJČIČ, vodja trženja v zavarovalnici Triglav v Novem mestu: “Solidarnosti med ljudmi je prav gotovo manj, kot je je bilo. Ljudje se vse bolj držijo zase, morda je več pripravljenosti za pomoč sočloveku le še na vasi. Čeprav mora najprej vsakdo sam poskrbeti za materialno varnost, brez človeške solidarnosti ne bo šlo. Na to bi morali bolj opozarjati tudi v šolah.” MATEJA JUNC, ravnateljica kočevske glasbene šole: “Ne bi rekla, da solidarnosti sploh ni več, je je pa morda manj kot včasih. Ob potresu se je izkazalo, da je še veliko ljudi solidarnih. Nekateri dajejo skoraj vedno, drugi pa nikoli. To je odvisno od razmišljanja ljudi pa tudi tega, da si nekateri nikoli ne predstavljajo sebe v položaju tistih, ki pomoč potrebujejo.” ALEŠ TOMŠIČ, rezkalec iz Ribnice: “Včasih je bilo solidarnosti več, saj je bilo več denarja. Danes je solidarnosti premalo. Za to sta kriva tempo življenja in pohlep po denarju. Ne zanima nas, kako živijo drugi, in ne zavedamo se, da tudi nas lahko doleti nesreča. Kriva pa je tudi država, ki nas ne vzpodbuja k solidarnosti, saj če ne zaslužiš, nimaš kaj dati.” Nal "SZ do Tretjino denaija nazaj v gozdovi gozda je odnos GG Novo mesto ustvari 8 milijonov tolarjev dohodka na zaposlenega, kar je visokte do naS samih naf* PovPrečjem dejavnosti - Lani odkupili 52,000 kubikov lesa iz zasebnih gozdof Naravna pljuča ogrožena Pr\’otno človekovo oblikovanje pokrajine v soodvisnosti z naravo v kulturno krajino se je z njegovim odtujevanjem od narave in neomejenim pohlepom usmerilo v oblikovanje “nekulturne” krajine. Pretiranemu izkoriščanju narave se je pridružilo še onesnaževanje okolja. Samoobnovitveni in očiščevalni procesi v naravi niso več kos ogromnim količinam odpadnih snovi. Biološko ravnotežje v naravnem okolju se je začelo rušiti. Gozd je kot ogromen fdter, ki prestreže največ teh strupenih snovi. Pojav sušenja gozdov zaradi kislega dežja, strupenih plinov, spremembe klime in drugih vzrokov je čedalje večji svetovni problem. Posledice našega ravnanja z naravo bodo zelo hude, ukrepi za izboljšanje stanja pa bodo dolgotrajni in dragi. V primerjavi z gozdovi velike večine drugih držav so slovenski gozdovi še dobro ohranjeni. V tednu gozdov želimo gozdarji opozoriti javnost, da je takšno stanje naših gozdov treba nujno ohraniti, in doseči da bi vsak posameznik prispeval k zmanjšanju onesnaževanja naravnega okolja. Črna odlagališča odpadkov v gozdovih, odvržene plastenke in pločevinke na vsakem koraku v naravi, kažejo naš nekulturni odnos do naravnih dobrin. Se nevarnejše od tega estetskega onesnaževanja narave pa je zastrupljanje okolja s kemičnimi odpadki, kot so odpadna olja, laki in drugo. Zakopavanje sodov s strupenimi (kemičnimi) snovmi v gozdu ali v podzemnih jamah postaja pri nas v zadnjem času pogost pojav, ko se nekatera podjetja skušajo na poceni način znebiti nevarnih odpadkov. Takšna odlagališča so prava ekološka bomba. Ob vsem bogastvu, ki nam ga nudi gozd, skrb zanj ne more biti samo stvar lastnikov gozdov in gozdarjev, ampak vseh nas, saj je usoda gozda v marsičem usoda našega okolja in življenja. VILJEM TURK Zavod za gozdove Območna enota Novo mesto SREČANJE SLOVENSKIH DIABETIKOV NA OTOČCU NOVO MESTO - Novomeško društvo diabetikov organizira 3. športno rekreacijsko in družabno srečanje slovenskih diabetikov z mednarodno udeležbo v soboto, 6. junija, na Otočcu. Otvoritve ob 9.15 se bo udeležil novomeški župan Franci Koncilija, na srečanje pa bosta prišla tudi dr. Janez Podobnik in dr. Andreja Kocjančič. Člani društev se bodo pomerili v teku, kolesarjenju, spustu s čolni in rafti po Krki, tenisu, odbojki na mivki in v družabnih igrah ali pa bodo odšli na pohod. Večino disciplin bodo izvedli kar na jasi nasproti gradu Otočec. NOVO MESTO - V juniju bo tretja skupščina delniške družbe Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Delničarji - 60-odstotni lastniki so notranji delničarji - bodo odločali tudi o delitvi lanskega dobička, katerega polovico naj bi namenili za razvoj podjetja, pol pa za izplačilo dividend, ki bi tako znašala bruto 5 odst. na delnico. Sicer pa je GG Novo mesto lani imelo 1,9 milijarde tolarjev prihodka ali 8 milijonov tolarjev na zaposlenega, kar je krepko nad povprečjem dejavnosti. Od tega so tretjino ustvarili z gospodarje- njem z okoli 24.000 ha državnih gozdov, tretjino z odkupom lesa iz zasebnih gozdov in tretjino iz ostalih dejavnosti GG, to pa so predelava lesa na žagi v tesalnici, proizvodnja in separacija peska, prevozi, proizvodnja in prodaja vrtnarskih izdelkov. “Tako smo lani v državnih gozdovih posekali 107.000 kubikov lesa, od zasebnikov pa odkupili še 52.000 kubikov, kar je nad četrtino več kot leto poprej. To jasno kaže, da si podjetje pridobiva ugled, saj je odkup lesa dejansko tak, kot je bil v letih, ko je bilo Gozdno gospodarstvo monopolist pri odkupu,” pravi direktor GG Novo mesto mag. Tone Šepec. Dobro gospodarjenje GG Novo mesto je vredno še toliko več, ker so se cene lesa v zadnjih štirih letih povečale le za 12 odst., kar je komaj četrtina inflacije v tem času. Tržišče je polno lesa, še posebej slabših vrst, ki jih je zato najtežje prodati, takih pa je pri GG Novo mesto večina. Lani je bilo v gozdovih tudi veliko sne-golomov in žledolomov, tako daje GG kar tretjino vsega lesa pridobilo z odstranjevanjem posledic teh naravnih ujm. “Zelo veliko vlagamo nazaj v državne gozdove,” pravi direktor Šepec. “Tako smo lani za nogojitvena in varstvena dela,! gradnjo in vzdrževanje gozdih vlak in poti ter za vzdrževanj gozdnih cest namenili celih i| milijonov tolarjev, kar je skt>1' tretjina prodajne cene lesa najf*oc mionski cesti.” Gozdarji ve%ve; denarja dajejo za nakup tehnidfniia opreme, lani so za to namenili'ft kot 110 milijonov tolarjev, katfato; več kot še enkrat več, kot zna-m amortizacija podjetja. »jeg, “Pripravljamo se na več.$eV2 investicijo na področju naš£;io|a, lela,” napoved«^ vrtnarskega dela,” napuvsu^ mag. Šepec. V novomeški' Mag. Tone Sepec 1. KONGRES GASTRONOMOV SLOVENIJE Naraščajo bolezni - izobilju Poleg domačih strokovnjakov so na Otočcu predavali tudi priznani strokovnjaki iz tujirij4 nariji na Smrečnikovi ulicij Težki vodi bodo uredili saflj postrežno trgovino s cvetje1? lončnicami, vrtnarskim om jem, potrebščinami in vsemi sodi zraven, z več kot 300 < prostora; trgovino naj bi odp prihodnjo pomlad. Lani so e prli novo vrtnarsko prodajaln1 Straži, sedaj pa bodo ob olf zgradili rastlinjak in tako šef -■ boljšali ponudbo. Lani so dpi! gradili drobilno linijo v peskok|“®K pu v Soteski, kjer je sedaj izkpsz ristek veliko boljši, pripravlpjozt pa se tudi na posodobitev žAd na Pogancah, ki bo končana p^eg hodnjejeto. °di0 A. BARrfM den; Hoč “dlo fot ,£itt N P/ OTOČEC - Minulo sredo in četrtek je na Otočcu potekal 1. kongres gastronomov Slovenije, ki gaje organiziralo Društvo gastronomov skupaj z Ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem ter Turistično zvezo Slovenije in pod pokroviteljstvom Kolinske, Krke Zdravilišča in Tovarne olja Gea. nih pijač, stresu in telesni nedA jt nosti; najpomembnejši dejavnik ganja pri nastanku civilizacij^^ bolezni, kot so npr. debelost, sl*T Med predavatelji so nastopili tudi Jane Griffin, vrhunska evropska strokovnjakinja nutricionistka -dietetičarka iz Londona, Filip Wolf-gang, član upravnega odbora Akademije za gastronomijo Nemčije, Haber Tomas, podpredsednik Obrtnega združenja madžarskih gostincev in Josip Pino Kuhar, predsednik Sekcije gastronomov Hrvaške. Prvo predavanje pa je pripravil prof. dr. Dražigost Pokorn na temo Gastronomija in zdravje. “Zdravje “Bolezni nedohranjenosti v svetu padajo, bolezni izobilja pa naraščajo, pri nas je že več kot 50 odst. ljudi, ki so predebeli,” je dejal dr. Pokorn. Danes je nezdrava prehrana, zlasti preobilna in premastna, ob kajenju, pretiranem pitju alkohol- korna bolezen, povišan krvni i—i----:-----:___x:i:„ ;___i. bolezni srca in ožilja in rak. HP? v sodobni gastronomiji je v prvi v davkov in taks, tudi letos ne odnC' C hajo. V glavnem so obdržali staro- [ po mnenju številnih poznavalci jJ-J davčne politike previsoke obte U menitve za lastnike počitniških L hišic. Če seštejemo davek in bi' IC vanjske takse, vidimo, da bo last; | n( nik za mesec dni bivanja v lastn11 ^ zgradbi v povprečju plačal več ko1; % 500 DEM različnih obveznosti- j !t| VINKO BLATNI*P {[jgomeška kronika i Velodrom - Majhni otro-J 'majhne skrbi, veliki otroci -T1^ skrbi, pravi stari rek, ki je Ov "'^kolikokrat potrdil svojo ve-°- Nekako tako je tudi z novosti) velodromom v Češči vasi. So ga gradili, so mu njegovi tovni očetje in botri napove-9® svetlo prihodnost in velik Jrvni uspeh, od vsega pa je . le medel spomin na neko "evno mladinsko svetovno [Bistvo v opuščajoči se discipli-r® velikanski kup dolgov. Očet-® Eotri so se neuspešnemu |Sj odpovedali, sedaj pa naj bi “atom prevzela občina in za £] ?^°V° Efitje m nadaljnjo uredi-ej . letala še nekaj sto milijonov |i>, za kar bi lahko uredili na višine športnih igrišč. Bi pa (,.1,13 tako dobila ne samo obi-i’: l"0velepolomijo, ampak pokri- s“- 01 - Z gozdnimi cestami 1“ > ežEo. Včasih je zanje skrbelo 11?0 8°sp°darstvo, sedaj, ko P! °‘1° v glavnem po zasebnih 0 Judovih, pa je vzdrževanje pad-'fj^Ereme občin. Vzdrževanje 1 . Preh ocstah delajo veliko T®0- Na zadnji seji šentjernej-L 8a občinskega sveta so sprejeli gozdnih cestah, ki takim iena Hoč, ijp *>0m cia* ae Jaz toliko zra- 6 Poprave škode grozi tudi z lenimi kaznimi. Svetnik Tone tHlUVar °oitno ne verjame, da bo l ^aj zalegel, saj je rekel: “Ko ®eriali P™0 kazen, mi po- 1 - Novo mesto nima me- T* Parka. Pred desetletji, ko X j0 mesto veliko manjše in je jX!Q le 5.000,6.000 prebivalcev, oC^lo več lepih in urejenih Al °V’ Potem pa je prišel napre-IJt ln v njegovem imenu so ze-l*k l mestne površine prekopali, aa'i, zabetonirali, asfaltirali in0,rePredli s cestami in potmi. L.en> oblasti v vseh teh letih )t|j1 n* uspelo, da bi oba primest-8ozd°va porlova| jn Ragov ^kupila in v njima uredila 3b 1“ Primerna parka. Isto velja °'a ž 3r°E> Grm in še kakšen lep, i{Jradn.iami (tudi črnimi) za 'J 110 ‘zgubljen košček mesta. rt tl S eM la, K % a Sospa je rekla, da o č^eškem županu ni treba t^šati laži. Resnica je hujša. okranjski drobiž ^ASnEHl SUHOKRANJSKIH r’ Skj ECEV - Mladi suhokranj-itoS?Hci so več kot odlično na- i5(j. na občinskem pionirsko-, ja^u 'JfEem tekmovanju v Škoc- I ‘slj'.N'ajveč ekip - vsaka po štiri 'IJeli gasilsko društvo Dvor O'aeE medtem ko je imel Aj-tijt^zekipi, Žužemberk 2, Hi-Njj^Nriži 1 in Reber eno ekipo. J Kli^nejši so bili mladi z Dvo- II 510 odnesli tri pokale. Apori/n^. IMM 1 Z H ASIH O 3 č i m MŠŠ! Računalni k pomenili inejši kot kran iP 1 r " z« tl'" m A - «y 1 ds - F k f L, k Novomeška Komunala bo za oskrbo z vodo letos namenila okrog 200 milijonov tolarjev - T\idi gradnja kanalizacije in čistilnih naprav - Brusnice v programu Phare JL UUUDO i ^cna Gorica-Dvor ■ St^ole: SSI PO RIMSKI CE- 0 l^^gotovo bo zanimiv kolc-u C1*1 J s 'zlet po rimski cesti, ki pelje HjJJužetih, gozdu, ponekod -by&9 makadamu. Organizatorji V>, da bo izlet, zgodovin-- Situacijsko popotovanje po Ir iSJCest' v nedeljo, 14. junija, . I 11 ob 9. uri pri cerkvi sv. %j'v Ivančni Gorici. Za tiste, Se, učne Gorice ob tej uri ne \0e Priti, bo poskrbljeno za Jkj 4 koles, in sicer bo odhod Z Dvora in 8.15 iz Žu-č |V%q Izlet je na lastno odgo- S.M. to ja namenila za investicije. Komunala upravlja kar 19 vodovodnih sistemov z okoli 630 km vodovodnega omrežja in kakimi 100 vodohrani in črpališči. Sistemi so stari povprečno 28 let in zaradi dotrajanosti prihaja do pogostih okvar, odpravijo jih tudi po 700 na leto. Direktor Komunale inž. Marjan Kelvišar je povedal, da imajo letos za oskrbo z vodo na voljo slabih 200 milijonov tolarjev, zato se bodo lotili ureditve najbolj kritičnih vodovodov. Mednje prav gotovo sodi karteljevski vodovod, ki je že vrsto let med najbolj oporečnimi. Vodovod za Kartelje-vo bo vezan na mirnopeškega, pred tem bodo seveda morali obnoviti vodovodno omrežje in rezervoarje, tako da v letošnjem letu delo najbrž ne bo končano. Nadaljevali bodo tudi gradnjo mirnopeškega vodovoda Križi - Vrhovo, graditi bodo začeli vodovod Dolenjske Toplice - Cviblje in v Suhi krajini vodovod Križi. V Stopičah bodo usposobili še eno vrtino, v Hrastju pa bodo skupaj z novomeško in šentjernejsko občino zgradili vodohran za Tolsti Vrh, vendar investicije v letošnjem letu ne bodo mogli zaključiti, ker je potrebno posodobiti še črpališče. Ker z vrtanjem v Podgradu niso prišli do vode, bo Podgrad začasno dobival vodo z Dolža, en del pa iz Lakovnic. VRTEC IZ VAVTE VASI VABI NA RAZSTAVO NOVO MESTO - Vrtec pri OŠ Vavta vas pripravlja razstavo plakatov, ki so jih izdelali njihovi otroci. Otvoritev razstave bo v torek, 2. junija, ob 10. uri v avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Pred otvoritvijo bo kratek program, kjer bo predstavila metodologijo Korak za korakom mag. Tatjana Vonta. SPECIALNA RAZSTAVA NEMŠKIH OVČARJEV NOVO MESTO - V soboto, 30. maja, ob 9. uri bo slavnostna otvoritev specialne razstave nemških ovčarjev, ki jo organizira Kinološko društvo Novo mesto na njihovem vadbišču na Grabnu. Na razstavi pričakujejo 80 do 100 psov, med njimi bodo tudi psi iz Hrvaške, Avstrije in Italije. Ocenjeval jih bo priznani sodnik iz Nemčije. V letošnjem letu bo Komunala več kot lani namenila za obnovo in vzdrževanje starih vodovodov, za kar bo šlo 35 milijonov tolarjev; Inž. Marjan Kelvišar 120 LET SOLE V VAVTI VASI VAVTA VAS - Osnovna šola Vavta vas praznuje letos 120-letnico delovanja. 25. aprila 1878 se je zbralo 107 otrok, “res dosti za Vavtov-ško občino” poroča takratni kronist. Danes pa obiskuje šolo 370 učencev. Vsa šola se pripravlja na različne načine na praznovanje tega častitljivega jubileja. Se posebno pa ga bomo zaznamovali s kulturnimi in športnimi prireditvami ves teden, od torka, 2., do petka, 5. junija, ko bo v šoli ob 11. uri osrednja prireditev s kulturnim programom. V torek, 2. junija, ob 20. uri bo predavanje z multivizijo Po dolini Krke od izvira do izliva; v sredo, 3. junija, ob 20. uri bo koncert OMP zbora; v četrtek, 4. junija, ob 16. uri bo športno popoldne, ob 20. uri pa Večer otroške poezije naših učencev ob spremljavi učencev iz naše šole, ki obiskujejo glasbeno šolo; v petek zvečer ob 19. uri bo koncert moškega PZ iz Hinj in PZ društva upokojencev iz Straže ter ob 20. uri taborni ogenj. Vsi dobrodošli, zlasti bivši učitelji in učenci naše šole. Poceni je lahko najdrazje Zloženka Termotehnike “Ko v hišo pride mojster” s koristnimi nasveti in napotki v zvezi s cevnimi inštalacijami NOVO MESTO - Novomeška Termotehnika, eno vodilnih podjetij na področju cevnih inštalacij, je pred dnevi v 25.000 izvodih izdala zloženko Ko v hišo pride mojster, s katero širšo javnost seznanja s tem, kaj je potrebno narediti in na kaj mora biti človek pozoren, ko se odloča za montažo ali obnovo centralne kurjave, vodovodne napeljave in cevnih inštalacij sploh. Kupce oziroma naročnike seznanja s sodobnimi tehnologijami in materiali, posebej pa opozarja na razne šušmarje, saj je prav njihova največkrat nelojalna konkurenca in vprašljiva strokovnost kriva za slabo opravljeno delo in številne pritožbe. “Glavni namen, ki ga želimo doseči s to zloženko, je osveščanje naročnikov takih del, naših končnih kupcev,” pravi Jože Papež, lastnik in direktor Termotehnike, ki se že vseskozi kot mojster, strokovnjak in podjetnik prizadeva za kakovost in poštenost. Termotehnika oskrbuje okoli 180 inštalaterjev na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, vse bolj pa svojo dejavnost širi tudi proti Ljubljani. “Mi inštalaterjem nudimo kakovosten material, dobre pogoje, zato želimo, da imajo tudi inštalaterji do strank tak odnos.” Prav inštalaterjem in pogodbenim Jože Papež kupcem Termotehnike je namenjeno glasilo Mojster, ki ga izdajajo enkrat mesečno. Papež se pohvali, da so v zadnjih letih veliko naredili prav pri osveščanju kupcev pa tudi izobraževanju inštalaterjev. “Naročnika hočemo obvarovati pred tistimi 'mojstri’, ki iščejo samo svojo korist in hiter zaslužek, kar vse pa gre lahko le na račun lahkoverne stranke. Taki hočejo priti do dela tudi z nerazumno nizkimi cenami, a potem, ko ga dobijo, po svoje prikrajajo standarde in slabšajo kakovost del, s tem pa oškodujejo naročnika in stroko. To je treba preprečiti!” je odločen Papež. A. B. za obnovo vodovodnega omrežja v Novem mestu, ki ga bodo posodobili ob gradnji plinovoda.Za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav bodo letos namenili dobrih 160 milijonov tolarjev. Novomeška Komunala že od leta 1991 intenzivno vlaga v gradnje kanalizacije in čistilnih naprav, tako je na kanalizacijo priključenih že 65 odst. gospodinjstev in industrije, kar je daleč največ v Sloveniji. Med letošnje glavne investicije sodijo gradnja kanalizacije Bučna vas, Stopiče in Straža. V Stopičah želijo zaradi ogroženosti tamkajšnjega vodnega vira gradnjo čim prej končati. Pripravljajo tudi dokumentacijo za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Brusnicah s pomočjo programa.Phare. “Tudi pri kanalizaciji in čistilnih napravah bomo zgradili sistem računalniškega nadzora preko radijskih zvez, tako kot to že deluje pri vodovodnem sistemu,” je še povedal Kelvišar. Po zaslugi sodobne tehnologije, potrebujejo manj delavcev, celotno vodovodno omrežje upravljajo le s 30 ljudmi, s sodobno opremo pa nadzirajo tudi porabo energije. J. DORNIŽ SLIKARSKA KOLONIJA V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE v- Danes se začne v Zdravilišču Šmarješke Toplice mednarodna slikarska kolonija, ki bo trajala do nedelje, 31. maja, ko bo ob 10. uri v zdraviliški avli otvoritev v tej koloniji nastalih del. Likovna dela bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Mirko Jutršek. V kulturnem programu bosta nastopila violinist Miljenko Puljič in kitarist Tomislav Vran-dečič. OBNOVLJEN SPOMENIK NOB V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Zveza borcev Šentjernej vabi na slovesno otvoritev obnovljenega spomenika NOB na šentjernejskem pokopališči. Slovesnost bo v soboto, 30. maja, ob 11. uri. miSm. ŠENTJERNEJSKl VEČERNA SEJMU OBRTI- V petek, 22. maja, zvečer se je na drugem dnevu obrti, podjetništva in turizma v športni dvorani pod Marofom odvijal “Šentjernejski večer”. Nastopili so: Šentjernejski oktet, godba na pihala občine Šentjernej, Jože Grgovič z recitacijo svojih pesmi iz zbirke Svet pod Gorjanci, večer pa so popestrili tudi člani Turističnega društva in Društva aktiva kmečkih žena iz Šentjerneja, ki so prikazali staro kmečko opravilo trlenje in prejo. Nežka Jordan je zapela svojo pesem o teticah in recitirala pesem o Šentjerneju. Za domače dobrote sp poskrbele članice aktiva kmečkih žena, poleg pa so ponudili cviček iz Štemberger-jeve kleti. (Foto: M. Hočevar) i | "j SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV ZGODOVINE - Minuli petek in soboto je v Novem mestu potekalo 29. Srečanje mladih raziskovalcev zgodovine iz cele Slovenije, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije. V tem šolskem letu so mladi zgodovinarji raziskovali na temo "Društvena dejavnost v našem kraju ”. Na sedež Zveze prijateljev mladine Slovenije je prispelo 141 raziskovalnih nalog, ki jih je Komisija za delo zgodovinskih krožkov pregledala in podelila 8 bronastih, 62 srebrnih in 67 zlatih priznanj. Mladi zgodovinarji so naloge predstavili v petek popoldan na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu, od koder je tudi posnetek. V soboto so si ogledali znamenitosti Dolenjske in enodnevni izlet zaključili v Kostanjevici, kjer je bila v Galeriji Božidarja Jakca slavnostna podelitev priznanj. (Foto: J. Dorniž) VABUENI NA ČISTILNO AKCIJO NOVO MESTO - Novomeški mestni odbor Socialdemokratske mladine vabi v soboto, 30. maja, na čistilno akcijo v Prečno pri Novem mestu. Zbor bo ob 9. uri pri odcepu za letališče v Prečni. Čistili bodo brežino nad reko Temenico. Vsi, ki se jim nameravate pridružiti, pridite v delovnih oblekah, s sabo pa prinesite tudi delovne rokavice. TRIDESET LET “.NOVOTEKSOVEGA” VRTCA VIDEK-Minulo soboto so otroci vrtca Videk v Bršljinu skupaj z delavci vrtca in svojimi starši ter gosti praznovali 30-letnico vrtca. Omenjeni vrtec je bil prvi, ki ga je za varstvo otrok svojih zaposlenih spomladi leta 1968 odprla delovna organizacija, in sicer Novoteks. Sprva je bilo v varstvu 20 otrok, z leti pa je bilo prošenj za vrtec vse več, jeseni 1983je bil zgrajen nov prizidek in takrat je bilo v varstvu 140 otrok, vendar vrtec ni bil več le za otroke tovarniških delavcev, ampak tudi za zunanje. Zaradi težav, v katerih se je znašel Novoteks, je vrtec pred dvema letoma od tovarne odkupila novomeška občina. Danes je v njem 80 otrok od L do 7. leta starosti. Zanje skrbi deset delavk, vodja vrtca pa je Majda Nemanič. Minulo soboto so pripravili prijetno praznovanje, otroci pa so se zelo razveselili novih igral, ki so jih kupili s pomočjo sponzorjev, med katerimi je največ prispevala Novoteks Tkanina. Vse zbrane je pozdravil in jim čestital tudi novomeški župan Franci Koncilija. (Foto: J. Dorniž) Zaostril se je boj za kupce mesa V Mesarstvu na Grabnu opozarjajo na premajhno povezanost znotraj dolenjske regije NOVO MESTO - V sklop Mercatorja Kmetijske zadruge Krka sodi tudi poslovna enota Mesarstvo na Grabnu, kjer je predelava mesa. Tako kot na drugih področjih so spremenjene tržne razmere prinesle spremembe tudi mesnopredelovalnim obratom. Cene se oblikujejo drugače kot nekoč, v zadnjih desetih letih pa so se močno spremenile tudi prehrambene navade ljudi. Mesarstvo Graben je eden največjih predelovalcev mesa v dolenjski regiji in oskrbuje z mesom okrog 400 prodajaln, pa tudi precej tovarniških menz. “Menimo, da bi se morali tako kot drugje po Sloveniji bolj povezovati znotraj regije,” je povedal vodja poslovne enote Mesarstvo Graben Ignacij Kralj. Kakovost svojih proizvodov redno strokovno preverjajo, sodelujejo na sejmu Alpe Adria in na radgonskem kmetijsko-živilskem sejmu, kjer se še ni zgodilo, da bi se domov vrnili brez priznanja. Da so njihovi izdelki dobri se je izkazalo tudi v raziskovalni nalogi, ki so jo lani naredila dekleta kemijske šole iz novomeškega šolskega centra. Na Grabnu so bili rezultatov zelo veseli, dekleta so namreč ugotovila, da so njihove hrenovke najboljše, imajo največ beljakovin, najmanj maščob in najmanj dodatkov. Na Grabnu je le predelava mesa, meso v glavnem dobivajo iz kostanjeviške klavnice krškega Agrokombinata. Goveje meso je domače, z območja, ki ga pokriva novomeška zadruga, medtem ko Ignacij Kralj Ži (2544), 28. maja 1998 morajo prašičje meso kupovati tudi drugje. Največ ga kupijo v Prekmurju, del, predvsem mesno konfekcijo, pa tudi uvozijo. Mesarstvo najbolj tarejo prodajne cene mesa, ki se že dve ali tri leta niso nič spremenile, medtem ko so se odkupne cene dvignile za okrog 30 odst. Najbolj so • Na Grabnu imajo vse, od svežega mesa do poltrajnih suhomesnatih izdelkov. Vsako leto poskrbijo za kak nov izdelek. Tako bi radi šli v zorenje mesa, nekoč pa bi radi ponudili tudi suhomesnate izdelke. To pa zahteva že večjo investicijo. In čeprav bi že dalj časa radi posodobili in dogradili predelavo, tega še vedno ne morejo zaradi nezaključenega denacionalizacijskega postopka. se dvignile odkupne cene prašičev, in sicer v zadnjih štirih letih le za nekaj manj kot 50 odst., medtem ko so se prodajne cene svinskega mesa celo za dobrih 10 odst. znižale. y DORNIŽ DOLENJSKI LIST MŠŠ I Z NAŠIH OBČIM MtŠ v Se en prostor za gasilski muzej V novem prostoru Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki na ogled predvsem brizgalne, kijih je doslej hranil Tehnični muzej v Bistri - Predstavitev knjige dr. Branka Božiča METLIKA - Ob stoletnici gasilstva na Slovenskem je bil leta 1969 v treh prostorih metliškega gradu odprt Slovenski gasilski muzej, ki se je pozneje razširil v paviljon pred muzejem ter v nekdanji metliški kino. V soboto so v preurejenih kletnih prostorih starega kina odprli še eno gasilsko zbirko, v kateri so predvsem gasilske brizgalne, ki so bile doslej v Tehničnem muzeju v Bistri. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory je ob tem dejal, da so zbirko odprli tik pred 13. kongresom zveze, ki bo konec tega tedna v Sežani. Poudaril je, daje bilo gasilstvo na Slovenskem vedno politično nevtralno, čeprav so bili tudi drugačni poskusi. A gasilci so ostali zvesti svoji poti. Metliški župan Branko Matkovič pa je dodal, da je otvoritev zbirke priznanje slovenskemu gasilstvu, ki je shodilo prav v Metliki. Menil pa je, da država humanitarnost in prostovoljnost gasilcev uokvir- Zlata vitica za Marico Cvitkovič Novo priznanje Obrtne zbornice Slovenije je prejela prva v državi ADLEŠIČI - Ob nedavni 16. bienalni razstavi domače in umetnostne obrti, ki je bila v Slovenj Gradcu, pozneje pa se je preselila še na ljubljanski grad, je predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah prvič podelil najvišja priznanja na področju domače in umetnostne obrti, imenovana zlate vitice. Zlato vitico z zaporedno številko 1 je za ustvarjalni delež in prizadevanje na področju ohranjanja ter razvijanja domače obrti na Slovenskem prejela Marica Cvitkovič iz Adleši-čev. Poleg Cvitkovičeve sta prejela to priznanje še lončar Jakob Nosan iz Prigorice pri Ribnici na Dolenjskem in umetnostni kovač Miha Krištof iz Maribora.Cvitkovičeva, ki je bila razen na dveh redna gostja na razstavah v Slovenj Gradcu, se že desetletja ukvarja s tkanjem domačega platna, vezenjem nanj ter pisanjem pisanic. V zbirki, ki so jo pred leti Cvitkovičevi uredili v domači hiši, je razstavljena tudi brisača, ki jo je stkala in izvezla - takrat še ob petrolejki - v ' 1. razredu osnovne šole. Vit-kovičevi imajo tako že 28 priznanj in diplom, ki jih radi pokažejo številnim turistom. Seveda pa Marica rada pokaže tudi vse postopke, ki so potreb-ni za izdelavo raznovrstnih izdelkov domače obrti. M. B.-J. Marica Cvitkovič pri preji ja v prehude zakonske okvire. Dr. Branko Božič, častni predsednik Gasilske zveze Slovenije, pa se je spomni! časov pred dobrimi 30 leti, ko sta začela s prof. Jožetom Dularjem, tedanjim rav; nateljem Belokranjskega muzeja (oba sta danes tudi častna metli- 0 ŽIVLJENJU V PARKIH MALI NERAJEC - Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič pripravlja danes, 28. maja, v gostišču Balkovec v Malem Nerajcu okroglo mizo o življenju v parkih. Vsi, ki si pred tem želijo ogledati tudi krajinski park Lahinja, so vabljeni na kratek sprehod po parku pod vodstvom domačinov. Odhod v park bo ob 16. uri izpred informacijskega centra krajinskega parka v Velikem Nerajcu. OGLEDI VINOGRADOV ČRNOMEU - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj obvešča, da bodo redni letni ogledi vinogradov, in sicer v ponedeljek, L junija, ob 12.30 v Gorenjcih pri Abščevi zidanici ter ob 15. uri na Cerovcu -zbirno mesto bo pri trgovini M-KZ. V torek, 2. junija, pa bodo ogledi ob 9. uri na Plešivici pri Mikulaševi zidanici, ob 12. uri na Perudini pri Drakuličevem vinogradu, ob 14.30 na Tanči gori pri Finkovi zidanici ter ob 17. uri na Stražnjem Vrhu pri zadružni zidanici. ška občana), postavljati zbirke gasilskega muzeja, ki jih je nekdaj obiskalo po tri do štiri tisoč obiskovalcev na leto, lani pa jih je bilo že 15.000. Ob tej priložnosti je podpredsednik GZS Anton Koren predstavil tudi knjigo dr. Branka Božiča, ki spretno in temeljito spregovori o zgodovini slovenskega gasilstva od leta 1941 do 1963. V knjigi je na objektiven način predstavljeno dragoceno gradivo, ki bralca uči in vzgaja hkrati, avtor pa v njej nastopa v trojni vlogi: kot zgodovinar, radoveden opazovalec in iskalec ter kot gasilec. Dr. Božič je, kot je dejal, gradivo zbiral nekaj let z željo, da bi se s knjigo zahvalil stotisočerim gasilcem, ki so obnavljali in krepili gasilsko organizacijo. M. BEZEK-JAKŠE KONCERT SAKSOFONISTKE -Čeprav je Kristina Oberžan s Kra-sinca pri Metliki stara šele 18 let, je več kot polovico svojega življenja posvetila glasbi. Poje v vokalno-inštrumentalnem ansamblu Bard, poje in pleše pri metliški folklorni skupini “Ivan Navratil” in igra pri godbi na pihala Metlika. Pred kratkim je na oddelku za jazz in zabavno glasbo naredila sprejemni izpit za šolo solo petja pri Nadi Zgur. Predvsem pa je Kristina, ki končuje srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in želi nadaljevati šolanje na glasbeni akademiji, saksofonist-ka. (Foto: M. B.-J.) ZAKLJUČNI KONCERT ČRNOMELJ - Ob bližajočem se koncu leta bodo učenci Glasbene šole Črnomelj s podružnicama v Metliki in Semiču pripravili vrsto , zaključnih nastopov. Prvi bo na sporedu v sredo, 3. junija, ob šestih zvečer, ko se bodo v prostorih Društva upokojencev predstavili učenci semiške podružnice. • Samo z ljubeznijo in smrtjo se človek dotakne neskončnega. (Dumas) O SLOVENSKEM GASILSTVU - Otvoritev nove zbirke Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki so pospremili še z enim pomembnim dogodkom: predstavitvijo knjige Gasilstvo na Slovenskem častnega predsednika Gasilske zveze Slovenije in častnega metliškega občana dr. Branka Božiča (v sredini). O pomenu gasilstva pa sta spregovorila predsednik GZS Ernest Eory in metliški župan Branko Matkovič. (Foto: M. B.-J.) APLAVZ NI OBVEZEN Alkoholni pogum Stanovalci Partizanskega in Mestnega trga ter Trga svobode v Metliki zaslužijo posebno pohvalo, ker so tri dni in tri nf>či prenašali hrup, povzročen zaradi vinarsko turistične prireditve Vinska vigred v Beli krajini. Pa ne samo to: nekaj preveč nakresanih obiskovalcev je namesto v kemičnih zabojnikih opravljalo biološke potrebe kar za vogali, v vežah in skritih kotičkih, kar je proti jutru zaudarjalo in dražilo nosnice. Ker vino naredi iz slabičev junake, so posamezniki preizkušali svojo moč s prevračanjem oleandrov, posajenih v velikih loncih, lastnici lepega vrta za občino pa je nekdo populil rože in jih razmetal po cesti. Po končanem slavju je bilo v napačno stran obrnjenih kar nekaj prometnih znakov, v Kolpo pa zmetanih lepo število stolov. Na metliškem kopališču so se namreč zabavali mladi, ki se ansamblov s frajtonarico bojijo približno tako kot vrag križa. To so seveda slabe strani prireditve, ki sicer zasluži vso pozornost, saj opozori na kakovostna belokranjska vina, številnim obiskovalcem pa postreže še z bogatim kulturno-zabavnim programom. Nevšečnostim se tudi v bodoče ne bo mogoče izogniti, kajti med kulturnimi pivci se najdejo tudi takšni, ki jih je treba s prizorišča odnesti na nosilih. V opravičilo domačinom naj zapišem, da je bil odneseni v zdravstveni dom iz Nizozemske in ne morda prebivalec s sončne ali s senčne strani Gorjancev. TONI GAŠPERIČ V šoli varčuje vsak tretji učenec RAZSTAVA SKULPTUR ALENKE VIDRGAR Na črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca so pripravili obširen projekt o varčevanju • Razstava, projektni nalogi, literarni in likovni natečaj - Za nagrado na izlet ČRNOMELJ - Šolska hranilnica na črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca praznuje letos 20-letnico svojega dela. Ko so tovrstne hranilnice še ocenjevali, je bila črnomaljska med boljšimi. Vendar pa se na šoli zavedajo, da ni dovolj varčevati le z denarjem, ampak z vsemi dobrinami. Zato so se učenci 7. a in b razreda odločili pripraviti projekt “Živi varčno, da boš živel bolje”, ki so ga pretekli teden na šoli tudi javno predstavili. Kot je ob predstavitvi projekta dejal ravnatelj Boris Mužar, si šola zelo prizadeva sodelovati s krajem, zlasti ko zaprosijo za pomoč, pa so pripravljeni vedno tudi kaj ponuditi. Toliko bolj, ker starega denarja, razstavo likovnih izdelkov na temo Kruh in varčevanje ter hranilnike iz gline in papirja. Napisali so projektni nalogi Od poštne kočije do bančnega avtomata in Kako ravnati in var- čevati s kruhom ter pisali literarne spise in pesmi o varčevanju. Uredili so tudi hranilniški prostor, kjer so prikazali načine mladinskega varčevanja. Za projekt, s katerim se bodo predstavili še na srečanju šolskih hranilnic junija na Otočcu, jih je Dolenjska banka nagradila z izletom, vodja enote Dolenjske banke Črnomelj Jože Mrzljak pa je najzaslužnejšim za projekt podelil tudi potovalne torbice. M. B.-J. METLIKA - Belokranjski muzej Metlika vljudno vabi na odprtje razstave skulptur Alenke Vidrgar, ki bo v četrtek, 28. maja, ob 19. uri v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu. Umetnico bo predstavil direktor Mestne galerije iz Ljubljane Alekdander Bassin, razstavo, ki bo na ogled do 21. junija, pa bo odprl metlišli župan Branko Matkovič. “ZUPANOVA MICKA” V METLIKI METLIKA - V soboto, 30. maja, bo ob 20. uri v kulturnem domu v Metliki z veseloigro v dveh dejanjih Županova Micka nastopilo kulturno društvo Dobrova iz Ormoža. Hkrati se bo s koncertom predstavil tudi moški pevski zbor Dobrova. Zahvalijo se lahko samo čudežu V Rožnem Dolu urejajo večnamenski prostor, regulirajo potok Mlinščico, upajo pa, da bo tudi nepregleden železniški prehod kmalu dobil polzapornice - Vaška šola išče kupca ROŽNI DOL - Vaškn skupnost Rožni Dol obsega poleg Rožnega Dola še Pribišje, Gornje Laze, Brezje, Potoke, Preloge in Hrib. V teh vaseh in zaselkih živi okrog 200 ljudi, vendar so demografsko precej ogroženi. Zato se toliko bolj trudijo, da bi mladim nudili čim več, da se ne bi izseljevali. NAGRADA ZA USPEŠNOST -Med najbolj zaslužnimi za uspešen projekt o varčevanju, ki jih je vodja enote Dolenjske banke Črnomelj Jože Mrzljak nagradil s potovalnimi torbami, je bila tudi sedmošolka Žana Povše (na fotografiji). je po njegovih besedah v javnih polemikah pogosto slišati, da postaja šola vse bolj izobraževalna ustanova. Po njegovem pa je lahko tudi zelo vzgojna, če je seveda zanimanje pri mentorjih in učencih. Kot je dejala vodja šolske hranilnice Ljudmila Kocjan, številne oddelčne skupnosti na šoli varčujejo načrtno, sicer pa je varčevalec v šolski hranilnici vsak tretji učenec. Poleg prireditve, na kateri so predstavili svoje poglede na varčevanje tako v pesrpi kot v besedi in igri - zaigrali so namreč igrico “Varčevanje tako in drugače” - so sedmošolci pripravili še zbirko Thko so na pobudo semiškega župana Janka Bukovca začeli graditi večnamenski prostor pri gasilnem domu. Medtem ko imajo že 50 let gasilsko društvo, pa je bilo v začetku letošnjega leta ustanovljeno še športno društvo. Zavedamo se, da bomo morali čim bolj usposobiti gasilsko desetino. A ne toliko zaradi raztresenih naselij kot zaradi nevarnosti požarov v gozdovih, ki prekrivajo več kot 90 odst. območja vaške skupnosti,” pravi predsednik vaške skupnosti Milan Plut. V kožnem Dolu urejajo večnamenski prostor s prostovoljnim delom, denarjem, ki gaje privarčevala vaška skupnost, prispevki sponzorjev in semiške občine, najbrž pa bodo morali zbirati prostovoljne prispevke tudi po gospodinjstvih. Poleg tega je eno večjih del tudi nujna dokončna regulacija potoka Mlinščice v Rožnem pravijo, da mora lokalno cesto zavarovati občina, kar pa je zanjo velik zalogaj, saj avtomatske polzapornice veljajo okrog 32 milijonov tolarjev. Toda kaj je to v primerjavi s samo enim človeškim življenjem. Problem je namreč, da je prehod zelo nepregleden in samo čudežu se lahko zahvalimo, da so se doslej bližnja srečanja avtomobilov z vlaki končala le z zvito pločevino,” pravi Plut. Ne pozabi omeniti praznega šolskega poslopja, ki so ga vaščani sami zgradili pred približno 30 leti. Šola je ocenjena in je naprodaj, primerna pa je tudi za mirno obrt. Vaščani sojo pripravljeni ugodno prodati. Kupnino bi namenili za gradnjo mrliške vežice. M. BEZEK-JAKŠE Milan Plut Dolu. Še vedno pa ostaja v Rožnem Dolu nerešen problem nezavarovanega železniškega prehoda, ki je pred desetletji sicer imel zapornice. “Na Slovenskih železnicah SREČANJE ČRNOMELJ - Črnomaljske krajevne organizacije Rdečega križa Loka, heroja Starihe in Griček bodo pripravili v petek, 29. maja, ob 18. uri v hotelu Lahinja srečanje krvodajalcev. Sprehod po Metli ^ GHETTO DANCERS Ai PLESNA SKUPINA, ki jo * ,et gospodična Danica Badovina' |j nastoDa na domala vseh vef„ nastop metliških prireditvah. Valeni, ’ - - ' ' meti* j®- Bučan pa je učenka mciji osnovne šole, ki bi rada ustati' J® la svojo plesno skupino. N< deklet je že navdušila, želi sip' številnejšega sodelovanja, * ?° vabi vse, ki jih zanima discofl naj se ji pridružijo. fc NOVOST NA NAŠEM TR< tol so digitalni alkotesterji, za kal tl ] vlada na sončni strani Gorjan1 ej veliko zanimanje. Za nakup odločajo posamezniki, ki set* c radi pokazali pred policijska obličjem s preveliko kotit1, alkohola v izdihanem Zt3 Op alkohola v izdihanem zra ^ Menda bodo imeli novost šanki tudi gostilničarji; va bodo lahko pihali gostje, pr£l , bodo sedali za volane. 5 METLIŠKA IN PODZE»™ LJSKA OSNOVNA šola sta Rr pravili skupni športni dan, na toi terem so se učenci pomerili v»gi tiki. Ob zaključku so najboljši! tuj jeli praktična darila, ki jtfint prispevala Beti. Pa ne samo .p najurnejši, najspretnejši in[pj( močnejši so se udeležili potk ^ nega tekmovanja v Novem m^ Domov so se vrnili s spoznanj da je za uspeh potrebno vej vaditi, imeti pa je treba tudi« vo opremo. Trije podzemsljjj šprinterji so imeli s seboj le™ tekaške copate. Sreča je bila, t- \ imeli tudi enako velika stopal^ Črnomaljski drofc ENOTNOST - Črnomaljci župan Andrej Fabjan je bil (ta budnik ustanovitve Zveze lokranjskih občin. O tem, dajo Belokranjci enotni in da se l strinjali s to povezavo, ni dvol Dokaz za njihovo enotnost je1] sklicevanje majskih sej občin*] svetov. Čeprav ima mesec 311 so se v vseh treh belukranj*' občinah odločili sejati na isti u na 28. maj. Nekoliko so se raZJ' jali le v urah sklica, a se bodnpt naslednjega seje gotovo tudipd tem poenotili. Pl VREME - Metliško Vinskojta gred je dež zalival v petek '%ta nedeljo. In Črnomaljci, ki itfjav ob svojem junijskem jurjevafll^ kresovanjem pogosto sm°jaj; vremenom, so kar nekako posW ki jim ni vseeno, da se morjEj zaradi malomarnosti nekoga (V-osto znajti v prometnem kaVj Morda pa je v katerem od št£V nih členov novega zakona ol nosti cestnega prometa kaj sano tudi o tistih, ki ne posta1! ustreznih prometnih znakov. ] Semiške tropine^ GLAVNI - Na slavnostni % GLAVNI - Na slavnostni Društva vinogradnikov Bele jine, ki je bila ob Vinski vig(J{i preteklo soboto v Metliki, sta tudi metliški in semiški županj^ je napovedovalec kot vinograd"11 ka omenil le metliškega Ma*V viča, semiškega Bukovca, ki '\6jC cer v vinogradništvu že stat n* ček, pa ne. Bukovec je to konn* tiral z besedami, da se pač mlh, vedeti, kdo je v Metliki glaSfo Sedaj lahko Matkovič le uOTjj kaj mu bodo ušpičili Semičan1' V se bo pojavil pri njih. bj PARI - Konec prejšnjega iej na je bil v Kandršah izbor p3% za Semiško ohcet, ki bo v Sern^he 18. julija. Upanje, o katerem pisali pred časom v tej rubrik1 ‘h se bo za poroko odločil 'T* kakšen belokranjski par, s6t-razblinilo kot milni mehurčekj® Semiču se bodo poročili le Š*x pari z Gorenjskega. Vendar T1 kljub vsemu hišna mati Al&T® Pašič in hišni oče Andrej SeJL družno ugotovila, da bodo ta di dobri za delo tako na polju ^ v vinogradu. Nerodno je le tc’ ^ trtja na Gorenjskem nimajo (jja no v izobilju, saj so prvi gorehAj vinograd zasadili šele letoS" pomlad. ) »trne iz Kočevja predvolilni boj se je CEL - Kočevski občinski ;taiki so na zadnji seji uprizori Pravo uro spolne vzgoje. jlHgav fant še ni pri punci lir*!”, “če nimaš punce, nimaš w*°m spati” in podobne ugoto-ftve so spremljale dobršen del rave o možnostih izgradnje ,'Ortne dvorane v Kočevju, seje z oklevanjem svet-Franca Bartolmeta iz De-f^ratske stranke, da bi pod-Predlagan način pridobitve narja za sofinaciranje občin-58a deleža pri izgradnji šport-‘Ivorane, češ daje v njem vse ;J[eveč “če-jev” in da občina za Preprosto nima denarja. Nje-;,Hvernu oklevanju je ugovarjal ^stavnik Zelenih Miran No-s pregovorom, ki govori, se godi neodločnim. No-u so nato oporekali pristaši lrartolmeta in njegovih dvo-T°v> nakar so svoje povedali ■ 8pyorniki Novakovih prepri-'nJ in tako naprej in naprej. Po lenju Vinka Pintarja je bil to Pravi predvolilni boj. Kakšen s^le bo, ko se bo zares začel. '“Sne zanimivosti Kočevarje / čakajo, pa si ob tem lahko mislimo. baiški zobotrebci .^TRAJNEJŠI KOT RIB-*CANl - Ribniška občina se novno proslavlja kot edin-fVen primer. Zasluga za to gre iCer tokrat Dolenjski banki in l%ncjjj za piagiini promet, ki Va Se dogovorili za delitev l3ruPnih prostorov. Ribničani ,£Veseli, da se je to zgodilo 2?Vv Ribnici. Vprašanje pa je, °o to kaj pripomoglo novi V ^‘bnici ^ sklepanju rsjoy. Kot so namreč ugotavl-sj ' Ribničani po poslovni pred-^V|tvi Dolenjske banke prejš-41'Petek v Miklovi hiši, so Tjjbičani zelo ustaljenih na-1 j,"; Tako je Hranilnica in poso-0C!ya kočevske gozdarske po-ili ne potrebovala skoraj tri Ja’ da so se v Ribnici nanjo fljPadili in jo začeli počasi spre-jfbati za svojo, čeprav je pri-Ala “samo” iz Kočevja in ne taljenega” Novega mesta, č^j dolenjski banki, ki bi v Rib-JfjkMje poudaril njen direk-"T Franci Borsan, rada posta-f “Oinača banka, morajo zato 'F«. da se meci Ribničani nič i 2godi čez noč in da bodo ■ L.° Uspeli le, če bodo vztraj-jjP' °d Ribničanov. Izkušnje :l ''“Urenčnega HKS iz Kočev-ij?10 Potrjujejo. $ Krpanova kobila: iL. občinski svetniki so pa 5W resno vzeli novi prometni rCjj®'! in pijejo malo ali pa nič. P{jj0 s*je zgodilo, da so po zad-ostale skoraj polne celo 6 J/*n'ce s sokom in radensko. ” Ibjolpske doline ) j&anjčani v podste- 1^ * - V Podstenah nad Žago, 3 : 11,?“ Kolpe, bo v dveh izmenah ^ij..'lu taborilo okoli 100 učencev ijLPh razredov osnovnih šol iz kC*. Taborniki si bodo morali fiUj. Urediti zemljišče, na kate-t^Od ”°do taborili, obnavljali Vas 'n °R°bco, predvsem j®,) j^odnjak, čistili pa tudi sad- V^Usk! SREDNJEŠOLCI ROLPI - Za Kostel in Kolpo Iji dno večje zanimanje ne le ob (i0.ndih, ampak tudi med ted-1 JsL,'.Tako so pred kratkim ob-'JjJ! ta lepi košček domovine -L Centra srednjih šol iz Ce-*'Iti ^.Pfofesorji. Z rafti (gumija-Ad j^v razvoj podeželja m ob-»c,j'jasi). To upanje pa gojijo že ,1*0.5 'tto in pričakujejo, da bodo .•V’ ^ uslišani. it«MLlKI NAČRTI, MALO i - V Kostelu na veli- i "^tujejo razvoj vasi, varo-',fclirtj ,v°da, razvoj kmetijstva, jt^ ' ttt turizma. Zdaj čakajo na 1,1 ministrstva, da bodo pri-svoj piskrček. inf l’Vj|j m* I ^ N ASIH OBČIM MUtŠ Vlada odobrila le simboličen dvig Zaradi cenovnega nesorazmerja se Hydrovod Kočevje-Ribnica ubada s hudimi težavami - Odobreno povišanje cene vode ne prinaša rešitve - TUdi drugi problemi___________ KOČEVJE - Hydrovod Kočevje-Ribnica se že dalj časa ubada s hudimi težavami, ki so v dobršni meri posledica cenovnega nesorazmerja, ki se vleče že od leta 1991. Tildi pred nedavnim odobrena izenačitev cene vode v kočevski občini z ribniško in nato dvig za 9,8 tolarja jim zato ne prinaša rešitve. Nova cena vode, ki jo je na lani podani predlog Hydrovoda vlada odobrila marca letos, velja od 1. aprila in znaša sedaj v obeh občinah za gospodarstvo 121,49 in za gospodinjstvo 57,72 tolarja. To pa pomeni, da še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem in sosednjimi občinami, ki imajo podoben način pridobivanja pitne vode, saj je denimo že aprila lani cena vode Antun Gašparac v Črnomlju znašala za gospodarstvo 159,91 in gospodinjstvo 64,86, v Novem mestu 163,36 in 76,47, Grosuplju 196,75 in 93,78 ter Cerknici 193,37 in 151,24 tolaijev. “Odobreni dvig cene vode nam zato ne daljevanje spreminjanja deleža in vrste odjema na škodo gospodarskega na drugi strani. Z zmajše-vanjem prodaje (lani za 2,2 odstotka) se srečujejo že 10 let, razlog pa je tako v upadanju števila uporabnikov zaradi stečajev kot v racionalnejši porabi vode. Večji problem ob tem pa je, kot pravi Gašparac, v strukturalni spremembi. “Včasih smo gospodarstvu prodali 2/3 vode in 1/3 gospodinjstvu, sedaj pa je razmerje obratno,” razlaga. Ob enkrat višjih cenah vode za gospodarski odjem pa to močno vpliva na njihov slabši poslovni rezultat. M. LESKOVŠEK-SVETE USPESNA KRVODAJALSKA AKCIJA KOČEVJE - Redne krvodajalske akcije v prostorih doma starejših občanov se je udeležilo 373 občanov, kar je za nekaj odstotkov več kot lani. Med krvodajalci je vse več delavcev zaposlenih pri zasebnikih in občinskih uslužbencev. Jožica Klarič, tajnica območne organizacije RK Kočevje, je povedala, da so med darovalci bili tudi pripadniki vojaške enote iz Kočevske Reke in policisti iz Gotenice. Zdaj skupaj banka in agencija V Ribnici odprli predzadnjo iz niza v letošnjem letu načrtovanih novih poslovalnic Dolenjske banke • Eden največjih problemov, na katerega Gašparac opozarja, je velikost in redka poseljenost področja, ki ga pokrivajo. “Za Mačkovec, na primer, so potrebni 4. kilometri cevovoda, poraba vode pa bo izredno majhna, tako da se nam vložek v cevovod ne bo nikoli povrnil,” pravi. Takšnih cevodovov pa imajo na razprostranjenih kraških tleh Kočevske, kjer je tudi način pridobivanja pitne vode, ki jo črpajo iz podtalnice, dražji kot tam, kjer imajo gravitacijski sistem, poleg okoli 60 objektov, za katere morajo skrbeti, kar 300 kilometrov. pomeni skoraj nič,” pravi direktor Hydrovoda Antun Gašparac. K negativnemu poslovanju Hy-drovoda v lanskem letu je poleg nizkih cen vode prispeval tudi padec prodaje vode na eni in na- Praznik v čast Primožu IVubarju Letos prvič VELIKE LAŠČE - Rojstni dan našega prvega pisatelja Primoža Trubarja, 8. junij, bodo letos prvič slavili v občini Velike Lašče kot svoj občinski praznik. Trubar je, kot je znano, leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, pisal je v dolenjskem narečju, zavzemal pa se je za izobraževanje vseh, predvsem pa mladine, in je med drugim zapisal, da je oblast dolžna “v slednim mejstu, v trgu inu per sledni fari šulmojstre inu šularje držati...” V počastitev praznika bo izveden bogat program, ki se bo začel v nedeljo, 31. maja, ob 9. uri s pohodom izpred Trubarjevega spomenika na Rašci po krožni Trubarjevi poti. 4. junija bo ob 18. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici otvoritev razstave izdelkov gojencev vrtca Sončni žarek iz Velikih Lašč; ob 20. uri pa bodo pri Kuklju predstavili šolsko kroniko osnovne šole Primoža Trubarja in brošuro vrtca, ob tej priložnosti pa bo nastopila tudi Jerica Mrzel. V naslednjih dneh bo sledilo še več drugih prireditev, od svečane postavitve temeljnega kamna za dodatni nadzidek pri osnovni šoli Primoža Trubarja v Laščah do pevske revije in športnih prireditev. J. P. • Daniti n ja Slovenija je polna poniglavosti, skrajne brezobzirnosti in mrtvo hladne preračunljivosti. (M. Kožuh-Novak) RIBNICA - Po odprtju svoje nove poslovalnice prejšnji mesec v Kočevju je Dolenjska banka v petek odprla še poslovalnico v Ribnici, ki je njihova že 28. poslovalnica in predzadnja iz niza v letošnjem letu načrtovanih novih poslovalnic. Zadnjo nameravajo odpreti še v Grosuplju, z njo pa bodo dosegli, kot je na poslovni predstavitvi banke v petek v Miklovi hiši povedal direktor Franci Borsan, da bo z mrežo Dolenjske banke pokrit ves južni predel države. “V Ribnico prihajamo z jasno idejo in ciljem: postati želimo domača banka in delati v korist ljudi in podjetništva Ribnice,” je Med Kostelce vnesli preplah in negotovost Vsiljeno novo društvo KOSTEL - Kostelci bodo dobili svojo občino, a se zdi, da bodo v svoje okolje sprejeli tudi člane “Društva za gibalno vzgojo in psihomotorično obravnavo”. Svet KS je namreč pred dnevi prejel obvestilo s sedeža tega društva v Ljubljani, v katerem jih obveščajo, da bodo v dogovoru z Zavodom za gozdove RS - Območno enoto Kočevje v večletno uporabo pridobili gozdno kočo na Stružnici za izvajanje strokovno-vzgojnih programov taborjenja za otroke in mladostnike. Program zajema preventivno delo z mladimi m skupinami mladostnikov, ki so prepuščeni cesti oz. ulici. V program naj bi bili vključeni otroci in mladostniki od 7. do 18. leta, ki prostovljno pristopijo k programu oziroma so vanj že vključeni. Med bivanjem naj bi varovanci obnovili notranjost in zunanjost koče in okolice. Skupine naj bi štele 5 do 20 udeležencev in 2 do 6 vzgojiteljev (pro-stovljcev). Za vodenje taborov je določen prof. Matevž Petelin. Franc Vršnik, predsednik sveta KS Kostel, je povedal, da so presenečeni, ker jih zdaj obveščajo, prej pa jih ni nihče ničesar vprašal. Pravi, daje nevzdržen takšen (enostranski) način komuniciranja, ki med ljudmi, vnaša preplah in negotovost. Zadeva je zelo občutljiva, zato mora biti dogovorjena z obeh strani. Glede na odklonilno stališče večine krajev za sprejem društev, organizacij in posameznikov z oznakami “vzgoja, konfliktni, agresivni, alkohol, droga” bo tudi pobuda ljubljanskega Društva za gibalno vzgojno in psihomotorično obravnavo med Kostelci vsaj na začetku naletela na odpor. M. GLAVONJIC dejal v uvodu in dodal, da so se za Ribnico odločili zato, ker je tu drobno podjetništvo, ki potrebuje pomoč, precej razširjeno. “Kapital Dolenjske banke, s katerim smo začeli delati leta 1990 kot delniška družba v okviru Ljubljanske banke, je znašal 290 milijonov tolaijev, že 1993 leta seje povzpel na 4 milijarde in pol, konec lanskega leta pa je presegel 8,5 milijarde,” je povedal. To potrjuje, da širijo svoje območje in prehajajo tudi regionalne okvire. Banka je lani ustvarila za 557 milijonov tolarjev čistega dobička ob tem, da so za približno četrtino znižali cene svojih storitev in za prav toliko tudi obrestne mere. Zato so dosegli nadpovprečno rast - nominalno 22 odst. oziroma realno 12 odst. - kar jim je prineslo 65 milijard, s katerimi banka danes dela, in jih uvrstilo na 22. mesto med vsemi bankami v državi. Ponosni so, kot je dejal Borsan, da so “čisto zasebna banka”, saj ima 660 fizičnih oseb skupaj z domačimi zasebnimi podjetji v lasti preko 70 odstotkov delnic. Vsem 891 lastnikom, ki se jim je samo lani pridružilo 248 novih, bodo jutri že četrtič zapovrstjo izplačali dividende, za katere namenjajo 38 odst. denarja. M. LESKOVŠEK-SVETE Veseli asfalta Pogrešajo gospodarski razvojni načrt KOPRIVNIK - Prebivalci te vasi in okolice so se preko pristojnih občinskih organov in preko Kmetijskega in gozdarskega podjetja Kočevje vrsto let zavzemali za modernizacijo cestnega odseka Kočevje - Koprivnik. Pravega posluha ni bilo. Pred nekaj dnevi pa se jim je želja uresničila, saj so asfaltirali odsek ceste od Oneka do Lazov. Ob tem pomembnem uspehu si prebivalci želijo, da bi Občina Kočevje skupaj z državo, kije pred kratkim postala lastnik gozdnih in kmetijskih zemljišč v tem predelu, čimprej pripravila in sprejela gospodarski razvojni načrt vasi Koprivnik in za ostale nenaseljene kraje. Nerazumljivo je, da občinski in ostali organi onemogočajo gradnjo zasebnikom v Koprivniku z utemeljitvijo, da m izdelan in sprejet prostoskoizvedbeni akt. Toda v tej vasi je pred drugo svetovno vojno živelo nekaj manj kot 300 oseb, danes pa niti ena tretjina tega. Krajani menijo, da je tudi KS Šalka vas mnogo premalo storila za to demografsko ogroženo območje, saj ji ne uspe prenesti predlogov vaščanov do pristojnih orga- n0V' V. DRAGOŠ KULTURNI SPOMENIK LE DEL DOLINE LOŠKI POTOK - Na seji občinskega sveta, so 19. maja sprejeli odlok o proglasitvi retijske doline in cerkvice sv. Florijana za kulturni spomenik. Prvotna ideja je bila, da se za naravni in kulturni spomenik proglasi vsa dolina, po temeljitem pomisleku pa so se odločili, da se za zaščiteno območje proglasi le dolina zahodno od vasi, kjer stoji tudi prej omenjena cerkvica. Razpravljali so tudi o usodi zapuščene in neuporabne smučarske skakalnice. Svet je menil, da bi povabili strokovnjake za zimske športe in morda našli primernejšo lokacijo za zimskošportni center. Ustanovili so še komisijo, ki bo zbirala predloge za občinski praznik, ki ga občina še nima. A. K. EDINSTVEN PRIMER - Poslovalnica Dolenjske banke v Ribnici se nahaja v stavbi v Šeškovi ulici, kjer so tudi prostori Agencije za plačilni promet. Da sta se neka banka in agencija odločili za bivanje v skupnih prostorih, pa je, kot je dejal direktor Dolenjske banke Franci Borsan (na posnetku s poslovne predstavitve banke), v Sloveniji edinstven primer. (Foto M. L.-S.) Enaindvajsetim bron Kmalu za kostelsko še kočevska planinska pot KOSTEL - Jubilejnega petega Kostelskega planinskega pohoda se je udeležilo okoli 250 pohodnikov iz vse Slovenije, največ z Dolenjske in Štajerske. Najstarejši pohodnik pa je bil 74-letni Slavko Krušnik iz Ljubljane, najmlajši pa Žiga Tanko. Najmlajši in najstarejši sta dobila knjigo Peter Klepec in njegova dežela. Enaindvajset planincev, ki so se udeležili vseh petih dosedanjih pohodov po kostelski planinski poti, pa je prejelo bronasto značko. Pohod sta organizirala Planinsko društvo Kočevje in TUristično-šport-no društvo Kostel. Pohodniki so v primernem vremenu pot do Kuželj-ske stene, kjer je tudi planinski žig, in nazaj prehodili v petih do osmih urah, sicer pa je za pot potrebno povprečno 6 ur hoje. Vsa pot je primerno označena in vzdrževana. Za letošnji pohod so planinci pripravili poseben bilten, zdaj pa se že pripravljajo na otvoritev nove kočevske planinske poti, ki jo bodo odprli za kočevski občinski praznik, 3. oktober. J. P. DELAVSKA GODBA NAVDUŠILA KOČEVJE - Po uspešnem novoletnem koncertu so se v nedeljo zvečer v Šeškovem domu ponovno predstavili člani delavske godbe Kočevje. Pod taktirko dirigenta Matevža Novaka so zaigrali tri skladbe, s katerimi se bodo predstavili v soboto, 30. maja, na državnem tekmovanju druge jakostne skupine. Zaigrali so še sedem skladb in nato navdušenemu občinstvu, v polurnem podaljšku zaigrali še nekaj lahkih in za uho prijetnih skladb. Godba se bo udeležila še prireditev v Dobrepolju, Novem mestu, avgusta pa bo gostovala v hrvaški občini Fužine v Gorskem Kotaru. DAN ODPRTIH VRAT OBEH ŠOL IN VRTCA LOŠKI POTOK - Ta je bil v petek, 22. maja, v osnovni šoli dr. Antona Debeljaka, v vrtcu in v podružnični šoli v Podpreski. Starši so imeli možnost, da so bili prisotni pri dejavnostih svojih otrok in si ogledali njihove izdelke in risbe, ki so bile za to priložnost razstavljene. Zvečer je bil svečan zaključek dneva z nastopom otroškega in številnega mladinskega pevskega zbora, katera vodita mentorja Jože Lovko in Marija Montanič. Za zaključek pa se je uspešno predstavil mešani pevski zbor Planinskega društva, ki je bil ustanovljen 7. marca letos in ga vodi Štefka Debeljak. A. K. KONČUJE SE TEČAJ ZA GASILCA LOŠKI POTOK - V prvih dveh letih obstoja občinske gasilske zveze so organizacijske težave večinoma odpravljene, sedaj pa je na vrsti izobraževanje. Trenutno je najpomembnejši tečaj za mlade. Kdor ga bo uspešno opravil, bo dobil naziv gasilec, to pa je pogoj, da se lahko udeleži akcij in napreduje v vodstvo operativnih enot in društev. Tečaj se bo končal konec maja, vodi pa ga znani mentor Anton Lavrič. To je priložnost za gasilska društva, da v doglednem času pomladijo vodstva. A. K. Praznik Dobrepolja šesti december To je rojstni dan pisatelja in gospodarstvenika Frana Jakliča • Brezplačni prevozi šolarjev DOBREPOLJE - Na zadnji seji občinskega sveta Dobrepolje so končno sprejeli odločitev o občinskem prazniku. Izmed šestih predlogov seje večina svetnikov odločila za 6. december, ki gaje predlagal župan Anton Jakopič. Na ta dan leta 1868 je bil rojen pisptelj, gospodarstvenik, šolnik in politik Fran Jaklič, ki je v svojem času odločilno prispeval k napredku dobrepoljske doline. opredelil vse poti v občini kot nevarne, predvsem zaradi medvedov. Za naprej bo financiranje prevozov šolarjev zajeto v tako imenovani zagotovljeni porabi, ta Na seji so sklenili še, da bo z novim šolskim letom ponovno uveden brezplačni prevoz za učence iz vseh vasi dobrepoljske doline. Ta sklep so sprejeli na osnovi nove šolske zakonodaje, ki omogoča brezplačen prevoz za vse učence, ki so oddaljeni od šole nad 4 km, in za vse učence in bi morali hoditi v šolo po nevarnih poteh. Odbor za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pa je že pred meseci odločitev pa prinaša tudi precej nejasnosti. Vse kaže, da bo po več letih dogovarjan občina Dobrepolje le dobila lekarno. Novi direktor Zdravstvenega doma Grosuplje je ob imenovanju obljubil najprej depo zdravil, po ogledu prostorov ambulante Dobrepolje pa se je pokazala možnost, da bi bila v prizidku doma lahko podružnica lekarne. Občina nima denaija za ta prizidek, zato naj bi zainteresirane lekarne sofinancirale prizidek, kar bi se upoštevalo pri plačevanju najemnine. Zanimanje za ta načrt sta pokazali že lekarni iz Grosuplja in Škofljice. Občinski svet je končno tudi sprejel odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP). Tako je občina dobila pravno podlago za razvoj prostorske ureditve občine. M. STEKLASA 21 (2544), 28. maja 1998 DOLENJSKI LIST MŠŠ I Z N Al i H O E Č I M Mii Strojanovi zdaj pijejo svojo vodo Romska družina v Kuželjevcu od JKP Grosuplje kupila cisterno za vodo - Prevoz plača občina, vodo sami - “Dokler bodo otroci spali na tleh, ne morejo v šolo” KUŽELJEVEC - Gotovo je eden najbolj znanih Romov v ivanški občini Miha Strojan. Pa ne le zato, ker ima kar 12 otrok, mobitel, avtomobile, televizijo, živino in še kaj, temveč ker je eden redkih Romov v Sloveniji, ki sije lani kupil svojo parcelo, veliko slab hektar, na njej pa sije postavil leseno barako, za kar so mu lani, ker je šlo za črno gradnjo, grozili s podrtjem. ob obisku njihovo naselje pohvalila. L. MURN Do tega ni prišlo. “Imam svoj mir, ker je to naša zemlja in moji otroci imajo lastno streho nad glavo,” pravi zadovoljno in ne pozabi povedati, da je vsa družina vesela nove pridobitve. Od nedavnega so od JKP Grosuplje kupili novo cisterno za vodo, ki jim zadostuje za približno mesec dni. Občina plača prevoz, Strojanovi pa vodo. “KP nam je postavilo ceno tisoč nemških mark, po za- PRIJAVE ZA PRIZNANJA LJUBLJANA - Andragoški center Slovenije bo tudi letos oktobra v Tednu vseživljenjskega učenja podeljeval priznanja za izjemne dosežke pri učenju odraslih v Sloveniji. Prejeli jih bodo posamezniki in skupine za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja ter posamezniki, skupine, ustanove, podjetja in lokalne skupnosti za izjemne strokovne dosežke pri bogatitvi znanja drugih in pri uveljavljanju strategije vseživljenjskega učenja. Kandidate je možno prijaviti pri Andragoškem centru Slovenije do 15. junija. slugi komandirja grosupeljske policijske postaje Milana Stojakoviča pa smo jo dobili za 30 tisoč tolarjev. Za pomoč mu bomo hvaležni vse življenje,” pravijo. Prej so vodo, ki jo potrebujejo tudi za živino, vozili s traktorjem v sodih z zagraškega pokopališča, kar je bilo z več vidikov sporno. Miha Strojan želi tudi, da bi se njegovi otroci naučili vsaj brati in pisati, kar znata sedaj le on in eden izmed njegovih sinov. “Toda dokler nas bo v tako majhni baraki 14, moji otroci ne bodo mogli v šolo. Nimajo kje spati, ležijo na tleh. Kje bi pa delali naloge, se učili?” se sprašuje in pove, da v zagraško osnovno šolo ne hodi še noben Rom. Ne pozabi pa tudi omeniti, daje sanitarna inšpekcija NE LAMPRETOVA, AMPAK PRAZNIKOVA IVANČNA GORICA - Nedavni odstop ivanškega svetnika iz skupine LDS Franca Godeše iz Višnje Gore je razlog za novega člana, to pa ni napovedana strokovna tajnica ZKD Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica Tatjana Lampret z Muljave, pač pa zdravnica iz Stične dr. Ana Praznik. PESTRO OB OBČINSKEM PRAZNIKU IVANČNA GORICA - Ob praznovanju občinskega praznika 29. maja Občina Ivančna Gorica pripravlja vrsto prireditev: jutri, v petek, 29. maja, bo med 8. in 14. uro v galeriji Kresnička na Muljavi tradicionalno srečanje mladih likovnih ustvarjalcev, ob 19. uri bo na Jurčičevi domačiji srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije, medobmočno srečanje za Dolenjsko. V soboto, 30. maja, bo od 8. ure zjutraj potekalo tradicionalno srečanje slovenskih slikarjev Ekstempo-re Muljava 1998, ob 18. uri pa bo v galeriji Kresnička otvoritev razstave in podelitev nagrad. Ravno tako ob 18. uri bo pestro na ploščadi pred Novo ljubljansko banko, d.d., v Ivančni Gorici, kjer bo igrala stiška godba, predstavili se bosta folklorni skupini Vidovo iz Šentvida in plesna skupina KD Ivančna Gorica. Praznovanje se bo zaključilo ob 19. uri s slavnostno sejo ivanškega občinskega sveta v tamkajšnjem kulturnem domu in podelitvijo občinskih nagrad in priznanj. “Kot svetnik občutim diktaturo” Javna tribuna ZLSD TVebnje - Dolenjski gospodarski pomen v Sloveniji je precejšen ■ Pahorjevo pismo v luči nove politične stvarnosti na Slovenskem - “Levica demoralizirana” MIRNA - Združena lista socialnih demokratov TVebnje je na Mirni nedavno organizirala v sklopu letne konference javno tribuno, na kateri so udeleženci razgrnili pahljačo problemov in zadreg, s katerimi se srečuje ne le ta stranka, ampak tudi slovenska družba in tako tudi trebanjsko območje. Več razpravljalcev v splošnem delu tribune je pritrdilo ugotovitvam, daje dolenjski pomen v slovenskem gospodarstvu precejšen, zato mora Dolenjsko država denarno podpreti v razvoju. Ko so navzoči na javni tribuni govorili posebej o stranki, so med lokalnimi težavami navedli precejšnjo nemoč Združene liste, da bi vplivala na dogajanje v trebanjskem občinskem svetu. “Kot svetnik občinskega sveta Trebnje občutim, da je diktatura. Krščanski demokrati in ljudska stranka rušita vse pred sabo. Denar za obnovo cerkva mora biti, prav tako denar za kulturno društvo, ki ga vodi človek, ki je njima po volji. Denar za ceste in vodovode je ali pa ga ni,” je dejal Ivan Vovk. Pet let ne bodo prekopavali trga (če ne bo treba Ton razprav je pokazal, da je med člani trebanjske ZLSD kar nekaj odpora Pahorjevemu pismu o strankinem pojmovanju zgodovine. Vendar pa so navzoči vseeno pozorno in domala brez ugovorov prisluhnili gostu dr. Igorju Luk-šiču, ki je sporni Pahorjev korak postavil ob bok vsemu, kar se trenutno dogaja v slovenskem političnem življenju. Lukšič, ki je predsednik programskega sveta ZLSD, je poudaril, da v Sloveniji poteka brezobziren strankarski boj za oblast, v katerega se mora vključevati tudi ZLSD. Če hoče obstati, mora po njegovem mnenju sprejeti nova pravila igre in v tem gre iskati tudi razloge za nekako sporno Pahorjevo ravnanje. Vendar stranka kljub takim taktičnim potezam vztraja pri svojih znanih stališčih o zgodovi- ni, tj. tudi pri obsodbi kolaboracije. Člani ZLSD Trebnje so med drugim vprašali, ali ima stranka zaledje med študenti, ki bi lahko * Navzoči so med sklepnimi ugotovitvami javne tribune med drugim podprli, naj stranka ohranja stik s sindikati. V primerjanju z drugimi strankami naj ZLSD uporablja način, kot ga proti njej uporabljajo druge stranke. Preprečiti je treba vračanje premoženja v naravi cerkvi in posameznikom, ki ne žive v Sloveniji. Če imajo verske skupnosti premože-nje, jih je treba obravnavati in obdavčevati kot fizične osebe. po vrnitvi s študija okrepili strankine vrste v domačem kraju, in kako povečati strankino navzočnost med mladimi. Izrazili so zaskrbljenost nad zmanjševanjem števila članov in nad demoraliza-cijo članstva; levica je demoralizirana tudi po mnenju dr. Lukšiča. M. LUZAR VODA JE NAJVEČ VREDNA - Poglavar družine Miha Strojan zraven cisterne z vodo (drugi z leve), ki jo je vesela vsa družina. Samo pipo je treba odpreti in že se lahko odžejajo ali umijejo. (Foto: L. M.) • - v »** ' 4 * W'V' % .• » v ~ ^ , V * .v* l ... V • l ' > ftit i • > ■ 1 ' 'Al f '■» >v"' 'v - . ROŽE - “Ljudje, ki prihajajo k nam, ves čas pravijo: 'Dajte vendar v časopis te vaše rože. Tako sta povedala Nada in Stane Ržen iz Dolnjega Impolja, ki jima balkonske police krasi bujno cvetje. “Za cvetno nedeljo so že cvetele, pa tudi še zdaj je najbrž malo takih rož, "pravi Rženova. Rženovo cvetje je deležno pozornosti tudi moške, ne samo ženske roke, čeprav naj bi se zalivanju cvetlic posvečale predvsem ženske. (Foto: L. M.) PRI GRMOVIH - Dva od 5-članske družine, ki preživljata mladost na sicer lepi planini, vendar ob 10.000-litrskem vodnjaku. Kako visoko lahko sežeta ta poganjka, če pijeta kapnico, sicer pomešano z neoporečno vodo, ki jo pripelje cisterna? Odgovorov v tej zgodbi je lahko več. Eden je tudi ta, da se bo Grmova družina iz hiše na Ostrešju mogoče celo odselila kam v dolino, kjer je voda, kot pravi Darja. Tak razplet se zdi ob pogledu na novo prostorno hišo z veliko novo streho malo verjeten, pa vendar možen. (Foto: L. M.) KDOR TAKOJ DA, DVAKRAT DA IVANČNA GORICA - Ivanška občina je med prvimi priskočila na pomoč prizadetim v Posočju. Apartma, ki ga ima v Kaninski vasi, je za določen čas z vso opremo oddala občini Bovec in se odrekla najemnini. Žalostno je, da se jih je od približno 250 lastnikov tamkajšnjih apartmajev menda zelo malo odločilo podobno. Toda če kdaj, v takih primerih, kot je potres, gotovo velja, da kdor takoj da, dvakrat da. KONCERT DRUŽINSKEGA TRIA NOVINA V DOBRNIČU DOBRNIČ - Humanitarno društvo M & V Novina priredi dobrodelni koncert Družinskega tria Novina pod geslom “Samo življenje za druge je vredno življenja”, ki bo v soboto, 30. maja, ob 20.30 v kulturnem domu v Dobrniču. Vstopnice bodo na voljo uro pred pred predstavo. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. ■) Usklajeni, da vsaj nove pločnike pustijo pri miru SEVNICA - Pri raznih komunalnih delih so nujni posegi v prostor. Zadeva postane nekoliko prostor. Zadeva postane nekoliko bolj moteča za stanovalce, če se to dogaja prepogosto in zatorej ljudje dobijo občutek, da “levica ne ve, kaj dela desnica”. Za tako početje seveda niso imuni niti Sevničani, zatorej je prisluhnil glasu ljudstva tudi sevmški ljudski (SLS) občinski svetnik Tine Zupančič. Pohvalil je novo ureditev in podobo Glavnega trga, hkrati pa izrazil bojazen, da bi s ponovnimi deli izničili lepo podobo. Zupančič je zato predlagal, naj strokovna služba na občini pripravi akt, ki bo časovno in finančno predvidel, kdaj naj bi potekala kakšna dela. Robert Kaše iz Perčičevega oddelka za okolje in prostorje pojasnil, da so Občinarji imeli lani pred začetkom del sestanek z vsemi upravljavci komunalnih vodov in naprav. Dogovorili so se, da novih pločnikov ne bodo prekopavali vsaj naslednjih 5 let Na Ostrešju jim je streha vodovod Grmova družina z Ostrešja nad Sevnico bi si rada zagotovila vodo iz vodovoda - Konec upov za hišni vodovod - “Če ni črpalke, jo bomo kupili mi” - Bolezen in kapnica OSTREŠJE - Grmova družina z Ostrešja nad Sevnico bi si rada zagotovila vodo iz vodovoda, vendar ji to dozdaj še ni uspelo kljub več poskusom. Ali bo tudi letošnje poletje pri Grmovih minilo v znamenju vodnjaka? Še huje bo, če bo sušno poletje. JURČEK V SIMERTU - Na trdni V preteklosti sta Darja in Jože pripravljeni plačati. Ne prosimo Grm dala kopati za svoj vodovod ničesar zastonj. Zdaj imamo pri- nedaleč od hiše. Morala sta usta- pravljen denar, 500 tisoč tolarjev kmetiji GančAih v Simertu hišni številki piše Jablanica 10), to je v enem izmed številnih zaselkov in samotnih domačij razloženega naselja vrh razglednega raz\’odnega slemena med Mimsko dolino na jugu in dolino, je gospodinja Marija 12. maja našla 40 dag težkega, zdravega jurčka (na posnetku ga drži 9-letni sin Klemen). Gospodar Polde, ki nas je poklical je spominil na rek, da “Primož golobaje seje", to je 9. junija, še bolj običajno je, da nastopi sezona za gobarje šele 13. junija, na Antonov god. (Foto: P. P) viti delo, ker je nižje ležeča vas presodila, da bi omenjeno Grmovo zajetje, če bi delovalo, vzelo vodo tej vasi. Potlej sta Grmova poskusila pridobiti vodo iz sevniškega vodovoda. Kot so ju poučili, je v omenjenem vodovodu vgrajena neustrezna črpalka, ki ne bi mogla poganjati vode gor do Grmove domačije. “Taka črpalka se da takoj,” pravita Grmova. Grmova 5-članska družina je doslej računala tudi s tem, da bi njeno stanovanje priključili na vodovod za vas Lamperče. Upanje seje izjalovilo, tokrat ne zaradi tehničnih posebnosti vodovoda, ampak, kot pravi Grmova, ker ljudje ne dajo vode, češ da Grmova hiša ni sodelovala, ko so gradili lamperški vodovod. “Kako naj bi pravljen. kupiti sami, da bi le imel. kjer živimo? Ko S() delali vodovod vodo. Za zdaj n. še nič iz vsega je bi)a naša stara hiSa prazna » tega, kar počnemo. Čakamo na pojasnjujeta Grmova, odgovor z občine, saj smo vendar Boj Grmovih za vodo bi bil manj goreč ob cenejši vodi, ki jo dostavlja v hribe avtomobilska cisterna. Darja in Jože bi manj vztrajala tudi, če v družini ne bi bilo bolezni. “Možje bolan na želodcu, otrok ima bronhitis, na rokah imam jaz izpuščaj. Mislimo, daje voda iz našega vodnjaka tudi kriva za vse to. Dež v vodnjak spira s strehe prah, ptičje iztrebke, verjetno tudi kaj od mačk, cementna opeka pa se še kar naprej lušči,” naštevata Grmova. Najbolj boleče pri vsej zadevi se zdi Grmovima to, da nižje, v Sevnici na primer, nekako ne najdeta človeka, ki bi jima jasno povedal, ali vodovod bo ali ga ne bo. “Naj bi rekli: vodovoda ne bo, pomagajte si sami! Zdaj nam obljubljajo, mi upamo in Čakamo. Še enkrat pravim: ne prosimo usmiljenja. Plačali bomo,” je odločnih besed Darja Grm. M. LUZAR Krjavljeve iskrice« ŽUPAN IN KRJAVElj Ivanški LDS-ovci so mnenja ^ je pri predlogu o generalu L Ambrožiču Novljanu za čast® občana šlo za nepotrebno srai % titev občine Ivančna Gorica, svetnikov je glasovalo za, petfsv ti, preostali pa so se vzdrt Seveda je pred tem bila vročal prava, celo med samimi H ? SDS. Igor Bončina se je Č županu Lampretu, da bi priz® je dali človeku, ki ni za nard (,j spravo. Župan pa se je za ge rala zavzel tudi kot sošolec n N nega televizijskega urednik* novinarja Lada Ambrožiča t® jx ker je njegov oče igral v arna1 skem gledališču skupaj z gel® lom - Lampretov oče je bi! K ^ velj, Amrožič pa Deseti brat ] gumenti, ni kaj! * NEKATERI PREMLAD Na Bončinovo nasprotovanja L general Ambrožič ni primeretL častnega občana, ker je proti-rodni spravi, je predsednik ju; misije za vprašanja, volitve, i]ot novanja in priznanja Nikolaj'S« javec (SDS) povedal zelo ejži stavno: “Nekateri svetniki soAe premladi, da bi lahko danes vorili o stvareh, ki jih nisp ^ra veli. To so tisti, rojeni poW) 1945. Če ima kdo kaj proti njcL naj ga prijavi.” Ja, biti m očitno ni vedno prednost. ]k( Trebanjske iveri VODA IN VINO - Slovet, vzdušje ob nedavni otvodjs|| vodovoda v Mokronogu se Ijtv čisto poleglo. Še zmeraj so' uredili spominsko sobo veljak0* ?• ki so do zdaj zapravili ponujA priložnosti za obnovo Staroda'1] zgradbe. ( Sevniški paberki b, PONOVITEV - Sevn okoličani, ki so v teh dnei razpoloženi, ker zaradi de šli gledat nedavne srednj modne revije v gradu in prikrajšani za mnoge le dobivajo tolažbo. Sredn Sevnice bo dogodek v is lju ponovila 19. junija, naj počakajo. HOČEJO, NOČEJO lično delo, ki ga ponujaj cej dobro plačajo pos podjetja v širši okolici raje poprimejo srednje! še bolj izobraženi ljudje tisti, ki imajo osnovnoš nekoliko nižjo izobrazi njim se menda - tako ka; no delo enostavno ga neredki od teh preživi dobne muke tudi ob knji; je zadeva pač zelo zaplc MOTORIZIRANI N NI - Motoristi, ki drvi Sevnico, očitno kar dob kdaj lahko pritisnejo na jih bodo slišali najstnice niki in da jih ne bodo usta cisti. Da ne bo napačr zumevanja: to je kritika stov, ne policije, Motoris jo po mestu, policija j skrbeti najmanj za celo Ni ji lahko. Riikc novice d S SLUŽBENIM AVTOM? -a Jer je političnim strankam, ki li plujejo v občini, denar, ki ga a a,°bijo jz občinskega proračuna, ^cdini vir sredstev, je na nedavni *)' občinskega sveta večino tam 1 Prisotnih presenetilo vprašanje 'j *etnika Silva Gorenca (ZLSD), r! je res, da sta dva občinska ai ^lužbenca, člana SKD, udeležila č! dninarja SKD v Novem mestu, čl111 j0 med delovnim časom, tja pa ju "aj bi se odpravila s službenim 0, pom. Župan, kljub temu da naj "j šlo za dva uslužbenca iz njemu i “ližnjih pisarn, o tem ne ve nič. ,'jl ni bil obveščen, njegovi kri-i '** pa tudi dvomijo, da bi zaradi T Pogoste odsotnosti to sploh lah-.t ‘o videl. ni NOV SCENARIJ ZA SME-plISCE - V krajevni skupnosti t fDolenja vas se spet jezijo. Ne le fto, ker se pogodba med občino p‘n krajevno skupnostjo o inve-jjjšjicijah ne izvršuje tako, kot je ell “do sklenjeno. Nevšečnosti, kijih n’Morajo tamkajšnji krajani trpeti j2aradi sanitarne deponije, so ■namreč vse hujše. V sortiranje .Odpadkov so se spet podali Romi. ■pnovčan, ki je ob deponiji v vlo-rjž1 varnostnika, sicer ima pištolo, Ufjpdar ga je strah, kdaj mu jo s' odo cigani ukradli, saj je upodabljati ne sme> sara pa se> kot je pripovedoval svetnik Branimir eC°dopiVCj ne sme nikogar niti j,;dotakniti, da ne bi na deponiji Pnšlo slučajno do kršenja člove-j, plh pravic. Povrhu vsega je na l*'Ce krajanov in tamkajšnjih | (Predstavnikov oblasti bolj kot ne 4 tudi krški župan, ki se na nji-eU°Vo prošnjo, naj pride na sejo riC.Pts krajevne skupnosti, da bi '“al za njihove zahteve, ni od-vna|. na uradu župana pa so Doleti leyaščani dobili pojasnilo, daje j, Pipanovi mizi že vse priprav-V®n°, le čakajo, kdaj bo župan pa-Ylrje podpisal. Zato so na plan u' )f>et prišle ideje o črnem scenariji po katerem bomo lahko obča- Jh' Stneti zaradi protestne zapore “aeponije skladiščili kar doma. [jovo v Brežicah jj! ČUDNE STVARI V MESTU TPEDI - Življenje v mestu i|..režice ni prav nič podobno pravdi^': ki je za tokratno rabo po-jjfpdila naslov časopisni notici. njl/Te za brežiške medčloveške I vnose, ki so v novem času, za-J namovanem s hlastanjem po Ulčarju, slavi in različnih privi-klv ‘ j®*’vse slabši in slabši. Ta no-K voobnost ni prisotna le na več-fl eni konkurenčnem boju med ^izvajalci, trgovci in špekulanti' temveč je prodrla tudi v zdravilne in kulturne ustanove. Na ivT^nji seji občinskega sveta nam-^ te n’ ostal° prikrito ušesom, da o! | d nekaterimi izvajalci zdrav-^L Vemh storitev in direktorjem ,(< ie.^škega Zdravstvenega doma A vja prava mala vojna. Nekako Ifn • n° ie >zzvenela tudi zadnja j l 'reditev v Posavskem muzeju, 5jl° ^ed tistimi, ki so čestitali ",.^nici muzejskega kolektiva in . ,°rici nove knjige, ni bilo njene-ai°?Jirektorja. Ali imajo direktorji el je?! ^c'avce a*'l' sl^be direktor- 'r c pRaksa PROTI GOVORILOM - Že večkrat smo slišali -'Vl,ke in namigovanja, da je jvte*iški župan preveč pod vpli-J-.rj1 svojega strankarskega kole-'n direktorja največjega sloji L.nsbcga termalnega zdravilišča, ^ J da ima pri večini odločitev t'* fv,m besedo. To bo težko držali A saj praksa to teorijo nedvomni' 'zpodbija. Cestne bankine od ii|Ua'eža, kjer domuje župan, do ji pOžic so namreč pokošene, od p' p^*°krovičevih) Rigonc do Brežic !LEGALEC kradel IN VLAMLJAL L^ŠKO - Prejšnji teden so poli-'' UNZ Krško s pomočjo kraja-9 °dkrili ilegalca iz Romunije, za 'bega so policisti ugotovili, daje raljen več vlomnih tatvin in tat-„ e Vozila v naselju Dvorce. Avto "ašli zapuščen pri Trebnjem. M 5 ki VEŠ O PROMETU 4 ^EŽICE - V torek, 2. junija, od ' Čj0 14. ure bo v Brežicah področ-ot i|{ Umovanje Kaj veš o prometu za J1 Jr'CC osnovnih šol s prilagojenim ‘l jjstamom iz Posavja, Bele krajine j*! lij °lenjske. Tekmovanje priprav-1)1' | “snovna šola Brežice ob pomoči f> Vjj ajHnjega Sveta za preventivo in >fi» v cestnem prometu. Mladi /ji Jes;irji se bodo pomerili v znanju j! JJdoprometnih predpisov, v spretni |)ts^>i vožnji in vožnji po ulicah (bi MM IZ NA Č I o I H 0 3 t I Kdo bo sčaral vsem všečen proračun? Skupina svetnikov županu očita, da vsiljuje “tak predlog proračuna, ki bi ob sprejetju povzročil popoln razpad financ občine in ogromne obremenitve v naslednjih letih” KRŠKO - Svetniki občine Krško so spet pred pomembno nalogo -pred sprejetjem občinskega proračuna, predlog katerega je s 3,3 milijardami tolarjev letos tako visok kot še nikoli doslej. Predlog so svetniki obravnavali tudi na zadnji seji - ta je trajala skoraj 7 ur, sejnino pa bodo svetniki na predlog svetnika Jožeta Černiča (SKD) namenili za odpravo škode po potresu v Posočju - dali 60 amandmajev, vrednih približno 300 milijonov tolarjev, županu občine Danilu Siterju pa so naložili zahtevno nalogo: v desetih dneh mora pripraviti tak nov predlog, ki bo od prvotnega kljub številnim amandmajem manjši še za dodatnih 300 milijonov tolarjev. Kot je v uvodu dejal župan Danilo Siter, je 3,3 milijarde tolarjev v letošnjem letu realno pričakovan prihodek občine. V nasprotju s tem je skupina 11 svetnikov podpisala posebno izjavo, v kateri zahtevajo nižji proračun in opozarjajo na vsakoletne neuravnotežene proračune, ki so, kot so zapisali, “posledica popolnega ignoriranja in neupoštevanja strokovnih podlag in predpisanih normativov pri zaposlovanju v občinski upravi, vlaganjih v družbene dejavnosti, komunalno infrastrukturo in invervencijah v gospodarstvo”. Podpisniki so opozorili, da v zadnjih treh letih (1995 -1997) ni bilo izvedenih za 1,44 milijarde v proračunu sicer načrtovanih del. Po mnenju podpisnikov je tudi realen sklep, ki so ga sprejeli svetniki pri obravnavi osnutka proračuna za leto 1998, da se letošnji proračun na prihodkovni in odhodkovni strani poveča največ za 10 odstotkov glede na realizacijo SPODAJ NAJ BI BIL KONTEJNER - Krajane Kostanjevice jezi, ko se pri pokopališču v kontejnerju v hipu nabere cel kup smeti. To sicer ne bi bilo tako sporno, če ne bi teh smeti tako redko odvažali. Pravijo, da je težava v denarju, a dejst\’o je, da se po poti mimo pokopališča do kostanjeviške jame vozi vse več turistov, ki lahko že med potjo občudujejo “znamenitosti ” kraja. Veliko kilometrov do prve telovadnice Rekreacija zunaj mesta ZDOLE - Vaški prazniki ponavadi zaposlijo posameznike in organizacije, ki so pripravljeni delati. Tako je bilo očitno tudi na nedavnem jurjevanju na Zdolah, saj so na prireditvenem prostoru skrbeli za sto in še eno malenkost domala mnogi lokalni zanesenjaki, če tako imenujemo gasilce, kulturnike, novinarje in urednike, športnike, kmete in še mnoge druge. Med domačini, ki so jim poiskali ob jurjevanju zadolžitev in ki smo jih ob tem dogodku na Zdolah srečali sredi dela, je bilvZvonko Planinc, predsednik Športnega društva Zdole. Tako kot vaški prazniki tudi stalno delovanje vaškega športnega društva zaposli delavoljne simpatizerje. Po Planinčevih besedah so v društvu močno vpeti v gradnjo večnamenskega športnega igrišča na Zdolah, saj so kot eno prednostnih nalog zapisali njegovo asfaltiranje. Zagnancem bi podvig uspel, če bi bilo vreme ugodnejše, a zaradi izdatnega dežja ob pogovoru s predsednikom še ni bilo asfalta. Mogoče bo društvo veselo Zvonko Planinc obilnih padavin pozimi, saj ureja smučarski skakalni center na Zdolah, v okviru katerega že delujeta dve skakalnici. “Skakali bomo, če bo sneg. Sicer imamo v načrtu tudi umetno zasneževanje, saj je voda 200 metrov stran. Za tako središče so lepe možnosti,” pravi Planinc. Športno društvo Zdole snuje načrte za vse letne čase z mislijo, da z organiziranim športom in rekreacijo lahko med drugim koristno zaposlijo mladostnike, od katerih bi se drugače mnogi verjetno dolgočasili. Vendar tovrstnim željam društva striže peruti preprosta resnica, ki je po Planinčevih besedah taka: “Če hočemo igrati mali nogomet pod streho, moramo v najbližjo športno dvorano veliko kilometrov daleč.” M. LUZAR STEKLARSTVO s p. Podbevškova 3, Novo mesto objavlja prosti delovni mesti: 2 delavca za priučitev za delo v steklarstvu zaželjena je končana poklicna šola lesne ali kovinarske stroke Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na gornjem naslovu. lanskega proračuna. “Letošnji predlog preračuna, ki ga svetu predlaga župan, predstavlja neverjetnih 50 odstotkov 3-letne skupno dosežene realizacije! Kljub strokovno pripravljenim analizam proračunskih prilivov in * Tako je župan pred zahtevno, za mnoge celo nelogično in nemogočo nalogo: pripraviti dovolj nizek proračun, ki pa bo vseboval številne predloge vseh proračunskih porabnikov. V nasprotnem primeru bo ogenj v strehi. porabe in jasnim kazalcem obstoječih možnosti župan vsiljuje tak predlog proračuna, ki bi ob sprejetju povzročil popoln razpad javnih financ občine in ogromne finančne obremenitve v naslednjih letih,” pravijo podpisniki. T. GAZVODA SE “NAJ” TRGOVEC V zadnjem času so vse bolj "priljubljeni različni izbori za “naj” meščana, “naj” zdravnika in podobno. Tako sem prišla na misel, da bi izbrali tudi “naj” trgovca. Pri nas v Šentjerneju je trgovina, ki jo vsi imenujemo “kmetijska”, v njej pa dobiš vse, kar potrebuješ za kmetijstvo. Poleg dobre ponudbe so pohvale vredni tudi prijazni trgovci, med njimi pa je Šandi, ki ga pozna cela šent-jernejska dolina. Vedno je pripravljen ljubeznivo postreči vsakega kupca in mu ni nikoli težko naložiti vreče gnoja ali česa drugega. On bi si že zaslužil naziv “naj” trgovec. E. L. Janku Plestenjaku veliki znak občine Krško Podelitev 4. junija KRŠKO - Ob občinskem prazniku občine Krško bo občinski svet na slavnostni seji, ki bo 4. junija, podelil občinska priznanja za leto 1998. Veliki znak občine Krško bo za 40-letno pedagoško in družbeno delo v občini Krško dobil prof. Janez Plestenjak, ki je s svojim dolgoletnim delom močno zaznamoval in obogatil delovanje srednje šole v Krškem, saj je bil prisoten pri njenem razvoju skoraj od začetka, ko je leta 1958 prišel iz Ljubljane, do svoje upokojitve. Bil je ug-leden in cenjen pedagoški delavec, kije nekaj časa poučeval tudi v gimnaziji Brežice, bil je tudi pedagoški svetovalec za slovenski jezik in književonost ter ravnatelj srednje šole v Krškem. Znak občine Krško bosta prejeli Jožica Mikulanc za delo s starostniki in prispevek pri dokončanju Doma starejših občanov Krško in Mihaela Dornik za dolgoletno humanitarno delo za dobro ljudi v svojem kraju in občini. Občinski svet bo podelil še 4 priznanja občine. Dobili jih bodo: Jožica Vrtačnik - Lorber za uspešno predstavitev življenja in dela Vladimira Stovička, Ludvik Žagar za prispevek k ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter Gasilsko društvo Dolenja vas in Čebelarsko društvo Leskovec pri Krškem, oboji ob 70-letnici aktivnega delovanja. T. G. DOM JLA, DOM, KDO BI VEDEL KAKO BREŽICE - Nič ne kaže, da bi brežiška stavba, ki še zmeraj nosi neslavno ime Dom JLA, kmalu dobila nov naziv. Svetnik in podžupan Tone Zorko je na ponedeljkovem nadaljevanju prekinjene 39. seje občinskega sveta priznal, da so za tako stanje stavbe krivi vsi občinski svetniki. Temu je nasprotoval Miha Skrlec, vendar je z imenom ostalo po starem. Župan je predlagal komisijo za preimenovanje Doma JLA in ob tem rekel, da bodo novo ime lahko določili šele potem, ko bo jasno, kaj vse se bo dogajalo v stavbi. Ker so svetniki odločili, da bodo prihodnji mladinski center namesto v starih zaporih uredili raje v omenjenem domu, se bo te stavbe mogoče prijelo ime Mladinski dom. To spet ne bo najbolj posrečeno. Na stenah zgradbe so namreč grafiti, ki pa niso nič "mladi", ampak starejšega datuma. SAFETI IN JANEZI KRŠKO - Svetnika Jožeta Tomažina je na prejšnji seji občinskega sveta zanimalo, zakaj mora naš državljan podreti 14 metrov zidu, ker je prekoračil dovoljene meje širitve za 15 cm. Dobil je uradni odgovor, da inšpekcijske službe poskrbijo za tiste, ki ne upoštevajo predpisanih pogojev, lastnik pa mora poseg v prostor legalizirati ali vrniti v prejšnje stanje. Njegovi pomisleki o gradnji v Kerinovem grmu, Asfaltni bazi in še kje očitno niso upravičeni, saj je v naši državi že tako, da “za Pera, Safeta in Azi-ma veljajo ista pravila kot za Janeza, Micko in Jožeta”. • Upor proti okupatorju je že napisana knjiga. Lahko jo prebiramo in ocenjujemo vsak po svoje, vendar samo še kot bralci in ne kot avtorji. (Zlobec) DAROVANJE KRVI KRŠKO - Območno združenje Rdečega križa Krško bo organiziralo redno letno darovanje krvi. Darovanje bo v torek, 2. junija, v Leskovcu v osnovni šoli od 10. do 16. ure, dan pozneje v Krškem v OŠ dr. Mihajla Rostoharja od 7. do 13. ure, 4. junija na Senovem v osnovni šoli od 7. do 13. ure in 5. junija v Kostanjevici v osnovni šoli od 8. do 12. ure. • Zagreb je dal Krki več strokovnjakov kot Ljubljana. (Kovačič) • Zaradi dvomov v “pridobitve" kapitalizma se še sam čedalje bolj nagibam k marksizmu. (Mencinger) OBNOVA SE JE ZAČELA - Kostanjeviški otok je pred dnevi postal veliko gradbišče. Obnova otoka, vredna kar 260 milijonov tolarjev, od katerih dve tretjini prispeva občina, ostalo pa država, naj bi bila končana v dveh letih. V tem času bo urejana vsa podtalna infrastruktura, cesta bo dobila novo prevleko, del pa bo tlakovan oziroma popločen. Tako je sedaj za ves promet zaprta Ulica talcev, ko bodo dela na tej končana, pa se bodo delavci Kostaka lotili Orožnove ulice. Na sliki: globoko razkopana Ulica talcev. (Foto: T. G.) Čez neprekinjeno črto na črpalko V občini Brežice pod drobnogledom nekaj zelo prometnih brežiških križišč - Težave tudi zunaj križišč - Nevarna početja pri bencinski črpalki pod mestom - Država ne hiti BREŽICE - Načrtovalci v občini Brežice so že vzeli pod drobnogled nekaj zelo prometnih brežiških križišč. Tako nastalemačrte o urejanju križišč bo mesto uresničilo, vendar bo verjetno moralo še nekaj časa čakati, da bo za to poklicana država odvezala mošnjiček in plačala gradnjo. Dotlej bodo križišča še naprej jezila voznike, pešce, občinske svetnike in druge ter zagotavljala zvito avtomobilsko pločevino. Dejstvo pa je, da poleg omenjenih križišč postavljajo zanke ljudem tudi posamezni cestni odseki v mestu.Znana črna prometna točka je na cesti pri Petrolovi bencinski črpalki pod mestom; zadnja nesreča se je tam zgodila vsoboto. Bencinski servis stoji le na eni strani ceste, ki povezuje Brežice z bližnjim Čatežem in se nadaljuje proti 12 km oddaljeni slovensko-hrvaški meji na Obrežju. Ker je na omenjenem odseku edini, se ni čuditi, da se prebivalci iz krajevnih skupnosti na desnem bregu Save in ob teh še Hrvati in gostje Term Čatež oskrbujejo s potrebnim gorivom ravno na tem servisu. Pri tem so skorajda prisiljeni prečkati neprekinjeno črto, kajti črpalka na njihovo nesrečo stoji, kot rečeno, le na levi strani zelo prometne ceste. Nevarna vožnjo čez neprekinjeno črto je najpogosteje vzrok za prometne nesreče. Prometna zgodba se tu ponavlja v podrobnostih. Policija ugotovi, da je kriv tisti, ki je zapeljal čez neprekinjeno črto, rešilec odpelje ranjence v bližnjo bolnišnico in življenje gre dalje do naslednjega kararnbola, na katerega nikoli ni treba dolgo čakati. Čudno in nenavadno pri teh vrstečih se dogodkih je, da se nihče od odgovornih za varnost v prometu ni odločil in poskrbel za varnejši dostop do črpalke. Alije smiselno skrivati glavo v pesek in misliti, da bodo ljudje sami od sebe prenehali zavijati preko ceste na črpalko? Od tega jih očitno ne bo odvrnil niti novi prometni za- kon, kajti ljudje vztrajajajo in iščejo bližnjico. Zato bi bilo v obravnavanem primeru pametneje uradno zgraditi bližnjico do črpalke, saj bi tako prihranili premoženje in zdravje. Brežičani smejo upati, da bo država kaj ukrenila glede nesrečne ceste pri črpalki? Preveč optimizma bi vodilo v razočaranje, saj vladne ustanove dokazano ne hitijo z razpletanjem brežiških prometnih vozlov. E. SEČEN SVIT V KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA NA KRKI - V soboto, 30. maja, ob 20. uri bodo pevci mešanega pevskega zbora Svit iz Krškega pod vodstvom zborovodkinje Mojce Jevšnik priredili letni koncert v samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici. Gostja večera bo Andreja Zakonjšek, sopranistka v mariborski operi. 21 (2544), 28. maja 1998 DOLENJSKI LIST DAN TAJNIC PORTOROŽ - Več kot 500 tajnic se je minuli teden udeležilo strokovnega izpopolnjevanja tajnic, ki ga pripravlja založniška skupina Gospodarski vestnik. Na letošnjem srečanju so na pobudo Zveze klubov tajnic in revije Tajnica razglasili 21. maj za dan tajnic Slovenije, da bi tako opozorili na poklic, ki ga pri nas opravlja 16.000 oseb. NOVA ASTRA BREŽICE - V prodajnih salonih Kruno v Brežicah, Novem mestu in v Trebnjem so od minulega petka do nedelje odprli vrata ljubiteljem Oplovih avtomobilov. Ti so lahko spoznali in na testni vožnji nato še preizkusili nov tip vozila astra. PROJEKT ŽIVI DALJE NOVO MESTO - V torek je odbor projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine obravnaval osnutek označevanja poti, se pogovoril o izobraževanju za potrebe projekta, obravnaval analizo strokovnega izleta po tej poti in predlog vključevanja novih vsebin v projekt. Beseda je tekla tudi o članstvu v informacijski mreži Centra za promocijo turizma Slovenije. POSLOVNO SREČANJE V KARLOVCU NOVO MESTO - Območna gospodarska zbornica Novo mesto in Županjjska komora Karlovac organizirata v petek, 12. junija že 2. srečanje slovenskih in hrvaških podjetij v prostorih zbornice v Karlovcu. Podjetja, ki se zanimajo za sodelovanje s hrvaškimi partnerji, se lahko o poslovnem srečanju pozanimajo pri novomeški zbornici (g. Cvelbar, 322-185 ali 322-182). Zapisana smrti? V drugem delu prenove plačilnih sistemov v Sloveniji (po prenosu bančnih rezerv in računov bank na Banko Slovenije) naj bi tudi podjetja prenesla žiro račune na banke. Ko bodo te prevzele zadnji račun, kar naj bi se zgodilo leta 2001, bodo agencije za plačilni promet odmrle. Samo v posavski in dolenjski podružnici se zaradi tega majejo delovna mesta 165 ljudem. Nekatere od njih bodo morda * potrebovali v bankah. Prenos plačilnega prometa ima seveda prednosti in slabosti. Mnogi so zdaj že ugotovili - med njimi je tudi država ali vsaj ministrstvo za fi-' nance - da bi pogrešali redne statistične podatke na osnovi prometa, ki jih zdaj zbirajo agencije, in to lahko počnejo, ker ves plačilni promet poteka preko njih. Gre za informacije o plačilih, bonitetah in bloka-cijah ter za liste blokiranih, zbirna poročila o poslovanju regijskih gospodarstev in še kaj. Prenos plačilnega prometa na banke je vprašljiv tudi zaradi stroškov; gre za 28 milijonov mark, ki jih je država že porabila za zadnjo posodobitev plačilnega prometa. S tem je izgradila dokaj učinkovit sistem, ki omogoča tekoča plačila, komuniciranje, takojšnje vključevanje sredstev podjetij v sredstva banke in bankam vpoglede na račune deponentov. Nekatere banke že izgrajujejo nove sisteme. Po nekaterih podatkih naj bi vse skupaj za izgradnjo potrebnih sistemov porabile 300 milijonov mark. Po tem sodeč, bi bilo mnogo cenejše, če bi pooblastile “ostanek” agencije, da s svojim sistemom opravlja zanje te storitve. Bankam je očitno pritok plačilnega prometa kar dobrodošel, zato ne kažejo večjega zanimanja za dogovarjanje z agencijo. In gospodarstvo? Načeloma ni za spremembe in je zadovoljno s sedanjim sistemom. Sicer pa, kdo pa danes še kaj vpraša gospodarstvo. B. D. G. Italijanske mreže na Dolenjskem Slovensko-italijanski projekt proučuje možnosti razvoja mrež malih podjetij v Sloveniji - Z ustanavljanjem mrež v lesarstvu naj bi začeli na širšem Dolenjskem - Pričakovanja in dvomi NOVO MESTO - Italija je znana po industrijskih območjih, razvejenih sistemih malih podjetij na enem območju. Nam n^jbližji je furlanski trikotnik stolov na območju treh vasi med Gorico in Vidmom, kjer deluje več kot 1200 podjetij, povezanih z izdelavo stolov: lesenih, plastičnih, kovinskih. Skupaj z nekaj večjimi podjetiji zaposlujejo kar 10.000 oseb, ki na leto naredijo 50 milijonov ali tretjino vse svetovne proizvodnje stolov. Tako letno ustvarijo 2 milijardi mark prometa, kar je desetina slovenskega bruto proizvoda. Vsako leto nastane tam okrog 40 novih podjetij. “Ali bi se dalo podobne mreže malih podjetij razplesti tudi v Sloveniji?” so se spraševali slovenski in italijanski avtorji posebne študije. Nedavno so o tem v organizaciji novomeškega Podjetniškega centra govorili s predstavniki občin Dolenjske, Bele krajine in Kočevskega ter z deseterico mizarjev. Projekt, ki ga na slovenski strani vodi nekaj zasebnih podjetij, naj bi finančno podprlo tudi Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Avtorji študije ugotavljajo, da bi v Sloveniji veljalo poskusiti z razvojem mrež malih podjetij na področju lesarstva, saj ima država tu tradicijo, dovolj obnovljivih surovin, je blizu Italiji, s katero bi lahko navezala prve vezi, ter ima dokaj usposobljeno in ceneno delovno silo. Študija je za najprimernejše območje izbrala širšo Do- Novotehna spet načrtuje dobiček Skupaj z Merkurjem odprla sodoben trgovski center v Bršljinu • Skoraj v celoti pokrila izgubo ■ Se naprej odprodaja odvečno premoženje • Merkurje 51-odst. lastnik Novotehne NOVO MESTO - V soboto je bila v Kočevarjevi ulici v Bršljinu otvoritev Trgovskega centra Merkur. Delniška družba Merkur in njeno povezano podjetje Novotehna, d.d., sta v manj kot letu uspela v bivšem Pionirjevem kompleksu odpreti velik in sodoben trgovski center s široko ponudbo izdelkov za dom in gospodinjstvo, kot tudi za domače mojstre, obrtnike in podjetnike. Tli bo poslej tudi sedež Novotehne. Da je to velika pridobitev za ta del Novega mesta, je poudaril tudi novomeški župan Franci Koncilija. Merkurjevemu trgovskemu centru naj bi se v kratkem pridružil še Spar, McDonalds in drugi. Direktor Novotehne Spaso Milovič je na otvoritvi izrazil željo, da bi temu sledila tudi gradnja infrastrukture, zgraditi je namreč treba povezovalno cesto med Ljubljansko in Kočevarjevo cesto. Trgovski center v Bršljinu je 30. v verigi Merkurjevih centrov in prodajaln po Sloveniji in prvi, ki ga je Merkur odprl s povezanim podjetjem, to je skupaj z Novote-hno. Novomeška Novotehna, ki se ukvarja s prodajo železninarskih izdelkov, avtomobilov in servisiranjem, deluje že od leta 1946. Vrhunec razvoja je dosegla konec 80. let, ko je 240 zaposlenih ustvarilo 60 milijonov tolarjev letnega prometa. Po letu 1991 se je podjetje zadolžilo in bilo slabo likvidno. Kriza seje stopnjevala in leta 1995 je Novotehna šla v prisilno poravnavo, ki sojo že uspešno končali, zmanjšala je dejavnosti, število zaposlenih in začela od-prodajati premoženje. Še istega leta se je Novotehna kapitalsko povezala z Merkurjem iz Kranja in postala njegov največji franšizij. Sodelovanje z Merkurjem se je vsako leto povečevalo in lani je Merkur postal 51-odst. lastnik Novotehne. Danes je v Novoteh-ni 86 zaposlenih, v lanskem letu so ustvarili 1.488 milijonov tolarjev od prodaje, kar je za 22 odst. več kot predlani. Direktor Novotehne Spaso Milovič je še povedal, da so izgubo skoraj v celoti pokrili, po dolgih letih pa prvič načrtujejo, da bodo letošnje poslovno leto zaklu-čili z dobičkom. Še naprej bodo prodajali odvečno premoženje: na Rozmanovi ulici, v Kandiji in nekdanjo prodajalno gradbenega materiala v Bršljinu, v mestu bodo obdržali le trgovino na Glavnem trgu. Kranjski Merkur se je v več kot sto letih poslovanja razvil v največje slovensko trgovsko podjetje z železnino in tehničnimi izdelki, lani pa se je podjetje še dokapitaliziralo. Trgovina na debelo pred- stavlja 'največji del podjetja tako po obsegu prodaje kot po številu zaposlenih, s trgovino na drobno pa s trgovskimi centri in prodajalnami pokriva celo Slovenijo. Merkurjevo dejavnost dopolnjujejo tudi hčerinska podjetja v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Poljskem in Češkem ter odvisni povezani podjetji Soča iz Kopra in Novotehna iz Novega mesta. Merkur posveča veliko pozornost tudi izboljšanju kakovosti, taki) so pred štirimi leti pridobljeni certifikat ISO 9002 lani zamenjali s certifikatom ISO 9001. Lansko leto so imeli za 51.473 milijonov tolarjev prodaje, kar je skoraj 5 odst. več kot leto poprej, in dosegli 909 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je dobro tretjino več kot leto poprej. J. DORNIŽ Z OTVORITVE TRGOVSKEGA CENTRA MERKUR - S prerezom traku so ga slovesno odprli (na sliki od leve proti desni): generalni direktor in predsednik uprave Merkurja Jakob Piskernik, novomeški župan Franci Koncilija in direktor Novotehne Spaso Milovič. Prodajne prostore so popestrili z razstavo izdelkov učencev OŠ Dragotin Kette in varovancev novomeškega Varstveno delovnega centra. Vodja trgovskega centra je Zdravko Dajčman. (Foto: J. D.) lenjsko (z Belo krajino in ribni-ško-kočevskim koncem). V študiji so ugotavljali, kako delujejo podjetniške mreže v Itali- * Podjetniki naj bi na začetku izdelovali najenostavnejše elemente, vendar bi uspešnejši pozneje razvili izdelavo zahtevnejših in tako povečali svoje zaslužke. Nastanek mreže je nujen tudi zato, da bi projekt postal zanimiv za mednarodne ustanove in za morebitno sofinanciranje takega regionalnega razvoja. Vodja slovenskega dela projekta mag. Boris Mrak poudarja, da virov sredstev ni malo. Osnovna naloga je zdaj poiskati začetna podjetja in jih usposabljati, jim ponuditi pomoč in informacije. Po besedah Jakoba Andoljška iz podjetja Ancon na Dolenjskem že obstaja nekaj podobnih povezav podjetij, ki dokazujejo, da se marsikaj da narediti, vendar sta potrebna miselni preskok in dobra organizacija. Uspeh projekta bo že, če bo vlada priznala omenjeni širši regiji prednosti na področju lesarstva. O PROJEKTU MREŽ Direktor Sklada za regionalni razvoj Bojan Dejak o projektu mrež malih podjetij v Sloveniji pravi: “Zdaj je na Bojan Dejak vrsti naslednja stopnja v projektu, ki obeta sodelovanje z italijansko industrijo in v poznejšem obdobju tudi razvoj dejavnosti v Sloveniji. Pomembno je zlasti, da je projekt zasnovan na regionalnem pristopu, saj Evropska skupnost, program Phare in drugi viri sofinanciranja podpirajo v prvi vrsti take projekte. S pomočjo tega projekta bomo dobili pregled proizvodnih zmožnosti tega območja, vemo, da je lesna industrija tu na visoki ravni. Na koncu naj bi dobili katalog investicijskih projektov, kijih lahko ponudimo. Potem ko je že kazalo, da projekt v naši državi ne bo deležen podpore, zdaj kaže dobro, in mislim, da bomo lahko že v tem in naslednjem letu pridobili nekaj sredstev zanj.” USPOSABLJANJE ZA GRADBENIŠTVO SEVNICA - Trenutno posavsko gradbeništvo potrebuje okrog 30 delavcev, vendar velikega povpraševanja po tem delu ni. Upajo, da bo kaj bolje konec meseca, ko bo 23 kandidatov končalo usposabljanje za delo v gradbeništvu. Organizira ga območna enota Zavoda za zaposlovanje Sevnica v sodelovanju z Gradbeno šolo iz Ljubljane, ki skrbi za teoretična znanja, medtem ko kamdidati praktičnih del učijo pri gradbincih. ZNANJE JIH NE ZANIMA NOVO MESTO - Šolski center Novo mesto je razpisal tudi šolanje po dualnem (vajenskem) sistemu za avtokleparje ter zidarje in tesarje, a kot pravijo v območni enoti Zavoda za zaposlovanje, prijav ni. Da bi zmanjšali poklicno neskladje pri povpraševanju po delavcih, so ponudili posebne programe izobraževanja za mlade do 26 let, ki nimajo končane osnovne ali srednje šole. Zanimanja zanj je malo, saj pride na razgovor samo tretjina vseh povabljenih brezposelnih mladeničev in mladenk. LEKARNA STRAŽA zaposli diplomiranega inženirja farmacije z opravljenim strokovnim izpitom. Informacije na ® 068/84-199. NAŠE STRANKE ZAKURIJO SVOJE KUPCE! Za delo s stalnimi in novimi strankami iščemo omejeno število samostojnih komercialistov. Cenjene kandidate vabimo na obisk naše poslovne stavbe na Vošnjakovi 7/B v Ljubljani. Informacije: tel. 061/1321-405. ji, kakšno je njihovo povpraševanje po materialih in zanimanje za sodelovanje s Slovenijo. Zdaj bi bilo treba storiti korak dalje: na širšem Dolenjskem najti nekaj začetnih podjetij, ki bi začela razpletati mreže ter učila in organizirala druge. Začetni podjetniki bi organizirali nove celice, podjetja, ki so veliko manjša od njihovega. Ta bi se ukvarjala z enostavno proizvodnjo, ki naj bi se začela kar v lopah ali garažah. Vsako od teh podjetij dobavlja podjetju začetniku elemente, ta pa je v stiku s tržiščem, išče povpraševanje, skrbi za ponudbo in razporeja delo v mreži, za kar je seveda plačan. V času elektronike bi lahko bile mreže elektronsko povezane (načrti, mere, kakovost po računalniku). Za izdelavo enostavnih elementov ne bi bile potrebne velike naložbe, zato bi bilo najugodneje za bodočega podjetnika, da denar zbere sam (brez neugodnih kreditov). Domači mizarji o takojšnjem uspehu projekta dvomijo. Nekateri med njimi so že bili v Italiji in vedo, kako delajo v znanem trikotniku - v lopah in garažah! “Pri nas,” pravijo, “bi tako dejavnost takoj zaprli. V Sloveniji porabi najmanjši podjetnik, preden začne, samo za formalnosti 30.000 mark!” B. DUŠIČ GORNIK ISO 9001 ZA ŽELEZNICO LJUBLJANA - Tiste, ki potujejo z vlaki ali uporabljajo železniške tire za prevoz tovora, pa tudi vse druge državljane (Slovenske železnice so namreč državne) bo razveselila novica, da bo ta družba v torek, 2. junija, prejela certifikat kakovosti ISO 9001. Svetuje Urad za varstvo potrošnikov Pomembna vprašanja fina» čne narave pri opravljanj zasebne zdravstvene dejavno* ti (izstavljanje in shranjanj1 računov, finančno poslovanj) niso rešena v zakonu niti pravilnikih o opravljanju tal1 dejavnosti. Iz določila v zaKt konu o zdravstveni dejavnost1 da ima vsakdo pravico zahtt vati obrazložitev računa zdravstvene storitve, pa kljnUe vsemu izhaja, da je izstavite) v; računa obvezna. \dike različnega zelja oziroma ze-te ‘fijadnic. Neki kupec jih je povpra-iijalpo sadikah kitajskega zelja, pa iu K dobil odgovor, da jih nimajo. Na vprašanje, zakaj jih nimajo, pa je bil Ogovor: “Zatu, keru Suhi kajni nej Kitajcu. ” P-c Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so bile na novo-fteškj tržnici naprodaj že prve ’ti ti-’ k* so J'*1 prodajali po 600 iir j . ri,ev kilogram. Jagode so pro-J(j jjjlali po 300 tolarjev košarico ali ji tolarjev kilogram, jabolka po 110 do 140, orehe po 800 do 1000, ?°vi krompir po 200 do 300, # ;°Pek rdeče redkvice in mlade ji Ce>>ule po 100, česen po 600, fižol :l>Rn ^o 500, stari krompir po id -špinačo po 200 merico, kolera-io „ ‘n koren po 200, šopek pehtra- -,3 po 250, radič in solato po 200, jv *°zarec gozdnih jagod po 600, lili er sadjevca po 800, kozarec meda fc °d 800 do 900, stekleničko pro-ki Polisa po 300 in jajca po 22 do 30 di tolarjev. bojazni za usodo sejma se mu pridružuje tudi dr. Dušan Terčelj, ki meni, da si niti država niti stroka nista na jasnem, kako s sejmom v bodoče. “Delimo se doma, zato smo za boj s tujino šibki. Že čez mesec dni bo na Ptuju neko drugo mednarodno ocenjevanje vin. • Med 1177 ocenjenimi vinskimi vzorci iz 28 držav so priznani degustatorji izbrali štiri vina za šampione: v kategoriji belih suhih vin sardone iz Južnoafriške republike, med belimi mirnimi vini z ostankom sladkorja avstrijski laški rizling - jagodni izbor, med rdečimi argentinsko vino in med alkoholiziranimi madžarski tokaj. Za naziv šampiona sta se potegovali tudi dve slovenski vini -traminec Alojza Valdhuberja iz Svečine in šardone iz kleti Vino Brežice. Skupno so podelili še 6 velikih zlatih, 109 zlatih in 230 srebrnih medalj. Slovensko veliko zlato medaljo si je prislužil Hančikov renski rizling s kmetije Dobrovnik, ki je kot najbolje ocenjeno slovensko vino postalo tudi prvak Slovenije. Tega si ne privoščijo niti države, ki so velike pridelovalke vin,” je dejal dr. Terčelj. Vinogradniki iz posavskega rajona sejma očitno ne vidijo kot priložnosti zase in za svojo dejavnost. Manjših vinogradnikov na sejmu ni, v hali A, kjer se predstavlja Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, pa sodelujejo velike kleti: Kmečka zadruga Krško, Mercator KZ Metlika in Vino Brežice ter Isteničeva Barbara International. B. DUŠIČ GORNIK RAJ ZA POKUŠEVALCE - Poleg bogatega programa in dobre organiza- cije letošnje Vinske vigredi v Metliki so številni obiskovalci pohvalili tudi .lMLr. ut,,, .n-,, - «1.,«^ ureditev degustacijske sobe, ki se je letos iz grajske kleti preselila v Ganglo- f HOI.EN KRT TICT ) vo razstavišče (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) v- — .^i • -. -T... .I V preteklem tednu je 36 mednarodno priznanih enologov v 6 komisijah ocenilo preko 1000 vzorcev vin, med njimi polovico slovenskih, kar govori o tem, daje ljubljansko ocenjevanje kljub strogemu ocenjevanju in malemu število odličij še vedno zanimivo tudi za domače vinogradnike in vinarje. Ljubljansko ocenjevanje za zdaj ostaja med sedmimi največjimi v svetu in med štirimi najpomembnejšimi v Evropi, k njegovem ugledu pa prispeva tudi pokroviteljstvo Mednarodnega urada za trto in vino. Dr. Julij Nemanič, predsednik prezidija mednarodne komisije, je pred začetkom ocenjevanja vzorcev poudaril, da je ljubljanska medalja pomembna, ker so le tu komisije res mednarodne (iz ene dežele le en degustator). Organizatorji ne bi smeli zaspati ob doseženem, saj se je po letu 1990 v svetu pojavila vrsta drugih ocenjevanj, ki pridobivajo veljavo in hkrati zmanjšujejo zanimanje za sodelovanje na ljubljanskem sejmu. Poleg tega je treba vedeti, da si pridelovalci vin želijo nagrad v državi, kije njihov pomemben trg. Za Slovenijo pa vemo, da za tuja vina ni odprta. Dr. Nemanič še poudarja, da ljubljansko prireditev pripravljata Ljubljanski sejem in stroka, medtem ko je drugod organizator država. Vprašuje se, ali bo samo podjetniški interes lahko ohranil sloves ljubljanskega ocenjevanje in se uprl močni konkurenci. V sejmisca I BREŽICE - Na sobotnem sej-I u so imeli naprodaj 155 do 3 13 HSCCe star'B prašičev, 55, starih k”0 S mesecev, in 15 starejših. I ^ih so prodali 78 po 350 do 400, J "ru8ih 23 po 290 do 310, tretjih | j* $ Po 230 tolarjev kilogram žive Nekaterim le se zataji vest Vinska vigred, na kateri si je tridnevni program ogledalo okrog 20 tisoč ljudi, minila brez večjih izgredov, čeprav je po grlih steklo na tisoče litrov vina_ METLIKA - Največja belokranjska vinarsko-turistično-folklorna prireditev Vinska vigred je, kljub temu da soji nekateri letos zaradi novega zakona o varnosti cestnega prometa napovedovali slabši obisk, dobro uspela. Pri 11 šankih, na katerih je steklo na tisoče litrov vina, niso opazili, da bi zaradi prej omenjenega kmetijski nasveti $IQ LET KMETIJSKEGA INŠTITUTA Kmetijstvo in okolje (2) Dr. Dušan Plut: Regionalno politiko Slovenije je treba spremeniti i: polovici devetdesetih let so se razvojne razlike med regi- yl>i Slovenije še povečale, nadaljuje se praznjenje prebivalstva 11 Vraščanje podeželskega prostora. Razmere postajajo vse bolj O^zdržne m z vse več negativnimi posledicami za vso Slovenijo, .“pridruževanju Evropski uniji je potrebno predvsem Postevati, da zaradi omejenega obsega zemljišč za kmetijsko i '■hdelavo, razdrobljenosti posesti in omejenih dejavnikov podaja, reliefa in lastnosti prsti naša kmetijska pridelava ob seda-Jem načinu pridelovanja in trženja ne more biti konkurenčna (litijsko bolj razvitim državam. Po nekaterih ocenah ima samo Jatina naših kmetij možnosti, da zdrži konkurenco, preostalih “ °dst. pa bo prisiljeno iskati dohodek predvsem v raznovrst-: j°sd in poudarjeni kakovosti ponudbe kmetijskih pridelkov, “Polnilnih in dodatnih dejavnostih ali pa bo propadlo, i . *> sreči obstajajo pri nas stvarne možnosti za razvoj naravi ^r!Jaznejših oblik kmetovanja, predelave pridelkov na kmetijah, v'Prave hrane po tradicionalnih postopkih za trg, prodaje na i “htu, turizmu in drugih dejavnostih, ki bodo šele skupaj lahko ^Sotavljale primeren dohodek prebivalcem na podeželju. Tako *J“staja (ostaja) ekološko kmetovanje eden od sestavnih delov i “/“njanja in razvoja podeželja, j. glede na (ne)vstop v Evropsko zvezo (EU) je Slovenija zara-^ Ustnih strateških in narodnogospodarskih interesov prisilje-da čimprej sprejme ter v praksi začne uveljavljati sonaravno 1 $Lk°Van Htodel regionalnega razvoja. Zaradi naravnogeograf-j /j® značilnosti slovenskega podeželja in izjemno pomembnega sl ,e.ža kmetijstva v ohranjanju načetega ravnovesja med kmetij-Va *n gozdno pokrajino je nujen pospešen premik k prepozna-| *"ju in plačevanju večnamenske vloge kmetijstva in pridelo-| ;j|lcev hrane, zlasti pri ohranjanju kulturne pokrajine in poselitve. I n'°venija lahko išče svoje mesto v Evropi predvsem v usmerjajo v vrhunsko pridelavo hrane, ki bo čim bliže standardom ! ; °*oške pridelave. Regionalno in kmetijsko politiko Slovenije t tfeba preusmeriti tudi k različnim sonaravnim oblikam kme-Janja vključno z integrirano pridelavo hrane in biološkim (Inž. M. L.) zakona ljudje manj pili, res pa je, da so se drugače organizirali: bodisi da se je šofer “žrtvoval” in ni poskusil vinske kapljice ali pa so se odločili za posebni avtobus. Veliko je bilo tudi organiziranih skupin iz vse Slovenije, po ocenah pa se je v treh dneh na treh metliških trgih zvrstilo okrog 20.000 obiskovalcev. Nekatere pa so zmotile kar preštevilne stojnice s kramo medtem ko je bila ponudba, bodisi z belokranjskimi spominki ali opremo, ki bi prišla prav vinogradnikom in kletarjem, zgolj simbolična. Predsednik prireditvenega odbora Branko Matkovič je pojasnil, da so bili pripravljeni vsakemu, ki se je zanimal za predstavitev takšnih izdelkov, ponuditi stojnico za simbolično ceno, a jih večina očitno za to ni imela prevelikega interesa. Kramarji pa so KAJ PIŠEJO DRUGI Zaorana je ledina Sadjarski rizični sklad Dandanes je naše sadjarstvo zaostalo, sadjarji pa revni in brez prave bodočnosti predvsem zaradi zgrešene kmetijske politike. Te besede Aleksandra Kravosa dokazujejo, da je skrajni čas, da se nekaj spremeni. Ne le da izgubljamo delovna mesta - po podatkih Franca Kotarja celo do 50.000 delovnih mest - na slabše se spreminja tudi naša pokrajina. Ideja M-Slosad o ustanovitvi rizičnega sklada je zato vredna podpore. Le upamo lahko, da ta “brazda” ne bo ostala osamljena in da predstavlja dober zgled tudi za druge kmetijske panoge. Časa za samostojen in uspešen razvoj ter priprave na vstop v Evropsko zvezo je vse manj - tako za kmete kot za podjetja. Kmečki glas, 20. maja plačali mastno najemnino, kar je sicer pomemben vir dohodka prireditve, a bodo v prihodnje morali kljub temu razmisliti, ali bodo za ceno velike najemnine postavili na kocko ugled prireditve. Zgodilo se je tudi, da se pri nekaterih šankih niso držali cen na cenikih, za kar je po županovem mnenju krivo predvsem pomanjkanje zavesti, saj jim je bilo pomembnjše gosta oskubsti kot ga obdržati. Kljub veliki množici ljudi pa se je 16. Vinska vigred končala brez večjih izgredov, če seveda odštejemo razbite kozarce. Kaže pa, da so bili na koncu vsi zadovoljni, in v Metliki se bodo že kmalu začeli pripravljati na naslednjo vinarsko olimpiado, kot so prireditev poimenovali vinogradniki. M. BEZEK-JAKŠE 5. OBČINSKO TEKMOVANJE KOSCEV LUČARJEV KAL - Tbristično društvo Grča - Lučarjev Kal bo pripravilo v nedeljo, 31. maja, ob 13. uri 5. občinsko tekmovanje koscev. Pričakujejo rekordno število. Letos prireditelj skupaj z delavci Zavoda za gozdove Slovenije iz Zagradca prvič organizira tudi tekmovanje v sečnji z motorno žago. PRVO KMETIJSKO LETALO V SLOVENIJI Kar je v najbolj razvitem kmetijstvu z velikimi polji, vinogradi ali sadovnjaki vsakdanja praksa, je pri nas še senzacija. Tako je zasebno podjetje Pan Adria iz Murske Sobote kupilo prvo letalo, piper brave 300, za delo v kmetijstvu. To letalo lahko naenkrat ponese v zrak 900 kg tovora, kar zadošča za 15 ha posevkov, ki jih poškropi v slabih treh minutah. Letalu je usposobljeno tudi za gašenje požarov. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Zidaniški turizem? Kako izkoristiti sožitje kulture in ekonomije? Ker v Sloveniji ne pridelamo dovolj vina za lastne potrebe, ima Dolenjska možnosti, ki jih do danes še ni izkoristila. Evropska zveza ne dovoljuje svojim članicam širitve vinogradov na nove površine. Pred Slovenijo je še nekaj let časa, da lahko svobodno povečuje svoje vinograde. Dolenjski niti to ni nujno potrebno, saj predstavlja največji slovenski vinorodni okoliš; četudi ostane na istih površinah, samo da vinograde posodablja in napravi 500 ha tržnih, bo pridelek zadostoval za primerne zaloge in uspešno trženje v Sloveniji ter za izvoz. V preteklosti se dolenjsko vino ni dovolj uveljavilo na trgu, ker ni bilo v Novem mestu zadružne kleti, ki bi tržila večje količine stekleničenega vina. Razdrobljenost pridelave vina in spontano trženje posameznikov ne omogoča danes ponudbe večjih količin vina z dolenjskim poreklom. Ali bo Dolenjska hotela in zmogla sprejeti ta izziv ter oblikovala manjše pridelovalne in tržne enote, ki bi vnovčevale večji delež pridelka, kot je bilo to do sedaj? Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina iz novembra 1997 (Ur. list št. 70 -14.11.1997) v 4. členu navaja, da se z oznako priznano tradicionalno poimenovanje (PTP) označita vini teran in cviček. Pridelovalci tega vina pridobijo pravico do varstva oznake po tem zakonu in po predpisih o industrijski lastnini. Vini cviček in teran imata s takšno zakonsko zaščito določeno prednost pred vsemi ostalimi slovenskimi vini. Cviček je pridobil materialno več možnosti, kar bo pomagalo obnavljati vinograde in zagotavljati obstoj dolenjskih vinogradniških kmetij in vinarskih zadrug. Sožitje med kulturo in ekonomijo v vinogradništvu obstaja od nekdaj na Dolenjskem. Današnji človek spričo civilizacijske naglice in svoje izbirčnosti potrebuje hrano za svojo dušo in svojo sprostitev. Vino-gadniške zidanice, ki jih je na Dolenjskem in v Beli krajini glede na vinogradniške površine sorazmerno več kot kjerkoli v Sloveniji ali v svetu, in z njimi povezan način življenja ter rekreacije so tudi odraz naše navezanosti na trto, pa četudi so izzvale že prenekatere pomisleke in kritike o smotrnosti njihove gradnje. Ostaja vprašanje, • Dolenjski vinorodni okoliš zajema območje na desni strani reke Save od Brega pri Litiji do Breganjščice, nato do Brega-ne in po vrhovih Gorjancev do kote 824, od tu po zračni črti do vasi Črmošnjice, Dvora, Smuka. Krke in Šmatna pri Litiji do reke Save. Ožji vinorodni okoliši so: Krško, Gorjanci, Novo mesto, Mokronog. ali je denar vložen vanje bolj iz čustvenih kot gospodarnih nagibov. Zaenkrat imajo zidanice vinogradnikov ljubiteljev predvsem rekreativno vlogo. Ali bodo njihovi potomci nadaljevali s tem načinom? Kakšna je lahko gospodarsko zanimiva in predvsem donosna izraba zidanic v turističnem življenju regije? Vsekakor so zidanice naša posebnost in jih kaže v ttjnem gospodarstvu bolje vnovčiti. Zaenkrat še nimamo dovolj izdelane pravne osnove za natančno načrtovanje “zidaniške-ga turizma”. Zgledi so v sosednji Avstriji. dr. JULIJ NEMANIČ (Iz zbornika “10. Foruma odličnosti in mojstrstva -Otočec 1998 ŠE POSNETEK Z JUBILEJNEGA FORUMA - Na 10. Forumu odličnosti in mojstrstva na Otočcu je predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik izročil direktorju Danfossa Leopoldu Panjanu (vprvi vrsti drugi z leve) nagrado podjetju, ki je zaposlilo največ novih delavcev. V prvi vrsti je četri z leve dr. Julij Nemanič, pisec današnjega prispevka v tej rubriki, sredi druge vrste pa stoji dr. Janez Gabrijelčič, glavni pobudnik in prireditelj odmevnega seminarja. (Foto: M. Klinc) Helena mrzlikar gospodinjski kotiček Dobro spanje vredno zlata Spanje je lahko zdravo in sproščeno, le če je postelja dovolj udobna. Pomembna je dolžina postelje, da lahko zravnamo hrbtenico, če ležimo na hrbtu. Prava dolžina postelje naj bi bila 20 do 30 centimetrov večja od naše višine in najprimernejša širina do 95 centimetrov. Za dobro spanje sta poleg naštetega pomembna tudi vložek in vrsta njegovega polnila. Materiali, ki se uporabljajo za polnilo vložka, so lahko: bombaž, čista volna, konjska žima, kokosova vlakna, kamelja dlaka, lateks. Za posteljne vložke uporabljajo surov nebarvan bombaž. Njegove dobre lastnosti so v tem, da dobro zadržuje toploto, je zračen in dobro prevaja vlago. Čista volna, ki jo pridobivajo s striženjem ovac, je volumi- nozen in zelo elastičen material, zračen, dober toplotni izolator in primeren predvsem za zimski čas. Konjska žima je kot živalsko vlakno zelo elastičen material, ki ima veliko vpojnost, tudi dobro zračnost in dobro oddaja vlago. Kokosova vlakna so rastlinskega izvora, so lahka, elastična, zračna in obstojna proti vlagi. Kamelja dlaka je najbolj podobna žimi, dobro prepušča zrak in vlago ter dober toplotni izolator. Zaradi svojih lastnosti je boljša od konjske žime. Novejše polnilo za posteljne vložke je lateks, ki ga pridobivajo iz soka drevesa gumijevca. To je mehka snov z veliko elastičnostjo in prepusta za zrak. Vložki iz pene ali lateksa se dobro prilagajajo prožnim podnožjem. 21 (2S44), 28. maja 1998 DOLENJSKI LIST Filmski izlet v Kočevski Rog V ponudbi Dolenjskega muzeja že trije Filmi NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju še naprej bogatijo svojo ponudbo, ki obiskovalcem muzeja omogoča, da si ob ogledu razstav in zbirk kupijo ne samo običajne spominke, ampak tudi kaj takšnega, kar je trajnejše vrednosti, naj gre za publikacije, prvovrstne replike ali videofilme. Slednjih je zdaj na voljo že troje. Uspešnemu kratkemu filmu o zgodovinskih in kulturnih znamenitostih v dolini reke Krke sta se pridružila videofilma o arheološkem najdišču Kapiteljska njiva in o Kočevskem Rogu. Petnajstminutni videofilm o kulturnih in naravnih znamenitostih območja Kočevskega Roga so predstavili minuli teden. Kot je povedal direktor muzeja Zdenko Pi-celj, se je zamisel o filmu porodila kmalu potem, ko je Dolenjski muzej prevzel skrbništvo nad zgodovinskimi spomeniki v Kočevskem Rogu, pokazala pa se je potreba, da obiskovalci zvedo kaj več o tem zanimivem območju, ki se ponaša z nekaterimi edinstvenimi naravnimi znamenitostmi, denimo z najvišjo jelko v srednji Evropi in najvišjimi bukvami na svetu, ter z zgodovinskimi spomeniki, l£>t so Baza 20 in bolnišnici v Jelendolu in Zgornjem Hrastniku, ki so nekaj posebnega v evropskem odporniškem gibanju med drugo svetovno vojno. Scenaristka filma Mirjam Stanonik Kranjc je ob pomoči Zdenka Piclja napisala strnjeno, poetično besedilo, ki ga je režiser Edi Mudronja spretno povezal z dobro in povedno sliko snemalca Jožeta Jagriča v poučen in zanimiv filmski izlet skozi zgodovino in prostor Kočevskega Roga. Ustvarjalcem filma je bil kot organizator v veliko pomoč skrbnik roških spomenikov Jože Saje. MiM VEČER S SOLOPEVCI TREBNJE - Glasbena šola TVeb-nje je v nedeljo, 24. maja, zvečer v avli stare osnovne šole pripravila glasbeni večer, na katerem so se predstavili solopevci prof. Doroteje Cestnik Spasič. Ivan Arnšek, Andreja Brleč, Pika Debeljak, Janja Hvalain Peter Pirnat so ob klavirski spremljavi prof. Vladimirja Mlinariča zapeli izbrane operne arije ter samospeve domačih in tujih skladateljev. Nastopila je tudi pianistka Tanja Žagar z Mozartovo Sonato v B-duru. Glasbeni šoli zmanjkuje časa Prihodnje leto bodo praznovali 35-letnico delovanja, a še ni znano, ali bodo jubilej _____dočakali v novih prostorih • Potrebnih še 20 milijonov tolarjev RIBNICA - Da bi odpravilo prostorsko stisko glasbene šole in zagotovila razmere za stabilnejšo dolgoročno zastavitev njenega dela, je ribniška občina pred dvema letoma začela urejati stavbo v Kolodvorski ulici, iz katere se je izselila SKB banka, vendar pa brez pomoči države obnovitvena dela le počasi napredujejo. dane vrnitve lastnikov stavbe na Gorenjski cesti, ki so sedaj v tujini, glasbeni šoli namreč iz leta v Ribniška glasbena šola deluje v dveh stavbah: v zasebni hiši na Gorenjski cesti in v stavbi preko Ravnateljica Bernarda Kogovšek regionalne ceste, kjer ima svoje prostore upravna enota. Poleg tega, da ima glasbena šola v obeh stavbah na voljo vsega 7 učilnic, kar je premalo za 240 učencev, kolikor jih glasbeno šolo obiskuje, je bilo slednje tudi razlog, da se je občina odločila, da bo za potrebe glasbene šole uredila stavbo v Kolodvorski ulici. Zaradi napove- leto grozi odpoved najemnega razmerja, prav tako pa tudi upravna enota že nestrpno pričakuje izpraznitev prostorov v bivši stari občinski stavbi, kjer ima glasbena šola sedaj dvorano in manjšo učilnico. S preselitvijo glasbene šole v stavbo v Kolodvorski ulici, ki je v lasti ribniške občine, bo tako šola pridobila dolgoročno zagotovljeno domovanje, obenem tudi dovolj prostorov, saj bodo imeli na razpolago 500 kv. metrov, na katerih si bodo uredili 10 učilnic, dvorano, dve pisarni in zbornico. Država za obnovo stavbe ne prispeva nič. Kot pravi ravnateljica glasbene šole Bernarda Kogovšek, država na prošnje za pomoč odgovarja, daje obnova stavbe za glasbeno šolo nadstandardna in da država skrbi le za osnovne in srednje šole. Zato celotno breme obnove nosita občina, ki bo skupaj z 10 milijoni tolarjev, kolikor jih bo namenila letos, prispevala blizu 40 milijonov tolarjev, ter glasbena šola, ki je najela za 15 milijonov tolarjev posojila. To pa Barvno kipenje Kumrovih slik Razstava del akademskega slikarja Jožeta Kumra v Galeriji Krka - V avtorskem izboru predvsem novejše slike NOVO MESTO - V Galeriji Krka so od začetka prejšnjega tedna na ogled dela akademskega slikarja Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic. Izbor slik za razstavo je opravil avtor sam, pri čemer je dal poudarek novejšim delom, ob katera pa je postavil tudi nekaj takih s starejšo letnico. Na zelo dobro obiskani otvoritvi, ki jo je vodila Barbara Barbič, je o umetniku in njegovem delu govoril Jožef Matijevič, za glasbeno poslastico pa sta poskrbela saksofonist Igor Lumpert in kitarist Igor Bezget z izvedbo pet jazzovskih improvizacij na razstavljene slike. Jože Kumer, slikar, grafik in ilustrator, je do naziva akademskega slikarja prišel po trdi poti, saj zaradi socialnih razmer v družini ni mogel svojega očitnega ustvarjalnega talenta razvijati v ustrezni srednji šoli, ampak je na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost prišel s poklicne kovinarske šole. Po uspešno opravljeni diplomi je nekaj časa poučeval likovno vzgojo v Centru srednjih tehniških šol v Novem mestu, potem pa se je odločil za samostojen umetniški poklic, v katerem vztraja še danes. S samostojnimi razstavami se Kumer ne pojavlja prav pogosto na slovenskih razstaviščih in je morda zaradi tega deležen manjše pozornosti, kot bi jo zaslužil, je pa širši javnosti najbrž bolj znan kot ilustrator knjig, saj je opremil kar nekaj del dolenjskih pesnikov in pisateljev. Na GRAD LITERATURE IN PETJA - Minuli teden je sevniškigrad kulturno bogato zaživel. V četrtek, 21. maja, zvečer je bil v konferenčni dvorani literarni večer revije Rast, na katerem so se predstavili sodelavci revije: Bariča Smole, Ivan Gregorčič, Milan Markelj, Rudi Stopar in Nina Zorko, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli mlada pianistka Jožica Ambrožič z glasbenim programom ter po končanem večeru ob klepetu o reviji še sponzorja Pekama Kruhek in Vinska klet Mastnak. V soboto, 23. maja, pa je na grajskem dvorišču odmevalo ubrano petje osmih pevskih zborov, ki so se udeležili revije Pesem Posavja. Na sliki: literarni ustvarjalci na večeni Rasti: I. Gregorčič, B. Smole, N. Zorko in R. Stopar.(Foto: MiM) Akademski slikar Jože Kumer na razstavi v Galeriji Krka razstavi v Krkini galeriji se Kumer potrjuje z vsemi dosedanjimi kvalitetami, predvsem seveda z uravnoteženimi kompozicijami prelivajočih se barv, ki so motivno zasnovane na figuri in krajini, vendar prehajajo v novejših slikah v pravo barvno kipenje vse bolj ekspresivne, skoraj abstraktne likovne govorice. Slikar olajšuje dostop do dojemanja svojih del z naslovi, kijih zelo skrbno izbira (Nerojene zore, Ugrabitev demokracije, Lepe želje). M. MARKELJ VEČER ŠANSONOV GLOBODOL - V nedeljo, 31. maja, se bo ob 20.30 v Domu glasbene dediščine začela prva prireditev letošnjega Novomeškega glasbenega festivala. Z izborom šansonov se bodo predstavili študentje 2., 3. in 4. letnika Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. 30 LET FOLKLORNE SKUPINE ARTIČE - Folklorna skupina KUD Oton Župančič letos praznuje že trideset let. V počastitev tega jubileja bodo pripravili v petek, 29. maja, ob osmih zvečer v Prosvetnem domu jubilejni koncert, na katerem bodo pokazali vso pestrost plesov in običajev, ki jih gojijo v otroški, mlajši in odrasli folklorni skupini, ter podelili jubilejne Maroltove značke in priznanja. FILMI VVITOLDA GIERSZA NOVO MESTO - V torek, 2. junija, se bo ob osmih zvečer začel večer animiranih filmov NVitolda Giersza, mojstra “risank za odrasle”. Poljski filmski ustvarjalec Gierszje dobitnik številnih uglednih nagrad za kratke filme. Četudi je sodeloval pri nekaj slovenskih risankah, tokrat prvič gostuje z izborom svojih filmov v Sloveniji. bo premalo, da bi lahko glasbena šola, ki bo prihodnje leto praznovala 35-letnico, jubilej dočakala v novih prostorih. Za dokončanje obnove - manjkajo jim še vrata, okna, vsa zaključna dela, ureditev okolice in oprema - bi namreč potrebovali še okoli 20 milijonov tolarjev. M. LESKOVŠEK-SVETE Z LUBEZNIJO DO RODNEGA KRAJA - Rudi Stopar, Roman Not> Martina Orehovec in Alfred Železnik so skupaj z ostalimi člani urednišft odbora in ob sodelovanju mnogih krajanov opravili pomembno delu boštanjsko krajevno skupnost. (Foto: MiM) GLASBENI VEČER MLADIH -Glasbena šola Marjana Kozine iz Novega mesta je v petek, 22. maja, pripravila glasbeni večer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine, na katerem so učenci te šole pokazali svoje znanje v igranju na različne inštrumente. Nastopil je tudi mlajši godalni orkester pod vodstvom Petre Božič. Na sliki: Boštjan Jerman je pokazal, kaj vse se da zaigrati na tolkala. (Foto: M. Markelj) ŠKOTSKA GRAFIKA KOSTANJEVICA - Jutri, 29. maja, bodo ob šestih zvečer v Lamutovem likovnem salonu odprli razstavo škotske grafike. Razstavo bo predstavil Miran Pirker. KNJIGA ALME KARLIN NOVO MESTO - V Knjižnici Mirana Jarca bodo danes, 28. maja, ob sedmih zvečer predstavili knjigo Popotne skice Alme Karlin. Gostja večera bo prevajalka Irena Dol-schon. BOŠTANJ - Zadnjega oktobra lani je minilo natanko osem stoletij od prve znane pisne omembe Boštanja. Bilo je to na listini, ki je bila podpirana 31. oktobra 1197 v Strasbourgu in so z njo krški škof Ekehard in meranski vojvoda Bertold določila, kako naj se sklepajo zakoni med ministeri-ali. Med pričami sta omenjena Osem stoletij Boštanj V zajetnem zborniku na več kot 370 straneh zaje' preteklost in sedanjost Boštanja in okolice ga sedanjega utripa ter začrtaj poti prihodnjega razvoja. S taj knjigo se najverjetneje ne m<>f pohvaliti nobena druga kraje'1 skupnost pri nas. Slavnostna predstavitev zbotj ka je bila minuli teden 19. M ko je uredniški odbor razgrnil? bino in ozadja nastajanja zbot* sni. ivicu piieaim sia omenjena ka krajanom, ki so skoraj povtf tudi fevdalca- Otto in njegov sin napolnili dvorano TVD Partij Wlvinguszgradu Boštanj, ki se je Obširno in izčrpno so o knjigi? vorili Ivan Šnuderl, Alfred Zejj nik, Roman Novšak, Marti1 Orehovec, Rudi Stopar in T'1 Zgonc, vsi člani uredniškega Prva statistika o nasilju v družini Na seminarju v Gotenici so policisti predstavili prvo pri nas narejeno analizo statističnih kazalcev, ki jih lahko povezujemo z družinskim nasiljem GOTENICA - V okviru IV. ciklusa seminarjev “Namesto koga roža cveti” je v VOC Gotenica od 25. do 27. maja potekal seminar na temo “Nasilje v družini”. Pobudnik seminarja je bil Tim za preprečevanje zlorab otrok, ki ga v okviru Združenja za pomoč žrtvam spolnih zlorab vodi kriminalistična inšpektorica Katja Bašič, na njem pa so bili predstavljeni tudi prvi v Sloveniji izdelani statistični podatki, na podlagi katerih se lahko sklepa o nasilju v družini. Prvi dan trodnevnega seminar- leta 1987, ko jih je bilo 640, do lani dežurni poročajo SEKAL NA TUJEM - Med 5. in IS. majem je nekdo na parceli v Podzemlju, kije last M. V. iz Met-jjke, posekal in neznano kam odpeljal 5 češnjevih dreves in 12 gabrov. S tem je lastnika oškodoval za okoli 50 tisočakov. DOMA RAZGRAJAL - V sredo, 20. maja, zvečer so policisti do streznitve pridržali vinjenega 39-■etnega V. L. iz Starih Zag. Ker je doma razgrajal in se pretepal, se bo ■aoral zagovarjati pred sodnikom za Prekrške. . V STROPU VAGONA-20. maja ob pol enih ponoči so štirje Romuni skušali ilegalno vstopiti v Stotnijo, vendar jim to ni uspelo, saj So jih policisti na železniškem mej-nem prehodu Dobova odkrili v stropa vagona vlaka, ki je pripeljal iz Hrvaške. VLOMIL V TRGOVINO - V ?°či na 25. maj je trgovino z živili v jržišču obiskal neznanec in iz blaga-Jae v prodajalni vzel denar in ciga-re,e, s čimer je trgovino oškodoval 2a 300 tisočakov. NA PUMPO ČEZ CELO ČRTO BREŽICE - V soboto, 23. maja, aekaj čez tretjo popoldne je 36-let-ai M. M. vozil avto po regionalni cesti od Dobove proti Trnju. Ko je Pripeljal v križišče z regionalno ce-?J°> je zavil desno proti Brežicam. Na mestu, kjer je po sredini vrisana Pela neprekinjena črta, je namerami zaviti levo na bencinski servis. .p je že bil na levi polovici vozišča, Je iz brežiške smeri pripeljal 20-let-ni L. I. V trčenju se je M. M. hudo Poškodoval. ja, katerega namen je bil vpeljati timsko delo vseh, ki morajo sodelovati pri obravnavi družinskega nasilja, so policisti predstavili prvo pri nas narejeno analizo statističnih kazalcev, ki jih lahko povezujemo z družinskim nasiljem. Analizo je na pobude Katje Bašič opravila Uprava kriminalistične službe MNZ na osnovi prijavljenih določenih kaznivih dejanj z elementi nasilja, kršitev družinskih obveznosti in izmikanja plačevanja preživnine, ob upoštevanju, da je šlo za situacije v stanovanjskem prostoru in da sta bila žrtev in storilec kaznivega dejanja znana. Po teh kriterijih so opravili pregled za obdobje zadnjih 11 let, ki jim je pokazal, da se je skupno število vseh kaznivih dejanj od USODEN NEZAVAROVAN TIR ORMOŽ, KOČEVJE - Novi zakon o varnosti cestnega prometa je na naših cestah za pol zmanjšal število prometnih nesreč in občutno zmanjšal število žrtev, kijih zahtevajo ceste. Žal tokrat prihaja črna vest iz Ormoža, Iger sta življenje izgubili dve Kočevki, ki sta bili na obisku pri sorodnikih. Nesreča seje zgodila v nedeljo zjutraj na nezavarovanem železniškem prehodu, ko je mednarodni potniški vlak peljal s Ptuja proti Ormožu. Takrat so se na tir z yugom pripeljali Mikuličevi iz Kočevja. Tbče-nje vlaka z avtom je bilo tako silovito, da sta na kraju nesreče umrli sopotnici 62-let-na Marga in 34-letna Nedeljka, 39-letni voznik Darko pa je bil hudo poškodovan. KOT TISOČ MLADIH GASILCEV V ŠKOCJANU - V nedeljo je yosilska zveza Novo mesto organizirala pionirsko in mladinsko gasilsko *K*novanje, na katerem se je v svojih spretnostih pomerilo več kot tisoč mladih gasilcev iz šentjemejske, škocjanske in novomeške občine. Vkate-ynji mladinci 500je zmaga odšla v Šmarjeto, med mladinci mešano 500 gasilci Dolža, med mladinkami 500 pa so bile najboljše gasilke banske vasi. V kategoriji mladinci 300je zmagala ekipa Dolenje Straže, mladinci mešano 3200je zmagalo društvo Šmihel - Žužemberk, med y ladinkami 300pa društvo gasilk iz Bele Cerkve. Med pionirji mešano je aW/o društvo iz Jablana, med pionirji so bili najboljši gasilci iz Kamene, ea pionirkami pa ekipa iz Stranske vasi. (Foto: T. G.) AVTO JE KAR RAZPOLO-i H-0 - V petek, 22. maja, ob 2.30 o l *®tn' M- N- ‘z Metlike vozil Sebni avto od Obrežja proti N°vemu mestu. Pri Kronovem je ^Peljal na levo polovico ceste v enutku, ko je nasproti pripeljal jPvornjak 34-letni S. C. iz Ljub-^ahe. Voznik M. N. je trčil v to-°rnjak, po trčenju pa je v vozni-a M. N. močno trčil voznik oseb-i*8* avta 21-letni M. P. iz Bosne vn Hercegovine, ki je vozil za tobakom. Po trčenju je osebni nni0’.^' l_a Je voz*l M. N., raz-r0|ovilo. Zadnji del avta je zanes-na travnati nasip, sprednji del ta pa v jarek. Voznik je padel iz °Zlla in je hudo ranjen obležal na več kot podvojilo, saj jih je bilo kar 1317. Porast so ugotovili tudi pri številu osumljencev kaznivih Katja Bašič dejanj in žrtvah, pri čemer pa so ugotovili, da je bilo med žrtvami v vseh letih precej več žensk kot moških, med storilci kaznivih dejanj pa kar okoli 90 odstotkov moških. “Na podlagi teh podatkov lahko le posredno sklepamo o nasilju v družini, saj pri nas namreč nimamo izdelane metodologije, na osnovi katere bi lahko družinsko nasilje spremljali,” je povedala vodja seminarja Katja Bašič. Poleg tega je analiza narejena le na osnovi prijavljenih kaznivih dejanj in tudi zato ti podatki pravzaprav ne povedo veliko, saj je “temno polje družinskega nasilja”, kot pravi Bašičeva neprijavljenemu in zato prikritemu družinskemu nasilju, še zelo veliko. Zato več ali manj ostaja le pri domnevah, kar pa po mnenju Bašičeve ni slučajno. “Ne verjamem, da kljub veliki tehniki, ki jo imamo na razpolago, v vseh statističnih listinah, ki jih morajo izpolnjevati razne inštitucije, začenši s policijo pa naprej, ni možno dobiti znaka, ki bi opredeljeval, kako evidentirati to problematiko, da bi imeli pregled vsaj nad tisto, ki je prijavljena,” pravi Bašičeva. “Tega problema preprosto nočemo videti in nanj ne gledamo kot na zločin. Še vedno ga obravnavamo pretežno kot zasebni problem, na to pa sta naravnana tako zakonodaja kot do skrajnosti celo evidentiranje problema,” je prepričana Bašičeva. M. LESKOVŠEK-SVETE SOSEDE OBMETAVAL S KAMENJEM NOVO MESTO - V soboto zvečer so novomeški policisti do iz-treznitve pridržali 35-ietnega E B. iz Dolenjega Suhadola, ki je grozil’ sosedom, jih obmetaval s kamenjem, mamo pa je pretepel in ji grozil z ubojem. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške. IZPRAZNIL SEF NOVO MESTO - V ponedeljek, 18. maja, popoldne je nekdo prišel v pisarno trgovine Emona Merkur v Novem mestu, iz predala vzel ključ trezorja, ga odklenil in vzel bančno kartico, v kateri je bilo več kot 600 tisočakov. Policisti neznanega junaka še iščejo. “Nisem plačal vnaprej!” Petrinčič pravi, da ni plačal hotelskih uslug zaradi žaljivega obnašanja osebja - Osebne ne dobi nazaj travniku. Hudo poškodovani so bili tudi njegov sopotnik 25-letni J. K. iz Bušinje vasi, voznik M. P. in njegov sopotnik 23-letni L. K. iz Zagreba. TRČIL V TOVORNJAK - V torek, 19. maja, nekaj minut pred pol enajsto dopoldne je 80-letni F. S. iz Metlike vozil osebni avto od Metlike proti Novemu mestu. Pri Podgradu je zapeljal na levo v tre-nutku, ko je nasproti pripeljal voznik tovornjaka 42-letni A. D. iz Bušinje vasi. Ta se je sicer umikal, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Po trčenju se je tovorno vozilo prevrnilo, v nesreči pa se je hudo poškodoval F. Š., ki se zdravi v novomeški bolnišnici. NOVO MESTO - Pred kratkim smo v kratki vesti zabeležili, da 23-letni Andrej Petrinčič iz Novega mesta v Hotelu Krka v Novem mestu ni plačal računa hotelskih storitev v višini 42 tisočakov. Pred dnevi se je Andrej oglasil v našem uredništvu in pojasnil svojo plat zgodbe. V hotelu je bil 2. in 3. februarja. “Ko sem hotel 3. februarja zjutraj na recepciji plačati račun, me je uslužbenka hotela v pričo strank in mojih prijateljev napadla, da bi moral hotel plačati vnaprej, čeprav me s tem prej ni nihče seznanil, da me je videla na kosilu, čeprav sem bil tisto popoldne na ulici Nad mlini 31., ipd. Ker s tako žaljivim odnosom uslužbenke nisem bil zadovoljen, sem rekel^da ne bom plačal in sem šel. Čez nekaj dni me je obiskal policist in mi dejal, da me mora ovaditi zaradi goljufije,” je pripovedoval Petrinčič, ki je v hotelu pustil svojo osebno izkaznico. Izkaznico pa je pred dnevi potreboval za podpis očetovstva, vendar seje zataknilo na tožilstvu, kjer so osebno izkaznico vzeli kot dokaz. “Tožilec Srečko Hočevar me sili, naj grem najprej plačati potem bom dobil osebno,” pravi Petrinčič in pristaja, da bo zoper osebje Krke vložil tožbo zaradi po dolenjski deželi • Prejšnjo sredo so bili krški policisti nemalo presenečeni, ko so ustavili 30-letno voznico G. M. iz Krškega. Ker se jim je njeno obnašanje zdelo nenavadno, soji dali pihati. Niso se ušteli, saj je napihala kar 3.08 promila alkohola. Ker voznica niti ni upoštevala prepovedi vožnje, ki so ji jo izrekli možje v modrem, so ji prav ti zagotovili brezplačen popoldanski počitek v prostoru za treznjenje na policijski postaji. • A mladenka tistega dne v Posavju ni bila edina, ki je prenašala maligane. Policistom iz Sevnice je dal delo 33-letni M. J. iz Krškega. Ta je prišel v lokal in zahteval pijačo, vendar je zaradi vinjenosti ni dobil. To ga je tako razjezilo, da je začel groziti natakarici, miru pa ni dal niti ostalim gostom. Tudi ko so prišli policisti, se ni pomiril, junaško pa je začel groziti celo policistoma. Zato sta ga vzela s seboj in mu priskrbela prenočevanje v policijskih prostorih. • V petek, 22. maja, nekaj čez poldne so sevniški policisti ustavili voznika yuga 50-letne-ga R. R. Napihal je kar 3,1 promila alkohola. Vse kaže, da se še ni seznanil z določbami novega zakona o varnosti cestnega prometa, o tem pa bo razmišljal, ko se bo ponovno pripravljal na opravljanje vozniškega izpita. Seveda bo moral še prej plačati denarno kazen, da o kazenskih točkah ne govorimo. Na parkirišču so jih oropali trije neznanci Ob dolenjki TREBNJE - V soboto, 23. maja, nekaj po 4. uri zjutraj je 41 -letni Hrvat, ki je na začasnem delu v Avstriji, nič hudega sluteč, zaradi utrujenosti ustavil in parkiral avto ob magistralni cesti Ljubljana - Novo mesto pri naselju Breza. V avtu sta bili še žena in hči, vsi pa so kmalu zaspali. Zbudil jih je močan pok in nenadoma so zagledali tri neznance. Eden izmed njih je s pištolo razbil steklo, nato pa meril v voznika, od katerega je zahteval denar. Voznik je iz denarnice vzel denar, vendar mu je neznanec iztrgal celo denarnico, v kateri je imel voznik bančni kartici, 550 mark in 400 šilingov. Drugi neznanec je denar zahteval tudi od voznikove žene, ji iztrgal torbico in iz nje vzel potne liste ter 250 mark in 350 šilingov. Neznanec je še kar naprej vozniku grozil in zahteval še več denarja, ko pa mu je voznik dejal, da mu je izročil vse, kar ima, mu je neznanec pregledal še žepe, nato pa vzel kontaktne ključe avtomobila in jih vrgel na travnik. Vsi trije neznanci so pobegnili v noč. T. G. • Glavno delo poslanca je, da sedi na seji. (Velišček) obnašanja in žalitev, plačal pa ne bo, dokler ne dobi javnega opravičila, morda celo odškodnine. Kot je pojasnila Albina Vrbos, vodja recepcije v Hotelu Krka, v nekaterih primerih Novomeščani storitve res plačajo vnaprej, to jim namreč dovoljujejo tudi gostinske uzance, po katerih lahko zadržijo tudi osebni dokument, če gost izrecno ne zahteva takojšnjega vračila; Vrbosova pa ne verjame, da bi se osebje do gosta grdo vedlo. Sicer pa je obtožni predlog zoper Petrinčiča že na sodišču, kjer je tudi sporna osebna izkaznica, ki se po zakonu sicer sploh ne sme založiti. A to je že druga zgodba. T G SOLIDARNOSTNA PREIZKUŠNJI - Jožetu in Darji Kmet iz Podlipe je požar 12. maja uničil gospodarsko poslopje. Škoda je precejšnja, domači so ostali brez prepotrebnega skednja. Takoj po požaru so na pomoč prišli sosedi, vaščani Podlipe, Velikega Lipovca, Srednjega Lipovca, Sel, Ajdovca in skupaj s sorodniki podrli les za grušt (ostrešje). Les so prispevale Jakčeve tete iz Vrbovca, preostalo pa je šlo iz domačega gozda. Franc Lavrič iz Podlipe je les obžagal, Kozan iz Straže je pomagal s tovornjakom, s pomočjo mojstra Bojana Novinca pa so nesebični krajani v soboto in v nedeljo skedenj prekrili. Kmetovi so ponosni na takšne ljudi. (Foto: S. Mirtič) Andrej Petrinčič Konopljo skrivoma goji ob Savi Mihi H. iz okolice Brežic obtožba očita neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili -Sam pravi, da marihuano goji le zase, kje natančno, pa ne pove, ker jo goji še zdaj BREŽICE, KRŠKO - V Posavju je droge vse več. Tega se zavedajo tudi policisti in kriminalisti, ki skušajo s pogostimi hišnimi preiskavami, racijami po gostinskih lokalih in drugimi akcijami zajeziti širjenje drog, ki si vse bolj utirajo pot tudi med najmlajše. Korak naprej je bila pred dobrima dvema mesecema izrečena obsodilna sodba četverici iz brežiške občine: organizator posla je dobil 5 let zapora. Policisti pa se posvečajo tudi “manjšim ribam”, ki med drugim svoj zaslužek in nove stranke iščejo tudi s prodajo droge po šolah in tako ustvarjajo nove zasvojence. Eden manjših naj bi bil tudi 21-letni Miha H. iz brežiške občine, ki je sedel na zatožno klop krškega okrožnega sodišča, saj mu obtožba očita neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili. Prva obravnava, ko je bil poleg obtoženca zaslišan še priča Igor K., je bila v začetku maja, z zaslišanjem še dveh prič, tudi fanta, ki naj bi mu Miha prodal travo, pa naj bi se nadaljevala v sredo, 20. maja. Ker takrat obtoženi ni prišel na sgdišče, je bila obravnava preložena na 1. junij - takrat pa bo očitno potrebna prisilna privedba. Na podstrešju pri Mihi je oktobra 1995 oče našel zavitek s 150 grami marihuane in ga je nesel na policijsko postajo. Tožilstvo je mnenja, da konoplja, katere količnik kanabinoid-nih sestavin je večji od 1, zaradi Cesarje razglašena za mami- lo, ni bila namenjena le za njegove potrebe, približno takrat pa naj bi na avtobusnem postajališču v bližnjem kraju Miha Tomažu D. za sto mark prodal najmanj 47 gramov konoplje. Kot je v svojem zagovoru povedal Miha, ki je brez zaposlitve, živi pa od socialne podpore, trave ni imel zato, da bi jo prodal, pač pa za svoje potrebe, količina pa bi zadostovala za približno pol leta, če bi pokadil 3 ali 4 jointe na dan. Zanikal je tudi obtožbo, naj bi travo prodal Tomažu, saj ga je poznal le na videz. Do marihuane, ki jo je na podstrešju našel njegov oče, je prišel z lastnim nasadom treh rastlin. Pridelal jo je za Savo, vendar mikro lokacije ni hotel izdati, ker jo tam goji tudi danes. m _ . ______ T. GAZVODA TEKTK PORTOVAL NOVO MESTO - Tekaški klub Portoval iz Novega mesta bo v nedeljo, 31. maja, ob treh popoldne pripravil 1. tekaško prireditev TK Portoval - Cestno podjetje Novo mesto. Na razzlično dolgih progah od 800 do 4000 m se bodo tekači in tekačice pomerili v petih starostnih kategorijah od mlajših pionirjev in pionirk do članov in članic; na 1000 m dolgi progi pa bodo tekmovali tudi rekreativci in cestarji. Prijavite se lahko dve uri pred začetkom prireditve na štartnem prostoru na dvorišču pred Cestnim podjetjem Novo mesto. Startnina znaša 500 tolarjev, najboljši pa dobijo denarne nagrade od 15.000 za prvo do 2.000 tolarjev za šesto mesto v vsaki kategoriji. Novomeški osnovnošolci so oproščeni plačila startnine. Dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu (068)22 721. V Šentjernej ski kasači so blesteli Domačo dirko so začeli z zmagami v prvih treh točkah sporeda - Fina Lobell presenetila, Ito Rino pa je Drago Les s taktično mojstrskim vodenjem pripeljal do tretje zmage ŠENTJERNEJ - V šentjernejskem konjeniškem kubu niso pričakovali tako imenitnega začetka prve letošnje domače prireditve, ki si jo je v nedeljo popoldne ogledalo več kot 2000 ljubiteljev konj in konjskega športa. Že v prvi točki je s presenetila Fina Lobell, v drugi točki sije svojo tretjo letošnjo zmago pritekla Surva, tretjo dirko pa je dobila Ita Rina, po materi sestra pred leti zelo uspešnega Ikarja. V prvi točki sporeda so Šentjer- Janeza Košaka, za katero je bil to nejčani dosegli kar dvojno zmago, prvi letošnji štart, kot drugi pretekel saj za Fino Lobell, 4-letno kobilo ciljno črto 3-letni žrebec Leon z Ig- SIMUNIC JE NAJBOLJŠI DOLENJSKE TOPLICE - Drugi dan kvalifikacj za atletski pokal Slovenije so se v Ljubljani izkazali tudi člani Atletske sekcije Dolenjske Toplice. Boštjan Šimunič je s 15,61 m spet zmagal v troskoku in ima najboljša letošnja izida v Sloveniji tako v troskoku kot v daljini. V daljini sta se Manja Praznik s 5,50 m in Gordana Djurič s 5,56 m zanesljivo uvrstili v finale, Praznikova pa je tekla še na 200 m, kjer je s 26,16 postavila osebni rekord. (M. Š.) CUGELJ PRVAK TREBNJE - Na sedmem državnem prvenstvu invalidov v streljanju s serijskim zračnim orožjem je z Dolenjske nastopil le Franc Cugelj iz društva invalidov Trebnje, ki je v kategoriji Gl zmagal. Cugelj je bil pred tem drugi na regijskih kvalifikacijah, na katerih je v Trebnjem nastopilo 24 invalidov. EKIPNO STAROTRŽANKE ŠKOFJA LOKA - Na ekipnem državnem prvenstvu v šahu za igralce do 15. leta so med dekleti zmagale Starotržanke Sonja Mukavec, Tjaša Štaudohar, Špela Farič in Maja Madronič, ki so osvojile tudi nagrade za najboljše igralke po posameznih deskah. Med fanti so zmagali Novogoričani, krški Triglav je bil drugi, Novomeščani pa so bili šesti. Krčan Sašo Župevec je bil najboljši na drugi deski. (R. R.) D RA GO SE JE VRNIL ŽITO RINO - Takole je šentjernejski župan Franc Hudoklin po zmagi na tretji dirki ob predaji pokala stisnil roko povratniku na kasaško stezo Dragu Lesu, kisi s 3-letno kobilo Ito Rino veliko obeta. Pred nadaljevanjem sezone bo Les pri vadbi kobile posvečal več pozornosti hitrosti, saj sta do sedaj delala predvsem na vzdržljivosti. (Foto: I. Vidmar) Zakaj Inles brez prve lige? Neuspeh rokometašev Inlesa v prizadevanjih za uvrstitev v L ligo sprožil dvome o strokovnem vodstvu in upravi RIBNICA - Pričakovati je, da bo v ribniškem rokometnem klubu prišlo do zamenjav v vodstvu kluba. Čeprav ima ribniška šola rokometa dolgo tradicijo in še naprej vzgaja državne prvake v mlajših starostnih kategorijah, si Ribničani najbolj želijo, da bi njihova članska vrsta igrala v prvi ligi, kar bi spet napolnilo tribuno domače športne dvorane. Prehocf nadarjenih mladih rokometašev iz mladinske v člansko vrsto je za mnoge pretežak, kar je v Ribnici še posebej izrazito. Je temu kriva stroka, trener ali morda tudi denar? V Ribnico so pred leti pripeljali hrvaškega trenerja Zorana Hudina, kije moral oditi, ker ni dosegel rezultatov. Pozneje sta moštvo okrepila Slovaka Čapka in Hudak, ki nista pokazala, kar bi lahko od tujcev pričakovali. Nazadnje seje na vročo trenersko klop vsedel še dr. Marko Šibila, a tudi on Ribničanom ni vrnil željene prve lige. Zamenjala sta ga nekdanja domača igralca Borut Troha in Ciril Andoljšek, ki sta zadnjo sezono dosegla več od predhodnika. Inles je priložnost zavrnitev med najboljše zamudil že jeseni, ko je štirikrat izgubil v gosteh, spomladi pa so si z zaporednimi zmagami močno izboljšali izhodišče, ki pa ga v končnici zaradi treh porazov niso izkoristili. Kje so vzroki? Igralci so v Šport iz Kočevja in Ribnice • RIBNICA - Kadeti Rokometnega kluba Inles so v finalu državnega prvenstva v Ljubljani osvojili prvo mesto in tako v Ribnico prinesli še en naslov državnih prvakov. V finalu so z 20:18 premagali Celje. Naslov državnih prvakov so v Leskovcu pri Krškem osvojili tudi mlajši dečki. Mlajši mladinci so nastopili na polfinalnem turnirju, kjer so izgubili s Prulami in igrali neodločeno z Velenjem in tako izpadli. • RIBNICA - Damjan Škaper, kapetan in najboljši strelec Inlesa najverjetneje zapušča Ribnico. Njegov bodoči klub naj bi bil novi prvoligaš Radeče. • SODRAŽICA - V 3. krogu Notranjske balinarske lige so igralci Sodražice premagali Jezero II iz Cerknice z 10:6. V 4. krogu Dolenjske območne balinarske lige so igralci Sodčka iz Kočevja premagali Mirno z 10:6. • KOČEVJE - Na teku Treh src v Radencih so na 21-kilometrski progi nastopili tudi tekmovalci iz Kočevja. V skupini do 40. leta je Srečo Majetič zasedel deseto mesto, Igor Martir pa je bil v isti skupini 17. V skupini do 50. leta je Matija Ozanič zasedel tretje mestosčasom 1,18,34, kar je njegov osebni rekord, Franc Kocijančič pa se je med veterani izkazal s tretjim mestom. • RIBNICA-V 5. krogu OLMN Ribnica so bili doseženi naslednji izidi: Tornado : SP. Treid 5:4, SMD Turjak : BibaT. Market 7:1, Agaton : Divji jezdeci 0:2, Sodražica : Elin Kot 2:0. Na lestvici s po 10 točkami vodijo Sodražica, Tornado in Grafit, med strelci pa Aleš Pirman (SMD Turjak). • KOČEVJE - Izidi 5. kroga občinske lige Kočevja v malem nogometu: Mozelj : Rog 0:3, Krempa Štalcerji : AG Kovinar 0:2, Slovenka : Radar 3:1, Lore-la : Tri zvezde 1:1, Flamengo : Črni Potok 0:6, AS : Marof 1:2, Kostel : Atletiko 1:1. Na lestvict vodita AG Kovinar in Marof s po 13 točkami, Srečko Rajšel pa je z 10 zadetki najboljši strelec. • KOČEVJE-Na tekmi območne mladinske nogometne lige je Kočevje premagalo Belinko kar s 25:0 (8:0). Strelci za Kočevje zgodovinske rekordne zmage: Vukan 9, Mišmaš 6, Kren 3, Mihelič 2, Čampa 2 ter Zekič, Andoljšek in Majele po cn zadetek. MG. nacem Zagorcem na vajetih. Drugo dirko je brez težav dobila 3-letna kobila Staneta Krainerja Suriya, ki jo je na vajetih držal izkušeni Vojo Maletič. Za Suryio, ki je bila s kilometrskim časom 1:19,37 daleč prva favoritka te dirke, je bila to tretja letošnja zmaga. Svojo tretjo zmago v karieri pa je dosegla tudi 3-letna kobila Draga Lesa Ita Rina, ki je v Šentjerneju doživela svoj prvi letošnji nastop. Čeprav je Ita Rina že takoj po štar-tu prišla na prvo mesto, jo je Drago Les nekoliko zavrl, tako da sta zadnji krog začela s četrtega mesta. Na predzadnji ravnini je Ita Rina spravila šentjernejsko občinstvo na noge, ko je kot blisk šinila naprej in po zunanji strani v zadnjem zavoju prehitela vse tekmece, na ciljni ravnini pa si je priborila več kot 50 m prednosti. V šesti dirki so Šentjernejčani pričakovali še četrto zmago, saj je bil 6-letni žrebec Mete Cedilnik Buke-falos, tako je bilo ime tudi konju Aleksandra Velikega, s,kilometrskim časom 1:17,41. prvi favorit. Žal izkušenemu Voju Maletiču tokrat ni uspelo zmagati, tako kot na Buke-falosovi letošnji prvi dirki. Kljub temu so bili Šentjernejčani tudi tokrat zadovoljni, saj se je Bukefa-losu na drugem mestu s tretjim mestom pridružil Agil z Borutom Antončičem. Doseženi kilometrski časi zaradi nekoliko hladnejšega vremena in vetra tokrat niso bil najboljši, hitreje od 1:20 pa je v osmi točki sporeda med uvoženimi konji tekla le Gloria Estefan (1:19,5) z Damjanom Oražmom v sulkiju. I. V. Na vrhu Miholjevič in Ravbar Zmaga člana Krke Telekoma na dirki Po Hrvaškem -Bogdan Ravbar tri etape v rumenem - Odločila Učka NOVO MESTO - Tudi letošnja dirka Po Hrvaški je minila v znaku novomeških kolesarjev. Novome-ščan Bogdan Ravbar, ki letos nastopa za ljubljansko-ptujsk« moštvo PP&RR, je prevzel vodstvo v skupnem vrstnem redu v torek po tretji etapi, ko mu je skupaj z nekdanjim klubskim tovarišem v Krki Telekomu Vladimirjem Miholjevi-čem uspel pobeg in sta si privozila več kot tri minute prednosti pred glavnino. Rumeno majico je Ravbar nosil vse do četrtka, ko je zmagovalca dirke odločil klanec na Učko, na katerem je svojo premoč dokazal edini poklicni kolesar na hrvaškem touru član novomeške Krke Telekoma Vladimir Miholjevič, kije na cilj pete etape pripeljal z 2 minutama in 22 sekundami prednosti pred drugouvrščenim Ravbarjem. Miholjevič, ki se bo prihodnji mesec pred dirko za Veliko na- Bogdan Ravbar Vladimir Miholjevič grado Krke poročil in pričakuje prvega otroka, je prednost zadržal do konca dirke, ki joje Ravbar končal na drugem mestu, s skoraj šestimi minutami zaostanka pa je bil na koncu tretji Namec Bartko. Na dirki so sodelovali tudi kolesarji krškega Savaprojekta. Njihov tokrat najbolje uvrščeni mož je bil Poljanšek, kije dirko končal na 45. mestu s 37-minutnim zaostankom. Z nekaj uvrstitvami med najboljših dvajset seje izkazal tudi Poljanškov klubski tovariš Jože Puš. Dirka Po Hrvaški je štela v šesto kategorijo svetovnega pokla UCI, na kateri praviloma ne smejo nastopati poklicni kolesarji, a je mednarodna kolesarska zveza članu novomeške Krke Telekoma Vladimirju Mi-holjeviču na prošnjo Hrvatov dovolila izjemoma nastopiti v dresu hrvaške reprezentance, kar je Vlado dobro izkoristil. neredno prihajali na treninge, kot da jim ni prav veliko do tega, da bi moštvo naredilo korak naprej, ob tem pa so se stalno pritoževali, da obljubljenega denarja ne dobivajo redno, medtem ko uprava zadeve ni znala pravočasno urediti. M. GLAVONJIČ Telovadke krškega Raina z državnimi medaljami Oljačičeva tretja in ekipa četrta v B-programu KRŠKO - Za telovadke gimnastičnega društva Rain Krško seje z nastopom na tretji kvalifikacijski tekmi za državno prvenstvo v Kopru pričel spomladanski del sezone. Med tekmovalkami B-programa se je najbolj izkazala Maja Oljačič, ki je osvojila tretje mesto med posameznicami, medtem ko so Zaplatičeva, Gnidičeva in Lupšinova osvojile ekipno peto mesto med kadetinjami. V soboto, 9. maja, so Krčanke nastopile na četrti kvalifikacijski tekmi, na kateri je med članicami Oljačičeva osvojila bron, ekipa kadetinj pa četrto mesto, s katerim se je uvrstila na državno prvenstvo, ki je bilo to soboto v Ljubljani. Na državnem prvenstvu je med članicami-B Maja Oljačič osvojila 3. mesto, med mladinkami B pa je bila Samantha Špiler deveta. Med kadetinjami B je Rainova ekipa, v kateri so nastopile Simona Gnidica, Petra Zaplatič in Špela Lupšina, osvojila 4. mesto. TOM OB BODENSKEM JEZERU MIRNA - Badmintonisti mirn-skega Toma so se tudi z 31. turnirja v Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru vrnili z lepimi uspehi. Tako kot lani je Urška Silvester zmagala med posameznicami, s sestro Špelo pa sta bili tretji v igri parov. Špela je med posameznicami igrala v polfinalu, kjer je izgubila s sestrino nasprotnico v finalu Aline Decker. V starostni skupini do 15. leta je Nejc Vojnovič kar dvakrat igral v polfinalu: med posamezniki in skupaj l Mariborčanom Luko Petričem v igri parov. V kategoriji do 19. leta je Aleš Murn nekoliko nerodno izgubil polfinalni dvoboj šele po podaljšani igri v tretjem nizu. V Toplicah vsa hokejska smetana V soboto bodo v Dolenjskih Toplicah na četrtem turnirju v hokeju na rolerjih nastopili skoraj vsi slovenski reprezentati v hokeju na ledu - Med mladimi visoko tudi domačini DOLENJSKE TOPLICE - Z vse bolj priljubljenim hokejem na rolerjih si hokejisti podobno kot odbojkarji na mivki raztegnejo sezono skozi celo leto, obenem pa tako priložnost za dokazovanje dobijo tudi fantje iz krajev, kjer ni umetnih drsališč in ledenih dvoran, kot so naprimer Dolenjske Toplice, kjer hokej tudi brez ustreznega objekta živi že leta. moštvu do 15. leta bodo nastopili sami domači hokejisti. Na dosedanjih treh turnirjih so se V soboto ob sedmih zjutraj bo na igrišču pri topliški osnovni šoli prekrižalo hokejske palice kar okoli 25 članskih moštev in še 12 ekip v kategoriji do 15. leta. Prireditelji z domačinom Rokom Barbičem na čelu pričakujejo še boljši obisk kot lani, ko je topliški turnir izjemno uspel. Žaradi velikega števila udeležencev pričakujejo, da bodo zmagovalce pozdravili šele nekaj pred polnočjo, do takrat pa se bo v Dolenjskih Toplicah tudi ob igriščih dogajalo marsikaj. Naj omenimo le koncert mladih glasbenih skupin iz novomeškega okoliša, med katerimi se bo udeležencem turnirja predstavila tudi Stara pravda. Za gledalce bodo pripravili tudi več družabnih tekmovanj na temo hokeja in še marsikaj. V različnih moštvih, tudi topli-škem, bodo nastopili skoraj vsi slovenski reprezentanti, ki so se tako izkazali na pred kratkim končanem svetovnem prvenstvu skupine B v hokeju na ledu z Ivom Janom na čelu. V domačem moštvu bodo tako poleg domačinov Ivana Janka, Andreja Badovinca, Matjaža Dularja in Štefana Grmeka ter priženjenega Novomeščana Uroša Židana, nekdanjega hokejista Olimpije, nastopili taki asi, kot so jeseniški hokejisti Tomaž Razingar, Gaber Glavič, Borut Vukčevič, Grega Por in mladi up Boris Pretnar. V topliškem PIRANSKI TRIKOTNIK NOVO MESTO - Jadrnica jadralnega kluba Novo mesto Vitalis je na prvi letošnji regati jadralne zveze Slovenije Piranski trikotnik v razredu elan express osvojila peto mesto. Jadrnico je krmaril Borut Šuln, člani posadke pa so bili Novomeščani Tom Zupančič, Marijan Prešeren in Sašo Novakovič. BUSHIDO ŽE USPEŠEN NOVO MESTO - Novo novomeško športno društvo Bushido, v katerem se člani ukvarjajo z judom in ju-jitsom, je uspešno nastopilo na državnem prvenstvu v ju-jitsu v Mariboru. Predsednik društva Metod Jerman jc v kategoriji do 62 kg osvojil drugo mesto, Mitja Vehovec pa je bil v isti kategoriji tretji. mladi Topličani najbolj izkazali na prvem v Tivoliju, kjer so izgubili šele v finalu s tudi po treh turnirjih vodilnim Keserjem iz Kranja, v Ža-logu pa so bili peti, kar jih pred DRESURNO JAHANJE RIBNICA - V organizaciji KK Ribnica bo jutri in v soboto druga tekma Pokala Slovenije v dresurnem jahanju. Tekma bo posvečena spominu lani umrlega predsednika kluba Jurija Rudeža. (M. G.) domačo prireditvijo umešča na čete to mesto v skupnem vrstnem redu: Med člani po treh turnirjih vodi i Polar Bear, moštvo iz Zaloga, v ka; terem pa igrajo še hokejist1 Olimpije in Bleda, medtem ko so ; Dolenjske Toplice, ki so na drugei" j turnirju v Zalogu osvojile 5. mesto, v skupnem vrstnem redu devete. | KERIN DRUGI SEVNICA - Na državnem prvefl' stvu za osnovnošolce v karateju so med 470 tekmovalci uspešno nastO' pili tudi Sevničani, med katerimi j6 bil najuspešnejši 11-letni Greg3. Kerin, ki je v kategoriji do 45 H osvojil srebro, medtem ko je bil nje' gov klubski tovariš Denis Špila( peti. V ekipnem nastopu so dečld osvojili šesto, deklice pa četrto m®' sto. ŠE PETA ZMAGA KRKE - Tekmovalci teniškega kluba Krka Krupj Krušič, Škrjanc, Bradač, Turk in Maljkovič (na sliki skupaj s trenerjevi \ so tudi v petem, zadnjem kolu drugoligaškega tekmovanja dosegli visok11 g zmago in se bodo 13. junija za napredovanje v I. ligo pomerili z zmag0' i valcem B-skupine druge lige. Na zadnji tekmi rednega dela so z 8:1 pretrd1'. i gati Novo Gorico. Najverjetnejši nasprotnik bo Žalec, Novomeščani pasl | prizadevajo, da bi bila odločilna tekma v Novem mestu. (Foto: I. V.) I^KRKNZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC elan premagal nafto - v 27- kolu drugoligaškega prvenstva so nogometaši novomeškega Elana s 3:0 premagali lendavsko Nafto. Ervi zadetek je v 30. minuti doseg-\ el Gorazd Plevnik. Za drugi zade-; tek je zaslužen Andrej Primc, ki se ie v 66. minuti po samostojnem | Pfotinapadu znašel sam pred gostujočim vratarjem, a ni streljal, j a>npak lepo podal Grudnu, ki je Ofez težav zadel nebranjena vrata. Končni izid 3:0 je v 78. minuti s svojim drugim zadetkom določil Gorazd Plevnik. Na sliki: veselje Elanovih nogometašev po drugem j Zadetku. (Foto: I. V.) SLEMENŠEK V BRNO V četrtem kolu državne lige v streljanju na glinaste golobe so : |trelci trap kluba Iskra Semič Bučar, j Simec in Stariha z 99 zadetki zasedli ■ mesto. Med posamezniki se je | ™ed mladinci izkazal Marko Imenšek z Blance, član kluba Ilirska Bistrica, ki je zadel 58 od skupno 75 letečih tarč. Markov brat j tjorazd tokrat ni nastopil, danes pa kot član državne reprezentance °dpotoval na takmovanje za Veliko j nagradovBrnonaČeškem.(M. S.) prvenstvo dvojic Novo MESTO - Na dolenjskem Prvenstvu mešanih dvojic v keglja-!JJU sta na kegljišču Vodnjak v Novem mestu zmagala Rozi Flisar ‘n fvica Miletič, med ženskimi dvoji-^an'i pa sta bili najboljši Milena Veber in Slavka Prosenik, ki sta se uvrstili na državno prvenstvo konec maja v Novi Gorici. Stangelj na Danskem med zvezdami G. Stangelj je klasično dirko na Danskem končal v družbi Riisa in Sorensena NOVO MESTO - Kolesarji novomeškega poklicnega moštva Krka Telekom so sijajno začeli svojo evropsko turnejo, saj so na izredno močnih dirkah vsakič med tistimi, ki krojijo vrh v končnem vrstnem redu, vrhunec pa so dosegli s Stangljevim tretjim mestom na Veliki nagradi Midtebanka, danski različici znamenite klasične dirke Pariš Rubaix. Novomeščani še niso nastopili na tako močni dirki, saj je na njej nemški Telekom nastopil s svojim prvim moštvom, zelo močne ekipe pa so imeli tudi drugi. Klasično dirko so podobno kot Pariš - Rubaix krasile ozke in zelo slabe ceste, od skupno 194 km dolge-proge pa je bilo kar 30 km speljanih po makadamskih in gozdnih cestah, kjer so se kolesarjem z okvarami kolesa spremljevalci zelo težko približali in jim pomagali. Povrhu vsega je Stangelj že na začetku padel in se potem z velikimi težavami komaj prebil do prve skupine, saj se je že kmalu po štartu glavnina razbila na več manjših delov. Kljub vsemu je bil Gorazd tokrat v pravem trenutku na pravem mestu. 50 km pred ciljem je bil v skupini petih ubežnikov, med katerimi sta bila tudi slovita Danca Bjarne Riis in Rolf Sorensen. So-rensen je poskusil s samostojnim pobegom, a so ga ostali štirje 5 km pred ciljem ujeli, tedaj pa je napadel predlanski zmagovalec največje kolesarske dirke na svetu Tour de France Riis, ki je na cilj pripeljal z 22 sekundami prednosti pred četverico, v kateri je bil najhitrejši Norvežan Arvesen (Asics), drugi in skupno tretji je bil Stangelj, medtem ko je bil Sorensen na koncu četrti. Težka proga je zahtevala svoj davek, saj je dirko končalo le 30 kolesarjev, odstopili pa so tudi vsi ostali iz moštva Krke Telekoma. LUKA IN MAJA ZMAGALA V ITALIJI KRŠKO - Plesalca krškega Luk-ca Luka Vodlan in Maja Bromše sta v nedeljo, 17. maja, nastopila na mednarodnem plesnem turnirju v Trstu in med mlajšimi pionirji D zmagala v standardnih plesih, medtem ko sta bila v latinskoameriških plesih druga. Tadej Drakulič in Katarina Račič sta bila v obeh zvrsteh tretja. • Moštvo Krke Telekoma je po zad-njih podatkih mednarodne kolesarske zveze UCI, v katerih je upoštevana dirka Po Sloveniji, zadnji nastopi Novomeščanov v Avstriji in na Danskem pa ne, na 44. mestu svetovne lestvice, na vrhu katere je do 10. maja vodilni italijanski Mapei zamenjala francoska Festi-na. Točke UCI, s katerimi je letos po novem pravilniku mednarodna kolesarska zveza precej manj radodarna, je letošnjo sezono osvojilo skupno 62 moštev. Novomeščani so na Danskem dobro nastopili tudi pred tem. V Aarhusu je bil Uroš Murn drugi in Stangelj, ki je dobil tudi gorske in leteče cilje, peti, Danec Sorensen pa šesti. Boštjan Mervarje imenitno dansko avanturo zaključil z drugim mestom v kriteriju Ebeltofta, na katerem je zmagal znani italijanski poklicni kolesar Lombardi (Telekom). Drugi del moštva Krke Telekoma je ta čas nastopal na 01ympia Tou- PRVA PLESNA ZMAGA SEBASTIJANA IN MAŠE KRŠKO - Plesalca krškega Luk-ca Sebastijan Vodlan in Maša Viktorija Šalamun sta na kvalifikacijskem turnirju za državno prvenstvo v latinskoameriških in standardnih plesih v Kočevju med starejšimi mladinci B prvič zmagala v obev zvrsteh. Njun uspeh sta med mlajšimi pionirji D dopolnila Simon Gorišek in Nastja Ger-movšek s četrtim mestom v ST in petim mestom v LA plesih ter med mlajšimi mladinci C Peter Toporišič in Tina Korber s 3. mestom v ST plesih. ru na Nizozemskem, kjer je Sašo Sviben tretje mesto, ki ga je branil kar štiri etape, izgubil v dirki na čas, kjer brez posebnega kolesa ni mogel konkurirati tekmecem. I. V. Dve zmagi Mateja Žvana Motokrosisti v Radencih in Jastrebarskem NOVO MESTO - Novome-ščan Matej Zvan (Fun šport) je na zadnji dirki za državno prvenstvo v motokrosu v Radencih dosegel svojo prvo letošnjo zmago. V kategoriji do 80 ccm je na prvi dirki vodil vse od štarta, a je dva kroga pred koncem padel in osvojil drugo mesto. V drugi vožnji napake ni ponovil in je z zmago osvojil tudi skupno prvo mesto. Drugi je bil njegov nekdanji klubski tovariš Jaka Može iz novomeškega Mela. V nedeljo, 24. maja, so slovenski motokrosisti nastopili na dirki za pokal Alpe - Jadran v Jastrebarskem na Hrvaškem. Tudi Tokrat se je izkazal Matej Zvan, ki je v razredu 80 ccm zmagal v obeh vožnjah, medtem ko je bil Jaka Može v prvi vožnji tretji in v drugi drugi. Marko Špehar (Nix Semič) je bil šesti in in Blaž Germšek (Fun šport) deveti. V razredu 125 ccm je bil v obeh vožnjah (Mel) je bil v prvi vožnji ves čas drugi, a je zaradi okvare pred koncem dirke zdrsnil na tretje mesto, na kateremje končal tudi drugo vožnjo. Četrto mesto je zasedel Metličan Julij Brine, ki nastopa za Hrvaško, Primož Jazbar (AMD Brežice pa je bil deseti. najboljši Hrvat Nenad Sipek Novomeščan Ludvik Možna PRIJATELJSKI TROBOJ V GIMNASTIKI - V telovadnici osnovne šole v Kostanjevici se je v soboto zbralo več kot 80 mladih telovadcev iz Šentjerneja, Smarjete in Kostanjevice. Na teh osnovnih šolah namreč Renata Cujnik mlade trenira gimnastiko, zato je prišla na idejo, da bi pripravila prijateljsko tekmovanje, na katerem bi se mladi spoznali in pokazali, kaj znajo. Med dečki so se najbolj izkazali domačini, zmagal pa je Kostanjevičan Robi Rostohar (na sliki). Med mlajšimi deklicami so bile najboljše gimnastičarke iz Smarjete, zmaga pa je pripadla Tjaši Košak. Med starejšimi deklicami je prvo mesto osvojila ekipa Šentjerneja, med posamezniki pa Urša Lutman. Tokratni troboj je pokazal, da se gimnastika med mladimi vse bolj razvija, Renata Cujnik pa upa, da bo prihodnje leto k tekmovanje pritegnila še druge šole. (Foto: T. Gazvoda) K SV MIKLA VŽU - Športno društvo Smole je prejšnjo nedeljo pripravilo kolesarski vzpon k Sv. Miklavžu. 94 kolesarjev iz vse Slovenije se je do priljubljene izletniške točke povzpelo iz Cerovega Loga, premagati pa so morali višinsko razliko 700 m. Do Miklavža je najhitreje priplezal Milan Hribar, ki je za strmo pot potreboval 33 minut in je zmagal med mlajšimi od 35 let, med starejšimi je bil najhitrejši Maks Pogačar, med ženskami pa Simona Žabjek. Športno društvo Smole deluje pod okriljem trgovine s kolesi Smole, ki jo vodi nekdanji kolesar novomeške Krke olimpijec Jože Smole, ukvarja pa se predvsem z rekreativnim kolesarjenjem. Njegovi člani ne manjkajo na nobeni rekreativni prireditvi v Sloveniji, pa naj si bo z gorskimi ali cestnimi kolesi. Za dan državnosti bo pet Smoletovih kolesarjev v enem dnevu premagalo 385 km dolgo pot od Kopra čez Novo Gorico, Vršič in Ljubljano do Novega mesta. (Foto: I. Vidmar) V Avtoservisu Murn iz Novega mesta bomo za vaše vozilo poskrbeli tako, kot |e treba. Sodobna oprema in dobro usposobljeni delavci so najboljše zagotovilo za kakovostno opravljeno servisno storitev. Poleg tega vam v Avtoservisu Murn ponujamo tudi Proton, motorno olje vrhunske kakovosti, ki zanesljivo ščiti in varuje motor vašega avtomobila. Motorno olje Proton je preizkušeno v najtežjih tekmovalnih razmerah, zato mu zaupa nojveč slovenskih mehanikov in voznikov. V Sloveniji je Proton motorno olje številka I! B9 proton mom ou» mm mm. PREPUSTITE SKRB ZA SVOJ AVTO STROKOVNJAKOM! KiRziMao Mliks Ijikllmklk Milkin st ■! podražilo. Ži vič: oljnim j 18 Mllljni« tilirjiv kiMi rimikUI zi akciji ikuvi ii pomoči Posočju. Sredstva, zfcran od prodajo Mlaka, bom skopaj z RdočlM križani Slavenijo prodali prlzaditiM v pitrisi. ir ^ * % % Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9, Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Okrnjene očetove pravice Dol. list št. 17, 30. aprila rah. Razni izgovori centrov za socialno delo, ministrstva, sodišč in drugih podobnih strokovnih služb, da imajo preveč dela, da nimajo dovolj kadrov, da so razmere težke, problemi skorajda nerešljivi in podobno, so neresni in nesprejemljivi. Oblast se s takimi izgovori ne more opravičevati, kajti prav ona je plačana in usposobljena za to, da take probleme uspešno rešuje. Iz pripovedovanja mnogih vem, da naši centri za socialno delo rešujejo probleme urejanja stikov in dodelitve otrok po več let ali pa avtomatično dodelijo otroke materam brez poglobljenih analiz in prepričljivih obrazložitev. Tudi moje izkušnje potrjujejo, da je z našo socialno službo nekaj narobe. V svojem kraju sem center za socialno delo večkrat prosil za pomoč, pa je nisem dobil. Povedali so mi, daje njihova pristojnost samo svetovanje. S službo, ki zavrača konkretno pomoč in se izogiba terenskega dela, si kaj dosti ne morem pomagati. Prav naša država pa tega za gotovo ne bo storila, če ne bo dovolj vzpodbud iz ljudstva - v našem primeru od prizadetih očetov. STOJAN ŠTEBLAJ Trata, Kočevje Z vsebino prispevka Ive Staniča se večinoma strinjam in ga podpiram ter sem mnenja, da se nekoč podrejena vloga mater vse bolj prenaša na očete, nasprotno pa matere prevzemajo pobudo in dominantno vlogo pri odločanju v družinskem in širšem okolju. Z avtorjem članka se ne strinjam le v tem, ko trdi, da ni ustreznih zakonskih podlag za ureditev problema. Kolikor poznam Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Zakon o splošnem upravnem postopku, Konvencijo o otrokovih pravicah in še nekatere druge, sem prepričan, da je ustreznih zakonskih podlag dovolj, le v praksi jih nihče ne izvaja.' Zakon natančno opredeljuje, kaj je potrebno storiti, če eden od staršev negativno vpliva na otroka oziroma če otrok živi v nemogočih (nemoralnih, nekulturnih) razme- Za traktorje je zakon še strožji Dol. list št. 19,14. maja *■ Enostranski neživljenjski zakoni glede kmečke mehanizacije Kot se iz predpisov vidi, je traktor prvi v kmečki mehanizaciji obravnavan kot tipično cestno vozilo. Po dobrem premisleku lahko ugotovimo, da to ni res. Razvoj motoriziranih pešcev je njivske in medvaške ceste spremenil v hitre ceste, kjer kmečka mehanizacija ni zaželjena. Pri živinskih vpregah se je to že posrečilo. Kaže pa, da se bo počasi to zgodilo tudi s kmečko mehanizacijo. Gozdovi se namreč vse bolj bližajo cestam. Če kdo misli, da je asfaltna cesta blagoslov za kmečka vozila, se moti. Na starih posipanih cestah sta bila zemlja in blato zaželjena, danes pa je na asfal- Razne oddaje in časopisi prikazujejo vse to kot veliko skrb za človeka ter pravijo, da ne gre za denar. Ko pa premišljujem o vseh teh pravilih o kmečki mehanizaciji, ugotavljam, da gre v resnici predvsem za denar. Starih in novih traktorjev je veliko morda za te krpe zemlje še preveč. Z obvezno registracijo, ki verjetno ni povsem po evropskem vzorcu, bosta zavarovalnica in država precej pobrali. Da se traktorji pregledujejo, je prav, ni pa prav, da se izžema denar pri stvari, ki je potrebna in ni stvar luksuza. Menim, daje registracija predraga, posebno še ker stvari niso urejene glede tega, ali ima kmet kakšen pomožni traktor. Te zadeve bi moralo urejati ministrstvo za kmetijstvo, vendar, kot kaže, je to vse prepustilo policiji. Da se na vrhu nič ne brigajo, kaže tudi cena goriva. Traktor se cel dan vozi po njivi, pa mora kmet ravno tako plačevati dodatke za ceste. Tudi to verjetno ni povsem v skladu z evropsko zakonodajo. Če bi šlo res za ljudi, kot se skuša prikazati, bi z raznimi izobraževalnimi tečaji ljudi poučili, kako je kmečka mehanizacija lahko zelo nevarna, saj vemo, da se nesreče z njo v večini primerov dogajajo izven cest. Da je kmečka strojno-cestna problematika bila prehitro dana v roke policije, ni dvoma. Do sedaj traktorji niso bili tako nevarni. Od kod torej ta strah: zaradi skrbi za človeka ali zaradi denarja? ALOJZ ŠUŠTARIČ Semič Literarna kraja v Metliki Dol. list št. 20, 21. maja tu ravno obratno. Glede na pripombe uredniškega odbora pri izdaji zbornika Metlika, naše mesto v Dolenjskem listu 21. maja, se nama zdi primerno, da poveva vsaj še tole: Ni lepo in prav, če trdite, daje ta zbornik sad večletnega dela učencev in učiteljev osnovne šole Metlika, češ da so učenci v zadnjih letih osvo- / Mercator v akciji od 28.5. do 11.6.‘98 Pri nas dobite vse. Mineralno gnojilo za sobne rastline 500 ml, Henkel Zlatorog in se 22 posebej označenih izdelkov! http://www.mercator.si Ponudba velja do prodaje zalog! jili več državnih priznanj in na različnih srečanjih uspešno zastopali šolo, Metliko in občino. Res je to in nikakor ne zanikava dela in uspehov učencev v raznih krožkih in tudi ne požrtvovalnosti njihovih mentorjev. Vendar topima nobene zveze z zbornikom. Če so učenci uspešno opravili marsikatero raziskovalno delo, pa tega ne moremo trditi za zbornik Metlika, naše mesto. Zbornik je res lepo oblikovan in se tudi prijetno bere. Razumljivo, saj so ga več kot polovico napisali zunanji strokovni pisci, od katerih pa nekaterih ni nihče povabil k sodelovanju. To so predvsem etnologinja Brancljeva, profesor Dular, kastelolog Stopar in umetnostni zgodovinar Zadnikar, katerih članke so samovoljno vključili v svoje besedilo (okoli 350 vrstic), ne da bi jih vprašali, če v to privolijo. Zato teh tekstov, katerih avtorji niso nikjer podpisani, ne moremo šteti za “rezultat večletnega dela učencev in učiteljev osnovne šole Metlika”. Naj znova poudariva, da gre tu le za članke, ki govorijo o zgodovini Metlike, o kulturnih spomenikih, o likovnih ustvarjalcih in Belokranjskem muzeju. Prav škoda je, da zmožnosti svojih učencev mentorji niso znali izkoristiti. Usmerili so jih v prepisovanje tujih besedil, ne da bi jim pojasnili, kako se taki stvari streže. Da se na primer članke opremi s primernimi podatki, opombami, narekovaji, skratka, da se jih po svoje preoblikuje (kompilira). Tako dobesedno prepisovanje pa je tega ali onega avtorja seveda razburilo. Mentorji namreč učencev niso opozorili, da je taka dobesedna prisvojitev duhovnih vrednot (literarnih, glasbenih, filmskih in podobnih) prav tako kraja kot prisvojitev kateregakoli drugega tvar-nega predmeta. Zlasti bi morali to storiti kot prosvetni delavci, zaposleni v vzgojno-izobraževalni ustanovi, kjer so dolžni, da učence, ki so jim zaupani, vzgojijo v resnicoljubne in odgovorne ljudi. Marsikaj bi še kazalo pripomniti. Da na primer ni bila navedena avtorica daljših člankov o kiparju Juliju Papiču in o Belokranjskem muzeju, ki sta bila v celoti prepisana. Zlasti pri slednjem pa se je pokazalo, kako “neraziskovalni” so bili učenci in mentorji, saj ni bilo v tem primeru v muzej nikogar, ki bi se pozanimal o kakih novostih v ustanovi. Rajši so prepisali sedem let star tekst z zastarelimi podatki. Čeprav sva tudi midva slišala od mnogih domačinov razne pripombe glede vsebine zbornika, pa v to ne nameravava posegati, saj so za celotni koncept oziroma zasnovo zbornika odgovorni člani uredniškega odbora. (Tega pa bi moral v javnih občilih, na primer v Dolenjskem listu, nekdo zastopati z imenom in priimkom.) In še to! Ker je knjiga že v javnosti, ponavljava, daje nujno in tudi pošteno, da odgovorni urednik zbornika priloži knjigi seznam avtorjev in njihovih del z navedbo, od kod so bili članki in podatki dobljeni oziroma prepisani. Upava, da za to ne bo treba klicati na pomoč pravnega strokovnjaka. JOŽE DULAR ANDREJA BRANCELJ BEDNARŠEK Si upajo pogledati učencem v obraz Dol. list št. 13, 2. aprila Cenjeni g. Boris Fabjan, član upravnega odbora Košarkarskega kluba Črnomelj, vsakdo ima lahko svoje mnenje,, kot tudi vi, ki ste ga podali v odgovoru na moja vprašanja. Živimo pač v demokraciji. Nisem pa pričakoval odgovora od vas, pač pa od župana g. Andreja Fabjana. Vprašujem se tudi, zakaj na moja vprašanja niso odgovorili pristojni, ampak ste šli vi po vroči kostanj v žerjavico? Izjavljate, da ste bili zgroženi, ko je predstavnik ministrstva za šolstvo g. J. Urbanc predlagal gradnjo dvorane na igrišču. Vprašujem vas: predlagal ali zahteval? Ministrstva običajno določanje prostorov za gradnjo prepuščajo lokalnim skupnostim! Kako so reagirali predstavniki občine in šolniki, ko so slišali za njegov predlog? Ne vem pa, če so ga pristojni seznanili z veljavnimi zakoni, kar bi morali, ter mu povedali, da tam gradnja ni možna. Zgodba, ki jo pripovedujete Urbanc to že razumel, ker je državni uslužbenec. Dvomim pa tudi, da je imel g. Urbanc takšna pooblastila, da bi rekel: Tukaj mi postavite dvorano. Pristojni so pokimali z glavo in rekli: “Seveda, samo dajte nam denar, če hočete, lahko zgradimo dvorano tudi na Luni.” Ali pa mu je nekdo prišepnil, da je jre tudi rezervna varianta, na obstoječem igrišču? Le kaj vas je kot predsednika pZ tako močno prepričalo, da . ste čez noč spremenili svoje mnenje in se strinjali z gradnjo dvorane na igrišču? Ob tem lahko samo citiram modificirano Rayburnovo pravilo iz Murphyja: “Če želiš zlesti višje, kimaj!” Ob vašem melanholičnem pisanju o zgodovini igrišča in trenutnem stanju razpadajoče ograje me zaboli srce, ko pljuvate v lastno skledo. Kaj ste naredili kot predsednik Športne zveze, da bi se razpadajoča ograja popravila? Kolikokrat ste urgirali pri predstavnikih občine, da zagotovijo denar za mrežo, da se ne dela takšna sramota in kakšen ste imeli uspeh? Samo 20 odstotkov trenutnega stanja igrišča gre pripisati mladostnemu vandalizmu, ostalo gre na račun dotrajanosti. Cenjeni g. Fabjan, se še spomnite stanja igrišča v začetku in ob koncu 80 let? Lesene tribune so razpadale, prav tako mrežasta ograja. Na tekaški pisti se je že pojavila črna zemlja. V 80 letih pride do Armadnega prvenstva, kasneje do Iskriade in se zagotovi denar za obnovo celotnega igrišča. Posledica današnjega stanja igrišča je samo slaba vzdrževanost igrišča, za kar pa nosite odgovornost kot predsednik ŠZ tudi vi! Zgodovina se ponavlja. Igrišče je bilo vedno občini deseto prase, ki seje obnavljalo samo ob velikih dogodkih. Sicer pa kaj bi vzdrževali, saj ste se tako odločili za gradnjo telovadnice na igrišču! Ob tem vas bi spomnil, da nisem proti gradnji telovadnice, sem pa proti gradnji telovadnice na predvideni lokaciji. V januarskem članku je bilo zapisano, kaj bi Črnomelj potreboval, vendar se zdi, da ste to spregledali. Vprašal bi vas tudi, če že pristojni ne odgovorijo, tudi kako da ni možna gradnja telovadnice na parceli 82/13 med OŠ in fastfo-odom, ki leži na meji šolskega zemljišča. Prej so krožile informacije, da ni možna postavitev tam, ker ni možen dostop z gasilskim avtomobilom. Zdaj je kriv neki g. Urbanc. Mi lahko odgovorite kdo je kriv, da je dal soglasje, da stoji fastfood na sami meji, dovolil komunalno opremljenost objekta na območju, kjer je dovoljena samo gradnja šolskega prizidka? Se mar popravljajo stari grehi? Očitate mi tudi, da se nisem udeležil svetniške seje. Menim, da se nimam kaj udeleževati sej, razen če bi me izrecno povabili. Vprašujem se, ali morda vi poznate poslovnike, ki urejajo postopke zakonodajalcev? Če se v Črnomlju lahko vsak udeleži rednih sej svetnikov in debatira tam, kar hoče, potem je to zame več kot tržnica. Navedli pa niste, ali ste bili vabljeni na sejo kot predsednik gradbenega odbora ali pa ste se seje udeležili kot prebivalec občine, da bi videli, če gre vaša stvar čez svet. Pogrešali pa smo vas jaz kot tudi ostali prisotni na javni razpravi o dopolnitvah PUP-a za Črnomelj, prav tako tudi župana Črnomlja. V javni razpravi, ki se je lahko udeleži vsakdo, so prisotni dali svoja mnenja o spremembah in gradnji telovadnice na igrišču. Lahko bi jih tudi vi, g. Fabjan, če bi se javne razprave udeležili. Vendar ste se vi in ostali že odločili, da bo telovadnica stala na igrišču. Zato ste tudi sprožili postopek spremembe PUP-a po nezakoniti izdaji gradbenih dovoljenj in zahtevi za obnovo postopkov. Dopolnitev PUP-a je le Potemkinova kulisa v celotni zadevi in ima namen legalizirati nezakonite stvari. Moje dezinformacije o tem, koliko učencev bo prizadetih, so pobrane iz lokalnega časopisa Novice iz naše občine. Mimogrede: članek naj bi bil povzetek študije IB Invest-biroja. V svojem odgovoru navajate, da gre le za avtobus z učenci Dob- javnosti je podobna znanstveni fantastiki. Če bi ga pristojni opozorili, da je potrebno ravnati v skladu z zakoni in zakonskimi predpisi, bi g. RADIO LOGATEC SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio Logatec ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Iz katerega stoletja je stara cerkev sv. Ožbolta (nagrada kosilo za dve osebi)? in: Kaj so to sereen roloji (nagrada regal za glasbeni stolp)? Odgovore je treba do sobote, 30. maja, poslati na naslov: za NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca prejšnjega tedna sta Petra Oblak iz Škofje Loke in Marija Primožič iz Gorenje vasi. lič, Blatnika in Kanižarice, ki se bodo vozili v Dragatuš. To je zame maksimalno 50 učencev; jaz sem prišel po občinskih virih do 350 učencev in kje je ostalih 300 učencev, g. Fabjan? Čenjeni gospod Fabjan, obstaja določena uredba vlade, ki določa pogoje za šolske okoliše. Kot je sklepati, gre za okoli 50 učencev, ki se jim bo spremenil šob ski okoliš. Za spremenjeni okoliš mora biti dana posebna odobritev. Ste seznanili starše učencev, da se bodo njihovi otroci dve leti vozili* Dragatuš? Morebiti se bo po dveh letih pozabilo na to odobritev, kat se v Črnomlju pogosto dogaja. Lah; ko pa ministrstvo odobri zaradi racionalizacije tudi dve učilnici manj. Vsi učenci iz navedenega okoliša se lahko naslednjih 20 let vozijo v Dragatuš. Ste starše seznanili tudi s to varianto? Vprašuje® se, če bi se strinjali s spremenjeni® okolišem, ko bi vedeli, kaj se lahko zgodi, in ali bodo volili v novembru za takšnega Svetnika, ki bo za spremembo šolskega okoliša. Ne vem, ali so to dezinformacije, če sem navedel, da so svetniki odločali nelegalno. Analiza Invest-biroja je le strokovno mnenje, kije lahko podlaga za odločanje. Svetni; ki kot zakonodajalci pa morajo ph ^ svojem odločanju upoštevati sprejete pravne norme, zakone in pod- P® zakonske predpise. V naveden no primeru; ZUN, dolgoročni plaf a občine Črnomelj do leta 2000 i® PUP za Črnomelj, ki jih svetniki oh svojem odločanju niso upoštevali! Zato je bil izid glasovanja neza; konit. Le da svetniki SKD-ja niso šli na vaš led in so glasovali proti-Omenil bi še, da plan do leta 200® natančno predvideva družbene investicije. Izobraževanje: dozidava šol v Semiču, Starem trgu, Vinici. Črnomlju; Telesna kultura: izgradnja telovadnice v Semiču. Nikjer * planu do 2000 in PUP-u ni zapisana izgradnja telovadnice v Črno®" lju, še manj na igrišču. V zvezi s hipokrizijskimi naved; bami o soglasjih in sklepih ŠZ h' omenil samo zadnji dve. Zgradite) tribun ob novem rokometnem igrišču in urejanju lastniških odnosov) sosedi. Pacta sunt servanda.1 V idejnem načrtu za novo rokometne igrišče tribune niso nikjer narisane-Glede na načrt novogradnje bi lahko bile tribune samo na zemljišča sosednjega zemljišča. Ampak jih ®-Zdi se, da zopet širim dezinfot" he go Po ar ?E Sl od te: St! Pr ne 18 ■je nt da bi ni Pt že macije ali pa zelo slabo vidim. lzpe' p, ljani so bili postopki gradbenega ^ dovoljenja brez soglasij sosedov, k* mejijo na vašo dvorano. Ko se V tako hvalite, da vasje občinski svet imenoval in člani izvolili za predsednika gradbenega odbora v letu 199'. ali ste kot predsednik gradbenega odbora v teh 8 mesecih obisk®1 prizadete stranke ob novogradnji hj jim pojasnili vso zadevo? Niste-Čeprav ste vedeli, da je potrebo0 <), urediti zadeve s sosednjimi lastni; g, ki zemljišč kot predsednik ŠZ, vsfll C J dve leti. Pa ste bili dolžni, glede ®* svoje funkcije, ki jih navajate^ D celotni zadevi menim, da je takšn0 delovanje podtalno, kar se zadnja leta pogostp dogaja v Črnomlju. Zadnji stavek, da sem žrtev nasprotnikov gradnje telovadnice, )e zame osebno zelo žaljiv. Vedno se® mislil s svojo glavo in z argument1 podkrepil stvari. Je pa to vaš način, da se diskvalificira drugače misleč* s splošno floskulo. Vaš zadnji stave* pove, da vam ne gre za noben* učence, ampak za zagotovitev do®1' cilne dvorane, kot tudi navaja®-Ponovno poudarjam: privoščim 10 dvorano košarkarskemu klubu, vendar ne na sedanjem igrišču, ki Je edino funkcionalno igrišče v O' * nomlju. Ne nazadnje menim tudi t® da moje mnenje o gradnji te lova® * niče na igrišču ni tako osamljen1! - ( med občani, kot ste ga predstavili v svojem gledanju na obravnavan* tematiko. Menim, da sem s tem dO[ pisom argumentirano odgovoril ® tudi seznanil javnost, kdo podti*3 kukavičja jajca in kdo širi dezinf<’r" macije o gradnji telovadnice. , BORUT GRABRIJAN 'Pogodbe je potrebno spoštovati- ■ DOMAČE TRNJE Tajni dokumenti so vse večji n>' zlog - za javno sramoto. • Če priznaš, ti je polovico odph' ščeno, če pa daš glavo v pesek, dr, odpuščeno vse. • Kratico NNNP si zdaj lahko rtd. \ lagamo drugače: Nove Neumno^ i Naših Politikov. > MARJAN BR‘\DA1 • Kako naprej, potem ko se / kapitalizem izkazal za nevzdržtd ga, socializem pa za utopijo? (*' Kreft) 14 DOLENJSKI LIST M Št. 21 (2544), 18. maja 199» Odgovori in popravki po § 9... I Z županstva ušla poslovna skrivnost? (H to 5/. 18, 7. maja J Gospod Miro Božič z Rake je I ia°va načel temo obnove oz. novo-jMnje poštnih prostorov na Raki. “enimo, da smo zadevo dovolj po-; Jasnili v našem odgovoru (Dol. list : 16) na članek M. Luzarja, zato o . :?J temi ne želimo več na dolgo in j Slroko razpravljati. Vendar nekatere i aetočne navedbe g. Božiča terjajo "°datno pojasnilo. .Gospod Božič navaja med dru-I da ima odgovor Pošte z dne 28. j Januarja 1997 na njegovo ponudbo [(leta 1996 in ne iz konca leta 1997. : gansko je g. Božič poslal Pošti 18. “ecembra 1996 .ponudbo’ brez po-J®°nih komercialnih elementov oz. P°Bojgv (brez cene glede na površi-1,0 objekta ipd.), zato je bila spreje-akot obvestilo zainteresirane ose-e 'n ne kot uradna ponudba. Nje-' prvo finančno ovrednoteno Ponudbo smo prejeli šele 17. febru-rja 1997 Komisija za izbor naj-Jodnejšega ponudnika pri Pošti 'genije je sprejela dokončno dločitev 30. decembra 1997, pred-Pa je prispelo z ene in druge bani še več ponudb (g. Božič je na Pdnter prvotno ceno 2500 DEM/m2 .^ajkrat znižal, 14.1.1998 celo na °00 DEM/m2, vendar po že oprav-Jenem izboru najugodnejšega pomnika). Ponovno lahko zatrdimo, jrJe bila v decembru 1997 (čas iz-lre ponudb) in tudi pozneje po-pUdba firme Kopros, d.o.o., za : j to ugodnejša, kar smo pojasnili i e v Prejšnjem dopisu. ^ag. ALFONZ PODGORELEC direktor Pošte Slovenija SREČEN DAN v ^MARJETA - V Mariboru se je pSoboto, 23. maja, na tamkajšnji tVl gimnaziji odvijalo državno tekmovanje v znanju iz geografije. Dobsko, Belo krajino in Posavje sta .ustopali ekipi OŠ Mirna in OŠ ^tiarjeta. Tekmovalci so pokazali, | ,nVna10 s področja meteorologije . .^ftiranja naselja. Zmagala je ,'članska ekipa iz OŠ Šmarjeta | J^enka Pajk, Robi Goli in Eva vUrif),P°d vodstvom mentorice esne Zinko in tako osvojila naslov rzavnega jz znanja geo- lat|je. Sledili sta jim še OŠ Ivana j ajJkaija iz Maribora in OŠ Rudol-ha‘stra 'z Šentilja. Zmagovalci do odšli na nagradni izlet v Gar- VESNA Ž Revež Novomeški župan Franci Koncilija se mi smili. Pa ne zato, ker bi bil njegov politični privrženec, temveč iz popolnoma človeških razlogov. Odkar je postal župan, je bil nenehno tarča nekaterih lokalnih novinarjev, ki so na njegov račun zganjali pravo histerijo in raznašali laži. Rekli bodo, da je to njihova novinarska svoboda in da v državi že od leta 1990 velja svoboda tiska. Toda stvari le niso tako črno-bele, kot jih nekateri skušajo predstaviti v javnosti. Najprej je ulica govorila, da ima župan nezakonskega otroka. Ko je Konciliji prekipelo, je tožil in kratko je potegnila dopisnica osrednjega dnevnika z Dolenjske. Kasneje se je o županu govorilo in pisalo marsikaj. Še zlasti priljubljen je bil pri novinarju lokalnega časopisa, kije med drugim tudi član mestnega sveta. Ta je “objektivno” poročal in komentiral vse, kar se je dogajalo na občini. To je skoraj tako, kot če bi iz državnega zbora pisal objektivne članke poslanec Tone Anderlič. Ko je županu znova prekipelo, je v svojem glasilu novinarja označil za pisuna. Ta pa je bil zaradi tega na smrt užaljen. Namesto da bi se pred županovimi očitki branil sam, so ga ubranili drugi. Županovi politični nasprotniki pa so nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami dobili sočno kost za glodanje. Zdaj govorijo, da je zaradi njega razpadla pomla- danska koalicija, odpovedali pa so se mu celo v lastni stranki (SKD) na lokalni ravni. Pa da ne bo pomote. Koncilija ni nenadomestljiv. Bil bi pa pravi čudež, če bo na jesenskih županskih volitvah vnovič izvoljen. SILVESTER ŠURLA (Mag, 13. maj 1998) Revež iz Maga VMagu se je Silvester Šurla v sestavku z naslovom Revež iz čistega altruizma postavil v bran novomeškega župana Francija Koncilije, ki da “je bil nenehno tarča nekaterih lokalnih novinarjev, ki so na njegov račun zganjali pravo histerijo in raznašali laži”. Se zlasti pa naj bi bil po Šurlovo župan Koncilija “priljubljen pri novinarju lokalnega časopisa, ki je med drugim tudi član mestnega sveta”. Ker menim, da z “novinarjem lokalnega časopisa ” Surla misli mene, pišem teh nekaj vrst. Pustimo ob strani to, da uvaja v novinarske vrste novo kategorijo - lokalni novinar. Nikakor pa ne morem mimo njegovih obtožb in “ugotovitev". To, da sem o županu raznašal laži, kot trdi Šurla, je čista laž, tisto o zganjanju “prave histerije ”pa neumnost. O Šurlovi verodostojnosti veliko pove trditev, da sem član mestnega sveta, o delu katerega tudi poročam in ga komentiram. Iz tega dejstva Šurla pri- copra kronski dokaz moje “objektivnosti”. A v tem klobuku ni zajca! Nisem in nikoli nisem bil član sveta mestne občine Novo mesto ter nisem in nikoli nisem bil član nobene politične stranke. Tako se tudi primerjava s Tonetom Anderličem, ki je že tako in tako privlečena za lase, izkaže za še bolj revno. Pa še beseda o županovem glasilu in pisunu. Gre za občinsko glasilo Odločajmo, ki je očitno res županovo, do lastništva pa je župan prišel tako, da si je glasilo prisvojil, si ga prikrojil in ga s proračunskim denarjem izdaja kljub odločni prepovedi občinskega sveta. Glasilo prinaša tudi poniglave napade na županu in njegovim neljube svetnike in njih sramotenje, v največji meri pa je namenjeno objavljanju fotografij župana in njegovih sestavkov o svojih dosežkih. O teh in podobnih županovih potezah, o njegovem ravnanju in nehanju poročam in jih komentiram in s tem sem si prislužil njegovo oznako - pisun. Zaradi te oznake pa sploh nisem “na smrt užaljen’j kot brez vsake osnove trdi Surla, saj po moje v prvi vrsti in največ pove o njem samem. _ Glede nečesa se pa s Šurlo povsem strinjam - da bi bil pravi čudež, če bi bil Koncilija na jesenskih volitvah ponovno izvoljen. Revež pač. Andrej Bartelj, Novo mesto Sramotna organizacija srečanja 6. regijsko srečanje mladih raziskovalcev je razvrednotilo delo dijakov in profesorjev V Šolskem centru Novo mesto je bilo 22. maja 6. regijsko srečanje mladih raziskovalcev srednjih šol Bele krajine, Dolenjske in Posavja, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije, območni svet Novo mesto. Organizacija celotnega projekta, zlasti pa zaključne prireditve, je iz leta v leto slabša (o čemer priča tudi letošnja skromna udeležba - le 13 nalog) in meče slabo luč na celotno raziskovalno dejavnost. Dijaki, ki se poleg šolskih obveznosti ukvarjajo še z raziskovalno dejavnostjo, vlagajo veliko časa in truda v izdelavo take naloge. Zato bi morala biti zanje udeležba na zaključnem srečanju slavnosten dogodek, ki bi ostal še dolgo v lepem spominu. Tudi letos nam bo srečanje ostalo v spominu, vendar samo po sramotni organizaciji in po razočaranih obrazih vseh sodelujočih. Ni bilo usklajevalnega sestanka, kjer bi se najprej mentorji, potem pa tudi ocenjevalci dogovorili za točna pravila igre. Nekateri ocenjevalci so zvedeli za svojo funkcijo en dan pred srečanjem, in še to brez priloženih raziskovalnih nalog, nekateri pa so bili člani organizacijskega odbora brez svoje vednosti. Predstavitev vseh nalog iz različnih področij je potekala istočasno v istem prostoru, kar je neskončno motilo vse prisotne. MALONOGOMETNI TURNIR LOŠKI POTOK - 30. in 31. maja bo na igrišču pred osnovno šolo na Hribu tradicionalni turnir z lepimi nagradami, ki ga organizira gostilna Pri Kapcu. Prijave sprejemajo do 29. maja na telefon 061/867-031. VABLJENI NA TABOR NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi na tabor v Češko kočo (1543 m). Na pot bodo odšli z osebnimi avtomobili v nedeljo, 19. julija, popoldne izpred Krke v Ločni. Vrnili se bodo v petek ali soboto. Prijave zbirajo v Oddelku za oddih tel.: 321 537. Informacije pri vodji tabora Petru Repovžu, tel.: 321 459, 73 671 ali 041 739 125. Bilo je kot v panju! Dijaki sami so izjavili, da imajo vtis, kot da je njihovo delo nepomembno, nepotrebno in razvrednoteno, kar je v takih razmerah nedvomno tudi bilo. Podobno smo doživljali tudi profesorji, ki smo bili z njimi. Vsi, ki smo sodelovali kot mentorji ali kot ocenjevalci, smo skupaj z dijaki prizadeti in si takega nivoja preprosto ne dovolimo več. Menimo, da organizacija takega projekta presega sposobnosti dosedanjega organizatorja. Predlagamo, da se imenuje nov organizacijski odbor, ki bo odgovoren za izpeljavo celotnega projekta. V nasprotnem primeru dijaki in profesorji gimnazije Novo mesto nismo več pripravljeni sodelovati. BARBARA BAJC-ŠEROVIČ, dipl. biolog, JANA HOSTA, dipl. psiholog, RENATA ČAMPELJ JUREČIČ, profesor, VLADKA KOROŠEC, profesor, STANKA FLORIJANČIČ, profesor HELENA ZALOKAR, profesor, ravnateljica ŠOLA ODPRLA VRATA - Vsemiški osnovni šoli so preteklo soboto pripravili dan odprtih vrat. Najprej so se v telovadnici predstavili pevski zbor, instrumentalni krožek, starejša in mlajša folklorna skupina (na fotografiji) in športniki, predstavili pa so tudi raziskovalni nalogi in podelili priznanja. Na razstavi so bili na ogled izdelki učencev od 1. do 4. razreda, obiskovalci pa so se lahko seznanili tudi z delom z računalniki. Nekateri starši so se odpravili še po kraški učni poti ali se s svojimi otroki pomerili v odbojki in rokometu. (Foto: M. B.-J.) UMETNINA ZA NEKAJ DNI - Lidija Kocjan iz Dolenjega Boštanja je naredila še posebej zanimivo sliko tihožitja s svežimi (dobesedno) in živimi barvami, vendar pa je njeno delo ob vsej očarljivosti in umetelnosti le kratkotrajno, saj bo slika čez nekaj dni romala v smeti med nerabno zelenjavo, krompirjeve olupke in podobne ostanke iz kuhinje. Taka je usoda stvaritev Kocjanove, ker pač niso narejene iz pravih slikarskih barv, nanesenih s čopičem, ampak iz narezanih in obdelanih sadov narave, se pravi iz korenja, čebule, rdeče redkvice, rdeče pese, zelene in podobnih vrtnin. Podobo, ki je zbudila veliko občudovanja, je Lidija Kocjan naredila v čast 800. obletnici prve omembe Boštanja. (Foto: M. Markelj) ROSA NA POTI K PORABNIKOM - Konec tega tedna bo pod plastičnimi ponjavami podjetja Tron dozorelo največ jagod. Računajo, da jih bodo obrali 20 do 30 ton na dan, za kar bo potrebnih skoraj 300 delavcev. Med njimi je največ Moldavcev, pa tudi 60 do 80 domačinov in 35 Romov iz Prekmurja. Rosa, edina slovenska blagovna znamka jagod, dosega v tuji-ni pri kilogramu že praviloma za marko večjo ceno od konkurence. Doma se s pomočjo tržne inšpekcije bode s preprodajalci, ki v zabojih te znamke prodajajo španske ali italijanske jagode in poskušajo zanje iztržiti kaj več. (Foto: B. D. G.) Karol Rusija Gradnja proge Trebnje - Sevnica ( J \ Železniško progo Trebnje-Sevnica sestavljata dva odseka, zgrajena v j(w, časovno ločenih obdobjih. Leta •jčrie bil predan prometu odsek Tfebnje-'sče-Krmelj in trideset let pozneje še 3l med Trebnjem in Sevnico. Dolga je J Uradnih navedbah je ta proga še ozna-to 3 k°* Proga Sevnica-Trebnje, vendar je £ Po osamosvojitvi Slovenije nepravilno. ozniske proge se označujejo tako, da je dti 113 P°staja tista, kije bila bližje središču skihV'C (Pres,olnici)- V mreži Jugoslovanih železnic je bila postaja Sevnica bližje 0 °8radu kot postaja Trebnje, zato je bila v au?na kot proga Sevnica-TVebnje. V slo-Hj Sk' železniški mreži pa je postaja Tfeb-„ Nižje Ljubljani kot Sevnica, zato je s v»no Trebnje-Sevnica. Vendar take je 2enicrnbe ni mogoče opraviti čez noč, saj ruj al° Potrebnega veliko tehničnega in ad-Hitj trativnega dela. Potrebno je spreme-Potek kilometraže, kar je obsežno delo, pa 'ma vsak objekt spodnjega ustroja (most, P°tni°rni z'^’ Pre^or), kretnica, ločnica, Prehod, lom nivelete, signal, stavba ptQ natančno izmerjeno lego od začetka r,e &e >er kilometrske in hektometrske kam- tr,?0 Progo bi lahko upravičeno imenovali d ‘Mirnska proga, saj poteka po celotni kjj^ni Mirnske doline in spremlja reko iic. 0 °d njenega sotočja s potokom Zabrš-Phrs kraju Mirna do njenega izliva v Savo Boštanju, to je skoro 23 km. Mirnska dolina je del senovsko-sevniške sinklinale, nekdanjega zaliva Panonskega morja. Leži na stiku Dinarskega krasa, Posavskega in Krškega hribovja. Dolina nudi prečno povezavo med Dolenjskim podoljem in Savsko dolino (železniška proga in cesta). Dejansko predstavlja prečno povezavo osrednje Dolenjske z Zasavjem. Od Temenice jo loči le nizek hrbet med Trebnjem in Dolom pri TVebnjem, kjer se proga povzpne na nadmorsko višino 295 m. Mirn-sko dolino obdaja hribovje, katerega so gosti pritoki Mirne živahno razrezali v dolge hrbte. Gospodarski pomen Mirnske doline O nekdanji pomembnosti Mirnske doline veliko pove dejstvo, da so pri Mokronogu -pri Zapečarju - imeli že Kelti in za njimi Rimljani rudnik svinca. Rodovitnost Mirnske doline in z njo pogojena gosta naseljenost s trgom Mokronog in vasem Šentrupert ter Mirna sta napravili iz Mirnske doline že davno središče vsega pravega Dolenjskega. Prvi bližnji železnici sta se Mirnski dolini izognili, prva ob Savi, druga ob Temenici. To je bil vzrok, da je gospodarska rast v Mirnski dolini stagnirala, medtem ko so se okoliški kraji - Sevnica, TVebnje, Radohova vas - hitreje razvijali. Cestna povezava Mirnske doline je bila zelo slaba, zato se industrija v teh krajih ni razvijala kljub bogatim zalogam surovin, razpoložljivi delovni sili in možnosti uporabe vodnih koles kot virov energije. Po Mirn- ski dolini ni vodila nobena državna cesta. Pred dograditvijo železniške proge Trebnje - Krmelj je Mirnsko dolino povezovala le 31,17 km - 4 milje in 3.340 sežnjev - dolga deželna cesta, ki se je v Veliki Loki odcepila od zagrebške državne ceste. To je cesta Velika Loka-Mrzla Luža-Račje selo-Hude-je-Brezovica-Mirna-Trstenik-Straža-Ra-kovnik-Bistrica-Pijavice-TVžišče-Gabrje-Boštanj do ceste Zidani Most-Krško. Mitnica je bila na Mirni (1823). Poleg deželne ceste velja omeniti še okrajno cesto, ki je vodila od državne ceste v Spodnji Nemški vasi, skozi Gorenjo Dobravo, Rodine, Gomilo na Mirno ter cesti Mokronog-Laknice-Šmarjeta in cesto Mokronog-Bruna vas-Kaplja vas-Pijavice-Gabrijele-Krmelj-Dvor-Hotemež-Radeče. Slabe komunikacije, to je odvozna in dovozna cesta do rudnikov, ter neustrezni priključki na železniško progo so bile usodne za rudarstvo v Mirnski dolini. Tudi premogovniki se niso mogli pravočasno razviti, ker si je Dolenjska dolga leta zaman prizadevala za zgraditev železniške proge do Krmelja (takrat Št. Janža). Železnica je bila trajen, stalen in izdaten porabnik premoga za lastno obratovanje. Obenem je omogočila masoven prevoz premoga in rud na velike razdalje po sprejemljivih cenah, kar je bilo prej z vprežnimi vozili v tem obsegu nemogoče. Do otvoritve prometa na železniški progi TVebnje-Krmelj so bile v dolini Mirne na razpolago le skromne zveze s poštnim vozom. Osnova vseh pobud za gradnjo proge Trebnje-Krmelj je bil odvoz premoga iz krmeljskih in ostalih rudnikov. Znano je, da so v Krmelju kopali premog že leta 1809, leta 1859 so bile pravice podeljene veleposestniku Otonu Deteli na Dvoru in Karlu Polleyu v Sežani, obliko delniške družbe je V tabeli je podan vozni red poštnega voza v letu 1903 Oddaljenost km vozna cena odhod kraj prihod nazaj _ 9 Mokronog 7.25 8 0,6 10 Št. Rupert 6.25 12 1,2 10.55 Mirna 5.50 21 2 11.35 Trebnje 4.45 _ 10 Mokronog 8.15 16 0,8 12 Škocjan 6.15 dobil leta 1904 kot Johannisthaler Kohlen-gesellschaft s sedežem v Trstu. Razmah premogovnika pa je ovirala slaba prometna povezava z večjimi potrošnimi centri. Lastniki rudnikov in rudosledov so se zelo zanimali za železniško povezavo Krmelja bodisi po dolini reke Mirne do zasavske železniške proge v Sevnici ali Radeč bodisi z dolenjsko progo v Trebnjem ali Veliki Loki. Premogovnik Brezovica pri Mirni, kjer so premog kopali že od leta 1857, je le životaril. TUdi rudnik cinka Trebelno ni beležil napredka, čeprav so v njem kopali rudo že od leta 1874. Prvotna lastnika Josip Terček in Josip Blaznik nista bila posebno uspešna, zato je Ana Terček rudnik leta 1906 prodala Josipu Matičiču iz ($elja in Adolju Foglar-ju iz Poljčan. TUdi ko je dunajska delniška družba za rudarsko industrijo in trgovino s kovinami leta 1879 ustavila obratovanje cinkarne v Krmelju in jo leta 1884 likvidirala, se zanimanje za progo ni zmanjšalo, saj so leta 1876 pri iskanju cinkove rude našli bogato ležišče premoga. Zato se ne smemo čuditi, če beremo že od leta 1872 dalje, da je dolina Bistrice, Mirne in potoka Hinje polna zakritih zemeljskih zakladov. Že takrat so se oblikovali predlogi, da je nujno potrebno poleg proge Ljubljana-Novo me- sto-Metlika-Karlovac zgraditi še stransko progo v šentjanško dolino, kjer je bilo na reki Mirni in Bistrici 56 mlinov, stop in žag. Zelo veliko gozdno bogastvo bi omogočilo predelavo lesa in prodajo gradbenega materiala in lesnih izdelkov. Naj omenim samo pridobivanje lesnega oglja: leta 1906 je med Mokronogom in Trebelnim 100 Hrvatov in Italijanov kuhalo oglje. Gozdovi so pokrivali približno 59 odst. ozemlja, ki gravititra na to progo. Omembe vredna sta tudi živinoreja in sadjarstvo, saj so kmetje prodajali veliko prašičev, goveje živine in sadja, vendar so zaradi slabih prometnih zvez morali prodajati pod ceno, ki bi bila vredna njihovega truda in varčevanja. Ker v domačem kraju ni bilo dovolj kruha za vse, se je veliko domačinov odselilo v Ameriko. Prvi projekt za železniško progo Trebnje-Krmelj je naredil Slovenki strokovnjak za železniške gradnje Boštjan Roš. (Glej dodatek.) Med gradnjo dolenjske železnice so ponovno sprožili odmevno akcijo za gradnjo lokalne proge od Trebnjega v Mirnsko dolino. Posestnik Julij pl. Szajbely in podjetnik Miller sta že leta 1892 prosila za dovoljenje za pripravljalna dela za 15 km dolgo progo od Krmelja do Sevnice. 21 (2544), 28. maja 1998 DOLENJSKI LIST 15 .Mffl JHk ZANIKANJE ZGODOVINE ZNOVA RAZDVAJA im Tožilec Drobnič žanje, kar je sejal Njegovo zaničevanje NOB in hujskaška sramotitev državnega praznika ne more ostati brez ogorčenih odmev«1 NOVI LOVSKI ČUVAJI - Pomembno vlogo pri varstvu divjadi imajo tudi lovski čuvaji. V Sloveniji jih je v 415 lovskih družinah zelo dejavnih več kot dva tisoč. Kmalu pa jih bo še več, saj je v Ribnici 33 članov Zveze lovskih družin Kočevje, ta šteje 800 članov “zelene bratovščine", uspešno opravilo izpit lovskega čuvaja. Ob zaključnih izpitih so bili navzoči tudi tajnik LZS Blaž Krže, predsdnik IO LZS Milan Jenčič in predsednik zveze LD Kočevje Janez Andoljšek, ki je preveril svoje znanje lovskega čuvaja. (Foto: M. Glavonjič) PRI STAROSTNIKIH - Odbor RK Žužemberk in njegova predsednica Mojca Pršina so v letošnjem letu obiskali starejše in bolne krajane. V krajevni skupnosti Žužemberk je kar 205 starostnikov. Pred dnevi je odbor obiskal Janeza Grivca iz Malega Lipovca, ki je že dopolnil 92 let, in Ano Iskra iz Dolnjega Ajdovca, ki je dopolnila 80 let. Oba sta še čila in zdrava, Janez Grivec je celo zapel. Veselo pa je bilo tudi pri Iskrovih, saj je Ana (na sliki) ravno takrat praznovala v krogu svojih otrok. (Foto. S. M.) ODPRITE OKNA - V črnomaljski osnovni šoli Loka so pretekli četrtek na stežaj odprli vrata vsem, ki jih zanima njihovo računalniško učenje, kaj počno v nižjih razredih, kaj pri likovnem pouku in tehnični vzgoji (na fotografiji). Na prireditvi z naslovom “Odprite vsa okna, maj je!"pa so se predstavili pevski zbor, recitatorji, igralska skupina, lutkarji in še kdo. Hkrati so opozorili na prostorsko stisko, saj se v času, ko se drugi pripravljajo na devetletno osnovno šolo, pri njih boje, da bodo prihodnje šolsko leto pričeli na razredni stopnji s popoldansko izmeno. (Foto: M. B.-J.) NOVA GALERIJA V RIBNICI - Ob koncu tedna je odprla vrata nova prodajno-razstavna galerija v stavbi studia Foto Toni r Ribnici. V njej se je prvi predstavil akademski slikar, prof. restavratorstva Samo Kovač iz Ljubljane. Njegovi romantično navdihnjeni motivi odkrivajo izurjeno slikarsko kulturo, ki zazna najsubtilnejše barvne in svetlobne odtenke. Poleg Kovača so dobili priložnost predstaviti se javnosti tudi mojstri domače obrti: Katica Kamnik, Brane žunič, Anton Škulj, Drago Košir, Jože Krže, Leopold Bojc, Tone Nosan, Jakob Nosan, Rude Indihar, Jože Arko, Albina Klun, Jože Mihelič, Stanko Klun, Suzana Flajšman in Džemala Pipenbaher. (Foto: M. Glavonjič) Mesec dni že polnijo Pisma bralcev in druge rubrike v dnevnem ter drugem časopisju gnevni odmevi in protesti državljanov na . izjavo, ki jo je naslovil Slovencem glavni državni tožilec Anton Drobnič v zvezi s 27. aprilom, dnevom upora proti okupatorju. Občan A. Drobnič ima pravico izrekati svoja politična stališča (osebno, seveda, saj take izjave, polne zavajanja, sovraštva in žaljivk ter novih delitev Slovencev, uradno kot državni tožilec ni mogel izreči). Pravice povedati, da se z njegovimi trditvami ne strinjajo, imajo pa seveda tudi vsi, ki mislijo drugače kot on. Ni treba, da bi bil človek zgodovinar ali sicer učen. Številne proteste javnosti je lahko vsakdo takoj razumel. Gospod A. Drobnič si je v zadnjih tednih nabral krepkih moralnih klofut na račun svoje nestrpne zlobe in vztrajne ideološke slepote. Odklonil je za 5. maja napovedani javni razgovor v televizijski oddaji. To, kar so mu v sobotni prilogi Dela o njegovem sovraštvu in žalitvah napisali številni Slovenci, kot ocene in drugi prispevki v Delu, Dnevniku, Večeru, a tudi odmevi v Dolenjskem listu in še kje, vse nedvoumno potrjuje: g. A. Drobnič je poln sovraštva do NOB. Čeprav je kot visok državni uradnik dolgih 45 let imel nešteto priložnosti, da bi sprožil redni postopek za ukinitev praznika 27. aprila, je šele zdaj, nekaj mesecev pred odhodom v pokoj, izvlekel iz rokava še enega svojih adutov in udaril po Slovencih. A udarili so krepko po njem celo njegovi nekdanji soborci. V Pismih bralcev v Delu sta 7. maja Ivan Jarc iz Podpeči 67 in Stane Kirn iz Kamnika 131, oba iz okolice Preserij, med drugim zapisala, da naj bi kot 70-letnik nehal verjeti v pravljice za lahko noč. Tole sta mu med drugim sporočila: “... Upava tudi, da ste spoznali, da smo bili belogardisti in domobranci izključno okupatorjevi hlapci in smo se morali boriti za njegovo korist; vi prostovoljno, velika večina pa prisilno kot midva, ki naju je gestapo iz zapora namesto v nemško taborišče poslal v elitni kvislinški bataljon Vuka Rupnika. ZDRAVNIŠKA RAZLAGA prim. mag. dr. TATJANA GAZVODA Kako deluje zdravo srce Srce je votla mišica, velika približno kot sadež grenivke, po obliki pa je še najbolj podobno velikemu jajcu. Notranja stena ga deli na dve polovici: na levo in desno srce. Vsaka polovica srca, leva in desna, je zopet razdeljena v dve votlini: preddvor in prekat, loči pa ju zaklopka, nekakšna samodejna vratca, ki v pravilnem ritmu in v pravi smeri zagotavlja krvni obtok znotraj srca. Srce ima torej štiri votline: desni preddvor in prekat ter levi preddvor in prekat, in opravlja svoje delo: krči se in širi, popolnoma ritmično. Krčenje srca imenujemo sistola, polnjenje pa diastola. Njegovo delo ni odvisno od naše volje, ukazuje mu poseben, samostojen živčni sistem v samem srcu. Desno srce vsebuje “porabljeno” kri, ki je že opravila svojo nalogo: torej vsem organom v telesu je prinesla kisik in jih tako nahranila. Tako ostane v njej le še malo kisika, zato ji pravimo tudi “temna” kri. Ko se desno srce skrči, potisne in usmeri to kri v pljuča, da bi se tam spet napolnila s kisikom. Levo srce pa vsebuje “svetlo” kri, ki prihaja iz pljuč, kjer si je nabrala polno zalogo kisika. Naloga levega srca je, da s krčenjem potiska in usmerja to kri v vse telesne organe. In tako naprej, venomer in neutrudno, dokler živimo! Tudi srčna mišica (strokovno jo imenujemo miokard) mora za svoje delo dobivati kisik. Presenetljivo in kar nesmiselno pa je, da ne uporablja krvi, katere je sama polna, pač ji hrano dovajata dve majhni arteriji (do-vodnici) - pravimo jima venčni ali koronarni arteriji. Desna venčna arterija je pomembnejša, saj prehranjuje vse desno srce pa še del levega in glavna, samostojna živčna središča v srcu samem. Leva venčna arterija pa prehranjuje večji del levega srca in notranjo steno, ki loči levo in desno srce. OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo po sklepu župana Mestne občine Novo mesto potekala JAVNA RAZGRNITEV A) OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO TA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990 ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO (PZ ZA SPREMEMBO LN LOKALNE CESTE DOLŽ - PANGRČ GRM -GABRJE Z AVTOBUSNO POSTAJO GABRJE) B) OSNUTKA SPREMEMBE LOKACIJSKEGA NAČRTA LOKALNE CESTE DOLŽ - PANGRČ GRM - GABRJE Z AVTOBUSNO POSTAJO GABRJE v času od 29. maja do 29. junija 1998 • v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, lil. nadstropje • v prostorih krajevnega urada Stopiče (torek, sreda, petek) Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na Mestno občino Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Novi trg 6, Novo mesto. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava osnutkov dokumentov bo v ponedeljek, 8.6.1998, ob 20. uri v prostorih krajevne skupnosti Stopiče. Na javnih obravnavah bo izdelovalec dokumentov podrobneje obrazložil osnutka dokumentov in pristojnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Seidlova cesta 1 Kot generalni tožilec dobro veste, da ves svet uvršča sodelovanje z okupatorjem med največje zločine proti vojnemu in človeškemu pravu... Upava tudi, da ste spoznali, daje ves svet priznal OF, pajo imenujte, kakor hočete; veliko zaslug ima za uničevanje nacifašizma med drugo svetovno vojno. Partizansko vojsko uvrščajo enakopravno med druge armade protihitlerjevske koalicije. Da ste to spoznali, ste potrdili po vrnitvi z izleta na Koroško... Ne moreva si zamisliti, kaj se vam je zgodilo, da ste v Primorskih novicah s tako mržnjo okara-kterizirali ta naš do sedaj še veljavni praznik, in ravno vi, ki ste imeli ob usodnih dnevih, ko seje sprožil upor proti okupatorju, komaj 13 let. Več kot smešno... Kaže, da še vedno veijamete to, kar so nam pred vojno kot bikom, namenjenim za bikoborbo, vbija-li v glavo, da je vse, kar je rdeče barve, največja gnusoba. Midva in premnogi drugi Slovenci pa smo med vojno spoznali, da so veliko bolj grde in zločinske barve: rimska črna, vatikanska rumena in berlinsko rjava... Bolj verjamemo zgodovinskim resnicam kakor pa pravljicam za lahko noč, ki si jih izmišljate iz sovraštva do vsega, kar je ,rdeče’ barve. Lep pozdrav pa brez zamere, vaša soborca IVAN JARC in STANE KIRN.” Tako nekdanja prisilno mobilizirana domobranca. Gospod A. Drobnič v Primorskih novicah letos v aprilu ni prvič manifestiral svojih idej. Zdaj, čeprav eden izmed vodilnih članov Nove slovenske zaveze, obnovljene medvojne domobran- ske politične organizacije Sloven ske zaveze, molči in ga na napo vedani tv večer ni bilo. Govoril pa je v javni tv oddaji 23. in 26. marca 1995, ko je “doma in pred svetom” razložil ter pravno utemeljil kočljiva vprašanja domobranske kolaboracije z osvajalci, ki so nas hoteli zbrisati z zemlje. Govoril je tudi o domobranski prisegi in pokorščini Hitlerju, vodji Velike Nemčije. Kar 14 slovenskih javnih delavcev in nekdanjih partizanov gaje v Delavski enotnosti 11. maja 1995 javno vprašalo, naj jim kaj LJtr-iriJci Užiješ lahko gorovja modrosti, to zdaleč ni dosti, če ti je težko z vijolico, smo lepo govoriti in z vzvišeno trmo se vsaj prikoniti, če kdo te pozdravi prijazno v dobravi. Oj, sončna ravan ti, mrki, pa v njej teleban, teleban... 2. Gledam, kako preoblikujejo svet, naj bo politik, naj bo poet, zidar, inženir... Vsakogar že kak nemir žene, da prežene drevo in kamen, travo z rodnega kraja s silo lokavo. Nove stavbe, cerkve, palače, ceste... in vse bolj gosti se, da morajo dva ali tri, ko razširijo pokopališče, v eno jamo vložiti, če miru si mrtvi izredno ne plača. 3. Sem marsikdaj resen preveč, že skoraj zagroben, rekel bi kdo. Ali vendar... Res, star sem, že skoraj prestar, ali še vem: po glavi bi moral hoditi in pete moliti v zrak kot glavo in bil bi sodoben. Tega se vsaj še zavem, ko mnogi žal ne vedo, ti, ki živijo tako, da jim je vseeno z glavo ali peto biti po tleh. JANEZ KOLENC več pove o “navidezni” prisoj zvestobe in pokorščine Veki Nemčiji pa o domobranski “sBl medvojni privrženosti protina' stičnemu taboru”, pri če m® J zagnano sodelovalo ljubljans* vodstvo katoliške Cerkve in $ ten del njene duhovščine. J Odgovora jim g. Drobnič ni ® Odgovoril jim ni tudi na —*"* da bi sporočil svoje stališče znane Churchillove ocene o 1 kratni največji nevarnosti. Slo'*1 ska zaveza jo je videla v koH; nizmu, svet v nacifašizmu. Pfti sednik angleške vlade je na Hitlerjevega napada na Sovjet*1 zvezo 22. junija 1941 zvečer ^ jim Britancem povedal: “Imamo en cilj, eno samo1* preklicno nalogo. Trdno smo 9» nili uničiti Hitlerja in sleh®«; sled nacističnega režima. Nič«1: ne bo odvrnilo od tega, nič. koli, naj bo človek ali država, Bj bori proti nacizmu, bo d e leji naše pomoči. Kdorkoli, b?j človek ali država, koraka s Hit* jem, je naš sovražnik.” Šli smo v boj za osvobodi« sveta z zavezniki. Skupaj -z njj smo zmagali in bili deležni njih0’ pomoči. Visok funkcionar slo'*' skega sodstva in pregona kazni'* dejanj g. A. Drobnič pa znova sjj sovraštvo in se trudi za legitimn« kolaboracije. Kot da ne ve, daj v drugi svetovni vojni zmagala® mokracija, na tla pa so zgrmeli' šisti, nacisti in narodna izdajsN In ves svet še vedno ve za gbj ga izdajalca Efialta, ki je leta * pred n.st. pri Termopilah poka« okupatorju Kserksu planin^ stezo, da je perzijska vojska pc la 300 Špartancev z vojskovodja Leonidasom, ki so branili dob11 vino. Ostali so v časti, izdajal^ ime pa je postalo simbol zavm nosti in sramote. Verjetno g. A. Drobnič t«1 tega dela zgodovine ne pozna-TONE GOS NA KAVI “PRI MENIŠČANV' Kadar koga zanese pot skozi ško vas in se ustavi v prijeti gostišču pri mostu ob Radešci, v*jj postreže nasmejani mladi gospodi Jožko Rus, ki si je na temelj nekdanje domačije svojih staf* postavil majhno gostilno in trg0'' no. Tako je pomagal, da je njeg°* vas dobila čisto novo podobo, j privablja turiste. Tudi goston*■ Zdravilišča Dolenjske Toplicit čedalje več, saj radi občuduj naravo. Jožko je zavzet za čisto oV Ije in veliko da na svoj kraj. (T- n rant) NA DELO DIMNIKARJEV NOBENE PRIPOMBE SEVNICA - Od marca la" ni, ko je sevniška občina skl®" nila koncesijsko pogodbo 1 Dimnikarstvom Ivana Jelam Čiča, s.p., iz Sevnice za oprav-Ijanje dimnikarske službe na območju celotne občine, do letošnje pomladi nanjo n' bilo nikakršnih pripomb Gospodinjstva in vse ostal® kurilne naprave po večjib kotlovnicah so bile očiščen® v predpisanih rokih. Izvršen® so bile tudi meritve dimn® emisije na vseh kotlih nad 6d kilovatov moči. Takšen spod' buden komentar občinskega oddelka za okolje in prosto* k poročilu o izvajanju dimni' kanske službe, ki ga je pri' pravilo Dimnikarstvo Ivan Jelančič, je gotovo najboljša pohvala in hkrati dobra re-klama za podjetnika. Jelanči® obvladuje s svojimi storit' vami okrog 5300 gospodinjstev. ! Modni kotiček ! “Vroča” oblekica i Kos oblačila, ki je vedno ' | glavni in neizogibni del žen- 0 i s« kolekcije ne glede na sta-' i r°st,postavo in okus, lahko je s1 Tanili dolžin. Toda danes se ni [ ™mo posvetili predvsem kratit | ^ saj so le-tej z letošnjo po-11 >n‘adno-poletno sezono sve-11 tovn‘ modni kreatorji namenili i največpozornosti. 1 i Linije so izoblikovane tako, , i telesu omogočajo svobod-I i n° gibanje, ki je pri ohlajanju i vročih poletnih dneh zelo g 1 “vbrodošlo. Ovratniki so ok-1, J r°gli, oblekice so brez rokavov >; | aJlPa na naramnice različnih ji , ‘tebelin in dolžin. Dekolte je I i ®“° odprt ali pa zaprt do vratu. ,i | Kfoj je izdelan ozko ob telesu, i “<> poudari vse ženske obline, # i a« v tako imenovani A-liniji J i “h pa je podoben ohlapni ; [ Sega do kolen, redke ob-' , .ice so zelo kratke. V spod-[ , nlem delu so lahko povsem \ i ZaPfte ali pa odprte z zarezo j i °droma na preklop. ‘ , Žive barve se srečujejo v lepi , harmoniji, brez pretiravanja, jj i °d bele, peščenih do modrih j 1 °arv> ki spominjajo na nebo, ,, 1 nus>je in korale.,Hit’ sezone so i , SVetleče tkanine srebrne oziro-. , tako imenovanih moških , barv, kot so siva, temno violič-i na in črna. j i i Pri lahkih tkaninah preti 1 v‘adujejo umetne mešanice z ; 1 e‘astičnim strečem, med na-: 1 ravnimi pa ostaja bombaž v li J °bliki pletenin. Prosojnost je l!, pomembnejša lastnost tka-\ , nif, sledijo pa ji zanimivi vzor-•! i Ci rož različnih velikosti in f. • 8e°rnetrijski vzorci. Letošnja J i 1°vost je tudi oblekica, ki jo ' 1 “hko nosite kot vrhnjo oblači-1 °> skupaj z dolgimi ali tričetr-1 J “nskimi hlačami. I ' JERCA LEGAN Za urejeno okolje dijaškega doma Dijaki in zaposleni v novomeškem dijaškem domu so akcijo poimenovali “Danes za jutri” - Za notranjo in zunanjo ureditev doma - K sodelovanju vabijo tudi ostale V dijaškem domu Novo mesto smo se v letošnjem šolskem letu odločili, da se bomo lotili obsežnega projekta notranje in zunanje ureditve doma, ki smo ga imenovali “Danes za jutri”. V ta namen smo ustanovili projektno skupino, ki jo zagnano vodi vzgojiteljica Katja Butara, vanjo pa so vključeni še dijaki in dijakinje ter pedagoški in tehnični delavci doma. Za začetek smo se odločili, da bomo z lastnimi močmi in zagnanostjo začeli urejati notranjost in okolico našega dijaškega doma. V domu trenutno biva preko 200 dijakinj in dijakov ter študentov iz GOSTOVANJE SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA IZ SARAJEVA NOVO MESTO - Zveza kulturnih društev Novo mesto in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto sta v okviru kulturnih izmenjav v dolenjsko prestolnico povabila mešani pevski zbor Camerata Slovenica Slovenskega kulturnega društva Cankar iz Sarajeva. Program bo potekal tri dni, in sicer 5., 6. in 7. junija. Zbor se bo slovenski publiki predstavil v petek, 5. junija, ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. V soboto bodo gostje potovali po Dolenjski, ogledali pa si bodo tudi slovensko prestolnico, kjer jih bo sprejel predsednik RS Milan Kučan. V nedeljo bodo spoznavali kulturne znamenitosti Novega mesta. BALETNI VEČER NOVO MESTO - V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine bo v petek, 29. maja, ob šestih zvečer baletni večer, na katerem se bosta predstavili plesni skupini Roza pirueta iz Novega mesta in Venera iz Šentjerneja, ki delujeta pod vodstvom Sonje Rostan v Glasbeni šoli Marjana Kozine. Kot gostje bodo nastopile učenke baletne šole Maritze Galaz. KNJIŽNI SEJEM NOVO MESTO - Ves ta teden, od ponedeljka do petka, poteka na ploščadi pred vhodom v Knjižnico Mirana Jarca sejem knjig, na katerem so na ogled in naprodaj knjige po zelo ugodnih cenah, od 300 do 500 tolarjev. Enodnevni izkupiček od prodaje bodo darovali knjižnici v Bovec kot pomoč pri odpravljanju posledic potresa. v Se živeča ambruška desetnica Jožefa Mišmaš, deseta hči velike družine, v 94. letu AMBRUS - Sedela je pri knu v svoji sobici in z žlico po-I Sl zajemala krompirjevo eno-°nčnico, svojo najljubšo jed, ko e* jo, kot je povedala sama, Pri|etno presenetila. Rada vidi, „ kdo pride na obisk, čeprav se Pogovarja bolj težko, sliši in azumc pa še vse, kar je pri tako 'Soki starosti prej redkost kot Povilo. Jožefa Mišmaš je 12. ‘nafca letos dopolnila 93 let. Mi e no življenjsko zgodbo je Pripovedovala snaha, ravno Jožefa, ki se zelo trudi, da •e Mišmaševa Jožefa, po domala Lukmanova mama, kar naj-počuti. Rodila se je na *>amnem Vrhu v številni druži-, kot štirinajsti otrok in dese-a hči. “Bilo jih je šestnajst. ^haj si pa predstavljajte njeno Mamo: poročila se je pri šest-**aJstih letih, pri štiridesetih pPtrla, vmes pa rodila 16 otrok, olovico življenja je bila nose-^a> in to v tistih časih, ko ni bilo sega dovolj,” še zdaj ne more erJeti snaha Jožefa, ki je že 'sto let vdova po sinu Tonetu. ?Zefa je za razliko od nekate-'h svojih bratov in sester, ki so uhajali v Ameriko, ostala “°ma. Poročila seje in odšla za A'a mlado” k Lukmanovim v M^thrus, polna upov v lepšo prihodnost v krogu nove družine. Poji ni bilo lahko. Kmalu po rojstvu prvega otroka ji je zara-bolezni umrl mož. Pepca, kot j ji tudi rekli, je ostala pri hiši Jf se kasneje poročila z može-'hi bratom, saj so bili doma še Sr'je neoddani. Z njim je imela e Pet otrok. Tudi z drugim Jožefa Mišmaš, Lukmanova mama možem ni imela sreče: ob koncu vojne se ni vrnil domov, in kot je izvedela, je ostal v Kočev-skem Rogu, kamor je večkrat odšla pomolit in prižgat svečko. Žalosti jo tudi, aa je pokopala že dva svoja otroka. “Ni ji bilo lahko ob trdem delu in številni družini, toda z dobro voljo, skromnostjo in trdno vero ji je nekako uspevalo,” pravi snaha in pove, da ima rožni venec vedno v rokah. Za svoja leta je še kar zdrava, le vidi zelo slabo, čeprav zdaj brez tuje pomoči ne more več na dvorišče. Redno jo obiskuje patronažna sestra. “Kaj delam? Nič. Samo sedim in gledam skozi okno,” počasi pove. Snovi za razmišljanje ji iz tako dolgega življenja gotovo ne manjka, najbolj pa je vesela, ko ji družbo delajo pravnuki. Pri Lukma-novih živijo namreč kar štije r0d0V1- L. MURN širše Dolenjske, Bele krajine, Zasavja, Posavja in Notranjske. Enotni smo si bili, da bomo dali osnovni poudarek okoljski vzgoji mladine. Že na začetku šolskega leta smo idejo razložili vsem dijakom in sodelavcem dijaškega doma ter angažirali tudi prve skupine dijakov, ki naj bi prevzele vodilne vloge v tem projektu. Pri tem smo naleteli na zelo dober odziv tako pri dijakih kot tudi pri zaposlenih. Dijaški dom Novo mesto razpolaga s približno dvema hektarjema zelenih površin, ki se razprostirajo okrog obeh stolpičev tja do železniške proge. Že pred leti smo na tej površini uredili prostor za zunanje prireditve z lesenimi klopicami in mesto za domske piknike, ostala površina pa je bila v glavne porasla s travo. Do sedaj razen trave, nekaj okrasnega grmičevja in nekaj dreves okrog stavbe nismo imeli posajenega ničesar. Danes pa okrog naše stavbe že raste okrog 100 sadik iglavcev, več kot 50 sadik okrasnega grmičevja in ostalih okrasnih rastlin. Razen tega smo letos zgodaj spomladi opravili spomladansko obrezovanje vseh okrasnih rastlin in temeljito počistili vso okolico, ki je na žalost še sedaj odlagališče za vsemogoče odpadke srednješolske mladine, ki se vsakodnevno zbira na tem koncu zaradi bližine srednjih šol. Na pomoč nam je priskočilo že več vrtnarjev, zelo so se angažirali nekateri sodelavci in.brezplačno priskrbeli več sadik. Se vedno pa pozivamo vse, ki se nam želijo pridružiti, da z nasveti ali z materialno pomočjo sodelujejo pri našem projektu. Seveda smo vzgojitelji in pedagoški delavci v domu izkoristili to priložnost tudi zato, da smo v naše vsakodnevno delo vključili različne vzgojne vsebine, ki naj spodbujajo skrb za zdravo, čisto in urejeno okolje. Tako je v avli dijaškega doma stalno na ogled razstava fotografij z delovnih akcij, nekaj gradiva je posnetega tudi s kamero. V okviru oblikovalnega krožka so naši dijaki pod vodstvom naših mentoric poslikali z različnimi motivi vse zunanje koše za smeti in uredili cvetlična korita. Pripravili smo tudi več razgo-vornih ur o varovanju okolja, pred kratkim so se štirje naši dijaki udeležili seminarja z okoljevarstveno tematiko, ki je bil organiziran za srednješolce v Gozd-Mar-tuljku, člani literarnega krožka pripravljajo posebno številko domskega glasila, naši mladi oblikovalci pa se bodo do konca leta preizkusili še v poslikavah zidnih, steklenih in ostalih površin. Ne gre pa zanemariti tudi dejstvo, da se v tovrstni dejavnosti med vsemi sodelujočimi vzpostavljajo novi stiki in pozitivna klima sodelovanja, kar vse lahko prispeva k boljšemu počutju naših dijakov. MARINKA P. KASTREVC RADIO MAX 88,90 Mhz 89,70 Mhz 85 Lojzetovih let Lojze Mahajnc se je rodil 15. maja 1913 v kmečki družini, kjer je bilo 10 otrok. V drugem letu starosti je padel s kmečke peči in bil v nezavesti. Starši so mislili, da je mrtev, zato so ga položili na mrtvaški oder in prižgali sveče. Po nekaj urah pa se je iz nezavesti zbudil. S šestnajstimi leti se je šel učit za krojača. Dve leti seje preživljal s priložnostnimi deli, potem pa je dobil zaposlitev v tekstilni tovarni v Mariboru. Izvoljen je bil za delavskega sindikalnega zaupnika. Leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko. S pomočjo svojega prijatelja, ki je bil Dolenjec, je pobegnil v Ragovo pri Novem mestu. Priložnostno delo je dobil pri zidarjih. Takoj leta 1941 se je povezal z aktivisti OF. Po razpadu Italije je šel v partizane in prišel v Gubčevo brigado kot linijaš in telefonist. Iz brigade so ga poslali v prekomando Glavnega štaba Slovenije, v četo za zveze. Bil je vezist in kuhar v tej četi. Februarja 1945 so šli z glavnim štabom Slovenije na Trst. Na zahtevo Angležev so se morali umaknili v Ljubljano. Na lastno željo je bil maja 1945 demobiliziran in zaposlil se je v tekstilni tovarni Maribor, kjer je bil izvoljen za predsednika sindikata. Na terenu je bil predsednik OF in Zveze borcev NOV. Sodeloval je v vseh družbenopolitičnih organizacijah na terenu. Delal je tudi v mladinskih delovnih brigadah na progi Borovnica - Preserje, kjer so se istočasno usposabljali za gradnjo proge Šamac - Sarajevo. Po vrnitvi iz brigade se je zaposlil v tekstilni tovarni v Mariboru. Kasneje se je zaposlil kot paznik v mariborski kaznilnici. Leta 1959 pa je bil premeščen v Novo mesto in se kot višji paznik leta 1963 upokojil. Za zasluge med vojno in VRISK Z NOVO KASETO Dolenjski ansambel Vrisk, ki ga sestavljajo Dunja Močnik, Jože Avbar, Miro Plesničar in Simon Kovačič, je izdal svojo drugo kaseto z naslovom Dekletova kamrica, na kateri je 11 novih skladb, med drugim tudi udeleženka letošnjega izbora za najboljši slovenski valček in polko. Vodja ansambla Jože Avbar ob klasični spremljavi basa in kitare igra na klavirsko in na diatonično harmoniko, skladbe pa so igrive. TERENSKI OGLEDI VINOGRADOV Vse vinogradnike, ki jih zanima varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci ter tekoči ukrepi v vinogradih vabi Kmetijska svetovalna služba na terenski ogled. V četrtek, 28. maja, ob 15.30 bo ogled na Ruperčvrhu v vinogradu Draga Roženbergerja, v petek, 29. maja, ob 15. uri v Straški gori v vinogradu Lada TVirka, ob 17.30 pa na Novem Ljubnu v vinogradu Srečka Kovačca. Oglede bo vodil inž. Jože Ma-Ijevič, svetovalec za vinogradništvo iz Kmetijskega zavoda. ŽIVŽAV V KOČEVJU - V lepem vremenu se je na sobotnem živžavu na igrišču kočevskega vrtca Ostržek zbralo precejšnje število kočevskih predšolskih otrok na tradicionalni prireditvi vrtca. Otroci so letos lahko spuščali milne mehurčke, izdelovali papirnate zmaje in igrače iz lesa, oblikovali maso za gnetenje, delali dežničke iz volne, premagovali najrazličnejše ovire in sodelovali v družabnih igricah, kakršna je tudi igrica Noč in dan (na posnetku). Kot že leta poprej so si lahko ogledali tudi razstavljena številna domiselna dela, ki so nastajala več mesecev kot plod domišljije ustvarjalnih vzgojiteljic in bolj ali manj spretnih rok otrok pri likovnem krožku. (Foto: M. L.-S.) VŽUŽEMBERŠKEM GRADU SKRITI PREHOD? - Ustno izročilo pa tudi pisni viri omenjajo skriti prehod iz žužemberškega gradu. V nedeljo so poskusili ta prehod najti izkušeni člani Jamarskega kluba iz Novega mesta. Žal vhoda niso našli, svoje plezalne sposobnosti pa so preizkusili tudi po zunanjem obzidju stolpov nad reko Krko. Člane Jamarskega kluba Novo mesto je pozdravil tudi vodnik TD Suha krajina Janez Gliha in jim povedal marsikaj zanimivega o gradu in njegovih prebivalcih. (Foto S. Mirtič) 60 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA - Konec tega tedna bosta v krogu svojih najbližjih praznovala 60. obletnico poroke Vida in Janko Kraševec iz Metlike. Ob tem jim bosta gotovo pripovedovala o svojem težkem skupnem življenju, ki se je začelo z ločitvijo, saj je Janko, sicer izučeni čevljar, že kmalu po poroki odšel s trebuhom za kruhom v Nemčijo, za njim pa še žena Vida s hčerko Vido. A ko so se leta 1942 vračali, je bila z njimi še drugorojenka Ivanka. Pozneje sta se hčerama pridružila sinova Janči in Martin, danes pa imata 5 vnukov in 3 pravnuke, a razen enega vnuka vsi ostali živijo v Kanadi. Leta 1943 so med ofenzivo Čerkezi zažgali njun dom in jima ukradli celo poročna prstana. Med vojno je danes 87-letni Janko delal v partizanski čevljarski delavnici, pokoj pa je pred 34 leti dočakal kot cestar. Sest let mlajša Vida pa se je najprej zaposlila v Beti, pozneje pa v Kometu, od koder je 10 let za Jankom odšla v pokoj. (Foto: M. B.-J.) STROKOVNA EKSKURZIJA ZA LASTNIKE GOZDOV- V prvi polovici maja smo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Mokronog, (OE Brežice) organizirali ekskurzijo za lastnike gozdov v Stražo pri Novem mestu. V gozdovih na Brezovi Rebri se že nekaj desetletij intenzivno ukvarjajo z gojenjem v bukovih gozdnih sestojih. Na poskusnih ploskvah tudi preizkušajo različne jakosti gojitvenih ukrepov. Lastniki gozdov so se lahko prepričali o koristnosti nege gozda skozi vso njegovo življenjsko dobo, saj je bila kvaliteta dreves v redčenih sestojih neprimerno boljša kot v neredčenih. Ker so ta gozdna rastišča zelo podobna tistim na našem področju, je bil ogled zelo koristen. V tovarni Novoles so si ogledali furnirnico in obrat vezanih plošč. Pri tem so se tudi seznanili s standardi zafumirsko hlodovino. Direktor obrata je potožil, da jim dobavitelji ne priskrbijo dovolj kvalitetnih sortimentov. To pomeni še dodaten razlog za nego gozda. Udeleženci so se sprehodili tudi po pešpoti do Luknje, kjer so si ogledali upoKOju. Z.H zasluge mcu vojno m izvir Temenice in ribogojnico. Na poti domov pa so si ogledali še žužemberški grad, nekdanjega lepotca med slopa vojni je prejel več odlikovanj. venskimi gradovi, katerega rane celijo prizadevni člani za obnovo gradu. Izleta seje udeleždo 33 lastnikov gozdov. C. Z. (Jože Mori) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 28. V. SLOVENIJA 1 7.15 - 0.35 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE 10.15 BOJ ZA OBSTANEK, angl. serija, 5/6 11.10 BETTYJINO POTOVANJE, serija, 6/6 11.40 ODDAJA O TURIZMU 12.05 J.A.G., amer. naniz., 2/22 13.00 POROČILA 13.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.45 TEDENSKI IZBOR RESNA GLASBA 14.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 15.05 OSMI DAN 15.50 GIBLJIVE SLIKE 16.20 PRIPRAVLJENI, oddaja o slovenski vojski 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 RESNIČNA RESNIČNOST 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz, 4/13 21.05 TEDNIK 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 POVEČAVA SLOVENIJA 2 10.05 - Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Družinski zdravnik, nadalj., 2/14; 12.00 Trend; 12.55 Koncert; 13.55 Resični obraz Anite Novak, tv nadalj., 1/5; 15.00 Euronevvs -16.30 Sama s tabo, Špan. film -18.05 Saint Tropez, franc, naniz., 6/39 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Koncert - 20.55 Juice, film - 22.30 Glasbena dok. oddaja KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Odklop, ponov. -14.00 Oprah show, ponov. - 15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz, -16.30 Cooper-jeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Strasti, laži in prevare, film - 21.45 Nema priča 2, nadalj. - 22.30 Tinta, naniz. - 23.00 MacGvver, naniz. -0.00 Nemogoče, naniz. -1.00 Psi faktor VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Čukec in Rozi -18.00 Iz produkcije Združenja LTV -18.30 Avtogale-rija -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.15 New York (serija) -14.05 Cista resnica -14.35 Poslovni klub -15.10 Program za mlade - 17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.35 Hrvaška v zrcalu -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Oči za domovino (dok. oddaja) - 21.10 Brodfest -22.25 Pol ure kulture - 23.00 Opazovalnica - 23.30 Ljubezni se moraš naučiti (nem. film) HTV 2 14.35 TV spored -14.30 Nedolžno (film) -16.25 Otroški program -17.00 Živinorejec (serija) -18.20 Moč denarja -18.35 Hugo (tv igrica) - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kviz - 20.35 Dosjeji X (serija) - 21.50 Seinfeld (hum. serija) - 22.15 Maščevanje ženske (franc, film) PETER, 29. V. SLOVENIJA 1 7.15 - 2.25 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR GLEJTE KAKO RATEJO 9.40 TEDI 10.15 RESNIČNA RESNIČNOST 11.05 4 x4 11.35 NA VRTU 12.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz., 4/13 13.00 POROČILA 14.00 POVEČAVA 14.45 ŽIVLJENJE PLEJBOJEV, posn. 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 DIVJE ZEMLJA, angl. serija, 4/4 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 PREDSEDNIK, tv film 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 POLNOČNI KLUB SLOVENIJA 2 11.05 Saint Tropez, franc, naniz., 6/39 -12.00 TV Koper -13.00 Krištof Kolomb, amer. film - 16.00 Billy Budd, film -18.05 Wildbach, nem. naniz., 12/13 -19.00 Kolo srdče -19.30 Videoring - 20.00 Obletnica RTV Slovenija - 21.00 Koncert - 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 26/26 - 22.00 Sebična ljubezen, Špan. film KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Oprah show, ponov. - 15.00 Srečni časi, naniz. - 15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira - 18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.20 Bravo, mae-stro -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Najspot - 18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 kovice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Presenečenje z... HTV 2 16.15 Tv koledar -16.25 Otroški program -17.05 Živinorejec (serija) -17.55 Iz sveta znanosti -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon L.A. (serija, 2/44) - 21.25 Nenadoma Susan (hum. serija) - 21.55 Chaplin (brit.-amer. film) - 0.15 Velike skrivnosti 20. stol. (serija, 10/26) SOBOTA, 30. V. SLOVENIJA 1 7.40- 1.20 TELETEKST 8.00 ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz. 8.55 OTROŠKA ODDAJA 9.50 DOBRODOŠLI DOMA 9.55 PREDSEDNIK, tv film 11.30 PROMENADNI KONCERT 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.35 TEDENSKI IZBOR PRISLUHNIMO TIŠINI 14.05 POLNOČNI KLUB 15.15 ZLATI SALAMANDER, angl. film 17.00 OBZORNIK 17.15 ZBOROVSKA GLASBA 17.50 NA VRTU 18.15 OZARE 18.20 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 5/6 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 RESJE! 21.40 HOMO TURISTICUS 22.00 TRETJE OKO, dok. serija, 1/10 22.50 POROČILA, ŠPORT 23.20 BREZ ZAVOR, amer. film SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta -10.25 TV Koper -11.30 Obletnica RTV Slovenija -12.30 Koncert -13.00 Euronevvs -14.15 Teniški magazin - 14.40 Veslaška regata -14.55 Košarka -15.25 Kolesarstvo -17.30 Pot v Francijo, film -18.00 ERG v ŠRG - 20.00 Šil, amer. film - 21.35 V vrtincu - 22.20 Sobotna noč KANALA 8.30 Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji divji zahod, naniz. -12.00 Vohun z mrzlim smrčkom, film - 13.30 Pot do zmage -14.00 Zaliv delfinov, nadalj. -15.00 MacGyver, naniz. -16.00 Nemogoče, naniz. -17.00 Nimaš pojma, naniz. -17.30 Ta čudna znanost, nadalj. - 18.00 Atlantis, ponov. -19.00 Protiudarec, naniz. - 20.00 Prava umetnost, film - 21.45 Babilon 5, naniz. - 22.30 Zgodbe iz grobnice, naniz. - 23.00 Petek trinajstega, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40-18.00 Kako ostati zdrav in zmagovati -18.30 Majhni smo... -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV2 11.35 Tv koledar -11.45 Ljubezni se moraš naučiti (film) -13.15 Dosjeji X (serija) -14.00 Črno belo v barvi -17.00 Internet -17.30 Gradovi sveta (5/ 7) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler -21.15 Skrivnostna podmorniška vojna, dok. serija - 22.15 dok. oddaja - 23.15 Oprah show NEDELJA, 31. V. SLOVENIJA 1 7.40- 1.40 TELETEKST 8.00 ŽIVŽAV RISANKA 8.25 ZVEZDICA, lut. naniz. 8.50 RISANA NANIZANKA 9.20 TELERIME 9.25 PUSTOLOVŠČINE, naniz., 13/24 9.50 OZARE 9.55 UMETNOST PETJA 10.50 IZ BALETNEGA ARHIVA 11.00 SVET OPIC, dok. serija, 7/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POMAGAJMO SI 13.00 POROČILA 13.15 VREMENSKA PANORAMA 13.25 RESJE! 14.55 BEG V ATENE, angl. film 17.00 OBZORNIK 17.15 ALPE JADRAN 17.45 PO DOMAČE 18.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZOOM 21.35 PORTRET 22.30 TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 7/20 23.00 POROČILA, ŠPORT 23.20 MRTVA MATI, Špan. film SLOVENIJA 2 8.55 Teater paradižnik - 9.50 V vrtincu -10.30 Frida Straight From Heart, norv. film -12.26 Motociklizem -14.20 Košarka -16.50 EP v ŠRG -18.00 Kolesarstvo -18.45 Nogomet -19.30 Videoring - 20.00 Resnični obraz Anite Novak, tv nadalj., 2/5 - 20.50 Izrael in Arabci - 50-letna vojna angl. dok. serija, 5/6 - 21.45 Šport v nedeljo KANALA 8.30 Kaličopko - 9.30 Risanka -10.30 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji Jack, 1. del mlad. filma - 11.300 Atlantis, ponov. -12.30 Zadnji tajni agent, film -14.00 Oče Dovvling, naniz. - 15.00 Drzni in lepi, ponov. -16.45 Bravo mestro, ponov. -17.00 Lepota telesa -18.00 Miza za pet, naniz. -19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Ninja III. prevlada, film - 21.30 Odklop - 22.30 Pot do zmage - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 18.20 Naše stare pesmi -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kako ostati zdrav in zmagovati -20.25 Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 1. VI. SLOVENIJA 1 7.15'-3.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR LAHKIH NOG NAOKROG 10.15 DIVJA ZEMLJA, angl. dok. serija, 4/4 11.10 NATIONAL GEOGRAPHIC -RAZISKOVALEC, serija, 5/6 12.00 ALPE JADRAN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.15 TEDENSKI IZBOR LJUDJE IN ZEMLJA 13.50 PORTRET 14.50 ZOOM 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 19.05 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3x3 PLUS 6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 21/34 21.05 PORTRET Z RDEČEGA PLANETA, dok. film 22.00 ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, ŠPORT 22.50 PISAVE 23.20 IZ SLOVENSKIH ATELJEJEV 23.30 ROJSTVO NARODA, amer. film (čb) SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Wildbach, nem. naniz., 12/13; 12.00 Šport v nedeljo; 13.00 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 26/26; 13.35 Zlati Salamander, angl. film (čb) -15.00 Euronevvs -15.25 Kolesarstvo -18.05 Izpolnjene obljube, brazil. nadalj., 5/9 - 19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 21.00 10.000 obratov - 21.55 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. - 10.00 MacGyver, ponov. - 11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Petrocelli, naniz. - 13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv - 15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Nori pes in Glorija, film - 2J .30 Sam svoj mojster, naniz. - 22.00 Vsi županovi možje, naniz. - 22.30 MacGyver, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Dan-nyjeve zvezde NAGRADI V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 19. nagradne križanke izbral Manco Mohar in Franca Gričarja iz Novega mesta. Mo-harjevi je pripadla denarna nagrada, Gričar pa bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 8. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 21". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 19. KRIŽANKE Pravilna rešitev 19. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SAMOTAR, 1RAVADI, LANOLIN, ČEŠNJA, ANI, RAJ, SPAK, DOLINA, PORAZ, PAJEK, ORO, ADA, ETA, KOMATAR, OKUJINE, JANAČEK. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Daleč od doma, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 2. VI. SLOVENIJA 1 7.15-1.20 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK 9.45 NARAVA IN ČLOVEK, angl. dok. naniz., 12/13 10.15 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVUE-NJE 11.05 PO DOMAČE 12.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 21/34 13.00 POROČILA 13.30 TEDENSKI IZBOR POGLED Z RDEČEGA PLANETA, dok. film 14.20 PISAVE 14.50 SEBIČNA LJUBEZEN, Špan. film 16.30 DUHOVNI UTRIP 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 BESEDE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 22/26 21.05 PROETCONTRA 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 CON RABBIA E CON AMORE, italij. drama SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Izpolnjene obljube, brazil. nadalj. -11.50 Tenis -14.30 Studio City -15.25 Kolesarstvo -18.05 Alzačani in dve Matildi, franc, nadalj., 7/8 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Osamljeni planet -20.55 Pod oljkami, franc, film - 23.35 Svet poroča KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. - 13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Orah shovv -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina-17.00 Družinske zadeve, naniz.-17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. - 18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Odklop - 21.00 Notranje zadeve, film - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL naniz., 7/20 13.35 BEG K ATENI, angl. film 15.55 ALIČA, evropski kulturni magazin 16.20 OBZORJE DUHA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 POD KLOBUKOM 18.20 BOJ ZA OBSTANEK, angl. serija, 6/6 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 J.A.G., amer. naniz., 3/22 21.05 OSMI DAN 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 PRINESITE MI GLAVO SAMA PACK-IPOHA, dok. feljton 23.20 ALIČA, evropski kulturni magazin 23.50 KONCERT SLOVENSKIH GLASBE NIH DNEVOV, 1. del SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Alzačani in dve Matildi, franc, nadalj., 7/8 -11.55 Tenis -15.25 Kolesarstvo -17.50 Družinski zdravnik, Špan. nadalj., 3/14 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Tenis - 21.00 Nogomet To ni zahrbtno, fin. nadalj., 3/4 - 23.00 zakladom, franc, kviz, 16/20 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družiri ponov. -10.00 MacGyver, ponov. - IH mogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz-Dannvjeve zvezde -14.00 Oprah sho#j Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vi -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 0 druščina, naniz. -17.00 Družinske 17.30 Princ z Bel Aira-18.00 Sončni dalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.1 shovv - 20.00 Za mojega otroka, film: Lepota telesa - 23.00 Ellen, naniz. - 234 Gyver, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. -J odklopi, dok. oddaja VAŠ KANAL S 14.00 Videostrani -16.45 Morilec iz si 18.20 Naše stare pesmi -19.00 Novice 24 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21^ ostati zdrav in zmagovati Svet Osnovne šole Koprivnica Koprivnica 2, 8282 Koprivnica razpisuje delovno mesto RAVNATELJA .andidati morajo izpolnjevati pogoje po 53. oz. po 144. in 145. cie; akona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. “ jj IS, št. 12/96) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti* d spešno vodenje zavoda. j *< iavnatelj bo imenovan za 4 leta. (% telo bo začel opravljati 1.9.1998 oz. po pridobitvi soglasja minis* kiso a šolstvo in šport Republike Slovenije. F'iw andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opis0’ osedanjega dela v vzgoji in izobraževanju ter svoj program o vodeC'~'~ i razvoju šole v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripis^ Dazpis ravnatelja”. * izboru bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. OlENJSKfi; DESETJ Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dod{’ * nagrado Ljubi Hvala, Gorjupova cesta 4, Kostanjevica. Nagrajenki čestitam0' Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah( polnoči), je ta teden takšna: 14.00 Videostrani -17.00 Majhni smo... -17.10 Čukec in Rozi -18.00 Šport -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Morilec iz sanj, amer. fdm - 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 3. VI. SLOVENIJA 1 7.15-2.10 TELETEKST 9.30 TEDENSKI IZBOR VVAJNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. nadalj., 2/26 9.55 MONIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz. 10.15 BESEDE 11.10 PRO ETCONTRA 12.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 22/26 13.00 POROČILA 13.35 TEDENSKI IZBOR TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. 1. (3) Zlati dečki - Beneški fantje 2. (1) Soncu sem zaprla vrata - ansambel Petra Finka 3. (6) Lojtrnik - ansambel Vrisk 4. (2) Poročni venec - Triu Frančič 5. (7) Po domače - ansambel Henček 6. (4) Srečelov - ansambel Franca Potočarja in Podlipiški fantje 7. (5) Pesem iz vinograda - Mladi Dolenjci 8. (9) Mami - ansambel Rubin 9. (-) Čaše dvignimo - ansambel Lojzeta Slaka 10. (8) Veseli dolenjski fantje - ansambel Korenine Predlog za prihodnji teden: Pivce za živce - ansambel Tonija Sotoška KUPON ŠT. 21 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo meslfl L NAGRADNA KRIŽANKA 21 AVTOR: JOŽE UDIR ZASLON, ŠPANSKA STENA ŽENSKO IME SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI RAZMIK V TISKARSTVU SKUPNO IME ZA LANENA OBLAČILA ZORANA ZEMLJA ORAČ DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST NAJSTAREJŠE RAZSTRELIVO DAN SVETEGA PETRA SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI GRČA PRIKRITO NORČE- VANJE AM KUKAVICA SL. HOKEJ. *REZEN-(IVO) REPRE TANT IME SLOV. PISATELJA MALA KDOR ZBIRA METULJE OKROŽJE, OKOLOŠ ENOZLOŽNE BESEDE BREZ NAGLASA MUSLIMANSKO SVETO PISMO VETRNI JOPIČ ATENSKI ZAKONO- DAJALEC (7.st.pr.n.S.) RIBIŠKA MREŽA ČISTA TEŽA BLAGA OPAZKA, ZAPISEK KEM. SIMBOL ZA RADON GOSTA MOKRA MEGLA IME SLOV SLIKARJA ŠUBICA SLIKA Z UPODOBLJENO POKRAJINO insi STO LZABOJHIEOV SMETI SMO V ZADNJIH ŠTIRIH LETIH POTEGNILI Z DNA MORJA. ŠE VELIKO JIH JE SPODAJ. m g O 0 G... SLOVENSKI potapljači za čisto morsko dno 30. maj - Izola c 1 okusom za okolje ;■p Pon .1 . 1 aasis i/varuovv aod J3Vo Oglasa je omogočil DOLENJSKI LIST. Zahvaljujemo se vsem tistim, 0 akcijo omogočili: Intermarketing, Tiskarna Present, Radenska, Mercator Emba, r Komar Izola, Persil - Henkel - Zlatorog, Press Clipping, Mi Lesnina, Hoteli Bernardin J*’ ®anka Koper d.d.. Luka Koper, ladja Jež ^^!a^eni servis-prodaja vozil in rezervnih delov J SLAVKO GR/L gnan smna ISLAVKO C RILI ZUPNCA 3 Novo mesto ^jaks 068/28-714 * Pooblaščen servis FIAT in LANCIA * Prodaja vozil FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO * Originalni rezervni deli FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO * Kleparske in ličarske storitve <0* » 1 i ,18 JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA ,el.:064/61-30, FAX:064/634-261, E-mail: info@jelovica.si Godalna mesta: NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444, “JEŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV, brigade 9, tel.,fax:(068)58-716, JAKaelektro Radeče, BAVEX Trebnje, V KERATRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje [Najboljši AUDI trgovec 1 997 Audi m vs Prednost je v tehniki dBO UGODNA _ PONUDBA | | gff VOZIL LETNIK 97 s l^STNA NA ZALOGI: im VOZILA A-3 1.6, 1.9 TDi Up*1-6, A-4 1.6 A-4 1.6, 1,8 KREDIT - LEASING, STARO ZA NOVO A-6 1.8 T, 2.4 II Ježice. Černelčeva 5 8-12,13-17. ob sobotah 8-12 Poslanska pisarna Lojzeta Peterleta Poslanec in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle sporoča, da ga lahko od 1. junija dalje obiščete v njegovi poslanski pisarni na Gubčevi 21 (vhod z zadnje strani) v Trebnjem, in sicer vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu od 10. do 13. ure, tel. 41-454. Vabljeni! LESNI CENTER HOBY PROGRAM d.o.o. POSLOVNA ENOTA STRAŽA LESNI CENTER PRODAJA LESNIH PLOSKOVNIH REPROMATERIALOV • IVERAL - domačih in tujih proizvajalcev • IVERNE PLOŠČE • ULTRAPAS • LAMINATI MAX - uvoženi • MEDIAPAN • ULTRALES • PANEL PLOŠČE • OPAŽNE PLOŠČE • BUKOVE VEZANE PLOŠČE • VEZANA PLOŠČA Z NEDRSEČO POVRŠINO (za kamione in dostavna vozila) SKLADIŠČE IN PRODAJA STRAŽA, NA ŽAGO 6 (PRED NOVOLESOM) Tel./faks: 068/84-152 • GSM: 041/630-527 Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 16. ure REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA objavlja prosta delovna mesta: 1. VODJA OBRATA POMOŽNE DEJAVNOSTI 2. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA V KPZ -2 izvajalca Pogoji: Pod točko 1 - višja izobrazba strojne ali ustrezne tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj Pod točko 2 - srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 6 mesecev delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški z odsluženim vojaškim rokom. Za objavljena delovna mesta se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: daje zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Delovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi. TRDNA VALUTA Če že govorimo o denarju; noben avtomobil ni zastonj. Boljši so dražji in cenejši slabši. A zgodi se, da so cenejši dražji od dražjih. Saj nikoli ne veste, kdaj kakšno na .videz brezplačno stvar močno p r e p I a č a t e . . . Zato se prepričajte v pravo vrednost avtomobila, četudi se je ne da izraziti v denarju. MICRA | e vredno 1.436.976 slovenskih tolarjev o/i 15 300 nemških mark o/i I 14 9 580 /oponskih /en ov o/i ali n a t a n k o (T) N I S S A N MICRA ALMERA je vredna 2.112.261 slovenskih tolarjev a/i 22 490 nemških mark oh I 689 809 /oponskih jenov ah ali natanko® NISSAN ALMERA PRIMERA |e vredna 2.761.248 slovenskih tolarjev ah 29 400 nemških mark ah 2 208 998 /oponskih /enov ah ali natanko® NISSAN PRIMERA PRIMERA W A G O N |e vredna 3 • 2 7 7. 8 O 8-slo ve n s k i h tolof|ev ah 34 900 nemških mark ah 2 62 2 24 6 /oponskih /enov o /1 ali natanko® NISSAN PRIMERA W A G M A X I M A e vredna 4.818.096 slovenskih rolar|ev a/i 51 300 nemških mark ah 3 854 477 / o p on s k ih /e n o v ol' a I i natanko® NISSAN M A X I M A TERRANO e vreden 4.949.584 slovenskih tolarjev o/l 52 700 nemjkth mork-ah 3 959 667 /oponskih /enov oh ali natanko® NISSAN TERRANO Pooblaščeni zastopnik za področje Slovenije NISSAN ADRIA a o o . Slovenska 54. L/ubljana, telefon (061) 17 10 800 http://www.mssan-adna.si Pooblaščeni trgovci na področju Slovenije • AVTONISS Ljubljana, telefon 06' 159 73 31 • MG d.o.o. Mula, telefon 0602/ 61 760 • AVTOTRUNK Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 • AVTO CELJE, Celje, telefon 063/ 490 36 31 • AVTOSERVIS PIŽEM Domžale, te1 061/ 1612164« AVTO KUK Slov Konjice, telefon 063/ 753 984 • NISSAN SERVIS KRULC Moravče.tel 061/731143» AVTOHIŠA KOS Polzela, telefon 063/ 702 230 • AAM FERK Maribor, telefon 062/ 640 058 • AVTOSERVIS LIPNIK Velenje, tel 063/ 893 549 • NISSAN HVALEC Ptuj, telefon 062/ 778 507 • AVTO MOČNIK. Kranj, telefon 064/ 242 277 • AVTOSERVIS GORICA, N Gorica, tel 065/ 22120 • BO-AVTO Ajdovščina, telelon: 065/ 641 144 • AVTOMEHANIKA Bran.k, telefon 065/ 57 012 • AVTOMEHANIKA VIDRIH Otočec, tel 068/ 75180 • AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica. 0608/81389 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, tel 069/ 32 209 Kdo vam lahko ponudi več? 000*00 00 Mi m /p*- ' % — V Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato varna streha za vse življenje poleg kakovostnih in z okoljem skladnih stešmkov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente. Nastavki zračnikov, dimniške obrobe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrajnih vremenskih razmerah najprej pokažejo kritična mesta. V Bramacu smo prav za vsak del strehe razvili natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle od kapa do slemena Tako boste strehi zagotovili dodatno varnost pred poškodbami, ki jih navadno opazimo prepozno... Celoten program Bramacovih originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost vaših strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo. Vse za streho Bramac d o o , Sedež m tovarna I: Dobruška vas 45. 8275 Škocian, tel (068) 322 007, 76 494. faks (068) 76 290 Tovarna II Otiški vrh Dravograd. 2373 Šentjanž, tel (0602) 85 074, faks (0602) 85 206 internet http //www mfotehna si/bramac. e-mail bramac O eunet si Kupon DL Prosim, da mi brezplačno in neobvezujoče pošiljate prospekte in podatke o prodajnih pogojih za izdelke Bramac Ime in priimek: Naslov <§> A V T O H I Š A BERUS Novo mesto Podbevškova 1 tel. 068/342-360, 25-098 Audi KREDIT T -h 2,8% «BŠ. KIA MOTORS KIASEPHIA ^4 M 1 —*'" '■». PRIDE 1.3i 64 KM 1.5i 16V 88 KM že od 1.099.900 SIT V No J-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode 13. točke tarifne številke 3, za katere se plučuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava vsega časopisnega stavka, prelom barvnih stran in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI TRAKTORSKO rotacijko kosilnico ter obračalnik za seno zelo ugodno prodam. © (068)76-088. . 2132 KOSILNICO BCS 715, Acme motor, prodam. © (068)89-809. 2159 BOČNO KOSO za traktor IMT, tip 539,542 ali 549, s hidravličnim dvigom, prodam. © <068)75-194. 2137 PUHALNIKTAJFUN z elektromotorjem in rdeče vino prodam, © (068)44-784. 2173 CISTERNO CREINA, 3200-litrsko, in gumi voz, 16 col, prodani. © (068)45-236. 2126 MOTORNA VOZILA R 4 GTL, letnik 1978, registriran do 12/98, obnovljen, prodam. ® (068)21-182, po 15. uri. 2110 JUGO 45, letnik 1991, zelo ohranjen, prodam. 3(068)85-692. 2113 JUGO 45, letnik 1989, rdeč, prodam. 3 (068)49-860. 2127 JUGO KORAL 45, letnik 11/89, rdeč, prodam. 3 (068)81-683, po 18. uri. 2154 LADO SAMARO 1300, kot novo, 22.000 km, letnik 1996, in prikolico, skoraj novo, prodam. 3 (067)65-553 ali (068)50-468. 2164 GOLF JX D 1.6, letnik 12/89, prva registracija 1/90, registriran do 1/99,110.000 km, meglenke, ohranjen, prodam. 3 (068)322-147. 2187 GOLF JX D, letnik 1987, in jugo 55, letnik 1987, prodam. 3 (068)326-308. 2193 CLIO 1.4, letnik 1993, prodam. 3 (068)76-368. 2203 FIAT TEMPRA 2.0 i.e. 4 x 4, karavan, letnik 1995, vsa oprema, izjemno ohranjen, prvi lastnik, prodam. 3 (0608)57-089 . 2208 GOLF JGL D 1600, letnik 11/85, registriran do 11/98, generalno obnovljen, dodatno opremljen, nove gume, prodam za 370.000 SIT. 3 (068)50-454, od 20. do 21. ure. 2223 ŠKODO FELICIO LXI. letnik 1995, 24.000 km, lepo ohranjeno, prodam. 3 (068)65-647. 2224 KAVVASAKI GPZ 600 R, letnik 1987, prodam. 3 (068)51-343. 2166 JETTO JXD, letnik 1987,5 prestav, prodam. 3(068)51-343. 2167 KADETT 1.3 S, letnik 1985, prodam. 3 (068)51-343. 2169 AUDI 80 1.8 e, letnik 1991, prodam za 1.360.000 SIT. 3 (068)51-343. 2170 AUDI 80 TD, letnik 12/89, prodam. 3 (068)28-292. 2171 HVUNDAILANTRO 1.8, letnik 1995, z vso opremo, 30.000 km, prodam. 3 (068)23-755. 2163 MEGANE 1.6, z dodatno opremo, letnik 1996,29.000 km, prodam. 3 (068)342-521. 2146 FORDESCORT 1.4, letnik 1987/88, srebrn, registriran do 4/99,123.000 km, dobro ohranjen, prodam za 450.000 SIT. 3 (068)24-725 ali 65-068. 2115 RENAULT 5 campus, letnik 1991/10 mesec, prevoženih 75.000 km, rdeče barve, 5 vrat, ohranjen. 3 (068)26-018. R 5 F1VE, letnik 1995, prodam. 3 (0609) 610-255 ali (068)26-150. 2207 MOTOR APR1LIA PEGASO 650 AE, letnik 1995, vožen samo v sezoni, črn, prodam. 3 (0609)612-505. 2184 JUGO 55, letnik 1990, prodam. 3 (068)41-090. 2117 OBVESTILA 2211 POHIŠTVO FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem. 068/373-460 ali 22-361 tosot (061)6 PREDALNIK, ura, izrezljana omara, skrinja, starinski predmeti in tehtnica naprodaj. © (0608)62-687. 2192 STILNO POHIŠTVO za dekliško sobo prodam. © (068)75-528, zvečer. 2195 MALO RABLJEN kavč, trosed, raztegljiv in 2 fotelja prodam za 40.000 SIT. © (0609)611-631. 2114 POSEST NA NOVEM LJUBNU pri Drganjih selih prodam počitniško hišo z inventarjem, vinogradom, sadovnjakom, garažo (nad njo je brunarica), elektriko, telefonom, asfalt skozi (pri palčkih). © (061)343-818 ali (068)84-252. 2081 HRASTOV HRAM - POD, primeren za brunarico, 5.20 m x 4.70 m, prodam. © (068)57-605. 2190 ZELO KVALITETNO rdeče vino in rabljen trofazni šrotar kladivar za žito prodam. S (0608)21-398. 2209 NOVO PRIKOLICO za osebni avto z a testom prodam. © (068)68-016. 2213 LEPA bukova drva dostavim na dom. © (068)65-140. 2118 ČRPALKO ZA VODO, diesel, primerno za zalivanje nasadov, prodam. © (041)733-029 ali (068)326-122, zvečer. 111 An PODJETJE za zastopanje naprave, ki* \JDEl' njšuje porabo goriva tovornim voziM Bovalk 15% iščemo. Testirano! Rabat 40 do60^ q|.ge, (041)665-793. VODJO PROIZVODNJE v mizarski* niči zaposlimo. © (068)321-210 ali (J f 652-316. 2140 BELO in rdeče vino prodam. © (068)75-028. 2155 MIZARJA z najmanj poklicno izobj -zaposlimo za nedoločen čas. © (068)321 *jLJE ali (0609)652-316. 1 J^r NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA r pošlim. 3 (068)73-830 ali (041)703) zvečer. j Eg81 HONORARNO ali redno zaposlimodek n delo v strežbi. © (068)89-216. "1LlN V DOBOVI prodam gradbeno parcelo, cca 1100 m2. Na parceli je elektrika, voda in nadomestna gradnja, ob parceli pa asfaltna cesta, (0608)82-128. 2108 KMETIJO ali posest na lepi razgledni legi kupim. © (061)641-325. 2112 GARAŽNA in dvoriščna vrata z daljinskim odpiranjem prodam. © (068)42-635. 2148 BUKOVA DRVA, kftlana, polsuha, prodam. *EP (068)44-733. 2129 POSPEŠEVALCA PRODAJE sladkega ^ grama za območje Dolenjske (s.p.) iščemo E. OCC ,4 1,1* (063)715-855, dopoldan, (063) 715) popoldan. RAZNO PREKLICI RAČKA, čistilni servis, Nada Šušteršič, s.p., Vidmaijeva 29, Novo mesto, obvešča stranke, da z 31.8.1998 preneha z dejavnostjo. 2128 FRANC DULAR, Ob Težki vodi 88, prepovedujem Dragu Klemenčiču, K Roku 16, Novo mesto, vsako vožnjo in hojo po mojih parcelah in ostalim vaščanom sprehajanje psov po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal! 2121 PLESKANJE napuščev - ostrešij in fasad nudimo. © (0609)648-942. 2032 AVTOKAMP PRIKOLICO v avtokampu Medulin, Istra, oddam od 26.5. do 26. 7. © (00385)52-574-752. 2120 DRUŠTVO PARTIZAN, Mirna, oddaja s 1.6.1998 v soglasju z zdajšnjim najemnikom planinsko kočo na Debencu, preurejeno v zelo soliden gostinski lokal, © (068)47-149. 2142 ELEKTROTEHNIKA z izkušnjami za1 ^ na servisu hladilnih naprav v Črno1 zaposlimo. Informacije: Vako, d.o.C;|0Vec (068)53-273 ali 52-073. 'tilej DEKLE za delo v strežbi v Dolenjskih^ cah zaposlimo. © (041)652-267 ali (068 311. SLUŽBO DOBI prodajalka. 3 (068); 520. V BISTROJU zaposlimo med počit®1 prijetno dekle. Možnost stalne zaposlit*) (068)323-560. »eku : Ladi STE PREOBREMENJENI in potrebujete pomoč pri likanju in pospravljanju? Pokličite na © (041)692-079, po 16. uri. 2178 HONORARNO ali redno zaposlitev nu*1 © (0608)75-481, Milan. IŠČEMO DELAVCA za sezonsko ^ gozdu v tujini. © (068)321-394, po 21.* PRODAM OPAŽ in ladijski pod že za 540 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7 cm! 0(063)451-082. 811 TRI STROJE (rezkanje glav, struženje bobnov - diskov in brušenje ventilov) prodam. O (065)21-102. 2109 LONČENO PEČ in vgradni kombiniran štedilnik. oboje malo rabljeno, ugodno prodam. 0(068)60-619. 2116 SUH smrekov ladijski pod, bruna, zaključne letve, širine 5,7 in 9 cm, debeline 13,16 in 22 mm, prodajamo že od 490 SIT dalje. Mizarstvo Blažič, Družinska vas, O (068)73-587. 2124 SORTNO VINO šardone prodam. Možna dostava in kletarjenje. O (068)73-479, zvečer. 2133 POHORSKI KAMEN škriljavec, različnih barv, prodajamo. Možna dostava! O (063) 762433. 2135 NOVO gradbeno barako iz Trimo plošč, dimenzij 450 x 270 cm, prodam. © (068)24-475. 2147 POHORSKI ŠKRILJAVEC, naraven, različ-nih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. © in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 2185 STENSKI OPAŽ, bruna, ostrešja, late, talni pod in rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! © in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 2186 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese in tende izdelujemo, montiramo in servisiramo. © (061)482-802. 2183 POSREDUJEMO zelo ugoden najem plovil, prodaja rabljenih plovil © (041)667-480 ali (068)324-039. 2188 ORGANIZIRAMO TEČAJE za vaditelja čolna. Uspeh zagotovljen! Nudimo tudi šolo jadranja, šolo potapljanja, smučanje na vodi in športni ribolov! © (041)667-480 ali (068)324-039. 2189 INOX DIMNIKI - vsatavljanje inox tuljav v dimnike in vrtanje dimnikov nudimo. © (041)726-589 ali (068)24-577. 2214 SKLADIŠČNE PROSTORE na izredni lokaciji oddam v najem. Kličite na © (0609)648-632, popoldan. 2220 NA TRŽNICI v Novem mestu oddam v najem trgovino. © (068)23-982. 2134 V BELI KRAJINI, 300 m od magistralne ceste Novo mesto - Metlika, ob lokalni cesti za Semič, oddam v najem večnamenske poslovne prostore, cca 350 m2, višini 3.5 do 4 m, za opravljanje servisno - prodajne dejavnosti, trgovine ali proizvodnje, z urejenim pristopom in parkirnim prostorom. © (068)50-034, od 7. do 20. ure. 2119 ZA STREŽBO v piceriji redno zapo*1, y dekle s končano gostinsko šolo. © (061)J M! DELAVCA za delo v avtopralnici zaposjj ©(068)26-145. ' ^ TAKOJ SPREJMEMO delavko za &A Sta čas v lokalu Arkade bar v centru Novega1* ta. Kasneje možna zaposlitev za nedolg T Ti čas. Informacije v lokalu ali na © (068)' 224. BENTURA, d.o.o., Koper, zastopst'-1 servis za Dolenjsko področje potrebuje* komercialistov za trženje aparata Wh^ global sistem. Možna redna zaposlitev. Pf? za razgovor na © (041)635-324, od 9.dJ ure. j, IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA kr^ no delo in odličen zaslužek! Možnost r* Ilc zaposlitve! ©(041)712-986. KUHARJA (-ICO) z izkušnjami in natajj co zaposlimo vgostilni v Novem mestu.^ je izmensko, nedelje proste! ©(041)637'- *'-■ 2218 V KITAJSKI RESTAVRACIJI iščemo] sobne natakarje in natakarice. Prosimo,! osebno zglasite v Dilančevi 7, Novo it1 med 12. in 19. uro vsak dan. SLUŽBO DOBI ZA TIMSKO DELO potrebujemo večL1* n ikativnih sodelavce. Na izbiro več urniki minov na dan. © (068)324-017. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in DVA SONČNA KOLEKTORJA prodamo. 068/22-361 ali 373-460 NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Možna tudi redna zaposlitev. © (0609)622-668. 1372 S TRDIM DELOM do lepega zaslužka! © (062)106-517. 2067 ROLETARSTVO in kovinoplastika Medle, Novo mesto, Šentjernejska 13, zaposli 3 delavce za izdelavo in montažo stavbnega pohištva. Prednost imajo kandidati s končano poklicno šolo, stari do 30 let. 2123 SLUŽBO ISCE PRIPRAVNIŠTVO ali pomoč v frizersl salonu iščem. ® (068)342-506. [ DOLENJSKI LISI R 9 GTD, letnik 1988, prodam. © (068)89-809. 2160 AUDI 80 TD CD, letnik 1986, 150.000 km, prodam. ©(068)22-006. 2143 R CLIO 1.4 RT, bel, prodam. © (068)24-837, popoldan.. 2139 Z 50 S furgon, letnik 1989, prodam ali zamenjam za osebni avto. © (068)75-268. 2149 OPELCORSO 1.2. letnik 1989, registrirano do 3/99, 5V, dodatna oprema, dobro ohranjeno, prodam. © (068)65-391. 2144 NISSAN MICRO, letnik 1990,srebrne kovinske barve, registriran do 5/99, prodam © (068)84-537. 2197 R 4, letnik 1988. registriran do 3/99, bel, ohranjen, prodam © (068)76-053. 2182 FORD SIERO 1.8 TD, letnik 1991, registriran do 5/99, prodani. ©(068)73-194. 2200 JUGO KORAL, letnik 1991, rdeč, registriran do 2/99, prodani. © (068)73-623. 2206 LADO SAMARO 1300 S, letnik 11/92, prodam. © (0608)80-399. 2205 JUGO 45 E. letnik 1987, na novo registriran, samo 38.000 km, obnovljen, dobro ohranjen, garažiran, prodam za 190.000 SIT. © (061) 851-404. VI NAM - MI VAMi oglas na kratko s pošto po v 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo \ DOLENJSKEM USTI) GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 V 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL i11 INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na u 068/321-926, g. Zdenko Potočar. nakupovalni center ^/L NOVO MESTO, Ljubljanska 27 ' i'y 2210 TELEFONSKA ŠTEVILKA (0608)70-343 podjetja z lesnimi izdelki Ferline je spremenjena na (0608)71-787. DVOSTRANSKO OMARO, usnjeno sedežno garnituro, spalnico in zamrzovalno omaro ugodno prodam. IT (068)23-377. 2191 NOV POLETNI DELOVNI CAS! KOVINOTEHNA !relax! turistična agencija tel.: 068/373-470 NUDI LETOVANJE NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI KATALOG "POLETJE '98"! 2. obletnici m O £ O O O O DARILA NAGRADE £ PQ H co O Ph POPUSTI Nemogoče je mogoče \ trgovsko podjetje ^ Novo mo«tn n • . r ■ *•* elvod 15% POPUST na gotovinska plačilo za lestence, plafoniere/ nočne in stenske lučke, od 22. 5. do 30. 6. ’98. Informacije in rezervacije: Šmarješke Toplice 068 73 230 • Zdravilišče Strunjan 066 474 100 Dolenjske Toplice 068 65 230 • Hoteli Otočec 068 75 701 NESNICE, stare 4 mesece,ter beli piščanci, kilogramski, so v prodaji vsak dan! Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, B (041)708-671 ali (068)44-389. 2216 4 OVCE in plemenskega ovna prodam. 7? (041)772-885. 2201 LEGLO posavskih goničev prodam. B (068)85-887, Zvone. 2150 PRAŠIČA, 110 do 120 kg, prodam. S (068)78-073, popoldan. 2152 TELIČKO, staro 8 tednov, prodam, kupim pa 10 dni starega telička. B (068)89-033. 2175 ROTTWAILERJI vrhunski mladiči z rodovnikom naprodaj. « (068)341-049. 2204 KOZLIČKE, bele mlekarice, za zakol ali rejo, prodam. « (0608)84-366. 2145 LESIJE, škotske ovčarje, čistokrvne, brez rodovnika, in ptice grlice ugodno prodam. E (068)41-054. 2111 MLADE PSIČKE manjše rasti, dobre čuvaje, prodam. «(068)324-619. 2138 PUJSKE, težke 20 do 25 kg, prodam. B (068)22-034. 2172 STAREJŠO KOZO prodam za 7000 SIT. B (068)79-849. 2212 DOLENJSKI UST fsT/ ^SONJFf STANOVANJA 'OMl.RO v Novem mestu najamem. (861)666-152. 2221 jlo! ®^NTKi iz Novega mesta iščeta so-, !ovalki v dvosobnem stanovanju v Ljub-“"B-Bežigrad. B (061)347-724 ali (068)24-2202 •br----------------------------- 321 KEJEMAMO NAROČILA za bele pi-'M- rjave in grahaste jarkice. Metelko, ““Brezje 16, B (0608)89-038. 148 'E ^PIŠČANCE, kilogramske, rjave in gra-■ jarkice) naročamo. Kuhelj, Šmar- lei "•Šentjernej, B (068)42-524. 254 : ^LNICA NA SENOVEM obvešča ce-:23 'ne ^upce, da sprejemamo naročila za vse en°dnevnih in večjih piščancev. Vse in-acije dobite na (0608)71-375. 526 • NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik zal m ?esnostjo, opravljena vsa cepljenja, P° ugodni ceni. Naročila spreje-„ p° m dajejo vse informacije: Jože Zupančič, ^»Črnomelj, •S (068)52-806, Gostišče llc’ Mostec, Dobova, S (0608)67-587, ŽIVALI Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, B (068) 49-711. 1440 RJAVE JARKICE, stare 19 tednov, že v nes-nosti, prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej,« (068)42-524. 2122 MLADIČE kokeršpanjele, rjave, stare 6 tednov, prodam. B (068)28-174. 2136 BELE PIŠČANCE, težke 1 kg do 1.5 kg prodajamo po 330 SIT/kg. Lojze Vrtačič, Pristavica 1, B (068)81-519. 2156 9-LBTNO KOBILO pramo, težko 530 kg, vozno, zelo mirno, prodam. B (068)87-424. 2158 MLADIČI ŠKOTSKI OVČARJI, čistokrvni, brez rodovnika, naprodaj. B (068)41-143. 2161 NEMŠKEGA BOKSERJA, starega 6 mesecev, redno cepljenega, in hiško prodam. B (068)59-432. 2165 KOZO, brejo, staro 1 leto in 7 mesecev starega ovna prodam. Jenič, Ljuben 160, Uršna sela, B (068)66-602. 2174 RJAVE in grahaste jarkice pred nesnostjo ter silokombajn Vihar 40 ugodno prodam. B (068)40-189. 2177 PURANE in bele piščance bomo prodajali na sejmišču v Metliki 2.6.1998. Naročila sprejemamo na B (067)88-058 ali (067)88-114. becgrcscl d.d. Gradbeništvo, trgovina, inženiring, Zadružna cesta 14, 8340 Črnomelj Telefon: 068/52-255, 068/52-217 PRODAJAMO ZEMLJIŠČE v Semiču (7.000 m2) ob obstoječi bencinski črpalki Petrol, primerno za gradnjo P°slovnih objektov ENOSOBNA, DVOSOBNA IN TRISOBNA STANOVANJA v Črnomlju v prenovljenem * stanovanjskem bloku na Grajski 3 in 5 - vseljiva takoj ai« STANOVANJE - GARSONJERO v Črnomlju (22,84 m2) v mansardi stanovanjskega bloka v 8?, Ul. 21. oktobra 15 - vseljivo takoj EVIDENTIRAMO KUPCE NAKUP LOKALOV IN STANOVANJ v Kanižarici pri Črnomlju (nekdanji samski dom Judnik Kanižarica) NAKUP LOKALOV IN POSLOVNIH PROSTOROV na Zadružni cesti v Črnomlju - n°vi objekt v Trgovsko-poslovnem centru - I. nadstropje Ne zamudite dobrih lokacij in ugodnih cen! W))] Mavrica Lavrica r9ovsko podjetje z barvami in laki, d.d., Ljubljana, Resljeva c. 1 0 h j a v I j a ^Prodajalno v Črnomlju. Graiska c. 2 iznh*0 delovno mesto prodajalca s IV. stopnjo strokovne 1 °brazbe trgovske smeri, z 1 -2 letoma ustreznih delovnih izkušenj ^ Poznavanjem osnov računalništva. Od kandidata je zaželjeno, le usposobljen za delo z viličarjem. ®lovno razmerje za objavljeno prosto delovno mesto bomo J^nili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in z °mesečnim poskusnim delom. .tataidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev Kujejo v osmih dneh po objavi na naslov: MAVRICA, trgovsko Podjetje z barvami in laki, d.d., Ljubljana, Resljeva c. 1, p.p. 4426. orebitne dodatne informacije dobijo kandidati po tel.: 061 /321 -554. taididate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri. I^KRKKZDRAVIUŠČN ‘??,lete alu in pvc ; aluzije ,’ERTIKALNE žaluzije ■ .»USEJI ■ LOJ, y JENDE p Jarniki l fasadni profili ^STAVNI IN NADOMESTNI • Un. ZA. ROLETE IN ŽALUZIJE ■ *®NTAZA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673 PVC „ STAVBNO POHIŠTVO ■ OKNA • VRATA • VSEH OBLIK • na zalogi v 6 barvnih odtenkih i?\ s — nagradna igra V nagradni igri bodo sodelovali vsi, Id bodo v naših zdraviliščih: Dolenjske Toplice - Šmarješke Toplice - Strunjan in - Hotelih Otočec bivali od 1. junija do 22. decembra 1998, najmanj 7 dni in bodo na recepciji oddali ta oglas. Žrebanj« nagrad bo Javno v Zdravilišču Dolenjske Toplice 26.12.1998. Rezultati bodo abjavijeni v februarski številki Vrelci zdravja, ki ga bodo sodelujoči prejeli po pošti. 1. nagrada tedensko potovanje v Grčijo za dve osebi (letalski prevoz) 2. nagrada mesec dni oddiha v Krkinih Zdraviliščih v letu 1999 za dve osebi 3. do 5. nagrada teden oddiha za dve osebi v Krkinih Zdraviliščih (po izbiri nagrajenca) v letu 1999 6. do 10. nagrada vikend paket v Krkinih zdraviliščih (po izbiri nagrajenca) v letu 1999 za dve osebi in tolažilne nagrade A vt objrfka DANA d.o.o. Novo mesto Adamičeva ulica 12 tel: 068/341-400 ki boste na ta dan po temeljiti poskusni vožnji vplačali polog za nov avto, čaka prijetno presenečenje! PEUGEOT PORTRET TECjA TEdNA Milena Lautar Še največ, kar lahko človek stori proti naravnim nesrečam, je, da se kar najbolje pripravi na čas, ko narava dokazuje svojo (pre)moč. Zato po vsem svetit zato ustanavljajo enote civilne zaščite, v katere so vključeni moški in ženske. Slednje v okviru enot, ki nudijo pomoč, nosijo celo pretežni del bremena. Povsem drugače pa je, ko gre za delo strokovnih delavcev, kot so pri nas svetovalci za zaščito in reševanje po posameznih občinah. “Tako vsaj je bilo pri nas pred nekaj več kot 20 leti, ” se spominja letošnja dobitnica plakete CZ Milena Lautar iz Kočevja. Kot ena od samo dveh žensk v celotni Sloveniji na mestih referentov za civilno zaščito je orala ledino na področju del, ki so bila do tedaj skoraj v izključni domeni moških. Ni ji bilo lahko, še posebno napornih pa ji je bilo prvih nekaj let po rojstvu otrok. “Delovni čas mi ni trajal le 8 ur, ampak sem morala, če je tako narekovala potreba, delati tudi pozno v noč, "pojasnjuje Milena. Kljub temu je svoje delo imela rada in vztrajnost se ji je poplačala: otroka sta odrastla - hči Katja letos končuje ekonomsko fakulteto, tri leta mlajši sin Franc pa bo v jeseni začel z visokošolskim študijem - vse tegobe pa so le še spomin na nekdanje “ne najboljše čase”. Milena se je rodila v Koprivniku leta 1951 kot peti, najmlajši otrok materi, ovdoveli med roško ofenzivo. Milena kot otrok ni razumela materine navidezne grobosti, in čeprav je že z 11 leti odšla od doma in ni imela priložnosti matere nikoli dodobra spoznati, jo danes, kot pravi, popolnoma razume. Nikoli prej in ne kasneje v življenju se ni počutila tako nebogljena kot prvo leto, ko je po končanih štirih letih šole v Koprivniku začela obiskovati šolo v Kočevju. Čeprav je Koprivnik od Kočevja oddaljen vsega le 18 kilometrov, se je morala zaradi slabih prometnih povezav, ki pa so žal, takšne tudi še danes, preseliti sprva v internat, kasneje pa k starejši sestri. Tu je ostala do konca osemletke, nakar je ponovno sledil internat - tokrat v Ljubljani -kjer je hodila v srednjo veterinarsko šolo. Varno zavetje in toplino pravega doma pa je občutila šele, ko si ga je ustvarila sama z možem Franjo pred 23 leti. V zasebnem in poklicnem življenju je okusila tako grenke kot srečne trenutke. Zato dobro razume vse druge ženske, žene in matere in ji je tudi danes (po 24 letih dela v oddelku za obrambo oz. od leta 1994, ko je pristojnost zaščite in reševanja prešla iz države na občine, pa v kočevski občinski upravi) še vedno težko, da jih s pripravami na zaščito in reševanje še dodatno obremenjuje. Vendar pa, kot pravi Milena, vse priprave, ki jih izvajajo, niso namenjene same sebi in jih ne delajo zaradi nje, marveč zaradi vseh občanov Kočevske. “Če bomo znali pomagati sebi in svojih najbližjim, smo s tem že prispevali svoj delež k zaščiti in reševanju, ” pravi Milena. In ko pomisli na to, ji je tudi dosti lažje prenesti prenekateri očitek, da jih prisiljuje v dodatno delo. V zavesti, da opravlja dobro delo, ji je zato tudi dosti lažje pri srcu. MOJCA LESKOVSEK-SVETE Milena Ovniček z amarilisi Veselje 150 cvetov Amarilis - vitezova zvezda SMOLENJA VAS - Kdor je te dni šel mimo Ovničkove hiše v Smolenji vasi, skorajda ni mogel pred vhodom prezreti čudovitih amarilisov. “Imam jih že dolgo, toda nekaj let te vitezove zvezde skorajda niso cvetele. Spremenilo pa se je, ko sem že skoraj obupala nad njimi. Zdaj so vsako leto lepše, toda tako bogate kot letos pa še ne,” je vesela Milena Ovniček, ki je povedala, da je naštela okrog 150 cvetov. Veselje do rož ima že dolgo, bolj pa se jim je lahko posvetila šele z upokojitvijo, o čemer priča tudi lepo urejeni vrt, poln še ostalega cvetja. “Rože zahtevajo veliko dela, moraš se jim posvetiti in se celo z njimi pogovarjati,” je že znano resnico mnogih cvetličark ponovila Ovničkova. L. M. PREVAŽAL KITAJCE ŠENTJERNEJ - V torek, 19. maja, nekaj pred polnočjo so policisti na Otočcu ustavili voznika osebnega avta F. G. iz Grobelj pri Prekopi. Med kontrolo potnikov so ugotovili, da prevaža tri Kitaj ce, ki so po vsej verjetnosti ilegalno prestopili državno niejo. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Krški vozniki ne morejo registrirati avtomobilov v novomeški občini S. O. iz okolice Rake je razočaran “nad upravno enoto v Krškem, ki nam ne pusti podaljšati registracijo vozila na AMZS Otočec v novomeški občini. Vozniki iz nekaterih drugih občin pa lahko to opravijo na Otočcu. Ce bi lah- ko podaljšal registracijo na Otočcu, bi mi to zelo ustrezalo, ker bi lahko stvari opravil, gredoč iz službe. Zdaj, ko moram v Krško, je to dosti težje. Težava je tudi to, da v upravni enoti delajo samo med uradnimi urami, ki pa jih nimajo vsak dan. Ampak jaz plačujem cestne dajatve za vse dni v letu,” se je hudoval S. O. V enoti AMZS na Otočcu so potrdili, da lahko pri njih registrirajo vozila prebivalci z območja upravnih enot Novo mesto, Trebnje, Sevnica in Metlika, ker so te upravne enote izdale za to potrebna pooblastila. Avto lahko namesto lastnika vozila registrira druga oseba na podlagi predložene lastnikove veljavne osebne izkaznice. Na Otočcu nimajo omenjenega Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. pooblastila krške upravne enote. Tako lahko vozniki iz Krškega opravijo na Otočcu tehnični pregled, plačajo cestne dajatve in zavarovanje, ne morejo pa podaljšati registracije. V upravni enoti Krško so povedali, da vozniki z njihovega območja lahko registrirajo avtomobil v upravni enoti ali v pooblaščenem podjetju Avto-line Krško. Kot smo izvedeli v Av-tolineu, pri njih delajo tehnične preglede vozil vsak dan razen sobote od 7. do 16. ure, registracijo pa je možno podaljšati od 7. do 15.30, ko neha delati blagajna. Bralka iz Kostanjevice je sporočila, da jo zelo moti dolgotrajna razprava v parlamentu glede ustavne obtožbe zoper dr. Janeza Drnovška. “Stroški za to sejo so gotovo veliki, denar pa naj bi raje namenili za Posočje,” je svetovala Kostanjevičanka. Tudi Anton Javorič iz Brestanice na Dorcu 8 je kritiziral dogajanje v državnem zboru. “Če ne bo šlo v parlamentu, bodo Janša, Peterle in Hvalica prav gotovo obiskali papeža in Boga, da se jim bo posrečilo zasesti Drnovškovo mesto. Ampak to veliko stane, denar pa jemljejo iz žepa nam,” je bil nejevoljen. Belokran jec iz okolice Črnomlja je jezen na ministra Ropa oz. tistega, kije napisal zakon o upokojevanju rudarjev. “Upokojeni rudarji iz Kanižarice so v najboljših letih in pri močeh. To se vidi tudi po tem, da številni od njih delajo na črno pri obrtnikih, čeprav dobivajo najbrž več kot po 100.000 tolarjev pokojnine. Ali minister Rop ve, kako je zdaj s temi upokojenimi rudarji? Ti živijo zdaj tako na lahko, veliko pa je primerov, da starega in bolnega človeka gonijo iz firme v firmo in ga ne upokojijo. Kako je mogel minister Rop ali kdo drug pustiti zakon, ki vse to dovoljuje,” je - RAZGRAJAL NA VIGREDI METLIKA - V soboto nekaj pred polnoči so policisti do iz-treznitve pridržali 18-letnega S. P. iz Metlike, kije na Mestnem trgu v Metliki, kjer je bila Vinska vigred, nadlegoval goste, prevrnil zvočnike ansambla in razbijal steklenice. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške. Kapiteljska njiva spet presenečji Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva se nadaljujejo zavarovalna izkopavan Večje, s kamenjem tlakovane površine na grobišču so uganka, a še brez odgovora NOVO MESTO - Na enem najbogatejših prazgodovinskih arheoloških najdišč pri nas, na Kapiteljskih njivah v Novem mestu, že od aprila naprej potekajo zavarovalna izkopavanja, s katerimi se nadaljujejo arheološka raziskovanja novomeške prazgodovinske nekropole, ki so v preteklih letih pomembno obogatila zakladnico naše kulturne dediščine, Novo mesto in Dolenjsko pa z velikimi črkami zapisala na evropski kulturni zemljevid. Že v prvih tednih izkopavanj je Kapiteljska njiva pripravila presenečenja in arheologiji zastavila vprašanja, na katera pa stroka še ne zna odgovoriti. Pri izkopavanju v zahodnem delu so naleteli na večje površine, tlakovane s kamenjem, in z množino lončenih črepinj. Gre za ostanke predvsem lončenih posod z ročaji, ki so ji v prazgodovini ljudje uporabljali za peko. Kot pravi vodja izkopavanj arheolog Borut Križ, gre za tako imenovano naselbinsko lončevino, ki je doslej še nikoli niso našli na grobiščih, kar v tem primeru zastavlja vznemirljivo vprašanje, na katero še ni pravega odgovora. Možno je, da gre za ostanke naselbine, ki bi lahko bila še starejša od grobišč, kar bi bila seveda prava senzacija. Vendar je treba biti V so pri teh stvareh previden in p pežljivo prepustiti, da nadal izkopavanja pokažejo pol' odgovora. V severnem delu Kapitelj' njive pa so doslej izkopali dvaj latenskih žganih grobov iz ml> železne dobe, tako da je zdi Novem mestu znanih že 600 laf skih grobov, kar je več, kot je lo, doslej sploh vseh teh grobov V' veniji. V novoodkritih grobov« našli lončene posode, nekaj žd nih mečev, fibul in steklenih' glic. Med najdbami je present' redka lončena ropotuljica. Nal najdišču pa arheologi ne odkfl ^ jo le prazgodovinskih ostani ampak tudi sledove druge svet ne vojne. Italijanska vojska jel( "I la tu topovske položaje, vojak so pri kopanju zaklonišč nar® veliko nepopravljive škode, niso vedeli, po kako dragr'”* tlehrijeja m. mar: 7 £dc RKd^ IZKOPAVANJA SE NADALJUJEJO - Izkopavanja žarnih latenskih grobov na Kapiteljski njivi, kjer se srečujeta prazgodovina in novejša zgodovina. (Foto: MiM) NOV VOZNI RED VLAKOV Slovenske železnice obvf ščajo potnike, da od nedelj* velja nov vozni red potniŠHj vlakov, kije izobešen na vse!1 železniških postajah in drt>' gih javnih prostorih, infof macije pa dobite tudi na tele tekstu na straneh 194 do 1$ ter na avtomatskih telefon skih odzivnikih. Od nedelj* je ukinjenih tudi 89 vlakov. vpraševal Belokranjec. V novomeški območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so povedali, da so odmerili pokojnine rudarjem na podlagi vladne odločbe, ki temelji na zakonu o zagotavljanju denarja za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica. Lahko se upokojijo rudarji, ki imajo 20 let delovne dobe, od tega 15 let neposredno pri proizvodnji premoga pod zemljo, in tisti s 25-letno delovno dobo, od katere so 15 let delali v premogovniku pod zemljo. Zaradi beneficirane delovne dobe imajo omenjeni upokojeni rudarji dokaj visoko pokojninsko dobo, blizu polne, ugotavljajo v Zavodovi območni enoti, s čimer pritrjujejo Belokranjcu. L. M. PO D/StOfftAff Dance & mušic V Pacificu v Krškem bo v petek živahno. Od 22. ure bo namreč Anja Rupel s svojo ekipo snemala oddajo Pop party. Gost oddaje bo Bajaga, ki bo imel po javnem snemanju še koncert. V soboto bo v Pacificu disco večer, že v četrtek pa vabijo v njihovo pivnico King pub, kjer bo tako kot vsak četrtek tudi tokrat balkan žur. V clubu Tcrmopolis na Čatežu bo v četrtek od 19. do 21. ure matineja osnovnih šol, sledil bo evergreen party, v petek pa bo disco večer z D.J. Matjažem. V soboto bo nastopil znani hrvaški pevec Daniel, med odmori pa bo glasbo vrtel D.J. Tej. Za disco vzdušje v diskoteki Akord v Ivančni Gorici bo v petek skrbel D.J. Bana, v soboto pa D.J. Toni. V Africi v Trebnjem bo v petek disco night z D.J. Stancem. v soboto pa bo trendovski večer, ki ga bo oblikoval D.J. Ice Simonv. Za vse, ki ob dobri glasbi radi tudi kaj popijejo, bo dobrodošla novost iz diskoteke Otočec, saj od četrtka do sobote organizirajo prevoz z ALKO-BUSOM, ki bo od 24. ure do pol dveh zjutraj vozil na relaciji Harley - Boter - Picerija - Slon - Novljan - Otočec, od pol štirih do petih zjutraj pa bo z Otočca peljal v Novo mesto. Če se vas bo zbralo 6 do 8, si lahko prevoz zagotovite na telefon 041 705 929. Sicer pa bodo v diskoteki Otočec v sredo izpolnjevali glasbene želje, v četrtek bo večer evergreenov, v petek hiti za zrelo generacijo, v soboto pa bo večer glasbe in plesa za vse generacije. Vstopnine ni, vsak dan do 24. ure pa dobijo dekleta prvo pijačo zastonj. V diskoteki Bruno v Gabrijelah bodo v petek gostovali Drinkersi. V mladinskem klubu v Črnomlju bo v soboto ob 22. uri koncert rock skupine Rizol iz Zagr eba, družbo pa jim bo delal postojnski Pulz. T. G. Dvojčka po Leonardovi poti Se bo Simonu in Urošu uspelo iz drugega letnika oblikoval’ srednje šole vpisati na akademijo? STARI GRAD PRI KRŠKEM - 19-letna Simon in Uroš Arenšek iz Starega Grada pri Krškem sta enojajčna dvojčka. Njun velik hobi je umetnost, še več: slikarstvo vse bolj postaja njuna življenjska usmeritev. Čeprav sta končala 3-letno srednjo šolo za elektrikarja - elektronikarja, sta se lani vpisala v 2. letnik srednje oblikovalne šole v Ljubljani, zaradi nadarjenosti pa imata velike možnosti, da bosta v jeseni šolanje nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost med 10 izbranci na restavratorski smeri. Njun smisel za umetnost so učitelji odkrili že v osnovni šoli. Ko sta bila v 8. razredu pred izbiro, kam naprej, je imela psihologinja pomisleke o njunih željah, saj, kot pravi 7 minut starejši Šimon, njun učni uspeh ni bil ravno bleščeč. Tako sta pristala na srednji šoli v Krškem. K njuni vprečju porabita 120 do 170 Uroš pa je eno s tušem in trebcem delal celo 330 uh dokaz, da prostega časa nii®* veliko. | - Sta velika nasprotnika mode111 npfnncti cai \t nipi nrPVP.Č 11^ umetnosti, saj v njej preveč P1 vladujejo občutki, ne pa zna11 Raje sledita svojim vzornik*1 najbolj da Vinciju, s katerim1 našla še nekaj skupnih skup* točk: tudi onadva v naravi is® navdih, oba sta vegetarijanci tudi njuni zunanji podobi z do*! mi lasmi in brado se približuj* velikemu Florentincu. n T. GAZVOP SIMON IN UROŠ - Dvojčka, ki sta v umetnosti našla nov smisel življenja. Želita si, da bi imela nekoč lastno restavratorsko delavnico. (Foto: T. G.) & ARS RAMOVŠ (061) 125 3366 ciL^peštivaf cnrežice’98 18.7.-1.8. Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali na Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. mobitel dokončni odločitvi je pripomogel dopis posavskih Lionsov, ki so se edini odzvali njuni prošnji za štipendiranje. Tako sta se Uroš in Simon popolnoma posvetila umetnosti, svoje vzornike in učitelje pa sta našla v Leonardu da Vinciju, Dii-rerju, Eycku, Vermeerju in drugih, zelo pa cenita tudi svojega sedanjega profesorja, akademskega slikarja Janeza Močnika. Motivi, ki se jih lotevata, so predvsem religiozni, pa tudi portreti. Ker imata enotne misli, kakšno sliko naredita tudi skupaj. S svojimi deli sta se predstavila na Čatežu in v Krškem, kjer je razstavljal tudi njun bratranec in dobri prijatelj Sebastjan Starec, a časa za predstavitev javnosti je še dovolj. Že podatek, da za eno sliko v po- Vsah teden en* Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarjd Presenečenje pri zajtrki1 Potem ko so zadnjič na svoj' J ekskurziji po Slovaški prespO' H v istem hotelu, je novomeški J gozdarje čakalo pri zajtrk11 \ majhno presenečenje. Ko kot prejšnji dan posedli za iA pogrnjene mize v zajtrkovala ci. so zagledali na mizi pr*j vsakim sedežem več barvni' prospektov in kovinsko zait* ko kraja. Poleg masla in medil pa so bili namesto običajne® kruha sveži, lepo zapečeni rog Ijički. Rili so navdušeni nad teko pozornostjo pred odhodoHi Toda na žalost ne za dolgo. Kmalu so se pojavili tud! sovjetski turisti, gotovo vojni veterani ali vsaj heroji delfj kajti vsi so bili okrašeniJ številnimi medaljami. Sedli N v drug kot jedilnice. Med strel, nim osebjem je završalo. Pr‘\ strašeni so tekali sem in tja tQ pričeli z miz NovomeščanOf pobirati prospekte, večji del pripete značke in tiste prikupne, /tod zobmi hrustajoče rog' Šef strežbe je našim poved A v opravičilo, da so se zniotU oziroma da so pač oni narod sedli, vse to je namreč natn? njeno sovjetskim gostom. V*1. mesto rogljičkov je nato prt** navaden kruh. Toda nekaterim neučakan. I cem je vseeno uspelo že prt'0 j opozorilom pojesti sosedoU)\ listo pecivo. Eden med njimi 111 modro pripomnil: “Včasih s I l>a le izplača biti /tri jedi mU'01 bolj uren. ”