/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > cu cB cu _Q E cu > o C Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 11 / letnik XVIII / 2012 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Barbara Ferk Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Janez Dodič; Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Jasna Kondža; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; mag. Urška Lušina; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................22 Okvirji Okvir 1: Presežna makroekonomska neravnovesja na ravni EU...............................................................................8 Okvir 2: Bruto domači proizvod - 3. četrtletje 2012..................................................................................................10 Okvir 3: Trg nepremičnin - 3. četrtletje 2012..............................................................................................................13 Statistična priloga.........................................................................................................................................25 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 3. decembra 2012. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno V tretjem četrtletju je BDP v evrskem območju ponovno upadel, EKin OECD pa sta novembra znižali napovedi gospodarske aktivnosti za letošnje in prihodnje leto. Rahlo znižanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju je bilo skladno s pričakovanji EK, v naših glavnih trgovinskih partnericah je bila skromna rast zabeležena le v Nemčiji in Franciji. Leta 2012 naj bi se gospodarstvo evrskega območja ponovno skrčilo, za leto 2013 pa napoved EK kaže na stabilizacijo razmer in postopno, a zelo šibko okrevanje gospodarstva v drugi polovici leta. Tveganja za nižjo rast (oz. večje znižanje) BDP so še vedno visoka in povezana predvsem z reševanjem dolžniške krize v evrskem območju in delovanjem finančnih trgov, rast pa naj bi se po napovedih okrepila šele leta 2014. V tretjem četrtletju letos smo v Sloveniji že drugičzapored zabeležili izrazito medletno znižanje gospodarske aktivnosti, kije bilo predvsem posledica večjega znižanja vseh kategorij domače potrošnje. Ob nadaljevanju zaostrenih razmer na trgu dela, upočasnjeni rasti plač in poslabšanem razpoloženju potrošnikov seje padec potrošnje gospodinjstev medletno še poglobil. Podobno je bil večji tudi medletni padec potrošnje države, predvsem kot posledica nujnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ. Ob nadaljnjem znižanju gradbenih investicij in razmeroma visokem znižanju investicij v opremo in stroje, ki so lani še beležile rast, je visoko ostalo tudi znižanje bruto investicij v osnovna sredstva. K skupnemu medletnemu upadu BDP so znova pomembno prispevale spremembe zalog. Drugo četrtletje zapored je bil medletno nižji izvoz, ki je bil do letos glavni dejavnik sicer skromne gospodarske rasti. Kljub padcu izvoza pa se je zaradi nižjega uvoza vmesnih proizvodov in manjše domače potrošnje medletni upad uvoza še poglobil, zato je bil prispevek salda menjave s tujino znova razmeroma visok. V tretjem četrtletju so se razmere na trgu dela nadalje nekoliko poslabšale. Število formalno delovno aktivnih se je ponovno znižalo (desez.) v večini dejavnosti, najbolj v gradbeništvu, predelovalnih in tržnih dejavnostih, za razliko od preteklih četrtletij pa nekoliko tudi v javnih storitvah. Število registriranih brezposelnih se povišuje že od sredine leta. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je zaradi junijskega znižanja plač v državnem sektorju ob uveljavitvi Zakona o uravnoteženju javnih financ nadalje znižala (desez.), plača v zasebnem sektorju pa stagnira že od konca lanskega leta Novembra smo beležili 0,1-odstotno deflacijo, medletna rast cen življenjskih potrebščin pa se je znižala na 2,3 %. Mesečna gibanja so bila zaznamovana predvsem z nižjimi cenami energentov, medletna inflacija pa tudi s cenami hrane. Po prvih podatkih Eurostata je medletna rast cen v evrskem območju znašala 2,2 %. Razmere v finančnem sistemu so se tudi oktobra poslabšale. Podjetja in NFI se pri domačih bankah še naprej razdolžujejo, zadolževanje gospodinjstev pa se ohranja na izredno nizki ravni. Odlivi vlog gospodinjstev iz slovenskih bank so že tretji mesec zapored visoki. Tudi septembra se je kakovost bančne aktive poslabšala. Slabe terjatve so konec septembra dosegle 6,7 mrd EUR in so predstavljale že 13,6 % celotne izpostavljenosti bank. V primerjavi s koncem leta 2011 jih je bilo za 1,2 mrd EUR več, kar je nekoliko večji prirast kot v enakem obdobju lani. Banke tako še naprej oblikujejo dodatne rezervacije in oslabitve, kijih je bilo v prvih desetih mesecih letos že za skoraj petino več kot v enakem obdobju lani. V devetih mesecih letos so bili po podatkih konsolidirane bilance MF javnofinančni prihodki medletno nižji za 0,5 %, odhodki za 2,3 %, primanjkljaj pa je znašal 1,114 mrd EUR. Med odhodki so bili nižji kot lani predvsem prihodki davka na dohodek pravnih oseb. Zaostrene razmere na trgu dela so povzročile znižanje davkov in prispevkov, vezanih na plače. Med odhodki so rast beležili odhodki za obresti in za plačila v evropski proračun. Vse druge glavne vrste izdatkov so se znižale, najbolj izdatki za investicije in investicijske transfere ter za subvencije. Nižji so bili tudi izdatki za blago in storitve ter izdatki za plače s prispevki in drugimi izdatki zaposlenim kot učinek Zakona o uravnoteženju javnih financ. Med transferji posameznikom in gospodinjstvom so se medletno najbolj znižali izdatki za transfere brezposelnim in za zagotavljanje socialne varnosti ter družinski prejemki in starševska nadomestila kot posledica Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. (ü £ (ü ja (ü M ■ö o a tA O ^ (ü >u JŽ o Mednarodno okolje EK in OECD sta novembra pričakovano znižali napovedi gospodarske aktivnosti. Obe instituciji za letos napovedujeta ponovno krčenje gospodarstva evrskega območja. Poleg upočasnjevanja svetovne trgovine bo to v veliki meri posledica zmanjševanja domačega povpraševanja, ki ga še vedno omejujejo velika notranja in zunanja neravnotežja, nakopičena v letih pred krizo in med njo. Med posameznimi državami evrskega območja pa ostajajo velike razlike v gibanjih gospodarske aktivnosti. Za prihodnje leto napoved EK kaže na stabilizacijo razmer in postopno, a zelo šibko okrevanje gospodarstva v drugi polovici leta. K rasti bo prispevalo predvsem tuje povpraševanje; zaostrene razmere na trgu dela, razdolževanje gospodinjstev in podjetij ter kratkoročni učinki fiskalne konsolidacije na rast pa bodo tudi v naslednjem letu negativno vplivali na okrevanje domačega povpraševanja. Podobne ugotovitve so zapisali tudi na OECD, ki pa za leto 2013 napoveduje nižjo rast kot EK. Napovedi obeh institucij temeljita na predpostavki, da bodo ukrepi, ki so bili sprejeti na ravni držav (strukturne reforme), EU (institucionalne reforme glede upravljanja EMU) in ECB, učinkovito implementirani in zadostni. Tveganja za nižjo rast (oz. večje znižanje) BDP so še vedno visoka in povezana predvsem z reševanjem dolžniške krize v evrskem območju in delovanjem finančnih trgov, rast pa naj bi se po napovedih okrepila šele leta 2014. OECD ob tem ocenjuje, da bi se v primeru uresničitve tveganj BDP v evrskem območju v letih 2013 in 2014 znižal med 2 in 4 o. t. V tretjem četrtletju je BDP v evrskem območju ponovno upadel. Po prvi oceni Eurostat se je BDP v evrskem območju v tretjem četrtletju glede na predhodno znižal za 0,1 % (desez.), glede na enako obdobje lani pa je bil nižji za 0,6 %. Krčenje gospodarske aktivnosti je bilo skladno s pričakovanji EK, v naših glavnih trgovinskih partnericah je bila nizka četrtletna rast zabeležena le v Nemčiji in Franciji. Podatki o strukturi rasti v teh državah kažejo, da je k medletni rasti največ prispevalo tuje povpraševanje (neto izvoz), nekoliko tudi zasebna in državna potrošnja, precej pa so se znižale investicije, še posebno v stroje in opremo, negativno pa je k rasti prispevalo tudi znižanje zalog. V ZDA se je gospodarska rast v tretjem četrtletju pospešila (0,5 %, desez.), kar gre pripisati predvsem okrevanju zasebne potrošnje. Slika 1: Gospodarska rast v pomembnejših trgovinskih partnericah ■ Q4 11 »01 12 »02 12 Q3 12 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 ;-0,2 -0,4 -0,6 -1,0 EMU Nemčija Francija Italija Avstrija Vir: Eurostat. Novembra so zahtevane donosnosti državnih obveznic v večini najbolj izpostavljenih držav evrskega območja ostale skoraj nespremenjene. Zahtevane donosnosti so se nekoliko zvišale na Portugalskem in v Španiji, v večini drugih bolj izpostavljenih držav evrskega območja pa so se znižale. Negotovost na finančnih trgih še vedno ostaja visoka, kar kažejo precejšna nihanja donosnosti znotraj posameznega meseca. Donosnosti držav z najboljšo AAA boniteto so se znižale za 10 do 20 b. t. Medbančne obrestne mere v evrskem območju se znižujejo že dobro leto. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je novembra v povprečju znižala še za 2 b. t. na 0,192 %, medletno pa je bila nižja za 129 b. t. Nadalje so se znižale tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-a za USD (na 0,311 %) in CHF (na 0,031 %). Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij za leti 2012 in 2013 2012 2013 Predpostavke UMAR sep 12 IMF EK CONS OECD Predpostavke UMAR sep 12 IMF EK CONS OECD okt 12 nov 12 nov 12 nov 12 okt 12 nov 12 nov 12 nov 12 EMU -0,5 -0,4 -0,4 -0,5 -0,4 0,0 0,2 0,1 0,0 -0,1 EU -0,3 -0,2 -0,3 -0,3 np 0,3 0,5 0,4 0,3 np DE 0,9 0,9 0,8 0,8 1,0 0,9 0,9 0,8 0,8 0,7 IT -2,1 -2,3 -2,3 -2,4 -2,4 -0,8 -0,7 -0,5 -0,7 -1,6 AT 0,6 0,9 0,8 0,6 0,8 0,8 1,1 0,9 0,8 0,8 FR 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,2 0,4 0,4 0,2 0,3 UK -0,5 -0,4 -0,3 -0,1 -0,5 1,1 1,1 0,9 1,3 0,5 ZDA 2,2 2,2 2,1 2,2 2,1 2,1 2,1 2,3 1,9 2,0 Vir: Jesenska napoved gospodarskih gibanj UMAR (september 2012), IMF World Economic Outlook (oktober 2012), EC Autumn forecast 2012-14 (november 2012), Consesus Forecasts (november 2012), OECD Economic Outlook (november 2012). Opomba: np - ni podatka. Okvir 1: Presežna makroekonomska neravnovesja na ravni EU Pomemben element prenovljenega gospodarskega upravljanja EU je poudarek na zgodnjem odkrivanju1 in popravljanju t. i. presežnih makroekonomskih neravnovesij, zlasti znotraj evrskega območja. EK je novembra pripravila nov pregled presežnih neravnovesij, kjer ugotavlja, da proces popravljanja neravnovesij, predvsem zunanjih, poteka v vseh državah EU. Nesorazmerja še naprej ostajajo velika in se kažejo predvsem pri zmanjševanju tržnega deleža na svetovnem trgu, slabi neto finančni poziciji do tujine ter visoki zadolženosti zasebnega sektorja in države. Tako kot v lanskem letu so bila tudi letos največja neravnovesja ugotovljena v državah, ki se soočajo z največjimi javnofinančnimi problemi. EK bo za 14 držav1, kjer so neravnovesja razmeroma velika, do pomladi 2013 pripravila še podroben pregled, na osnovi katerega bo ugotovila problematičnost presežnih ravnovesij v posameznih državah in po potrebi predlagala priporočila nosilcem ekonomskih politik2. Tabela 2: Indikatorji makroekonomskih neravnovesij za države EU za leto 2011 Mejna vrednost Zunanja neravnovesja Notranja neravnovesja Tekoči račun, % BDP, triletno povprečje Neto finančna pozicija do tujine, % BDP Realni efektivni tečaj (deflator CPI), rast v 3 letih Tržni delež na svetovnem trgu (blago in storitve), rast v 5-ih letih Nominalni stroški dela na enoto proizvoda, rast v 3 letih Cene nepremičnin, letna rast Zadolževanje zasebnega sektorja, priliv kot % BDP Dolg zasebnega sektorja, % BDP Dolg sektorja država, % BDP Stopnja brezposelnosti, 3-letno povprečje Skupne finančne obveznosti sektorjev, letna rast +6/-4 % -35 % +/- 11 -6 % +9 % +6 & 15 % 160 % 60 % 10 % 16,5 % BE -0,3 65,7 -0,5 -10,2 6,2 -0,1 11,6 236 98 7,8 4,7 BG -3,4 -85,6 3,1 17,2 20,3 -9,0 -6,7 146 16 9,4 5,6 CZ -3,0 -49,3 0,3 8,4 3,3 0,0 2,5 78 41 6,9 3,8 DK 5,0 24,5 -1,7 -16,9 4,7 -4,9 -2,2 238 47 7,0 4,7 DE 5,9 32,6 -3,9 -8,4 5,9 1,4 4,8 128 81 6,9 2,1 EE 2,8 -57,8 0,8 11,1 -6,2 3,3 6,8 133 6 14,4 -4,4 IE 0,0 -96,0 -9,1 -12,2 -12,8 -15,2 4,0 310 106 13,3 -0,6 EL -10,4 -86,1 3,1 -18,7 4,1 -5,1 -5,5 125 171 13,2 -3,4 ES -4,3 -91,7 -1,3 -7,6 -2,1 -10,0 -4,1 218 69 19,9 3,7 FR -1,6 -15,9 -3,2 -11,2 6,0 3,8 4,0 160 86 9,6 7,3 IT -2,9 -20,6 -2,1 -18,4 4,4 -2,0 2,6 129 121 8,2 3,8 CY -8,4 -71,3 -0,9 -16,4 8,8 -8,5 16,1 288 71 6,6 -0,2 LV 3,1 -73,3 -0,6 23,6 -15,0 4,9 -2,5 125 42 18,1 -4,5 LT 0,0 -52,6 3,6 25,2 -8,4 2,4 -0,8 70 39 15,6 8,9 LU 7,5 107,8 0,8 -10,1 12,5 1,5 2,5 326 18 4,8 11,3 HU 0,6 -105,9 -3,3 -2,8 3,7 -4,1 6,4 167 81 10,7 -2,6 MT -4,3 5,7 -3,0 11,7 5,8 -2,3 2,2 210 71 6,8 1,4 NL 7,5 35,5 -1,6 -8,2 5,8 -4,0 0,7 225 66 4,2 7,2 AT 2,2 -2,3 -1,0 -12,7 5,9 -8,0 4,1 161 72 4,4 -0,3 PL -4,6 -63,5 -10,9 12,8 4,3 -5,7 7,1 80 56 9,2 4,4 PT -9,1 -105,0 -1,9 -9,5 0,9 -3,6 -3,2 249 108 11,9 -0,7 RO -4,3 -62,5 -2,4 22,8 12,9 -18,9 1,8 72 33 7,2 4,3 SI -0,4 -41,2 -0,3 -6,1 8,3 1,0 1,9 128 47 7,1 -1,3 SK -2,1 -64,4 4,3 20,9 4,4 -5,6 3,3 76 43 13,4 1,2 FI 0,6 13,1 -1,3 -22,9 9,1 -0,3 4,6 179 49 8,1 30,8 SE 6,6 -8,3 3,9 -11,6 1,2 1,0 6,3 232 38 8,1 3,6 UK -2,2 -17,3 -7,1 -24,2 8,1 -5,4 1,0 205 85 7,8 8,5 Vir: EK. Opomba: Siva polja označujejo preseganje mejne vrednosti v postopku ocenjevanja presežnih neravnovesij v EU. Upoštevani statistični podatki znani do 1. novembra 2012. 1 Zgodnji mehanizem odkrivanja neravnovesij sestavlja nabor enajstih kazalnikov, za katere so določene mejne vrednosti, katerih preseganje lahko nakazuje na velika zunanja oz. notranja neravnotežja. Za dodatna metodološka pojasnila glej Poročilo o razvoju 2012, str. 22. 2 Belgija, Bolgarija, Danska, Španija, Francija, Italija, Ciper, Madžarska, Malta, Nizozemska, Slovenija, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo. Države, ki že prejemajo pomoč EU in v katerih so bila ugotovljena neravnovesja (Grčija, Irska, Portugalska) so vključene v druge postopke in ne sodelujejo v postopku presežnih neravnovesij. Lani je bilo podrobno pregledanih 12 držav. 3 EK lahko na podlagi preseganja mejnih vrednosti kazalnikov državam članicam izda priporočila za ukrepanje za odpravo neravnovesij. Če so ugotovljena razmeroma velika neravnovesja, ki lahko ogrožajo stabilnost evrskega območja, se proti državi članici lahko uvede postopek presežnih neravnovesij, v skrajnem primeru pa tudi naložijo tudi finančne sankcije v obliki obrestnih depozitov. Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic - Slovenija - Portugalska ■ Francija - Italija Irska - Španija Nemčija ;12 :10 'i^ 8 tš 6 4 Q '^-......'-v.,......... Vir: Bloomberg. Medtem ko je ECB v zadnjem obdobju večkrat spremenila obrestne mere operacij glavnega refinanciranja (0,75 %) in depozitne obrestne mere (0,0 %), pa so ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank izven evrskega območja (FED 0,0 %, BoE 0,5 %, BoJ 0,0 %) nespremenjene že več kot dve leti. Po večmesečni krepitvi evra se je novembra vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala. Povprečni tečaj evra se je v primerjavi z ameriškim dolarjem znižal za 1,1 % na 1,283 % za 1 EUR, medletno pa za 5,4 %. Vrednost evra se je znižala tudi v primerjavi z britanskim funtom (za 0,4 % na 0,804 GBP za 1 EUR) in švicarskim frankom (za 0,4 % na 1,205), v primerjavi z japonskim jenom pa se je povišala (za 1,4 % na 103,94 JPY za 1 EUR). Cene nafte in neenergetskih surovin so se novembra nadalje znižale. Dolarske cene nafte Brent so se novembra znižale tretji mesec zapored, in sicer za 2,5 % na 108,93 USD za sod, medletno so bile nižje za 1,7 %. Cene nafte, izražene v EUR, so se novembra znižale za 0,9 % na 84,81 EUR za sod, medletno pa so višje za 4,1 %. Po zadnjih podatkih IMF so se cene neenergetskih surovin v oktobru znižale, kar gre pripisati predvsem nižjim cenam hrane, saj so se cene kmetijskih surovin in kovin nekoliko povišale. Po začasnih podatkih se je rast cen kovin nadaljevala tudi v novembru, kar je vplivalo na rahlo višje cene neenergetskih surovin. Gospodarska gibanja v Sloveniji V tretjem četrtletju sta se realni izvoz in uvoz blaga glede na predhodno četrtletje znižala (desez.). Realni izvoz blaga se je v tretjem četrtletju nekoliko znižal (-0,4 %). Okrevanje izvoza še naprej zavira predvsem izvoz motornih vozil, kovin in izdelkov iz gume, pozitivni dejavniki pa ostajajo izvoz farmacevtskih in ostalih kemičnih izdelkov, izvoz nafte, v poletnih mesecih se je okrepil tudi izvoz električne energije.1 Pri slednjih dveh gre sicer za dejavnost t. i. ponovnega izvoza2. Realni uvoz blaga se je ob nadaljnjem padcu domačega povpraševanja znova občutno zmanjšal (-1,7 %), do precejšnjega padca je prišlo predvsem septembra. Po originalnih podatkih je bil realni izvoz blaga v devetih mesecih letos na podobni ravni kot v enakem obdobju lani (-0,1 %), padec uvoza pa je bil občutnejši (-3,5 %). Slika 3: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) - Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,8 1,6 1,4 , 1,2 f;^ 1,0 0,8 0,6 Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2011 IX 12/ VIII 12 IX 12/ IX 11 I-IX 12/ I-IX 11 Izvoz1 11,7 11,1 3,8 1,7 -blago 13,3 15,2 -5,0 1,1 -storitve 4,8 -2,3 4,2 4,7 Uvoz1 11,3 1,2 1,1 -1,0 -blago 12,9 4,4 0,7 -1,1 -storitve 2,0 -14,0 3,2 0,1 Industrijska proizvodnja 2,2 -2,52 -0,23 1,13 -v predelovalnih dejavnostih 2,1 -1,22 -1,73 -0,13 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -25,6 17,12 -3,93 -15,23 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,5 -4,12 -4,43 -1,03 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 2,8 -1,72 -4,43 -1,93 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani prilagojeni podatki. podatki, 3delovnim dnem Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. 1 Ocena na podlagi razpoložljivih podatkov o strukturi blagovne menjave za julij in avgust. 2 Več o tem glej Ekonomsko ogledalo, april 2012, str. 33. 16 > 14 2 0 20 Okvir 2: Bruto domači proizvod - 3. četrtletje 2012 V tretjem četrtletju se je nadaljevalo izrazito medletno zniževanje gospodarske aktivnosti, ki je bilo predvsem posledica znižanja domače potrošnje, znova je bil nižji tudi izvoz. BDP se je glede na predhodno četrtletje znižal za 0,6 % (desez.), medletno je bil nižji za 3,3 %. Medletno znižanje domače potrošnje je bilo ob ponovnem znižanju vseh njenih kategorij še večje kot v drugem četrtletju. Ob nadaljevanju zaostrenih razmer na trgu dela, upočasnjeni rasti plač in poslabšanem razpoloženju potrošnikov je bil padec potrošnje gospodinjstev (-3,0 %), predvsem trajnih dobrin, medletno še večji kot v prejšnjem četrtletju. Podobno se je poglobil tudi medletni padec potrošnje države (-3,1 %), kar je povezano predvsem z nujnimi ukrepi za konsolidacijo javnih financ. Visoko je ostalo tudi medletno znižanje bruto investicij v osnovna sredstva (-8,8 %), kar je bilo ob nadaljnjem znižanju gradbenih investicij tudi posledica razmeroma visokega znižanja investicij v opremo in stroje, ki so lani še beležile rast. K skupnemu medletnemu padcu BDP je podobno kot v predhodnem četrtletju pomembno prispevala sprememba zalog (-2,5 o t.). Drugo četrtletje zapored je zaradi upočasnjenega povpraševanja iz glavnih trgovinskih partneric medletno upadel tudi izvoz (-0,7 %), in sicer ob ponovnem medletnem padcu izvoza blaga in občutni upočasnitvi rasti izvoza storitev. Kljub nižjemu izvozu je bil prispevek salda menjave s tujino znova razmeroma visok (3,1 o. t.), saj se je ob znižanju domače potrošnje in izvoza še poglobil medletni upad uvoza (-5,1 %). V treh četrtletjih letošnjega leta je bil BDP za 2,2 % nižji kot v enakem obdobju lanskega leta. Dodana vrednost je bila ob upadu v vseh dejavnostih medletno nižja za 3,1 %. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je bila podobno kot izvoz drugič zapored medletno nižja, medletno znižanje obsega proizvodnje pa je bilo zabeleženo v dejavnostih, ki so pretežno usmerjeni na domači trg. Dodana vrednost v gradbeništvu je ostala nižja za več kot 10 %, končna potrošnja pa je vplivala na razmeroma visoko medletno znižanje dodane vrednosti v vseh tržnih storitvah. Ob ukrepih za racionalizacijo javnofinančnih odhodkov je bila prvič medletno nižja tudi dodana vrednost v javnih storitvah. Tudi v primerjavi s predhodnim četrtletjem se je dodana vrednost znižala v vseh dejavnostih (desez.), najbolj v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (MN) ter v gradbeništvu. Slika 4: Izdatkovna struktura BDP v Sloveniji 20 15 10 5 (S 0 C tu =!5 -5 (u E -10 11-15 -25 -30 I Zasebna potrošnja I Bruto investicije v os. sr. I Izvoz pro. in stor. -Realna rast BDP (desna os) Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. ^^ Uvoz pro. in stor. 8 6 4 2 # 0 c^P D m -2 t^ -4 JE -8 -10 -12 Slika 5: BDP v Sloveniji in izbranih pomembnejših trgovinskih partnericah —•—Slovenija -Nemčija ---------Francija ----Italija -Avstrija ---------Hrvaška O O Vir: SURS. Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Nominalni Izvoz storitev se je v tretjem četrtletju glede na predhodno četrtletje po daljšem obdobju zmanjšal, uvoz pa se je povečal (desez.)3. Nominalni izvoz storitev, ki se je skoraj neprekinjeno povečeval od sredine leta 2009, se je v tretjem četrtletju zmanjšal za 0,9 %. Slednje je bilo predvsem posledica zmanjšanja izvoza skupine drugih storitev4, nekoliko se je zmanjšal tudi izvoz transporta. 3 Po plačilnobilančni statistiki. 4 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. Ravno nasprotno je bilo v tretjem četrtletju gibanje uvoza storitev (3,0 %), ki se je ob rasti vseh skupin storitev povečal predvsem zaradi rasti uvoza drugih storitev. V devetih mesecih letos je bil po originalnih podatkih nominalni izvoz storitev medletno večji za 4,7 %, uvoz pa je bil na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je v tretjem četrtletju ostal nespremenjen, znova se je povečal le v tehnološko zahtevnejših panogah. V srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah se je proizvodnja znova zmanjšala (desez.), v nizko tehnološko zahtevnih Slika 6: Blagovna menjava - realno 4800 - Izvoz -Uvoz 4.600 3.600 i 1 1 1 i 1 1 1 , 1 V...^' ■ p..,...,^^. / 1 — i 1 / l/ \ / \ /■ 1 .. .4 , . /i 1 / 1 i 1/ 1 i X 1 1 /i 1 1 1 / i 1 1 1 3.000 a a Vir: SURS. Slika 7: Storitvena menjava - nominalno 1.400 900 800 700 a a a Vir: BS, preračuni UMAR. panogah pa je bila na podobni ravni kot v drugem četrtletju (desez.). V devetih mesecih je proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostala na podobni ravni kot v enakem obdobju lani, zaostanek za obsegom proizvodnje iz leta 2008 pa je ostal večji kot v večini članic EU5. V EU se je obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po zmanjševanju od konca preteklega leta v tretjem četrtletju sicer nekoliko povečal (0,5 % desez.), vendar je v devetih mesecih ostal medletno manjši (-1,7 % del. dnem prilagojeno). V devetih mesecih je bila medletno večja le proizvodnja tehnološko zahtevnejših panog z izjemo proizvodnje vozil 5 V tretjem četrtletju je bil obseg proizvodnje v EU-27 za 5,6 % manjši kot leta 2008, v Sloveniji za 11,7 % (desez.). Večji kot v Sloveniji je zaostanek za obsegom proizvodnje iz leta 2008 v Bolgariji, Grčiji, Italiji, Španiji, na Cipru, v Luksemburgu in na Finskem. Slika 8: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti panog —*— Nizko teh. zaht. panoge -Sr. nizko teh. zaht. panoge -----Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge - Predelovalne dejavnosti, skupaj_ 95 85 80 75 70 a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR in plovil6. Večja kot v prvih devetih mesecih lani je bila predvsem aktivnost v kemični in farmacevtski industriji ter proizvodnji drugih strojev in naprav, ki je med tehnološko zahtevnejšimi panogami začela okrevati najkasneje in še zaostaja za proizvodnjo iz leta 2008. Na podobni ravni kot v enakem obdobju lani je ostala proizvodnja IKT naprav in električne opreme. Proizvodnja vozil in plovil pa je bila medletno manjša (-9,1 %) predvsem zaradi nadaljnjega manjšega povpraševanja nekaterih pomembnejših evrskih trgov. Prihodki od prodaje predelovalnih dejavnosti na tujih trgih so bili v devetih mesecih večji (medletno za 2,1 %) predvsem Slika 9: Obseg proizvodnje po tehnološki zahtevnosti panog in prihodki od prodaje po geografski usmerjenosti 10 8 6 4 # 2 0 C tu -2 S -4 -6 -8 Nizko teh. Sr. nizko Sr. vis. in zaht. teh. zaht. visoko teh panoge panoge zaht. panoge Domači Tuji trg, Tuji trg, trg evrsko izven območje evrskega območja Obseg proizvodnje Prihodki od prodaje Vir: SURS, preračuni UMAR 6 Večja kot enakem obdobju lani je bila tudi aktivnost v srednje nizko tehnološko zahtevni panogi popravila in montaža strojev in naprav. ; 90 1.300 1.200 1.100 1.000 zaradi rasti na trgih zunaj evrskega območja, v evrskem območju pa so bili na medletno podobni ravni. Prihodki od prodaje na domačem trgu so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani še manjši. Manjše domače povpraševanje je prispevalo k zaostajanju za ravnmi proizvodnje iz leta 2008 nizko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki večji del prihodkov od prodaje (v primerjavi s tehnološko zahtevnejšimi) ustvarijo na domačem trgu. Ob močnih mesečnih nihanjih je aktivnost v gradbeništvu tudi v tretjem četrtletju ostala nizka. Septembra se je vrednost opravljenih gradbenih del na mesečni ravni precej povečala, a je bila še vedno nižja kot v enakem mesecu lani. V povprečju tretjega četrtletja je bila aktivnost podobna kot v drugem. Ob velikih nihanjih Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del, desezonirano - Gradbeništvo skupaj - Nestanovanjske stavbe ■ Stanovanjske stavbe - Gradbeni inženirski objekti 20 O O O Vir: SURS, preračuni UMAR Slika 11: Površina stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji (v m2) 800.000 700.000 600.000 500.000 t^ 400.000 £= j? 300.000 200.000 100.000 0 ■ Nestanovanjske stavbe ■ Stanovanjske stavbe i 1 1 1 i 1 i 1 1 1 i 1 ■ i. ........ . 4 i 1 1 1 i 1 i 1 1 1 i 1 .......i--i.......}.....T 1 i ! ! ! i ! 1 1 1 i i ......[--j.......t" se je v zadnjih dveh četrtletjih močno znižala aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb7, gradnja nestanovanjskih stavb ostaja v zadnjem letu na podobni ravni, aktivnost v gradnji inženirskih objektov pa se je po precejšnjem zmanjšanju v drugem četrtletju v tretjem malenkost okrepila. V zadnjem letu se je zniževanje kazalnikov prihodnje gradbene aktivnosti ustavilo. Vrednost novih pogodb v gradbeništvu je po znatnem znižanju v času recesije od tretjega četrtletja lani na podobni ravni. Podobno kažejo podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih, kjer skupna načrtovana površina stavb v letošnjih treh četrtletjih prav tako ostaja na enaki ravni. V tretjem četrtletju se je prihodek v trgovini na drobno in na debelo nekoliko povečal, prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili pa se je nadalje zmanjšal (desez.). Nadaljnje zmanjšanje slednjega je odraz manjše prodaje novih avtomobilov8. Nominalni prihodek v trgovini na debelo in realni prihodek v trgovini na drobno pa sta se (po zmanjšanju v prejšnjem četrtletju) predvsem zaradi avgustovske rasti tokrat povečala. Nominalni prihodek v trgovini na debelo je bil tudi medletno še rahlo večji, prihodek v trgovini na drobno pa je za lanskoletno ravnjo realno zaostajal za 2,6 %. Slika 12: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. -----od tega Motorna goriva, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. 105 100 Ei 95 90 85 80 75 70 a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. V trgovini na drobno so se v tretjem četrtletju nadaljevala neugodna gibanja v prodaji živil in neživil, prihodek v trgovini z motornimi gorivi pa se je povečal. Po rasteh od konca leta 2010 se je prodaja motornih goriv v drugem četrtletju zmanjšala, v tretjem pa ponovno povečala. V a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR 7 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. 8 V tretjem četrtletju je bilo število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil za 1,1 % (desez.) manjše kot v drugem četrtletju, prihodek v trgovini z motornimi vozili pa se je zmanjšal še za 3,8 % (desez.), v primerjavi s tretjim lanskim četrtletjem pa je manjši za 9,5 %. 80 60 40 0 Okvir 3: Trg nepremičnin - 3. četrtletje 2012 Število prodaj novih in rabljenih stanovanj se je v tretjem četrtletju še zmanjšalo. Po podatkih SURS se je število vseh prodanih stanovanjskih nepremičnin (nova in rabljena stanovanja ter družinske hiše) po nihanjih v letih 2010 in 2011 letos zmanjševalo in bilo v tretjem letošnjem četrtletju skoraj za petino manjše kot v povprečju leta 2008. Največji del, približno dve tretjini vsega prometa z nepremičninami, se opravi z rabljenimi stanovanji. Število transakcij z njimi se po rasti v drugi polovici leta 2011 letos sicer zmanjšuje in je bilo v tretjem četrtletju najnižje po letu 2010. Po krajši prekinitvi v začetku leta se je nadaljevalo tudi zmanjševanje števila transakcij z novimi stanovanji, ki je bilo značilno že za leto 2011. V tretjem četrtletju je bilo tako število prodaj novih stanovanj na najnižji ravni, odkar se od leta 2007 statistično spremljajo te transakcije. Kupci v poslabšanih in negotovih gospodarskih razmerah ter v pričakovanju nižjih cen še naprej odlašajo z nakupi. Na neravnovesje na trgu nepremičnin v Sloveniji ob visokih cenah in nizkem obsegu transakcij opozarja tudi EK v poročilu o makroekonomskih neravnovesjih v državah članicah1. Cene rabljenih stanovanj so se v tretjem četrtletju močno zmanjšale in dosegle najnižjo raven po letu 2007; cene novih stanovanj pa so se nekoliko povečale, a bile manjše kot pred letom. Cene stanovanjskih nepremičnin so se po podatkih SURS v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim zmanjšale za 2,6 % in bile za 6,0 % manjše kot pred letom. Med vsemi obravnavanimi stanovanjskimi nepremičninami so se nekoliko povečale le cene novih stanovanj, ki pa so bile ob zmanjšanju v prvih dveh četrtletjih za 6,3 % manjše kot pred letom in le nekoliko nad najnižjo ravnjo iz tretjega četrtletja leta 2009. Cene rabljenih stanovanj so se po rasti v prejšnjem četrtletju v tretjem zmanjšale za 5,1 %, kar je bil največji četrtletni padec, odkar se merijo gibanja teh cen. Cene rabljenih stanovanj so tako dosegle najnižjo raven od leta 2007 in so bile za dobro desetino nižje kot v povprečju leta 2008. Slika 13: Transakcije rabljenih in novozgrajenih stanovanj -Transakcije rabljenih stanovanj -Transakcije novih stanovanj -----Transakcije rabljenih hiš -JS 80 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 14: Cene rabljenih in novozgrajenih stanovanj -Cene rabljenih stanovanj -Cene novih stanovanj Cene rabljenih hiš 110 105 90 / \ ' \ 1.......r.......- IV- T r 7 rr v^ \ ! r v a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 European Commission: Alert Mechanism report - 2013, Brussels 2012. trgovini z neživili in trgovini z živili so se ob nadaljnjem poslabšanju razmer na trgu dela nadaljevala negativna gibanja. Prihodek v obeh panogah je bil manjši tudi medletno. Manjši prihodek v trgovini z živili (to so predvsem nakupi v hipermarketih, marketih, diskontih ^) kaže na nadaljevanje previdnosti potrošnikov pri nakupih ter na spreminjanje nakupovalnih navad (selitev v cenejše diskontne trgovine, zamenjava obstoječih znamk proizvajalcev s cenejšimi trgovskimi znamkami, nakup izdelkov v akcijah in promocijah, nakupovanje v več trgovinah ^). Manjši nakupi trajnih in poltrajnih dobrin se kažejo tudi v zmanjševanju prihodka v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom, kjer prihodek za ravnjo iz leta 2008 zaostaja za tretjino. Nižji kot pred letom je bil tudi prihodek v specializiranih prodajalnah z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami; v specializiranih prodajalnah s tekstilom, oblačili, obutvijo in usnjenimi izdelki ter v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki. 95 60 85 40 80 20 Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine))9 se je v tretjem četrtletju 2012 ponovno zmanjšal (desez.) in s tem zdrsnil pod raven izpred dveh let. Prihodek se je zmanjšal v vseh glavnih tržnih storitvah, razen v gostinstvu. Kljub znižanju prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja še vedno presega predkrizno raven iz leta 2008 (za 2.7 %). V informacijsko-komunikacijskih storitvah je prišlo do precejšnjega upada prihodka predvsem zaradi 5,5-odstotnega zmanjšanja v storitvah računalniškega programiranja. V strokovno-tehničnih storitvah pa se je prihodek med glavnimi storitvami najbolj zmanjšal (za 2.8 %) in še vedno za največ zaostaja za ravnjo iz leta 2008, za 17,4 %. K temu je največ prispevalo zmanjšanje prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah (ki so močno povezane z gradbeno dejavnostjo), kjer je prihodek v primerjavi z letom 2008 manjši kar za 25,2 %. Vrednost kazalnika gospodarske klime se novembra ni bistveno spremenila in ostaja na nizki ravni (desez.). Vrednosti kazalnikov zaupanja po dejavnostih ostajajo nižje kot v enakem mesecu lani, z izjemo gradbeništva. Kljub temu pa tu, skupajs kazalnikom zaupanja potrošnikov, vrednost ostaja najnižja. Slika 15: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -Promet in skladiščenje (H) -----Komunikacijske (J) -----Strokovno-tehnične (M) -----Gostinstvo (I) 110 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 16: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Predelovalne dej. -----Trg. na drobno -Storitvene dej. -Gradbeništvo -----Potrošniki ■: SURS. Trg dela V tretjem četrtletju so se razmere na trgu dela nadalje nekoliko poslabšale. Število delovno aktivnih po statističnem registru10 se je glede na predhodno četrtletje zmanjšalo za 0,8 % (desez.), medletno je bilo manjše za 1,7 %. Število formalno delovno aktivnih se je ponovno zmanjšalo (desez.) v večini dejavnosti, najbolj v gradbeništvu, predelovalnih in tržnih dejavnostih, nekoliko tudi v javnih storitvah. Tudi po podatkih ADS11 se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 0,8 % (desez.), medletno pa ostalo manjše za 2,1 %. Število registriranih brezposelnih se povečuje že od sredine leta. V primerjavi s septembrom se je oktobra povečalo (0,7 % desez.), v primerjavi z oktobrom lani pa je število ostalo enako. Konec oktobra je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 110.886 oseb. Izrazitejše povečanje v oktobru je bilo posledica večjega vpisa iskalcev prve zaposlitve kot v prejšnjem letu, več je Slika 17: Delovno aktivni po področjih dejavnosti 5Q3 201 1 Q4 2011 101 2012 102 2012 «03 2012 Gradbeništvo Tržne storitve Vir: SURS, preračuni UMAR. Javne storitve 9 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. 10 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 11 Število delovno aktivnih po ADS poleg zaposlenih in samozaposlenih vključuje tudi različne neformalne oblike delovne aktivnosti (občasno delo, neplačano delo pomagajočih družinskih članov, ipd.), ne vključuje pa začasno zaposlenih tujcev. Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2011 IX 11 VIII 12 IX 12 11/10 IX 12/ VIII 12 IX 12/ IX 11 I-IX 12/ I-IX 11 Predelovalne dejavnosti 184,8 185,2 182,5 182,1 -3.725 -355 -3075 -639 Gradbeništvo 67,8 67,0 60,2 59,6 -10.709 -600 -7.432 -8.213 Tržne storitve 342,2 342,5 337,3 337,0 -3.400 -249 -5.500 -3.221 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109,7 109,4 107,2 107,1 -2.078 -151 -2.282 -1.647 Javne storitve 170,2 170,6 170,6 171,5 1.406 884 948 2.033 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 51,4 51,2 50,8 50,7 -661 -102 -535 -444 Izobraževanje 64,7 64,9 64,3 65,3 1.145 993 374 1.016 Zdravstvo in socialno varstvo 54,1 54,5 55,6 55,6 922 -7 1.109 1.461 Drugo 59,0 59,2 57,8 58,1 5.355 217 -1.115 -1.907 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2011 IX 12/ VIII 12 IX 12/ IX 11 I-IX 12/ I-IX 11 Aktivno prebivalstvo -0,1 -0,1 -1,9 -1,4 Formalno delovno aktivni -1,3 0,0 -2,0 -1,4 Zaposlene osebe -2,4 -0,1 -2,0 -1,3 Registrirani brezposelni 10,1 -0,6 -1,5 -1,2 Povprečna nominalna bruto plača 2,0 0,1' -1,2 0,4 -zasebni sektor 2,6 0,0' -1,1 0,7 -javni sektor 1,0 0,5' -1,6 -0,3 -v tem sektor država 0,0 0,2' -3,3 -1,8 2011 IX 11 VIII 12 IX 12 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 11,8 11,9 11,9 11,9 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.524,65 1.506,87 1.512,95 1.489,00 -zasebni sektor (v EUR) 1.388,65 1.370,24 1.393,82 1.354,74 -javni sektor (v EUR) 1.778,45 1.761,90 1.731,39 1.734,51 -v tem sektor država (v EUR) 1.801,27 1.792,65 1.728,80 1.734,23 bilo tudi iskalcev ponovne zaposlitve. Skupno se je od januarja do oktobra v evidenco prijavilo 83.673 oseb, kar je 1.586 več kot v enakem obdobju lani. Po podatkih ADS pa se je število brezposelnih izraziteje povečalo (za Slika 18: Desezonirana gibanja na trgu dela -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 200 820 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. 160 120 80 rirt Vir: SURS. ZRSZ. preračuni UMAR. Tabela 6: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2011 IX 2012 2011/ 2010 IX 12/ VIII 12 IX 12/ IX 11 I-IX 12/ I-IX 11 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.451,57 1.423,91 2,6 -2,3 -0,5 1,2 Industrija (B-E) 1.408,91 1.394,43 3,6 -3,6 0,7 2,1 - v tem predelovalne dejavnosti 1.362,79 1.347,12 3,9 -4,0 0,3 2,6 Gradbeništvo 1.235,95 1.173,03 2,0 -3,3 -5,1 -2,0 Tradicionalne storitve (G-I) 1.349,67 1.330,17 2,7 -0,7 -0,3 0,8 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.718,65 1.667,72 0,7 -2,0 -1,3 0,0 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.750,03 1.684,10 0,0 0,3 -3,3 -1,8 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.784,27 1.729,69 0,3 -0,1 -2,9 -1,6 - Izobraževanje 1.733,58 1.643,91 0,2 1,4 -5,2 -2,5 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 1.688,73 -0,7 -0,7 -1,0 -1,1 Vir: SURS, preračuni UMAR. 180 C 140 100 -Q 60 40 12,1 % desez.), medletno je bilo večje za 16,0 %. Tako se je stopnja anketne brezposelnosti (9,4 % desez.) dvignila na najvišjo raven od leta 1993, odkar se izvaja anketa. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v tretjem četrtletju nadalje znižala (-0,3 %, desez.), zlasti zaradi junijskega znižanja plač v državnem sektorju ob uveljavitvi ZUJF.12 Plača v zasebnem sektorju13 stagnira že od konca lanskega leta in je tudi septembra ostala nespremenjena. Plača v javnem sektorju se je glede na predhodni mesec zvišala, bolj v javnih družbah (0,6 %) kot v sektorju država (0,2 %). Medletno je bila plača zasebnega sektorja v tretjem četrtletju nominalno skorajnespremenjena (0,2 %), v javnem oz. državnem pa nižja za 2,3 % oz. 3,5 %. Tudi v devetih mesecih je medletna rast povprečne bruto plače kljub umirjanju izvirala le iz zasebnega sektorja. Znotraj javnega sektorja je bila namreč plača medletno višja le v javnih družbah (3,0 %), predvsem zaradi rasti v prvem četrtletju. Slika 19: Bruto plača na zaposlenega 8 0 Bruto plača Zasebni sektor Javni sektor -vtem sektor država -v tem javne družbe podatkih Eurostata je medletna rast cen v evrskem območju znašala 2,2 %. V prvih desetih mesecih so se cene povečale za 3 %, njihova rast je bila zaznamovana predvsem z gibanjem cen energentov ter v zadnjem času nekoliko višjimi cenami hrane. Cene energentov so se v desetih mesecih skupaj povečale za 8,2 % (v enakem obdobju lani za 6,2 %) ter k inflaciji prispevale 1,1 o. t., kar je 0,3 o. t. manj, kot je znašal prispevek energentov k inflaciji v devetih mesecih. To je, poleg relativno stabilnih cen surovin na svetovnih trgih, predvsem posledica nižjih cen zemeljskega plina na domačem trgu, ki so se oktobra znižale za 9,3 %. V primerjavi s preteklim letom, ko so se cene plina v desetih mesecih povišale za 11,5 %, so se v enakem obdobju Slika 20: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI o ^ ^ Vir: Eurostat. a a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Skladno s pričakovanji je bila novembra14 v Sloveniji zabeležena deflacija, cene življenjskih potrebščin so se znižale za 0,1 %. Mesečna gibanja so bila zaznamovana predvsem z nižjimi cenami energentov, ki so mesečno rast znižale za 0,3 o. t., k letošnji inflaciji pa sicer prispevale okoli 0,8 o. t. Medletna inflacija je znašala 2,3 % in ostaja zaznamovana s cenami hrane in energentov. Po prvih Slika 21: Struktura medletne inflacije 8 12 Zaradi uveljavitve ZUJF so se junija plače v sektorju država znižale za 3,1 %, julija pa še za 0,3 % (desez.). Poleg 8-odstotnega znižanja plač sta se javnim uslužbencem junija izplačali tudi preostali dve četrtini odprave plačnih nesorazmerij. 13 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti državnem), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 14 Podrobni podatki o novembrski inflaciji bodo objavljeni kasneje in jih bomo v EO komentirali prihodnji mesec. ^ 3 č: 1 1.......4.......i Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana T.......r......7........1.......r.......r.......1.......7.......r.......r- Vir: SURŠij preračuni ÜMMAR. 8 7 6 5 6 4 4 3 2 2 0 5 ^ 4 2 0 Tabela 7: Razčlenitev HICP na podskupine - oktober 2012 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 3,7 100,0 3,7 2,1 100,0 2,1 Blago 4,5 66,0 3,0 2,6 58,5 1,5 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 4,7 15,4 0,7 1,9 11,9 0,2 Nepredelana hrana 9,1 7,3 0,7 3,1 7,2 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago 0,4 28,8 0,1 1,3 28,5 0,4 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -2,4 10,6 -0,3 -0,1 9,0 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 1,6 8,8 0,1 1,8 8,2 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine 4,1 9,4 0,4 3,4 11,2 0,4 Energija 9,7 14,5 1,4 7,2 11,0 0,8 Električna energija 4,2 2,7 0,1 5,7 2,6 0,2 Plin -2,4 1,1 0,0 5,8 1,8 0,1 Tekoča goriva 11,9 1,7 0,2 10,3 0,9 0,1 Trda goriva -4,1 0,9 0,0 1,7 0,1 0,0 Daljinska energija 6,6 0,9 0,1 6,0 0,7 0,0 Goriva in maziva 14,9 7,2 1,1 8,4 4,9 0,4 Storitve 1,9 34,0 0,6 1,1 41,5 0,5 Storitve - stanovanje -0,1 3,0 0,0 1,4 10,1 0,1 Storitve - transport 1,0 5,9 0,1 2,6 6,5 0,2 Storitve - komunikacije -0,7 3,5 0,0 -3,2 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 3,7 13,5 0,5 0,8 14,5 0,1 Storitve - ostale storitve 2,1 8,1 0,2 1,7 7,3 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,9 78,2 1,5 1,2 81,8 1,0 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. letošnjega leta znižale za 3,5 %. Poleg energentov so k inflaciji v letošnjem letu 0,6 o. t. (v enakem obdobju lani 0,8 o. t.) prispevale tudi višje cene hrane, ki so se v desetih mesecih povišale za 4,2 %. Osnovna inflacija ostaja ob Slika 22: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav (domači) 20 16 12 8 ----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) - PPI (tuji) šibki gospodarski aktivnosti še naprej nizka in se giblje okoli 1 %. Rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu je bila nekolika višja kot na tujih trgih. V primerjavi s preteklim mesecem so se cene industrijskih proizvodov na tujih trgih nekoliko znižale (za 0,3 %), na domačem trgu pa rahlo povišale (0,2 %). Medletna rast cen na domačem trgu se je oktobra v primerjavi s septembrom povišala za 0,3 o. t. (1,2 %) in bila predvsem posledica cenovnih gibanj v proizvodnji živil, kjer so se cene v letošnjem letu zvišale za okoli 3 %, v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov pa še naprej beležimo zniževanje cen. Podobno je bila tudi na tujih trgih medletna rast cen proizvodov domačih proizvajalcev (0,4 %) zaznamovana predvsem z rastjo cen v proizvodnji živil (5,7 %) ter nižjimi cenami v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-4,8 %). Oktobra se je v primerjavi s septembrom medletna rast uvoznih cen rahlo zvišala in znašala 2,9 %. Poleg višjih cen naftnih derivatov rast še naprej zaznamujejo višje cene v proizvodnji živil (4,5 %) ter nižje cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-2,8 %). Septembra in tudi v devetih mesecih skupaj se je cenovna konkurenčnost gospodarstva medletno izboljšala zaradi nižjega tečaja evra. Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP, je bil septembra medletno nižji za 0,2 %, v prvih devetih mesecih pa za 1,1 %. Izboljšanje je bilo posledica nižjega tečaja evra, predvsem do valut zunaj EU (USD, JPY), pa tudi GBP. Medletno izboljšanje cenovne konkurenčnosti je bilo manjše kot v večini preostalih članic evrskega območja. Na to je vplival zlasti manjši padec nominalnega efektivnega tečaja zaradi strukture naše trgovinske menjave15. Na mesečni ravni se je realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP, septembra izraziteje povečal (za 1,5 %). V primerjavi z avgustom se je evro okrepil do večine valut pomembnejših trgovinskih partneric, hkrati pa so se povečale tudi relativne cene16. Tudi v večini preostalih članic evrskega območja je bila septembra cenovna konkurenčnost gospodarstva slabša kot avgusta, a ne za toliko kot v Sloveniji. Relativno slabši položaj Slovenije je bil posledica rasti relativnih cen, ki so se v večini članic evrskega območja znižale oz. se ohranile na avgustovski ravni17. Slika 23: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP, januar-september 2012 ■ NEER IHICP »REER, deflator HICP Vir: ECB, preračuni UMAR. Plačilna bilanca Saldo tekočega računa plačilne bilance je tudi v tretjem četrtletju beležil presežek. Na medletno izboljšanje salda tekočih transakcij je zaradi nadaljnjega padca domačega trošenja in s tem uvoza vplival medletno višji saldo bilance blagovne menjave. Primanjkljajv bilanci faktorskih dohodkov je bil manjši, bilanca tekočih transferov pa se je poslabšala. 15 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem je nadpovprečno velik, učinki padca evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno: ko se evro krepi, so tudi učinki na gibanje nominalnega efektivnega tečaja Slovenije relativno manjši. 16 Slovenske cene v primerjavi s cenami v trgovinskih partnericah. 17 Na manj ugodno gibanje relativnih cen je v Sloveniji poleg dražjih energentov vplival tudi enkratni dejavnik, septembrska odprava subvencij na šolsko prehrano; več o tem glej v EO 10/12, str. 17. Slika 24: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR Blagovna menjava Storitvena menjava Faktorski dohodki Tekoči transferi 600 -Tekoči račun 400 200 0 ^5-200 m oi mi V-400 -600 -800 -1.000 -1.200 ci a a a a Vir : BS, preračuni UMAR. Slovenija je v tretjem letošnjem četrtletju beležila najvišji presežekv menjavi s tujinopoletu 1996. Medletno ponovno višji presežek je bil ob sicer skromni rasti izvoza odraz nadaljnjega zmanjšanja domačega trošenja. Blagovna bilanca je v tretjem četrtletju izkazovala rahel presežek, v višini 9,1 mio EUR (v enakem obdobju lani primanjkljaj v višini 213,6 mio EUR). K izboljšanju blagovne bilance so prispevali količinski dejavniki (realno večji padec uvoza od izvoza) in poslabšani pogoji menjave blaga (-1,4 %), ki se poslabšujejo že tretje leto. Pri tem so bile izvozne cene medletno višje za 1,4 %, uvozne cene pa za 2,8 %, na kar so vplivale predvsem višje cene proizvodov predelovalnih dejavnosti ter višje cene kmetijskih proizvodov in surovin. V devetih mesecih letos je blagovni primanjkljaj dosegel 306,5 mio EUR (v enakem obdobju lani 659,9 mio EUR). V tretjem četrtletju je bil višji tudi presežek v menjavi storitev, predvsem zaradi višjega presežka v menjavi potovanj. Prihodki od tujih turistov so bili medletno višji, trošenje domačega prebivalstva v tujini pa se na medletni ravni ni bistveno spremenilo. Zaradi visoke rasti izvoza in precejšnjega padca uvoza finančnih storitev (provizija in stroški finančnega ter bančnega posredovanja, svetovalne storitve), je bil primanjkljaj v menjavi skupine ostalih storitev medletno nižji. V devetih mesecih letos je presežek v storitveni menjavi znašal 1.239,1 mio EUR (v enakem obdobju lani pa 1.072,5 mio EUR). Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v tretjem četrtletju znova medletno nižji, bilanca tekočih transferov pa se je poslabšala. K medletno nižjemu primanjkljaju v bilanci faktorskih dohodkov so prispevali predvsem manjši primanjkljaj pri dohodkih od kapitala. Neto odhodki od neposrednih naložb se znižujejo, kar je verjetno posledica podjetniških izgub. Ob padajočih donosih so bili medletno nižji tudi neto prejemki od naložb v lastniške vrednostne papirje. Skupna neto plačila obresti tujini so bila nižja, kar je bilo večinoma posledica odplačil dolgoročnega dolga 2 0 -1 -2 -3 -4 -5 -6 Slika 25: Saldo obresti, v mio EUR B^ Državni sektor ^^ Zasebni sektor 50 -50 -Skupaj -150 -250 a a a a a Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. državnega in zasebnega sektorja. V devetih mesecih letos so skupna neto plačila obresti dosegla 325,9 mio EUR (v enakem obdobju lani 314,5 mio EUR). Saldo tekočih transferov je v tretjem četrtletju beležil primanjkljaj v višini 39,1 mio EUR (v enakem obdobju lani presežek v višini 3,2 mio EUR). Ob nekoliko manjšem neto črpanju sredstev iz proračuna EU je bilo medletno poslabšanje bilance tekočih transferjev večinoma posledica višjih neto plačil ostalih uradnih transferov. V devetih mesecih letos je bilanca tekočih transferov beležila primanjkljajv višini 47,7 mio EUR (v enakem obdobju lani presežek v višini 91,4 mio EUR). Zaradi oteženega dostopa do tujih virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih se sredstva za odplačila obveznosti do tujine v letošnjem letu večinoma pridobivajo z zadolževanjem pri Evrosistemu. Finančne transakcije s tujino18 so bile v tretjem četrtletju neto odlivne predvsem zaradi razdolževanja poslovnih bank in državnega sektorja. Neto odliv finančih transakcij v tujino je dosegel 394,2 mio EUR. V devetih mesecih letos je neto odliv znašal 491,2 mio EUR (v enakem obdobju lani 313,7 mio EUR). Naložbe v vrednostne papirje so bile v tretjem četrtletju letos neto odlivne v višini 1.006,0 mio EUR. Večino predstavljajo odplačila dela dolga poslovnih bank in državnega sektorja od izdanih obveznic in instrumentov denarnega trga. V devetih mesecih je neto odliv naložb v vrednostne papirje dosegel 1.727,9 mio EUR (v enakem obdobju lani neto priliv v višini 1.852,4 mio EUR). Neto priliv ostalih naložb je v tretjem četrtletju dosegel 554,5 mio EUR. BS je od Evrosistema pridobivala kratkoročna likvidna sredstva in umikala vloge z računov v tujini, zasebni sektor pa se je v tujini ponovno neto razdolževal. V devetih mesecih letos so bile ostale naložbe neto prilivne v višini 932,7 mio EUR (v enakem obdobju lani neto odivne v višini 2.525,6 mio EUR). Tokovi neposrednih naložb so v tretjem četrtletju ostali približno na ravni drugega četrtletja, v višini 57,9 mio EUR. Transakcije, povezane z lastniškim kapitalom, so bile skromne. Prevladovalo je medpodjetniško financiranje, pri čemer so povezane družbe v tujini odplačevale posojila slovenskim vlagateljem. V devetih mesecih letos so bile neposredne naložbe neto prilivne v višini 333,8 mio EUR (v enakem obdobju lani v višini 477,6 mio EUR). Neto zunanji dolg Slovenije je konec septembra znašal 13,9 mrd EUR (39,1 % ocenjenega BDP) in je bil za 0,6 mrd EUR višji Slika 26: Neto zunanji dolg Slovenije, v mio EUR ^^ Državni sektor ^^ Banka Slovenije Zasebni sektor -Neto zunanji dolg 20.000 16.000 -4.000 a a a a a Vir: BS. Opomba: pozitivna (negativna) vrednost pomeni neto zunanji dolg (neto terjatve do tujine) Tabela 8: Plačilna bilanca I-IX 12, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-IX 11 Tekoče transakcije 21.387,0 20.977,7 409,3 37,3 -Blagovna menjava (FOB) 16.077,7 16.384,2 -306,5 -659,9 -Storitve 3.789,5 2.550,4 1.239,1 1.072,5 -Dohodki od dela in kapitala 563,1 1.038,7 -475,5 -466,7 -Tekoči transferi 956,7 1.004,4 -47,7 91,4 Kapitalski in finančni račun 1.258,3 -1.703,8 -445,5 -280,3 -Kapitalski račun 193,7 -160,1 33,6 -19,8 -Kapitalski transferi 192,0 -159,2 32,8 -16,3 -Patenti, licence 1,7 -0,8 0,8 -3,5 -Finančni račun 1.064,6 -1.543,7 -479,1 -260,5 -Neposredne naložbe 212,6 121,2 333,8 477,6 -Naložbe v vrednostne papirje -1.918,9 191,0 -1.727,9 1.852,4 -Finančni derivativi -56,0 26,2 -29,8 -118,1 -Ostale naložbe 2.814,8 -1.882,1 932,7 -2.525,6 -Terjatve 83,8 -1.312,4 -1.228,6 -2.032,9 -Obveznosti 2.731,0 -569,7 2.161,3 -492,7 -Mednarodne denarne rezerve 12,1 0,0 12,1 53,2 Statistična napaka 36,2 0,0 36,2 53,2 8 Brez mednarodnih deviznih rezerv in statistične napake. Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. 0 kot decembra 2011. Pri tem se je povečal neto zunanji dolg BS, neto zunanji dolg zasebnega in državnega sektorja pa sta se znižala. Skupni bruto zunanji dolg se je povečal in znašal 40,6 mrd EUR (113,8 % BDP) oz. 0,4 mrd EUR več kot decembra lani. K rasti je največ prispevalo zadolževanje BS pri Evrosistemu z operacijami dolgoročnega refinanciranja. S tako pridobljenimi sredstvi so poslovne banke, ki se še naprej razdolžujejo, odplačale del zunanjega dolga. Zadolževanje ostalih sektorjev, kapitalsko povezanih podjetij in državnega sektorja v tujini je bilo v primerjavi s koncem leta 2011 skromno. Takšna gibanja v državnem sektorju so posledica odplačila obveznic v februarju v višini 1 mrd EUR in spremembe v strukturi instrumentov zadolževanja (izdaja zakladnih menic) v tem obdobju. Skupne bruto dolžniške terjatve pa so se zmanjšale in so konec septembra znašale 26,7 mrd EUR (74,7 % ocenjenega BDP) oz. 0,3 mrd EUR manj kot konec lanskega leta. Znižanje je bilo predvsem posledica odplačila posojil iz tujine, vrednostnih sprememb, ki so znižale obseg izhodnih TNI (nižje terjatve slovenskih vlagateljev do povezanih družb v tujini), ter znižanja terjatev poslovnih bank v tuje dolžniške vrednostne papirje (obveznice). Finančni trgi Kljub oktobrskemu povečanju zaradi zadolževanja države, je bil obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem v desetih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. Oktobra se je sicer prvič po februarju povišal za dobrih 85 mio EUR. Prirast je predvsem posledica občutnejšega zadolževanja države, podjetja in NFI pri domačih bankah se še naprejrazdolžujejo, skromno pa je tudi zadolževanje gospodinjstev. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je v prvih desetih mesecih letos zmanjšal za dobrih 350 mio EUR, kar je za dobro polovico več kot v enakem obdobju lani. Banke se še naprej soočajo z likvidnostnimi pritiski zaradi močno omejenih virov financiranja. Neto odplačila tujih zapadlih obveznosti so se oktobra ponovno povišala, iz bančnega sistema še vedno odtekajo vloge gospodinjstev, nekoliko pa so se povišale vloge države v domačih bankah. Zadolževanje gospodinjstevpri domačih bankah se zaradi slabih razmer v slovenskem bančnem sistemu in na trgu dela ohranja na izredno nizki ravni. Oktobra se je obseg kreditov gospodinjstev povišal le za slabe 3 mio EUR. Gospodinjstva še naprej odplačujejo potrošniške kredite, obseg stanovanjskih kreditov in tudi kreditov za ostale namene pa se je povišal. Slednji v zadnjih treh mesecih predstavljajo pretežen del zadolževanja gospodinjstev, kar po naši oceni kaže, da se ta v veliki meri zadolžujejo le še za premoščanje likvidnostnih potreb. Obseg kreditov gospodinjstvom se je v prvih desetih mesecih letos znižal za dobrih 110 mio EUR (v enakem obdobju lani se je povišal za skoraj 200 mio EUR). Nadaljuje se tudi hitro zniževanje obsega kreditov podjetij in NFI, ki je oktobra znašalo 107,5 mio EUR. Tudi tokrat je pretežen del razdolževanja (okoli 100 mio EUR) odpadel na podjetja, razdolževanje NFI pa ostaja skromno. Podjetja in NFI so tako v prvih desetih mesecih letos znižala obseg kreditov najetih pri domačih bankah za dobrih 740 mio EUR, kar je dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani. Septembra so podjetja in NFI okrepila neto odplačevanje tujih obveznosti. Mesečna neto odplačila so presegla 40 mio EUR in so bila posledica neto odplačil dolgoročnih kreditov. V primerjavi s preteklimi meseci se je namreč občutno povišalo odplačevanje dolgoročnih kreditov, novo zadolževanje s tovrstnimi krediti pa je bilo približno na ravni devetmesečnega povprečja. Kratkoročni krediti so septembra beležili skromen priliv. Zadolževanje podjetij in NFI v tujini se je zmanjšalo, tudi v evrskem območju se kreditna aktivnost upočasnjuje. Ta so tako v prvih treh četrtletjih letos neto odplačala za 117,8 mio EUR tujih kreditov (v enakem obdobju lani so se Slika 27: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi ^■Gospodinjstva^™ Podjetja in NFI Država -Skupaj Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 28: Neto odplačila tujih obveznosti s strani domačih bank 2.000 Obveznice Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj -1.000 -1.500 ^^ ^^ ■^i.BS^ ^^ ^^ Tabela 9: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 11 30. X 12 30. X 12/ 31. IX 12 30. X 12/ 31. XII 11 30. X 12/ 30. X 11 Krediti skupaj 32.733,9 32.381,0 0,3 -1,1 -2,7 Krediti podjetjem in DFO 22.065,5 21.321,6 -0,5 -3,4 -5,9 Krediti državi 1.214,9 1.718,6 12,5 41,5 50,1 Krediti gospodinjstvom 9.453,4 9.340,8 0,0 -1,2 -1,5 Potrošniški 2.722,3 2.539,3 -0,6 -6,7 -7,6 Stanovanjski 5.163,6 5.258,5 0,2 1,8 2,0 Ostalo 1.567,6 1.543,0 0,6 -1,6 -2,3 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.097,0 14.886,1 -0,6 -1,4 -1,0 Čez noč 6.440,8 6.422,0 -2,5 -0,3 0,9 Kratkoročno vezane 4.127,7 3.951,4 1,3 -4,3 -5,1 Dolgoročno vezane 4.521,0 4.505,9 0,4 -0,3 -0,1 Vloge na odpoklic 7,6 6,8 -7,5 -9,7 -7,0 Vzajemni skladi 1.810,6 1.840,1 -2,6 1,6 -1,8 Bančne vloge države skupaj 2.848,9 2.262,7 6,0 -20,6 -27,2 Čez noč 139,7 221,6 232,5 58,6 172,6 Kratkoročno vezane 694,5 460,0 -5,9 -33,8 -55,7 Dolgoročno vezane 2.013,3 1.576,4 -0,1 -21,7 -20,5 Vloge na odpoklic 1,4 4,8 159,3 235,8 42,0 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. neto zadolžila za 225,3 mio EUR). Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI so se septembra občutno povišale in presegle 260 b. t., kar je najvišja raven v zadnjih dveh letih. Podjetja in NFI so v prvih treh četrtletjih letos neto odplačala kredite, najete pri domačih bankah in v tujini, v skupni višini dobrih 750 mio EUR, kar je za približno 3,5-krat več od enakega obdobja lani. Neto odplačila tujih obveznosti s strani domačih bank so bila septembra v primerjavi s preteklimi meseci precej skromna in so dosegla le dobrih 30 mio EUR. Banke so odplačevale dolgoročne vire financiranja, predvsem zapadle obveznice, precejskromen neto odliv pa so beležili dolgoročni krediti. Nasprotno so se prilivi kratkoročnih kreditov in tudi vlog povišali, kar je nekoliko ublažilo septembrska neto odplačila tujih obveznosti. Kljub temu pa so banke v prvih treh četrtletjih letos neto odplačale za 2,6 mrd EUR tujih obveznosti, kar je skoraj dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani. Odlivi vlog gospodinjstev iz slovenskih bank so že tretji mesec zapored visoki, vloge države pa so se tudi zaradi izdaje obveznice nekoliko okrepile. Vloge gospodinjstev so se znižale za dobrih 95 mio EUR. Znižal se je obseg vlog čez noč, kratkoročne vloge so se tokrat povišale, prilivi med dolgoročne vloge pa so bili skromni. Obseg vlog gospodinjstev se je v prvih desetih mesecih letos znižal že za dobrih 210 mio EUR (v enakem obdobju lani se je povišal za okoli 200 mio EUR). Kljub temu, da je država konec oktobra izdala obveznico v višini 2,25 mrd USD (1,73 mrd EUR), se je obseg vlog države pri domačih Slika 29: Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sitemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) 14 13 12 11 10 9 8 7 s: 6 5 4 3 2 1 0 150 120 90 60 30 0 -30 Virp^odatkov: BS, pi^^^ačuni UMAR. bankah v tem mesecu povišal le za slabih 130 mio EUR, predvsem zaradi povišanja vlog čez noč. Država je pomemben del sredstev, pridobljenih z izdajo obveznice, naložila na račun pri Banki Slovenije. Hitro poslabševanje kakovosti bančne aktive se je nadaljevalo tudi septembra. Slabe terjatve19 so konec 9 Terjatve razvrščene v C, D in E bonitetni razred. septembra dosegle 6,7 mrd EUR in so predstavljale že 13,6 % celotne izpostavljenosti bank. V primerjavi s koncem leta 2011 so bile višje za 1,2 mrd EUR, kar je nekoliko večji prirast kot v enakem obdobju lani. Banke tako še naprej oblikujejo dodatne rezervacije in oslabitve. Te so oktobra znašale 107,8 mio EUR, v prvih desetih mesecih letos pa so dosegle že 840 mio EUR, kar je za skoraj petino več kot v enakem obdobju lani. Javne finance V devetih mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance20 MF javnofinančni prihodki znašali 10,9 mrd EUR in so bili medletno manjši za 0,5 % (lani za 5,1 % večji). Davčnih prihodkov je bilo v pogojih nizke gospodarske aktivnosti nekoliko manj(-0,8 %), več pa nedavčnih prihodkov in prihodkov iz proračuna EU. Precej manjši kot lani so predvsem prihodki davka na dohodek pravnih oseb (-17,7 %) zaradi poračunov po poslovnih rezultatih za leto 2011 in nižje določenih akontacij davka. Prihodki davka na dodano vrednost so bili zaradi zmanjševanja domačega trošenja medletno večji le za 0,4 %. Zaostrene razmere na trgu dela pa so povzročile zmanjšanje davkov in prispevkov, vezanih na plače (-1,8 % ). Konsolidirani odhodki so v devetih mesecih znašali 12 mrd EUR in so bili manjši za 2,3 % (lani večji za 1,7%). V ekonomski strukturi odhodkov je bila najvišja rast odhodkov za obresti (19,1 %), visoka pa tudi za plačila v evropski proračun (9,9 %). Vse druge glavne vrste izdatkov so se zmanjšale, najboljizdatki za investicije in investicijske transfere (-13,2 %) in za subvencije (-7,0 %). Manjši so bili tudi izdatki za blago in storitve (-4,0 %) ter izdatki za plače s Slika 30: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1500 Vir: MF, preračuni UMAR. prispevki in drugimi izdatki zaposlenim (-2,8 %) kot učinek ZUJF-a. Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili medletno manjši za 2,0 % (brez upoštevanja pokojnin za 5,1 %.) Izdatki za transfere brezposelnim so bili manjši za 11,4 %. Ponovno so bili medletno manjši transferi za zagotavljanje socialne varnosti (-10,6 %), kjer je zmanjšanje izdatkov bilo iz meseca v mesec večje, ter družinski prejemki in starševska nadomestila (-7,4 %). Ocenjujemo, da je zmanjševanje posameznih vrst transferjev posledica ZUPJS. Medletna rast izdatkov za boleznine se nadaljuje, v devetih mesecih so bile večje za 5,4 %. Izdatki za pokojnine so bili v devetih mesecih Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2011 2012 v mio EUR v % BDP rast v % I-IX 12 v mio EUR I-IX 12/ I-IX 11 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.981,3 41,4 1,3 10.906,9 -0,5 -Davčni prihodki 13.209,3 36,5 2,8 9.657,1 -0,8 -Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 7,5 9,3 1.863,5 -8,0 -Prispevki za socialno varnost 5.267,6 14,6 0,6 3.981,7 1,5 -Domači davki na blago in storitve 4.856,4 13,4 1,6 3.572,7 1,2 -Prejeta sredstva iz EU 814,9 2,3 12,5 554,9 2,7 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.543,8 45,7 -0,9 12.020,7 -2,3 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,8 10,7 -0,8 2.849,9 -2,8 -Izdatki za blago in storitve 2.442,0 6,8 -2,7 1.732,8 -4,0 -Domače in tuje obresti 526,6 1,5 7,9 592,6 19,1 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,1 18,1 4,1 4.835,2 -2,0 -Investicijski odhodki 1.023,0 2,8 -21,6 567,8 -10,1 -Investicijski transferi 371,7 1,0 -4,3 165,6 -22,2 -Plačila sredstev v proračun EU 405,1 1,1 2,1 330,4 9,9 Primanjkljaj -1.562,4 -4,3 -1.113,8 Vir: MF, Bilten javnih financ. 20 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. medletno manjši za 0,3 %. Po določilih interventnega zakona21 pokojnine februarja niso bile valorizirane, po določilih ZUJF pa so bile nekatere pokojnine po posebnih predpisih zmanjšane, močno je bil zmanjšan tudi letni dodatek in bil izplačan julija, dva meseca kasneje kot običajno. se pričakujejo povračila zaostankov v vrednosti 290 mio EUR, kar bo pozitivno vplivalo na neto stanje proračuna RS do proračuna EU. Primanjkljaj javnih financ je v devetih mesecih skupaj znašal 1.114 mio EUR, kar je 227 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Primanjkljajdržavnega proračuna (1.139 mio EUR) je bil za 177 mio EUR manjši kot leto prej, primanjkljaj zdravstvene blagajne (25 mio EUR) pa za 23 mio EUR manjši kot v tem obdobju lani. Skupna bilanca občinskih proračunov je izkazala presežek v višini 48 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno (za vse obveznosti) pa je letos znašal dobrih 968 mio EUR, kar je 146 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Oktobra je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih manj sredstev kot septembra, a je bil neto položaj višji. Iz proračuna EU je bilo v državni proračun RS prejetih 39,9 mio EUR (septembra 41,5 mio EUR), v proračun EU pa smo vplačali 27,8 mio EUR (septembra 32,6 mio EUR). Največji del oktobra prejetih povračil so predstavljala sredstva strukturnih skladov (30 mio EUR), ki so v desetih mesecih dosegla podobno realizacijo (70 %) kot v enakem obdobju lanskega leta (75 %). Najvišjo stopnjo realizacije (79,5 %), kljub nizkim vplačilom v zadnjih treh mesecih, beležijo sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike. Najslabše pa je Slovenija letos (42 %) črpala sredstva Kohezijskega sklada (oktobra 0,9 mio EUR). Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v desetih mesecih pozitiven v višini 234,6 mio EUR, kar je podobno kot v enakem obdobju lani (255,5 mio EUR). Do konca leta Slika 31: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2012 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-oktober) Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (januar-december) Skupna kmetijska politika 200 300 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 21 Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12), Uradni list RS, št. 110/2011. 0 500 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Jesenska napoved 2012 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 7,0 3,4 -7,8 1,2 0,6 -2,0 -1,4 0,9 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 34.594 37.244 35.556 35.607 36.172 35.700 35.495 36.129 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 17.135 18.420 17.415 17.379 17.620 17.457 17.327 17.610 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.100 22.700 20.600 20.800 21.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 91 87 85 84 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.859 36.262 34.868 35.029 35.670 34.970 34.626 35.235 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.618 35.923 34.693 35.085 35.776 35.099 34.946 35.271 Stopnja brezposelnosti, registrirana 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 11,9 13,1 13,1 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,9 4,4 5,9 7,3 8,2 8,3 9,1 9,1 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,5 0,8 -6,1 3,5 2,2 -0,6 0,9 1,4 Inflacija2, povprečje leta 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 2,8 2,2 1,8 Inflacija2, konec leta 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 3,3 1,9 1,8 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,7 4,0 -16,7 10,1 7,0 0,1 1,9 4,7 Izvoz proizvodov 13,9 1,8 -17,4 11,9 8,5 -0,3 1,8 5,0 Izvoz storitev 13,2 14,3 -13,7 3,7 1,4 1,9 2,3 3,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 16,7 3,7 -19,5 7,9 5,2 -5,2 -1,0 3,8 Uvoz proizvodov 16,2 3,0 -20,7 8,9 6,1 -5,1 -1,0 3,9 Uvoz storitev 19,7 8,2 -12,0 2,7 -0,3 -5,9 -0,8 3,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -1.646 -2.295 -246 -209 2 810 1.363 1.142 - delež v primerjavi z BDP, v % -4,8 -6,2 -0,7 -0,6 0,0 2,3 3,8 3,2 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 34.783 39.234 40.294 40.723 40.241 40.6225 - delež v primerjavi z BDP, v % 100,5 105,3 113,3 114,4 111,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,371 1,471 1,393 1,327 1,392 1,267 1,240 1,240 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 6,3 2,3 0,1 1,3 0,9 -3,0 -3,6 0,2 - delež v BDP, v %4 52,5 52,6 55,7 57,2 57,8 58,3 57,7 57,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,6 5,9 2,5 1,5 -1,2 -3,4 -6,9 -1,9 - delež v BDP, v %4 17,3 18,1 20,1 20,7 20,8 20,3 19,1 18,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 13,3 7,1 -23,2 -13,8 -8,1 -9,0 1,3 1,5 - delež v BDP, v %4 27,8 28,6 23,1 20,1 18,5 17,3 18,0 18,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2012). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec septembra 2012. Proizvodnja 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 1 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -17,4 6,2 2,2 7,2 7,4 8,7 3,6 0,1 -3,0 1,0 -0,7 0,9 4,0 4,8 4,3 13,8 13,8 B Rudarstvo -2,9 11,0 -8,1 23,7 15,7 -5,6 -9,3 -9,3 -7,9 -10,0 -1,7 -3,4 19,2 20,7 -2,5 39,7 -6,4 C Predelovalne dejavnosti -18,7 6,6 2,1 7,3 7,1 9,1 3,7 -0,3 -3,6 0,3 -2,0 -0,8 3,0 4,8 5,0 12,4 14,6 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -6,6 1,8 5,0 3,6 7,0 6,9 3,8 5,1 4,0 8,3 12,8 17,1 13,6 2,2 0,6 17,4 11,0 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -21,0 -17,0 -25,6 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -25,4 -20,1 -17,7 -16,4 -12,3 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -20,9 Stavbe -22,6 -14,0 -39,7 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -35,9 -13,0 -6,7 -17,6 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -25,9 Gradbeni inženirski objekti -19,9 -18,9 -15,3 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -20,0 -10,0 -21,2 -20,9 -9,7 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -15,4 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu -9,2 7,9 3,2 9,5 -6,3 -3,2 1,5 3,6 11,7 6,0 -5,3 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -24,2 28,2 9,7 32,2 28,2 23,3 10,8 8,5 -1,6 -8,7 -8,0 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -13,0 3,6 3,1 4,7 5,8 7,5 3,6 2,9 -0,5 0,6 -4,3 -3,2 6,8 4,2 9,0 4,1 8,7 Realni prihodek v trgovini na drobno -10,6 -0,1 1,4 2,0 1,8 3,4 0,4 2,2 0,2 2,5 -2,7 -1,7 3,1 1,3 3,6 0,4 4,0 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -21,7 12,1 6,6 11,8 15,0 15,8 9,9 4,4 -1,9 -2,8 -7,2 -5,7 15,3 10,7 20,2 14,1 19,2 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -21,4 1,4 5,8 5,5 3,7 12,2 3,8 4,5 3,4 3,5 -0,6 0,9 5,6 1,1 4,8 5,3 11,2 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve -3,4 -1,5 5,3 -2,2 0,4 3,1 6,6 6,6 3,1 0,7 1,2 1,2 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 Domači gostje, prenočitve 2,8 -4,2 0,5 -9,6 -0,3 0,1 0,4 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 Tuji gostje, prenočitve -8,0 0,7 9,1 3,2 1,0 6,5 11,3 10,2 5,5 2,0 5,1 6,3 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 Nominalni prihodek v gostinstvu -7,8 2,8 3,7 4,2 5,4 5,7 4,7 4,8 -0,3 -0,6 0,5 -0,3 2,2 6,8 4,5 4,9 7,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 449,3 454,5 478,9 115,6 137,5 100,4 113,3 125,7 139,5 108,4 110,4 128,4 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -22 -9 -7 -6 -8 -7 -4 -6 -10 -12 -16 -19 -7 -7 -8 -8 -7 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -23 -1 -1 2 1 3 3 -1 -7 -6 -11 -14 1 4 -1 -1 3 v gradbeništvu -50 -57 -46 -56 -53 -52 -46 -44 -43 -40 -43 -39 -51 -50 -54 -56 -55 v storitvenih dejavnostih -14 -3 1 -2 -2 1 3 3 -4 -8 -8 -14 -2 -4 -2 -1 1 v trgovini na drobno -12 7 8 12 10 6 12 1 12 6 4 1 10 12 8 11 7 potrošnikov -30 -25 -25 -27 -25 -27 -25 -25 -24 -26 -36 -39 -26 -26 -24 -26 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ^V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2011 2012 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 6,5 6,5 3,3 4,3 3,1 -1,5 -1,5 2,8 -1,9 0,6 -8,0 1,3 4,4 -2,2 3,3 -3,1 -1,9 4,4 4,4 -4,9 - - -1,2 -8,4 -4,7 -22,1 0,2 -8,5 -17,3 -1,7 -6,0 -2,5 -16,3 5,8 -11,5 -21,2 -7,5 10,2 -6,5 -5,2 2,0 -6,4 6,6 6,9 3,2 4,9 3,1 -1,9 -2,4 3,0 -2,6 -0,5 -8,2 1,0 3,3 -2,7 3,4 -4,5 -4,1 2,7 2,9 -6,6 6,3 3,6 5,7 3,2 2,4 4,4 11,8 -0,4 4,7 13,1 -4,0 3,5 16,1 5,5 5,4 9,9 23,9 23,0 15,9 12,9 -23,6 -29,7 -27,0 -29,3 -36,2 -27,0 -31,2 -17,5 -25,4 -9,6 -24,6 -24,4 -26,6 -5,0 -14,5 -23,2 -10,9 -19,4 -14,4 -3,9 - - -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 -31,1 -31,0 27,6 -7,2 -15,6 4,4 -23,9 -11,9 -16,7 - - 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 -18,1 -22,8 -22,0 -18,6 -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 2,2 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 9,8 3,9 3,4 6,0 1,4 0,0 6,3 2,4 0,7 -0,5 -1,8 2,6 1,0 -1,8 -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 -3,7 -10,2 - - 5,5 0,6 0,3 1,8 -0,9 -1,1 5,6 2,1 0,5 1,3 -1,1 4,0 3,5 -0,1 -3,5 -3,1 -1,5 -0,6 -0,8 -6,6 - - 18,3 9,8 9,8 14,0 5,9 2,2 8,0 3,0 1,3 -3,6 -3,4 -0,1 -3,5 -4,8 -5,1 -8,8 -7,7 -0,6 -10,6 -17,6 15,4 10,4 4,2 6,2 1,1 -0,3 8,5 5,6 5,7 5,6 -0,9 8,6 4,1 -0,9 0,1 0,4 -2,3 7,2 2,8 -6,2 - - -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 0,2 -0,3 2,4 -0,9 7,9 -1,9 1,3 2,5 -1,4 - - -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 -3,3 2,8 -14,3 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 - - -1,7 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 0,6 4,5 1,9 9,4 14,1 -3,7 8,4 6,3 3,1 - - 4,9 5,2 7,0 0,5 6,8 2,1 4,7 7,6 -1,5 0,2 0,5 0,3 -3,6 1,4 -1,0 2,5 -0,1 1,1 0,6 -2,5 - 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 34,3 35,1 39,0 37,0 38,3 35,1 47,2 37,9 43,3 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -10 -12 -12 -12 -16 -14 -17 -16 -19 -21 -23 -22 3 3 5 3 1 0 -2 -2 -8 -7 -5 -3 -6 -8 -10 -11 -13 -12 -15 -15 -17 -14 -50 -50 -49 -44 -45 -46 -43 -43 -43 -46 -41 -42 -39 -39 -44 -43 -43 -41 -36 -41 -43 -42 -2 4 5 2 3 3 5 2 0 -3 -9 -10 -9 -4 -7 -7 -10 -11 -14 -17 -20 -20 12 0 9 15 12 1 -8 11 12 14 10 6 7 6 8 1 4 0 -1 4 -4 -5 -28 -26 -26 -25 -23 -24 -28 -22 -26 -26 -20 -27 -26 -26 -39 -33 -37 -36 -36 -44 -39 -38 Trg dela 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 944,5 935,5 934,7 933,8 934,8 936,8 937,5 931,1 933,3 926,6 923,7 915,2 934,1 938,2 937,2 929,0 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 858,2 835,0 824,0 835,4 829,3 821,9 828,4 823,9 821,7 812,7 816,5 809,1 836,2 835,5 833,4 819,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,9 33,4 38,8 34,0 33,3 38,0 40,1 38,8 38,0 35,2 37,8 37,4 34,0 33,3 33,3 33,1 V industriji in gradbeništvu 306,9 287,3 272,9 287,0 281,9 273,7 274,2 272,7 271,0 265,4 266,3 263,1 286,6 285,8 283,9 276,0 - v predelovalnih dejavnostih 199,8 188,6 184,8 188,1 186,8 184,1 184,7 184,4 186,2 184,6 184,1 182,5 188,1 188,4 187,9 184,1 - v gradbeništvu 86,8 78,5 67,8 78,6 75,0 69,7 69,3 67,9 64,4 60,5 61,6 60,1 78,2 77,1 75,8 72,1 V storitvah 513,4 514,3 512,3 514,3 514,1 510,2 514,1 512,4 512,7 512,1 512,4 508,6 515,7 516,4 516,1 509,9 - v javni upravi 51,5 52,0 51,4 52,1 51,8 51,2 51,5 51,4 51,3 50,9 51,2 50,8 52,1 52,0 52,0 51,5 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 113,8 116,7 118,8 116,3 118,0 117,8 118,8 118,5 120,1 120,7 121,6 120,3 117,5 117,9 118,5 117,7 ZAPOSLENI (C)1 767,4 747,2 729,1 747,0 740,6 728,1 731,9 728,9 727,4 720,9 722,7 716,2 747,3 746,8 744,6 730,5 V podjetjih in organizacijah 699,4 685,7 671,8 685,7 681,3 671,4 673,9 671,3 670,7 666,4 667,4 661,4 686,4 686,2 684,8 673,0 Pri fizičnih osebah 67,9 61,5 57,2 61,4 59,3 56,7 58,0 57,6 56,6 54,5 55,4 54,8 61,0 60,5 59,8 57,6 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90,8 87,8 94,9 88,3 88,7 93,8 96,5 95,0 94,4 91,8 93,8 92,9 88,9 88,8 88,8 88,5 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 86,4 100,5 110,7 98,4 105,5 114,9 109,1 107,2 111,6 114,0 107,2 106,1 97,9 102,7 103,8 110,0 Ženske 42,4 47,9 52,1 47,8 50,2 52,9 50,9 51,1 53,3 53,2 51,0 50,9 47,7 49,8 49,5 51,2 Mladi (do 26. leta) 13,3 13,9 12,9 12,4 15,1 14,5 12,6 11,3 13,4 12,7 10,8 10,1 12,2 15,7 15,1 14,4 Starejši od 50 let 26,2 31,4 39,0 31,1 34,5 40,1 39,1 38,7 38,2 39,2 38,1 37,4 31,3 31,7 33,0 38,9 Brez strokovne izobrazbe 34,1 37,5 39,5 36,6 38,2 41,6 39,2 38,1 39,3 41,0 39,2 37,8 36,7 37,2 37,5 39,9 Brezposelni več kot 1 leto 31,5 42,8 50,2 44,0 47,2 48,7 48,6 49,6 53,8 57,2 55,1 54,5 44,6 46,7 47,5 47,4 Prejemniki nadomestil in pomoči 27,4 30,0 36,3 29,3 29,7 39,7 36,4 34,9 34,4 37,8 33,2 31,5 29,4 28,2 29,7 31,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,1 10,7 11,8 10,5 11,3 12,3 12,2 11,5 12,0 12,3 11,6 11,6 10,5 10,9 11,1 11,8 Moški 8,3 10,1 11,4 9,7 10,7 12,0 11,9 10,9 11,3 11,9 11,1 11,0 9,7 10,1 10,4 11,4 Ženske 10,2 11,6 12,4 11,5 12,1 12,6 12,5 12,3 12,7 12,7 12,3 12,3 11,5 12,0 11,9 12,4 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 30,4 13,3 2,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 -1,1 4,8 1,1 6,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 17,0 16,8 14,4 2,8 8,7 3,2 2,0 2,7 6,5 2,4 1,9 3,0 1,4 6,3 1,4 0,9 Izgubili delo 90,5 83,5 82,2 18,5 28,6 24,4 16,8 18,7 22,3 22,6 17,9 20,9 6,7 7,1 8,2 13,2 Brezposelni dobili delo 48,6 57,0 61,0 15,5 14,5 17,5 17,2 13,4 12,9 17,3 14,0 13,5 6,8 4,8 4,9 4,7 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,5 29,9 32,8 6,0 10,7 6,2 8,5 8,0 10,2 9,6 11,1 10,7 2,4 3,8 3,6 3,3 Potrebe po delavcih2 161,3 174,6 194,5 45,9 46,5 45,5 52,9 52,3 43,8 44,9 41,2 46,8 15,8 17,4 14,7 14,3 Od teh za določen čas, v % 78,1 80,7 81,7 82,2 80,0 81,5 81,0 82,8 81,4 82,9 83,4 84,0 82,6 81,4 80,4 78,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 54,9 41,6 35,6 40,7 39,4 38,0 35,5 34,7 34,3 34,2 34,4 33,9 40,7 40,2 39,4 38,5 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,8 4,4 3,8 4,4 4,2 4,1 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 4,4 4,3 4,2 4,1 NOVE ZAPOSLITVE 111,4 104,1 118,3 27,9 27,5 27,3 27,3 26,3 37,4 30,8 27,3 26,9 13,0 10,9 8,8 7,8 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2011 2012 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 936,0 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 930,1 927,5 927,1 925,4 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 820,9 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 817,3 811,6 812,0 814,5 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 38,0 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 37,9 35,2 35,1 35,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 274,4 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 267,4 265,4 264,7 266,1 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 183,9 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 185,1 184,6 184,6 184,6 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 70,7 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 62,1 60,7 59,9 61,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 508,5 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 512,0 510,9 512,2 513,1 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 51,2 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 51,2 50,8 50,9 50,9 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 117,3 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 120,3 119,9 120,8 121,5 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 727,3 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 723,0 719,6 720,3 722,7 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 670,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 667,6 665,2 666,1 667,9 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 56,6 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 55,5 54,5 54,2 54,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 93,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 94,3 91,9 91,8 91,8 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 115,1 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 112,8 116,0 115,0 110,9 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 53,2 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 53,2 54,2 53,4 52,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 14,7 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 13,2 13,2 12,9 12,0 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 40,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 38,4 39,6 39,4 38,6 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 41,6 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 40,1 41,4 41,6 40,0 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 37,5 48,6 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 56,7 58,0 57,3 56,3 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 39,2 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 35,5 38,5 38,3 36,7 34,2 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 12,3 12,3 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 12,1 12,5 12,4 12,0 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,0 12,0 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,6 12,1 12,1 11,6 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 12,7 12,7 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 12,7 13,0 12,8 12,5 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 5,1 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,7 3,2 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 1,3 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 0,8 0,8 0,7 0,8 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 11,8 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 8,2 10,6 6,1 5,9 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 5,8 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 4,0 5,0 5,2 7,1 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 2,2 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 3,3 3,3 2,6 3,7 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 15,2 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 13,6 15,6 13,1 16,2 14,0 14,2 13,0 15,4 16,4 15,1 80,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 78,5 80,3 82,7 85,7 83,3 83,9 83,0 83,7 84,6 83,8 38,3 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 34,2 34,2 34,2 34,2 34,7 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 4,1 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 10,0 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 12,8 11,8 8,4 10,6 10,0 9,0 8,4 8,2 7,0 11,6 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,4 3,9 2,0 4,2 3,3 3,1 2,0 1,7 1,1 1,6 0,3 -0,7 4,1 3,1 3,3 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo -0,2 5,8 3,1 7,4 6,9 7,1 4,2 1,1 0,4 0,1 -1,0 -1,5 5,9 9,3 7,7 B Rudarstvo 0,9 4,0 3,8 1,9 6,0 3,6 0,3 5,8 5,9 8,4 10,6 2,2 0,8 18,6 3,4 C Predelovalne dejavnosti 0,8 9,0 3,9 8,7 6,8 5,4 3,6 3,5 3,1 3,4 2,5 2,0 8,3 6,8 5,6 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 3,7 2,3 3,6 4,4 1,6 5,2 3,5 -0,5 5,6 3,9 4,9 13,0 1,6 -0,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,0 2,2 -0,1 2,0 1,3 -0,1 1,5 1,1 -2,7 2,1 -0,5 0,4 3,3 1,5 -0,2 F Gradbeništvo 1,0 4,4 2,0 4,1 5,2 5,5 1,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 5,6 4,4 6,1 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1,9 3,7 2,8 4,3 3,9 3,2 2,6 2,3 3,0 2,1 1,6 0,0 4,5 2,9 3,8 H Promet in skladiščenje 0,7 2,0 2,7 2,5 3,1 2,3 3,0 3,9 1,6 2,2 0,6 -1,7 4,0 2,7 2,7 I Gostinstvo 1,6 4,0 2,1 4,5 4,5 4,7 2,4 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 4,1 4,3 5,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,4 2,6 0,9 3,4 3,5 1,0 1,2 1,8 -0,2 0,3 1,3 -1,2 5,9 3,3 2,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti -0,7 1,0 0,6 2,6 -2,6 2,3 2,4 0,8 -2,4 4,5 -1,7 2,2 -4,6 1,4 5,2 L Poslovanje z nepremičninami 1,9 3,0 2,9 2,9 1,0 4,1 2,9 3,4 1,6 1,1 -1,3 -0,6 2,3 -0,4 3,0 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2,1 1,6 -0,4 2,3 0,7 0,4 0,2 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 1,4 0,8 1,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1,8 4,1 3,5 4,6 4,8 4,3 3,2 3,9 2,7 3,0 0,3 -0,9 5,7 3,1 5,3 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,9 -0,6 0,3 0,4 0,3 1,2 0,6 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 0,6 -0,9 0,5 P Izobraževanje 3,6 0,6 0,2 1,0 0,6 0,7 -0,1 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 1,2 0,1 0,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 -0,3 -0,7 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 0,0 -1,2 -1,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,9 0,5 -0,7 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 0,0 -1,5 -0,6 S Druge dejavnosti 1,3 4,2 0,9 5,5 3,3 2,7 1,5 0,6 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 3,7 1,0 2,5 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 1,1 -2,1 -0,1 -2,5 -2,4 -1,3 0,6 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 -2,4 -2,6 -2,2 Realni (deflator HICP) 1,3 -1,8 -1,0 -2,0 -2,6 -1,8 -0,6 -1,2 -0,5 -0,9 -1,4 -1,1 -3,0 -2,7 -2,4 Realni (deflator ULC) 6,5 -1,7 -1,3 -1,7 -1,8 -2,8 -2,2 -0,9 -1,0 -0,5 -2,2 -3,4 USD za EUR 1,3933 1,3268 1,3917 1,2910 1,3593 1,3669 1,4393 1,4126 1,3480 1,3110 1,3196 1,2515 1,3661 1,3220 1,3360 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2011 2012 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 1,3 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8 2,2 2,0 0,7 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 8,0 5,7 2,5 6,8 3,4 -1,5 3,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 2,1 0,3 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 0,4 6,8 9,0 -5,8 -1,4 6,4 4,3 6,6 9,7 2,2 6,8 10,0 11,9 3,8 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 10,1 1,0 1,9 5,2 3,8 1,8 5,2 3,4 2,8 4,6 1,8 4,5 3,8 1,9 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 1,2 3,7 1,6 7,2 6,8 3,6 4,7 2,2 3,7 -8,1 5,6 5,5 8,0 3,6 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,3 -1,2 3,3 1,1 2,2 -7,5 -1,3 3,1 2,8 0,5 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 6,4 4,2 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,8 -0,5 2,3 -0,5 1,1 1,4 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 4,3 1,5 2,2 2,4 3,3 2,0 3,2 1,7 2,4 4,3 2,4 3,3 2,2 1,0 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 3,4 0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,8 0,8 3,7 0,8 2,0 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 5,6 3,5 2,8 1,7 2,6 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,9 -0,3 0,2 0,4 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 1,4 -0,6 1,2 1,7 0,5 -0,3 2,5 3,1 1,2 -0,4 -1,3 0,1 0,2 0,5 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 1,6 0,3 2,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 0,9 -0,6 -6,2 0,5 1,5 8,4 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 2,9 6,5 2,2 4,4 2,3 2,0 4,7 3,4 1,7 1,0 2,0 2,3 2,5 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,2 0,0 0,0 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -2,3 0,0 -0,5 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 4,5 3,0 2,9 2,8 3,8 3,5 3,1 5,2 2,4 3,2 2,5 2,1 5,1 2,0 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,0 2,2 0,6 0,7 0,6 0,2 0,1 -0,6 -1,3 0,2 -0,1 0,6 -0,4 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 0,8 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 0,1 1,0 -0,4 0,5 0,1 -0,6 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -0,7 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 -0,5 -0,4 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -0,3 0,3 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 -0,8 -1,3 -1,9 1,3 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 3,8 1,7 0,0 2,4 2,0 -1,0 1,6 1,1 0,0 -1,6 -1,8 2,0 -0,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,3 -0,4 0,2 0,6 1,0 0,2 0,5 0,4 -0,1 0,2 0,1 -0,1 -0,4 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -2,0 -1,0 -1,0 -0,2 -0,5 -1,6 -1,3 -0,6 -0,5 -0,3 -0,7 -0,8 -0,6 -1,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,5 -0,2 1,3649 1,3999 1,4442 1,4349 1,4388 1,4264 1,4343 1,3770 1,3706 1,3556 1,3179 1,2905 1,3224 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 Cene 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 8 9 10 11 12 CPI, medletna rast v % 0,9 1,8 1,8 2,1 1,7 1,7 1,7 1,3 2,5 2,5 2,5 2,9 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 Hrana in brezalkoholne pijače 0,6 1,0 4,4 2,6 2,0 3,9 5,0 3,7 5,1 3,9 4,2 3,9 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 Alkoholne pijače in tobak 6,7 7,2 5,7 7,3 8,1 8,1 6,3 3,7 4,9 4,2 5,1 7,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 Obleka in obutev -0,6 -1,9 -1,6 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 Stanovanje -0,3 10,2 5,6 12,0 9,0 6,8 5,4 4,8 5,4 4,9 4,2 4,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 Stanovanjska oprema 4,0 1,4 2,7 1,3 2,1 2,7 3,9 2,4 1,7 1,2 0,0 -0,1 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 Zdravje 4,0 2,1 1,6 4,0 4,6 2,9 2,6 0,8 0,3 -0,2 1,4 0,2 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 Prevoz -3,0 -0,3 1,0 -1,8 -0,5 0,8 0,5 1,1 1,7 2,6 3,2 3,9 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 Komunikacije -4,1 1,4 1,2 1,3 2,8 2,7 1,6 2,3 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 Rekreacija in kultura 3,0 0,4 -1,5 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 2,6 1,2 1,2 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 Izobraževanje 3,4 1,6 1,7 1,6 0,8 1,7 1,6 1,9 1,4 1,1 1,3 4,3 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 Gostinske in nastanitvene storitve 4,4 -2,5 -6,8 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 2,3 2,5 3,7 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 Raznovrstno blago in storitve 3,8 1,4 2,2 0,5 0,7 1,4 2,3 2,4 2,6 2,5 1,2 3,3 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 HICP 0,9 2,1 2,1 2,3 2,0 2,2 2,0 1,5 2,6 2,5 2,5 3,2 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,9 0,3 1,3 0,4 0,4 0,5 1,1 1,2 2,3 2,2 1,8 2,0 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -1,3 2,1 4,5 3,4 3,8 5,7 4,8 4,1 3,6 1,3 0,8 0,7 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 Domači trg -0,4 2,0 3,8 2,8 3,2 4,5 4,1 3,7 2,9 1,1 0,9 0,9 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 Tuji trg -2,2 2,2 5,3 4,0 4,4 6,9 5,5 4,6 4,4 1,6 0,7 0,4 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 Na evrskem območju -3,5 2,2 6,1 4,0 4,8 8,2 6,5 5,1 4,6 0,8 0,2 0,1 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 Izven evrskega območja 0,3 2,1 3,6 3,8 3,5 4,0 3,1 3,5 3,8 3,4 2,0 1,3 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 Indeks uvoznih cen -3,3 7,4 5,4 7,8 8,9 8,9 5,5 4,5 2,9 1,9 1,2 0,5 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika -12,3 16,5 10,9 15,9 15,3 15,1 9,9 8,3 10,8 12,1 12,5 14,5 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 Naftni derivati -12,0 17,3 11,9 13,5 14,6 15,7 10,5 9,9 11,7 12,3 12,7 14,4 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 Promet 0,6 1,8 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,7 0,0 0,0 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 4,9 1,3 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Regulirane cene skupaj -6,9 14,2 2,8 14,4 12,2 7,2 1,5 0,5 2,1 7,3 9,5 11,0 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; 'Sesti MAR. C ava sku )pomba: * V sk pin se spreminj adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji energije ie od 1.7. 2007 liberaliziran. e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne 2011 2012 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 2,9 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 3,9 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 3,9 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 9,6 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 5,3 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 1,5 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 -0,3 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 2,5 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 6,8 0,4 0,9 1,2 1,6 1,3 1,2 1,2 0,1 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 2,4 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,5 2,8 2,9 2,7 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 2,8 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 2,4 2,6 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 0,7 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 0,9 0,8 0,8 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 -0,1 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 3,3 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 0,9 2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 11,9 9,7 10,3 12,0 13,8 14,7 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 12,7 10,3 10,5 12,2 14,2 15,3 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 1,3 2,0 9,5 10,6 11,1 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 Plačilna bilanca 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 9 1 10 1 11 1 12 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -246 -209 2 -61 -62 55 73 -91 -36 -22 259 173 6 -40 -40 18 Blago1 -498 -997 -1.043 -185 -447 -227 -219 -214 -383 -219 -97 9 -48 -134 -128 -186 Izvoz 16.410 18.762 21.265 4.732 4.962 5.179 5.486 5.245 5.354 5.335 5.501 5.242 1.767 1.695 1.742 1.525 Uvoz 16.908 19.759 22.308 4.917 5.409 5.406 5.705 5.458 5.738 5.554 5.598 5.233 1.815 1.829 1.869 1.711 Storitve 1.165 1.285 1.443 341 314 316 399 358 370 405 450 385 141 131 87 96 Izvoz 4.347 4.616 4.839 1.343 1.174 1.052 1.186 1.381 1.219 1.114 1.245 1.431 436 392 356 425 Uvoz 3.182 3.331 3.396 1.002 860 736 787 1.023 849 709 795 1.046 295 262 269 329 Dohodki -754 -599 -550 -226 -116 -85 -143 -238 -84 -175 -119 -182 -63 -36 -44 -37 Prejemki 666 574 918 140 160 204 237 220 257 180 226 157 41 44 43 72 Izdatki 1.420 1.173 1.469 366 276 289 380 459 341 355 345 339 105 80 87 109 Tekoči transferi -159 102 153 8 188 52 36 3 61 -33 25 -39 -24 -2 45 144 Prejemki 959 1.203 1.373 273 448 378 320 311 364 334 351 271 68 90 125 233 Izdatki 1.119 1.100 1.220 265 260 326 284 308 302 368 327 310 91 92 80 89 Kapitalski in finančni račun 175 535 -452 230 -2 48 -244 -84 -172 137 -169 -414 101 86 -223 135 Kapitalski račun 14 53 -102 24 -37 -7 -6 -8 -82 6 26 1 30 18 6 -61 Finančni račun 161 482 -350 206 35 55 -239 -77 -89 131 -195 -415 71 68 -229 197 Neposredne naložbe -657 431 638 82 358 -9 240 246 160 221 55 58 -60 83 230 46 Domače v tujini -187 160 -81 46 54 -15 31 55 -152 2 89 31 -5 1 53 0 Tuje v Sloveniji -470 271 719 36 304 6 209 191 313 219 -34 27 -55 81 177 46 Naložbe v vrednostne papirje 4.628 1.956 1.838 -51 392 2.592 -300 -440 -15 -935 213 -1.006 -101 71 183 139 Finančni derivativi -2 -117 -136 -14 -15 -80 -15 -24 -18 -20 -10 0 -5 -8 -4 -4 Ostale naložbe -3.976 -1.806 -2.762 171 -689 -2.457 -177 108 -236 825 -447 554 211 -96 -622 29 Terjatve -267 783 -1.461 536 594 -1.525 -159 -349 572 -1.477 -89 338 38 -166 -632 1.392 Komercialni krediti 416 -174 -47 30 232 -322 -88 44 319 -349 -34 119 -158 -101 -77 410 Posojila -1 203 -52 21 20 -99 -22 48 22 4 -95 83 -124 -33 -3 56 Gotovina, vloge -603 672 -1.315 391 346 -1.109 -48 -408 250 -1.143 14 89 309 -19 -547 912 Ostale terjatve -80 81 -46 94 -4 5 0 -33 -18 10 26 48 12 -13 -5 14 Obveznosti -3.708 -2.589 -1.301 -365 -1.283 -932 -18 457 -808 2.303 -357 216 173 70 10 -1.363 Komercialni krediti -452 362 94 -63 72 199 -18 -85 -3 167 138 -103 149 134 62 -124 Posojila -2.911 -986 -1.235 -8 -385 -388 -298 203 -753 -142 -223 -189 53 -240 242 -388 Vloge -318 -1.954 -169 -305 -928 -787 334 340 -57 2.287 -288 530 -46 180 -288 -820 Ostale obveznosti -27 -11 9 12 -42 42 -36 0 3 -10 16 -22 17 -5 -7 -30 Mednarodne denarne rezerve2 167 19 72 18 -11 9 12 33 19 39 -6 -21 25 19 -16 -13 Statistična napaka 71 -326 450 -170 64 -104 171 175 207 -115 -90 241 -107 -45 262 -153 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.788 1.834 1.999 450 516 446 517 506 530 469 540 n.p. 161 167 171 178 Blaga za vmesno porabo 8.117 10.044 11.906 2.574 2.662 2.904 3.097 3.001 2.904 3.041 3.074 n.p. 966 930 941 792 Blaga za široko porabo 6.189 6.550 6.909 1.627 1.694 1.737 1.757 1.622 1.792 1.686 1.731 n.p. 613 570 601 523 Uvoz investicijskega blaga 2.295 2.323 2.504 579 671 563 616 589 736 555 583 n.p. 248 191 229 252 Blaga za vmesno porabo 9.839 12.210 14.010 3.059 3.339 3.500 3.588 3.452 3.471 3.625 3.567 n.p. 1.115 1.162 1.138 1.039 Blaga za široko porabo 5.021 5.522 5.938 1.360 1.493 1.390 1.526 1.501 1.522 1.426 1.399 n.p. 483 502 542 449 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2012 10 11 12 37 -54 73 49 -94 117 26 -127 10 70 2 -107 -52 -114 144 67 97 94 35 -32 170 -47 -91 -89 -73 -162 16 20 -137 -97 -51 -108 -224 -112 -52 -55 -5 -43 -48 23 -91 77 1.582 1.655 1.942 1.747 1.882 1.857 1.782 1.534 1.929 1.830 1.901 1.622 1.643 1.714 1.977 1.792 1.847 1.862 1.817 1.592 1.833 1.628 1.746 2.031 1.820 2.043 1.842 1.762 1.671 2.025 1.882 2.010 1.846 1.756 1.766 2.032 1.797 1.890 1.910 1.794 1.683 1.756 110 83 122 145 122 132 81 122 155 151 125 94 147 99 159 142 183 125 86 130 168 341 317 394 400 381 406 459 459 463 416 382 421 375 323 417 393 435 417 485 479 468 231 234 271 255 258 274 378 337 308 265 257 327 228 223 258 251 253 292 399 348 300 -26 -31 -28 -49 -55 -39 -94 -89 -56 -31 -39 -14 -61 -58 -56 -43 -38 -37 -57 -61 -63 57 58 89 68 82 87 74 65 82 80 77 99 60 58 61 72 79 75 53 52 52 83 89 117 117 137 126 167 154 138 111 116 114 121 117 117 115 118 112 111 113 116 -1 -15 68 27 0 9 19 -23 7 0 24 37 -26 -103 96 -27 -4 55 -18 -10 -12 85 131 162 115 105 99 117 71 123 94 115 155 68 63 203 90 109 152 108 81 83 86 146 95 88 105 91 98 95 115 93 91 118 94 167 107 117 113 97 125 91 94 -167 54 162 18 60 -322 55 -48 -92 -297 -60 185 84 194 -140 -133 -188 152 -28 -183 -202 -9 1 1 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 9 -89 -6 9 3 26 1 0 0 2 -2 -158 52 161 20 60 -318 62 -44 -95 -295 -68 274 90 185 -144 -159 -188 152 -29 -186 -201 -117 -29 136 89 111 39 65 69 113 -82 -50 292 -19 110 130 -89 90 54 51 -14 22 -57 22 20 -9 14 26 -44 41 57 -77 4 -79 -31 7 26 -24 40 72 11 35 -15 -60 -51 116 98 98 13 109 27 55 -6 -53 372 12 104 103 -65 50 -19 40 -49 37 1.136 -206 1.662 -361 288 -226 72 -64 -448 225 -179 -61 211 -820 -325 107 162 -56 -619 -168 -219 -29 -31 -20 -5 -5 -5 -4 -4 -16 -2 -8 -8 -11 0 -9 -2 0 -8 -2 -1 2 -1.159 301 -1.599 283 -335 -125 -59 -59 227 -421 125 61 -23 836 13 -175 -439 167 583 0 -29 -1.040 352 -836 78 -87 -150 -498 -17 166 -361 301 632 -614 99 -963 -387 118 179 177 197 -36 -218 29 -133 -83 31 -36 -39 202 -118 -135 42 412 -87 -85 -177 24 -32 -26 18 160 -60 -50 5 -54 12 -17 -18 -20 27 41 -48 23 46 21 129 -146 -153 -28 86 40 52 -9 -763 325 -671 138 -97 -89 -424 -228 244 -187 234 203 -545 39 -637 -262 161 115 88 -30 32 -9 -7 21 10 -3 -7 -14 -18 -1 9 3 -29 -3 17 -4 4 17 5 31 15 1 -118 -51 -763 205 -248 25 439 -42 61 -60 -177 -572 590 736 976 211 -557 -12 406 -197 7 -42 60 181 143 4 -165 -10 -263 188 -24 137 -116 -81 152 97 -17 -75 229 -9 -149 55 -109 -88 -190 -214 -226 142 240 -41 5 -201 -429 -122 67 -212 3 103 -213 -113 -95 -61 -32 3 -8 -781 274 -26 86 202 237 -99 158 103 -319 550 833 904 115 -278 -126 527 12 -9 31 -15 27 2 0 -38 7 25 -33 7 12 -15 54 -36 -28 10 9 -2 -17 1 -6 10 17 -18 13 1 -2 -12 15 29 -15 44 -10 -68 59 48 0 -2 -4 -41 -3 23 131 0 -235 -67 34 205 -82 175 82 227 58 -78 -32 -80 -4 66 90 -246 -6 215 32 127 142 177 156 183 178 178 154 173 171 177 181 143 155 171 180 186 174 169 157 n.p. 904 929 1.070 996 1.060 1.042 1.005 903 1.093 1.026 1.052 826 954 987 1.100 1.000 1.042 1.032 1.045 923 n.p. 522 553 663 560 599 599 559 439 624 594 629 570 501 529 656 557 568 606 552 463 n.p. 151 174 238 185 227 205 204 166 219 203 226 307 174 158 222 186 201 196 215 158 n.p. 1.051 1.130 1.319 1.153 1.265 1.170 1.119 1.059 1.275 1.203 1.254 1.014 1.167 1.169 1.289 1.175 1.206 1.186 1.173 1.087 n.p. 424 455 511 477 557 491 475 474 552 504 536 482 445 456 524 448 473 477 442 450 n.p. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Denarna gibanja in obrestne mere 2009 2010 2011 2010 2011 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 160 138 102 141 140 142 140 139 139 138 132 101 99 76 Centralna država (S.1311) 3.497 3.419 4.299 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 376 526 584 401 415 421 417 434 497 526 538 536 541 532 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.413 9.282 9.454 8.897 8.928 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 Nefinančne družbe (s.11) 21.704 21.646 20.876 22.015 22.024 21.815 21.862 21.848 21.790 21.646 21.793 21.775 21.772 21.782 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.680 2.497 2.229 2.525 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.497 2.454 2.402 2.372 2.350 Denarni sektor (S.121, 122) 5.302 5.811 5.445 6.120 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.811 5.674 5.740 6.504 5.179 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.731 35.994 35.692 35.929 35.495 35.381 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 V tuji valuti 1.895 1.843 1.536 1.915 1.860 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.345 5.659 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.965 26.767 28.420 27.929 27.079 27.358 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 Čez noč 7.200 8.155 8.245 7.976 7.936 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 Vezane vloge - kratkoročne 10.408 8.193 7.868 8.377 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 Vezane vloge - dolgoročne 9.788 10.337 12.248 11.401 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 Kratkoročne vloge na odpoklic 569 82 59 175 156 167 160 83 108 82 73 23 23 22 Vloge v tuji valuti skupaj 434 463 579 705 462 491 462 456 471 463 452 453 449 444 Čez noč 238 285 386 513 280 307 277 286 291 285 282 287 284 286 Vezane vloge - kratkoročne 141 121 133 129 122 121 125 113 118 121 115 116 113 107 Vezane vloge - dolgoročne 45 55 59 61 58 60 57 55 59 55 53 49 51 50 Kratkoročne vloge na odpoklic 10 2 1 2 2 3 3 2 3 2 2 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,28 0,21 0,22 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 Vezane vloge do 1 leta 2,51 1,81 2,15 1,83 1,87 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,43 5,53 5,46 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,28 5,76 5,72 5,61 5,40 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,40 5,25 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,23 1,00 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,23 0,81 1,39 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 6-mesečni 1,44 1,08 1,64 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,37 0,19 0,12 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 6-mesečni 0,50 0,27 0,18 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2011 2012 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10 76 76 76 76 77 76 83 102 111 119 182 169 188 204 227 227 207 226 3.327 3.282 3.276 3.328 3.355 3.387 3.436 4.299 4.465 4.580 4.801 4.752 4.796 4.811 4.870 4.814 4.874 5.138 530 533 534 536 535 541 554 584 588 589 588 591 580 584 589 590 585 583 9.383 9.425 9.507 9.490 9.468 9.481 9.467 9.454 9.421 9.391 9.412 9.380 9.380 9.362 9.341 9.346 9.338 9.341 21.714 21.725 21.656 21.537 21.369 21.444 21.434 20.876 20.976 20.896 20.933 20.922 20.843 20.693 20.561 20.506 20.398 20.294 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 2.229 2.210 2.234 2.323 2.320 2.300 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 5.275 5.259 5.224 5.422 5.375 5.491 5.224 5.445 5.111 4.846 5.644 5.527 5.613 5.918 5.248 5.229 5.210 4.930 35.811 35.836 35.720 35.854 35.763 35.970 35.784 35.692 35.407 35.334 36.103 35.955 35.979 36.202 35.461 35.440 35.316 35.131 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 1.586 1.557 1.536 1.529 1.505 1.492 1.472 1.458 1.439 1.423 1.402 1.372 1.354 5.008 4.990 5.007 5.046 5.008 5.075 5.052 5.659 5.837 5.697 6.105 6.066 6.076 6.018 5.972 5.886 5.928 6.004 27.205 27.384 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 28.359 27.926 30.197 30.165 30.208 30.322 29.703 29.591 29.354 29.457 8.237 8.259 8.303 8.241 8.236 8.058 8.436 8.245 8.399 8.195 8.177 8.404 8.375 9.151 8.573 8.632 8.523 8.648 8.614 8.615 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 7.553 7.362 7.441 7.111 7.134 7.052 6.964 6.980 10.324 10.470 10.567 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.395 14.319 14.309 13.982 13.930 13.852 13.751 13.755 30 40 51 52 49 53 60 59 92 92 72 80 83 78 66 55 116 74 459 464 488 476 486 494 538 579 570 564 577 568 559 583 597 591 579 571 295 304 317 305 320 329 365 386 391 384 384 385 381 397 410 412 397 388 111 107 113 108 109 109 114 133 117 120 132 124 116 125 125 119 124 126 52 52 57 62 57 55 58 59 61 59 60 58 61 60 61 59 57 56 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 0,19 0,19 0,18 - 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28 2,39 2,35 2,38 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 - 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 5,50 5,43 5,27 5,37 5,40 5,46 5,36 5,45 5,42 5,37 5,41 5,62 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 6,51 3,79 3,00 6,04 5,81 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 1,48 1,43 1,22 1,05 0,86 0,74 0,68 0,66 0,50 0,33 0,25 0,21 1,71 1,75 1,82 1,75 1,74 1,78 1,71 1,67 1,50 1,35 1,16 1,04 0,97 0,93 0,78 0,60 0,48 0,41 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 0,05 0,05 0,06 0,08 0,10 0,11 0,11 0,09 0,07 0,05 0,05 - 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 0,19 0,18 0,18 0,16 0,16 - Javne finance 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 Q3 10 1 11 1 12 1 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.408,0 14.794,0 14.982,3 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.538,4 4.016,5 3.618,4 3.711,8 3.576,7 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,5 Tekoči prihodki 13.639,5 13.771,5 14.037,9 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.319,1 3.715,6 3.410,8 3.485,6 3.367,2 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 Davčni prihodki 12.955,4 12.848,4 13.209,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 2.490,7 2.723,5 554,5 706,4 635,4 827,7 562,9 697,5 629,5 723,0 511,1 218,8 219,0 268,6 215,1 Prispevki za socialno varnost 5.161,3 5.234,5 5.267,6 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 434,9 436,4 491,6 437,7 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,5 28,1 29,2 6,5 8,1 6,7 7,6 6,7 8,2 7,2 6,4 5,8 2,6 2,4 3,1 2,3 Davki na premoženje 207,0 219,7 215,2 76,7 60,0 24,0 53,8 84,2 53,1 26,6 64,8 79,4 13,7 31,2 15,1 7,4 Domači davki na blago in storitve 4.660,2 4.780,7 4.856,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 393,8 492,0 440,2 424,5 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,5 90,7 100,2 22,5 24,8 23,7 27,6 23,8 25,1 22,3 21,9 17,9 9,2 7,1 8,5 7,8 Drugi davki 2,9 4,0 17,2 0,7 1,8 -0,1 -0,1 -0,2 17,6 -19,4 0,5 5,8 0,1 1,2 0,5 0,0 Nedavčni prihodki 684,1 923,0 828,7 276,5 294,9 208,7 187,6 189,5 242,9 238,1 171,6 196,8 59,5 74,7 160,8 52,3 Kapitalski prihodki 106,5 175,7 65,3 26,1 121,9 7,6 21,6 14,4 21,7 10,5 10,8 11,7 7,3 31,1 83,5 2,0 Prejete donacije 11,1 12,6 10,4 2,5 5,0 2,4 3,0 1,0 4,0 1,3 1,8 1,6 1,2 1,9 1,9 0,9 Transferni prihodki 54,3 109,5 53,8 3,8 102,9 2,3 0,4 50,5 0,6 0,1 0,5 50,0 0,5 100,9 1,5 1,5 Prejeta sredstva iz EU 596,5 724,7 814,9 155,1 342,2 223,9 163,2 153,3 274,6 195,6 213,1 146,2 46,7 63,7 231,8 54,1 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.368,2 16.692,7 16.546,3 3.948,1 4.586,9 4.191,6 4.159,0 3.955,7 4.240,0 4.326,5 3.857,6 3.836,6 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,9 Tekoči odhodki 6.800,8 6.960,4 6.926,7 1.636,9 1.771,0 1.898,6 1.742,3 1.645,5 1.640,3 1.995,1 1.668,8 1.553,1 557,2 543,8 670,0 638,7 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.911,9 3.912,4 3.882,7 963,6 980,0 967,0 1.010,3 955,0 950,4 960,7 976,1 913,1 329,2 322,8 328,0 326,1 Izdatki za blago in storitve 2.510,3 2.512,4 2.443,4 587,7 743,1 585,3 615,7 603,4 638,9 587,3 596,8 548,7 203,2 216,9 323,0 202,1 Plačila obresti 336,1 488,2 526,7 76,4 29,2 311,3 108,1 78,0 29,3 431,8 81,5 79,4 21,9 1,5 5,8 88,6 Sredstva, izločena v rezerve 42,5 47,4 73,9 9,2 18,8 35,0 8,2 9,1 21,6 15,3 14,3 11,8 2,9 2,7 13,2 22,0 Tekoči transferi 7.339,4 7.628,5 7.818,9 1.810,9 1.973,6 1.942,5 2.076,4 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,8 1.903,8 624,5 633,0 716,1 673,8 Subvencije 597,9 581,9 496,3 103,7 194,7 171,2 127,6 69,1 128,2 177,1 107,8 57,4 46,4 50,2 98,1 97,5 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,5 6.277,7 6.533,5 1.514,7 1.562,9 1.606,6 1.745,6 1.583,0 1.598,3 1.609,2 1.588,9 1.637,2 516,8 519,5 526,6 521,6 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 678,1 728,8 737,2 183,3 206,3 158,8 186,2 189,0 203,2 158,0 169,6 196,7 58,2 59,0 89,1 51,2 Tekoči transferi v tujino 38,9 40,1 52,0 9,1 9,6 5,9 17,0 14,5 14,6 13,0 12,5 12,6 3,1 4,2 2,3 3,6 Investicijski odhodki 1.294,1 1.310,6 1.023,5 321,1 584,3 168,8 196,5 266,5 391,6 165,3 179,2 223,4 116,1 161,6 306,6 58,8 Investicijski transferi 494,6 396,4 372,1 82,0 176,9 42,4 73,3 97,0 159,4 47,0 44,3 74,3 40,7 68,1 68,2 12,5 Plačila sredstev v proračun EU 439,3 396,8 405,1 97,3 81,1 139,3 70,6 91,0 104,4 161,8 86,5 82,0 35,1 13,1 33,0 35,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -1.960,2 -1.898,7 -1.564,1 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: V skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. *V stolpcu "korigirana realizacija" so posamezne kategorije prihodkov, ki so ostale na kontih nerazporejenih sredstev, ocenjene na podlagi dosežene dinamike v preteklih mesecih. Nerazporejena sredstva so posledica uvedbe novega informacijskega sistema DURS in spremenjenega načina vplačevanja javnofinančnih prihodkov po 1. oktobru 2011. 10* 11* 12* 1.118,2 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,3 1.097,3 1.220,5 1.220,6 1.290,5 1.361,2 1.364,8 1.181,7 1.094,3 1.342,3 1.283,1 1.159,5 1.269,3 1.188,4 1.234,8 1.153,4 1.045,0 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,4 1.181,0 1.100,8 1.235,8 1.265,0 1.214,8 1.152,0 1.056,4 1.202,4 1.230,6 1.101,2 1.153,8 1.119,9 1.189,8 1.057,5 950,0 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 1.041,2 1.170,4 1.185,5 1.116,8 1.106,6 952,1 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 208,1 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 221,0 235,8 223,8 227,5 246,2 214,7 219,2 195,6 248,3 194,8 279,9 91,6 210,5 209,0 424,6 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 431,5 436,1 416,5 444,0 485,8 443,5 438,0 461,0 441,3 449,0 442,5 432,2 446,0 428,2 2,1 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 1,9 2,1 2,6 2,4 3,3 2,0 2,0 3,2 2,2 2,2 2,0 2,2 1,7 1,9 8,3 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 30,8 28,0 4,7 33,9 14,5 8,2 9,7 8,7 10,5 27,4 26,9 26,3 26,4 26,6 299,4 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 420,1 331,1 456,6 495,4 373,0 443,6 282,4 438,0 460,7 371,2 332,7 496,8 414,2 333,2 7,7 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 6,4 8,2 7,3 8,6 9,2 6,7 7,3 8,3 8,8 6,6 6,5 5,9 5,6 6,3 -0,2 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 -0,1 0,0 58,9 -26,3 -15,0 -12,1 -6,6 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 4,2 3,0 -1,4 95,0 61,4 53,5 67,2 66,9 60,5 69,4 59,6 65,5 79,5 98,0 45,4 104,3 88,4 56,2 52,0 63,5 60,8 82,4 53,6 2,7 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 4,2 5,1 3,6 6,1 12,0 2,2 4,2 4,1 2,4 3,5 4,8 4,7 2,9 4,1 0,4 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,5 2,2 1,2 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,4 0,4 0,7 0,4 0,0 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 0,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,1 49,8 70,0 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 35,1 63,9 50,3 87,6 136,6 27,2 33,5 134,9 49,4 53,8 109,9 63,4 41,3 41,6 1.408,8 1.363,8 1.359,4 1.476,9 1.322,8 1.308,6 1.321,4 1.325,8 1.328,8 1.368,3 1.542,9 1.491,0 1.446,9 1.388,7 1.366,7 1.249,3 1.241,6 1.346,9 1.241,4 1.248,2 637,0 622,9 629,0 585,2 528,1 535,5 540,4 569,6 544,4 530,7 565,2 679,4 648,3 667,4 628,1 515,4 525,2 529,9 507,0 516,1 316,0 324,9 312,2 377,7 320,3 321,5 320,6 312,8 322,2 320,0 308,2 332,1 317,3 311,3 330,7 316,3 329,1 324,2 305,8 283,2 184,0 199,2 213,0 203,2 199,5 207,4 215,5 180,5 196,4 204,5 238,0 205,6 190,9 190,7 215,1 191,4 190,3 198,1 194,4 156,3 134,5 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 2,3 71,7 21,9 1,9 5,6 136,4 134,8 160,6 77,3 2,6 1,6 5,1 2,2 72,1 2,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 1,9 4,5 3,9 4,3 13,4 5,4 5,3 4,7 5,0 5,2 4,1 2,5 4,7 4,6 628,3 640,3 635,9 781,7 658,8 620,8 619,8 615,0 607,7 642,7 694,0 707,5 632,8 617,1 638,5 627,2 613,2 697,3 607,6 598,9 46,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 22,9 23,6 17,0 39,3 71,9 117,0 40,5 19,6 47,2 31,8 28,8 14,7 20,6 22,0 532,8 552,2 534,7 673,0 537,8 530,5 529,9 522,6 526,4 540,0 531,9 535,4 534,5 539,3 530,3 531,1 527,5 611,9 520,0 505,3 48,7 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 65,9 61,6 63,0 62,3 77,8 49,0 53,4 55,6 56,3 59,0 54,2 67,3 62,4 67,0 0,4 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 1,1 7,2 1,2 1,1 12,4 6,1 4,3 2,6 4,6 5,2 2,7 3,3 4,6 4,7 50,7 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 105,5 82,5 94,6 111,5 185,6 56,7 55,0 53,6 50,9 63,9 64,3 76,8 72,4 74,2 11,5 18,4 20,4 21,1 31,8 41,4 29,1 26,5 49,3 48,1 61,9 12,3 18,6 16,1 14,3 10,2 19,8 23,5 24,5 26,3 81,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 26,5 32,1 32,8 35,3 36,2 35,1 92,2 34,6 34,9 32,5 19,1 19,5 29,9 32,6 - - - - - - - - - - - 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, ECB-EuropeanCentralBank,EFSF-EuropeanFinancialStabilityFacility,EIA-EnergyInformationAdministration,EK-Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, EU - Evropska unija, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IKT - Informacijsko-komunikacijska tehnologija, MF - Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development; REER - Real Effective Exchange Rate, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS-StatističniuradRS,TNI-tujeneposredneinvesticije,UMAR-UradRSzamakroekonomskeanalizeinrazvoj,ZPIZ-Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZSPJS - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZUPJS - Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo november 2012, št. 11, let. XVIII