Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina za člane Din 20—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2 — ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ulica 2
Leto I •	Celje, dne 29. avgusta 1930	Štev. 9
Kakšen hmelj pa smo^letos pridelali
Obiranje hmelja in sušenje se v Savinjski dolini že bliža završetku in bo v teku par dni v splošnem končano. Dočim so naši tovariši v inozemstvu šele dobro začeli obirati, smo mi že končali in je naše blago že kupcem na razpolago. Domači in inozemski trgovci odnosno nakupovalci pridno pobirajo vzorce, pošiljajo svojim tvrdkam in čakajo nadaljnjih navodil in naročil Hmelj, kupljen v predprodaji, se že počasi in letos tudi dosledno prevzema. Tako je kupčija že v začetnem Stadiju razvoja.
Kakršno blago, taka cena, se glasi staro trgovsko pravilo.
Kakšno blago pa smo pridelali letos? Tako, da bodo v splošnem naši odjemalci zopet enkrat lahko z njim zadovoljni !
Lansko leto se je iskalo le gladko - zeleno blago, katerega pa smo malo imeli, ker smo preveč odlašali z obiranjem in nam je zaradi neugodnega vremena le preveč hmelja porjavelo. Trgovci pa so iskali le gladko-zelen hmelj, katerega pa ni bilo mnogo. Letos se hmeljarji niso držali tradicionalne »Velike maše«, temveč začeli obirati hmelj takoj, ko je dozorel, ter si tako zasigurali tolikanj zaželeno gladko - zeleno barvo. Sicer so se čuli glasovi, da nekateri obirajo hmelj
prezgodaj, da je hmelj še medel ter bo zato lahek in bled. Vendar so bili to le poedini slučaji in so hmeljarji, uvidevši to nepravilnost, počakali še par dni, da je hmelj docela dozorel. Tako letos nimamo rjavega pa niti lisastega hmelja, temveč skoro izključno le lepo gladko-zelenega.
Tudi obiranje se je vršilo tako skrbno, kakor že davno ne. Večina je sledila navodilu našega lista in že pri obiranju tudi skrbno prebirala. Obiravke so sicer godrnjale nad letošnjo »sitnostjo« hmeljarjev, ali vendarle ubogale ter sledile odločni zapovedi: pravilno jajčaste srednje velike in gladko - zelene kobule v en koš, »nemarne« pa v drugega! Še medle, lisaste kobule in »muhe« pa so ostale neobrane. Nekateri hmeljarji pa so obirali sploh le najlepše kobule, vse ostale pa pustili neobrane. Prebiranje se vršilo tudi še pozneje pred, ob in po sušenju.
Glede sušenja smo tudi napredovali in prav skrbno opazovali toplomer. Nad 42" C je smrt — te besede so nam nehote vedno plavale pred očmi in zato tudi nimamo »sežganega« hmelja, temveč lupulin nepokvarjen, krasno rumene barve in prijetnega duha. Neugodno vreme nam je sicer nagajalo pri obiranju
Tudi najmlajša obiravka je letos obirala pravilno: »Lepe, pravilno jajčaste, dobro zrele in gladko-zelene kobule zbiram v veliko, nemarne pa v malo košarico.«
in sušenju, vendar se nam je vkljub temu posrečilo hmelj v redu obrati in posušiti.
Tudi kar se tiče teže letošnjega hmelja, se ne smemo pritoževati. Hmelj je izredno bogat na lupu-linu in brez semena, kakor že dolgo ne. Nekateri »priganjači«, katerim naziva nakupovalci ne moremo priznati, ki si domišljajo, da, ker včasih nabirajo vzorce za kakega trgovca, že kdo ve kaj razumejo o hmelju, trdijcf^Mdeči krasen, gladko-zeleni hmelj, da je prav lep, samo nekoliko lahek. V resnici pa je naš hmelj letos izredno težak na lupulinu, pač pa je mnogo finejši kakor lani ter je brez semena in se zato ne-znalcem dozdeva lažji. Glavno je, da je prava težina tu, težina lupulina namreč; kosmata težina, kakor bi upravičeno lahko rekli, torej težina grobih kobulnih lističev, pecljev in semena, pa pri kvalitetnem hmelju ni zaželena, temveč obratno: le zmanjša vrednost kvalitete. Ako bi hmelj presojali po absolutni odnosno kosmati teži, bi bil nekvalitetni belgijski ali angleški hmelj najboljši. Naš hmelj pa je letos prav fin.
Splošno lahko trdimo, da se bo savinjski hmelj letos glede barve, težine in arome zopet enkrat izkazal. Glede množine nas pač ni zadovoljil, ker bomo nenavadno hitro obrali in razmeroma malo nabrali. Pa nič zato! Ne obilica, temveč kakovost pridelka je odločilna, in le ta nam zasigura obstoj in rentabilnost našega hmeljarstva.
Vendar pa bi bilo prezgodaj misliti, da je delo hmeljarja že končano in je treba le še prodati. O ne! Vsak pameten hmeljar se briga za svoj hmelj in za njegovo kakovost vse dotlej, dokler ga ne prevzame kupec. Treba se je torej prepričati vsak dan vsaj enkrat, ali se ni morda začel hmelj iz enega ali drugega vzroka greti ter ga v tem slučaju takoj na široko razgrniti, da se ne pokvari. Paziti je tudi, da se hmelj nahaja stalno v temi, da ne trpi škode na barvi. Poleg tega se ob kakem slabem vremenu, ko družina nima kaj dela, spravite nad hmelj in še izberite iz njega vse predolge peclje ter nemarne in lisaste kobule, katere se je pri obiranju prezrlo. Na ta način bo pridelek čim bolj enoten in zato tudi cena tem boljša. Nič zato, če imamo par kilogramov manj hmelja, glavno je, da je tisti kaj vreden in ga dobro prodamo.	Savinjski.
Hmeljarji! Jako ponujanje tlači ceno vsakemu blagu in tudi hmelju. Zato ne ponujajte, da dosežete boljše cene!
Vlil. mednarodni hmeljarski kongres
V petek dne 15. t. m. se je vršil v Žatcu (Č.-S. R.) VIII. mednarodni hmeljarski kongres, katerega so se udeležili številni zastopniki nemških in čeških hmeljarjev ter nekateri iz Avstrije in Ogrske, dočim so se Francija, Jugoslavija in Poljska opravičile.
Na kongresu se je ugotovila naslednja procena letošnjega pridelka hmelja v starih centih (po 50 kg);
Hallertau ....	130.000 do 140.000
Ostali kraji . . .	46.500 do 51.QQ0
Bavarska skupaj	.	176.500	do	191.000
Ostala Nemčija .	.	29.000	do	32.000
%. Nemčija skupaj...................... 205.500 do 223.000
Žatec .............. 135.000 do 145.000
Ostali kraji .	.	.	50.000	do	52.500
Češkoslovaška skupaj................ 185.000	do	197.500
Vojvodina ....	20.000	do	20.000
Savinjska dolina	.	28.000	do	30.000
Jugoslavija skupaj..................  48.000	do	50.000
Poljska ...................... . . .	.	40.000 do 45.000
Alzacija .................................  32.000	do	32,000
Avstrija.......................'	1.500 do 1.500
Ogrska .......................... . . >	1.200 do 1,200
Romunija ..................................... 800	do_____800
Pridelek kvalitetnega hmelja .	.	514.000	do	551.000
Ostala Francija............................ 30.000	do	30.000
Belgija ................................... 20.000	do	28.000
Anglija .................................  285.000	do	285.000
Amerika................................... 150.000	do	150.000
Kanada, Avstralija in Nova Zelandija .	30.000	do	30.000
Rusija ...................................  20.000	do	20.000
Svetovni pridelek	.	.	1,049.000 do 1,094.000
Lani pa je znašal pridelek kvalitetnega hmelja 795.564 stotov in svetovni pridelek 1,658.564 stotov.
K tej proceni pripominjamo, da so zanesljive le številke, navedene za kvalitetni hmelj, dočim se one za nekvalitetni hmelj niso mogle tako točno ugotoviti.
Letošnji pridelek kvalitetnega hmelja je torej za
240.000	do 280.000 stotov manjši kakor lansko leto. Vzrok temu je predvsem omejitev nasadov, ki povprečno znaša nekaj nad 20%. Najbolj je skrčila svoje nasade Jugoslavija, kjer je prišlo do katastrofalnega poloma hmeljarstva v Vojvodini; dočim je bilo v Vojvodini leta 1927 celih 12.000 ha nasadov hmelja in 1. 1929 še 7000 ha, jih je ostalo 1. 1930 le še 1400 ha. Usoda vojvodinskega hmeljarstva je svarilen primer, kam vodi brezglavo širjenje hmeljskih nasadov, ter naj služi v svarilo vsem ostalim hmeljarskim krajem!
Ker znaša svetovna potreba kvalitetnega hmelja le ca. 600.000 stotov, je jasno, da pri sedanjem obsegu hmeljskih nasadov že letošnja slaba letina skoro krije potrebe, normalna letina pa bi jo že zopet znatno presegala. Na ta način dobre letine vedno tvorijo rezervo za slabe in bi niti izredno slaba letina tega neugodnega položaja bistveno ne spremenila. Za zboljšanje svetovnega položaja hmeljarstva je neob-hodno potrebno, nasade skrčiti še za eno tretjino.
Hmeljarskim društvom se priporoča, da v tem smislu vplivajo na svoje okoliše.
Za letošnjo sezono priporoča S. H. U, svojim članom, pustiti ves kakovostno slab hmelj neobran, ker ta ne bo poplačal niti obiranja, pač pa bi tlačil ceno dobremu hmelju.
S. H. U. zavzema energično stališče proti objavljanju vsakoletnih zalog hmelja v pivovarnah, ker je iste nemogoče kontrolirati in nikdar ne odgovarjajo resnici. Zato S. H. U. svari svoje člane, naj se ne puste zapeljati po sličnih manevrih, katerih namen je le tlačiti ceno. S. H, U. ima zanesljiva poročila, da so te zaloge znatno manjše, kakor trdijo interesiram krogi.	*•
Tudi verzije, da letos konzum piva znatno nazaduje, ne odgovarjajo resnici; obratno dokazujejo statistični podatki, da je konzum piva v Nemčiji ostal na enaki višini, v Češkoslovaški pa se je v prvem polletju 1930 še celo za 5% zvišal.
Nadalje opozarja S. H. U., da se je okus pivo-pivcev v deželah, kjer se je varilo dosedaj le manj vredno pivo z nekvalitetnem hmeljem, tako izpre-menil, da vedno odločneje zahtevajo le dobro kvalitetno pivo. Iz tega sledi, da bo potreba kvalitetnega hmelja vedno večja, kakor to lahko opazujemo že danes zlasti v Franciji in Belgiji.
Iz navedenih okolnosti sledi, da je v letošnji sezoni upravičena in utemeljena zahteva hmeljarjev, da letošnje cene morajo kriti vsaj stroške pridelovanja. S. H. U. zato priporoča svojim članom, da odločno vplivajo na hmeljarje, naj pod nobenimi pogoji ne prodajo svojega hmelja po ceni, ki ne bi krila vsaj pridelovalnih stroškov.
J. Lavrič, Strasbourg:
Kako doseči boljše cene za hmelj
Malo je pridelkov, pri katerih igra pri tvorbi cen trgovska organizacija tako važno vlogo, kakor ravno pri hmelju. Zato podajam v naslednjem članku kratek opis hmeljske trgovine in h koncu zaključek, kako bi slovenski hmeljarji potom dobre trgovske organizacije lahko dosegali za svoj pridelek postopoma vse boljše cene.
Kako pridelati čim najboljši hmelj, o tem govoriti je stvar hmeljarskih strokovnjakov. Čim boljše blago — tem boljša cena pri sicer enakih pogojih! V glavnem gre za skrbno selekcijo rastlin — izločevanje rastlin s slabim ali nezadostnim donosom —, za pravilno oskrbo in gnojenje ter za skrbno obiranje in sušenje. Zadnja leta se je v splošnem preveč gnojilo, kar je prav slabo vplivalo na finočo kobul. Naše novo strokovno glasilo »Slovenski hmeljar« bo imelo
dovolj snovi in dela v tem pravcu. Zato mora v svo-?' jem lastnem interesu biti vsak hmeljar naročnik, učenec in sotrudnik tega prepotrebnega lista.
V hmeljski trgovini treba razločevati predvsem nakupovalce, komisijonarje in trgovce. Prvi kupujejo po nalogu in za račun tretje osebe, komisijonarji sprejemajo hmelj na skladišče v svrho prodaje po nalogu lastnikov, trgovci pa kupujejo za svoj račun, deloma sami, večinoma pa potom svojih nakupovalcev (mešetarjev).
Nakupovalci so v Jugoslaviji skoro izključno tujci, poslani od inozemskih trgovcev kot zaupniki, da organizirajo in nadzorujejo nakup hmelja. Pri nakupovanju se poslužujejo običajno domačinov, ki poznajo svoj okoliš, njega hmeljarje in hmelj. Nakupovalci poročajo svojim tvrdkam o trgovskem položaju, zlasti o zalogah, o sklepih, o »štimungi«. Dostikrat nastopajo pri nakupovanju sporazumno; da si cene ne pokvarijo, si razdelijo okoliše, prenehajo z nakupovanjem itd. To so trgovski manevri, ki so iz trgovskega stališča razumljivi in ki imajo ali bi morali imeti kot protiutež organizacijo hmeljarjev. Vsak trgovec pa hoče kupiti čim ceneje, pravtako kakor hoče vsak hmeljar prodati čim draže. Ne gre torej očitati nakupovalcem, da tlačijo cene, ker so ti odvisni od svojih tvrdk, in če niso v stanu ugodno nakupovati, vsaj tako dobro kot konkurenčne tvrdke, izgubijo svoj kruh in na njihovo mesto pridejo drugi, »sposobnejši«. Tudi trgovci do gotove meje ne odločajo sami o cenah. Ti so zopet odvisni od pivovarn in od konkurence. Če niso v stanu nuditi svojim pivovarnam čim najboljše blago po čim najnižjih cenah, vsaj tako ugodno kot konkurenca, izgubijo svoje odjemalce in s tem tudi svoj obstanek.
Komisijonarji se nahajajo v večjih hmeljskih središčih in dobivajo hmelj v zalogo ali direktno od hmeljarjev ali od trgovcev v svrho najugodnejše komisijske prodaje. Komisijonarji nudijo ugodnosti prodajalcem in kupcem. Prodajalec je potom njih bliže svetovni trgovini, bliže pivovarnam; dostikrat se izloči na ta način eden ali več prekupcev, ki morajo radi večjega rizika več zaslužiti in torej manj plačati, kakor doseže komisijonar pri direktni prodaji. Komisijonar prodaja večinoma manjšim tvrdkam, ki nimajo na deželi lastnih nakupovalcev. Te male tvrdke kupujejo, kar rabijo, sproti v skladiščih ko-misijonarjev in dostikrat celo prodajajo po vzorcih, vzetih iz komisijskih skladišč. Na ta način jim ni treba investirati mnogo denarja, delajo brez lastnih zalog in brez rizika, same okolnosti, ki jim omogočajo delati z manjšim dobičkom in plačevati boljše cene, kakor velike tvrdke, ki morajo kriti večje splošne stroške, plačevati nakupovalce, investirati včasih ogromne kapitale in prevzemati nase nepreračunljiv
riziko. Med komisijonarji in nakupovalci je torej bistvena razlika, dasi se tudi le-ti radi tako imenujejo.
Kakor nakupovalcem, se dela dostikrat tudi ko-misijonarjem neosnovane očitke. V nasprotju k nakupovalcem in trgovcem, ki hočejo čim najniže mogoče kupiti, skuša komisijonar doseči čim n a j -višje cene. Nakupovalec ščiti in mora ščititi interes kupca, komisijonar pa nasprotno ščiti in mora ščititi interes prodajalca, od katerega je odvisen. V svoji praksi imam primere, da sem dosegel dvojno in še višjo ceno, kot se je nudila doma, To so seveda le izjemni slučaji, možni pri spretni izrabi posebno ugodnih okolnosti.
(Konec prihodnjič.)
Napačno je:
22.	Misliti, da je s sušenjem delo- hmeljarja že končano in je edina briga le še prodaja.
23.	Verjeti raznim alarmantnim vestem in poveličevati mnenje vsakega mešetarja.
24.	Hmelj pred basanjem, ako je preveč suh, enostavno poškropiti z vodo, da se ne bo drobil.
25.	Še vedno odlašati s poravnavo naročnine za hmeljarsko glasilo.
Pravilno je:
22.	Tudi po sušenju hmelj redno vsak dan pregledati ter ga, če se začne le malo greti, takoj na široko razprostreti.
23.	Ohraniti mirno kri in bistro glavo ter upoštevati le verodostojna poročila o tržnem položaju in gibanju cen.
24.	Basanje prepustiti kupcu na njegovo odgovornost, sicer se pa držati tozadevnih navodil v 7. štev. našega lista.
25.	Končno že enkrat poslužiti se položnice, priložene predzadnji številki, in nakazati nemudoma to malenkostno naročnino, pičlih 20 Din.
Razno
Hmeljarska poročila so silno važna za hmeljarje v teku celega leta, zlasti pa poročila o stanju in gibanju cen v času prodaje. Sicer smo nameravali že v času letošnje sezone pošiljati vsa važna poročila vsem našim naročnikom redno vsak dan, vendar pa nam to radi denarnih težkoč, s katerimi se mora boriti naš list, za letos žal ni mogoče. Saj mnogi »zavedni« hmeljarji niti te malenkostne naročnine za list do danes še niso poravnali. Pač pa bomo skušali vkljub temu dobiti vedno najnovejša tržna poročila tudi že letos ter jih bomo na mnogostransko željo redno izvešali v izložbenem oknu našega uredništva v Celju, Vodnikova ul. 2, kjer si jih hmeljarji, ako jih pot slučajno zanese v Celje, vedno lahko prečitajo.
Pivovarniška industrija v Nemčiji proizvaja leto za letom več piva, vendar še vedno ni dosegla predvojne višine. Leta 1928/29 je znašala celotna nemška produkcija piva 55 milijonov hi, leta 1929/30 pa že 58 milijonov hi; pred vojno, 1. 1913, pa so producirali v Nemčiji celih 66 milijonov hi piva. Pred vojno je bilo v Nemčiji skoro 7000
pivovarn, sedaj pa jih je le 4600. Pa tudi pijejo po vojni Nemci manj. Pred vojno se je stočilo na osebo letno 102 1 piva, sedaj pa se le 90 1.
Podpora hmeljarstva v Avstriji. Krščansko-socialni poslanci iz okraja Mühlviertel v Avstriji so predložili narodni skupščini predlog zakona o podpori avstrijskemu hmeljarstvu. V teku vojne je hmeljarstvo v Avstriji silno nazadovalo, po vojni pa so začeli v kraju Mühlviertel nasade hmelja zopet širiti. Poljedelsko ministrstvo je skupno z poskusnimi zavodi za rastlinsko produkcijo na Dunaju in kmetijsko zbornico v Gornji Avstriji uredilo poskusne nasade, v katerih je baje bil pridelan hmelj izvrstne kakovosti. Avstrijske pivovarne potrebujejo letno nad 30.000 stotov hmelja. Tendenca je, pridelati za domačo industrijo potreben hmelj doma.
Vprašanja in odgovori
F. R., Št. Jurij: Pošiljam vzorec hmelja, vzetega iz sredine kupa, in prosim pojasnila, da li je dobro obran, prebran in posušen.
Odgovor: Pri obiranju niste pustili pri večini kobul prav nič peclja in se zato hmelj drobi; posušen je dobro, ne premalo, pa tudi sežgan ni; ako je ves tako prebran kot poslani vzorec, potem ste prebirali res skrbno.
I. J., Gomilsko; Pošiljam vzorec hmelja in prosim pojasnila, če je dobro posušen.
Odgovor: Hmelj je sušen pri pravilni toploti, pač pa je nekoliko preveč suh; sicer pa menda ni ves tako jako posušen kot poslani vzorec.
F. K,, Braslovče: Ker sem nujno rabil denarja, sem prodal 500 kg hmelja naprej; sedaj pa sem ga oddal le 400 kg, trgovec pa hoče vseh 500 kg. Ali moram dati vseh 500 kg ali ne?
Odgovor: Ako ste prodali 500 kg hmelja, seveda morate tudi predati vseh 500 kg. Drugič rajši ne prodajajte naprej, ker cena, ki ste jo dosegli v predprodaji, je res prenizka za letos.
Hmeljarska poročila
Slovenija: Obiranje hmelja je v glavnem končano. Pridelalo in obralo se je največ 10.000 do 12.000 met. stotov hmelja. Kakovost letošnjega pridelka daleč prekaša lanskega; hmelj je gladko-zelene barve, izredno bogat na lupulinu in težak ter izredno fine arome. — Kupčija se še ni mogla prav razviti. Predprodaje se počasi prevzemajo, domači in inozemski trgovci, ki so precej številno navzoči, razpošiljajo vzorce svojim tvrdkam in čakajo nadaljnjih navodil. Nekateri že poskušajo nakupovati po 8, 9 in 10 dinarjev, vendar producenti zahtevajo 15 dinarjev za kg kot najnižjo ceno. Pričakovati je šele v teku prihodnjih štirinajst dni živahnejše kupčije.
Vojvodina: Obiranje bo v glavnem skoraj končano in pridelek, dasi ne obilen, prvovrsten. — Kupčija se ne more razviti, prodanih je bilo le 10 met. stotov po 15 Din za kilogram.	•
Češkoslovaška:	Pretekli teden se je začelo
splošno obiranje, ki se vrši prav skrbno in pozorno. Določena plača obiravcem se strogo vzdržuje. Vreme je v splošnem ugodno, dasi dež često ovira obiranje. Nabere pa se zelo različno, v nekaterih nasadih zadosti, v drugih pa silno malo. V žateškem okraju se računa skupno na
največ 80.000 met. stotov hmelja. Dosedaj obrani hmelj je prav fin, bogat na lupulinu in zato izredno težak. — Kupčija za letošnji hmelj se še ni pričela, za lanskega pa ni več zanimanja.
Nemčija: Vkljub neugodnemu vremenu, zlasti pogostemu deževju, hmelj počasi dozoreva ter se je ta teden pričelo s splošnim obiranjem. V dobro obdelanih in skrbno škropljenih nasadih je hmelj še vedno gladko-zelen, v ostalih pa je začel izgubljati barvo. Največji hmeljski okoliš, Hallertau, računa le s 60% lanskega pridelka. Iz poedinih krajev prihajajo poročila, da se peronospora stalno širi in tudi bolhači so se pojavili v znatni množini. Splošno je letos hmelj silno neenakomeren, v nekaterih nasadih prvovrsten, v nekaterih pa tudi tako slab, da ga ne bo vredno niti obirati. — Za letnik 1929 je povpraševanje docela ponehalo, za letnik 1930 pa se kupčija še ni razvila; prodanih je bilo le nekaj bal po 21 do 25 Din za kilogram.
P o 1 j s k a : Obiranje je v polnem teku. Deževno in hladno vreme je oviralo pravilno dozorenje in povzroča rjavenje hmelja v mnogih nasadih. — Za lanski hmelj ni več zanimanja, za letošnjega pa se kupčija še ni razvila.
Belgija: V okolišu Alost so izgledi na letošnji pridelek prav dobri, v okolici Poperinghe pa je povzročila peronospora veliko škodo in se bo pridelalo vsaj polovico manj kot lani. — Za kupčijo še ni zanimanja.
Francija: Vlažno in mrzlo vreme prav občutno ovira zorenje hmelja. Peronospora preti vedno bolj in pričakovati je, da bo hmelj znatno rjavel, tako, da bo težko dobiti brezhiben pridelek. Vsaka procena letošnjega pridelka je zaenkrat še nemogoča, vendar se že sedaj računa komaj s polovico lanskega. Obiranje se bo začelo šele prihodnji teden. — Kupčija docela počiva.
Anglija: O letošnjem pridelku zanesljivih poročil ni. Nominalne cene neizpremenjene, vendar kupčije ni.
Amerika: Ni poročil.
Splošno: Kakor iz došlih poročil sledi, dejanski pridelek ne bo prekašal predcenitve ter pridelek žlahtnega hmelja ne kril svetovne potrebe. Zahteve hmeljarjev, da cena krije vsaj pridelovalne stroške, so torej upravičene. Trgovina se ne razvija, da bi tako prisilila hmeljarje k cenejšim ponudbam, vendar se, po sedanjem stanju sodeč, cene morajo dvigniti.
Za razvedrilo
Vdovec Trnovec se je hotel zopet oženiti in je šel k župniku, da prijavi oklice.
Župnik: »Zdi se mi, da še ni dolgo, kar smo pokopali Vašo rajnko.«
Trnovec: »To se ve, da se jim to le zdi! Saj bo vendar čez štirinajst dni že cele tri tedne od takrat.«
Potratnost.
Oče sinu: »Tvoj ded je nosil to suknjo deset let, jaz dvaindvajset let, ti jo pa nosiš šele eno leto, pa je že proč.«
V šoli.
Veroučitelj: »Kako se je imenovala Adamova žena?«
Učenec: »Gospa Adamova.«
Tiskarski škrat je prav svojeglavno gospodaril v zadnji številki lista. Na strani 59 namreč se pod »B. škodljivci« drugi odstavek prvi stavek pravilno glasi: Uš opazimo v hmeljniku maja—junija letati kot majhno, črnorjavo mušico (m u h a - a p h i s), ki znese jajčka na spodnjo stran listov mladih poganjkov; ta selitev uši na hmelj traja 3 do 4 tedne.
»■"■■I '	——
Samo 290 Din
obleka iz bombažaste tkanine!
Samo 3SO Din
trpežna suknena obleka!
Samo 580 Din
zimska suknja iz debelega sukna !
Prodaja in razpošilja
Trgovski dom
Stermecki, Celje štev. 98
Oglejte si izložbe In posetlte trgovino!
Zahtevajte takoj brezplačni, ilustrirani cenik!
%—
FRANC STRUPI, Celje
Zaloga stekla, porcelana, svetiljk, okvirjev, Sip itd. Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Najnižje cene in tožna postrežba.
Pridobivajte naročnike!
IVAN
RAVNIKAR
CELJE
nudi umetna gnojila, semena, barve ter špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
Najboljša
pražena in sirova, v največji izbiri, v trgovini
Anton Fazarinc, Celje
♦
Zaloga raznega žita, najboljše banaške moke itd. ♦
Dobro blagoI Velika izbiral
Ker je cena za
hmelj
razmeroma nizka in še istega lahko
prodate
le za mal denar, zato je treba paziti, kje kupite dobro blago za obleke
po ugodni ceni
Vsak naj si pred nakupom ogleda cene blaga v izložbah prijos.jelovšku
v Celju
ki nudi zares dobro blago po izredno nizkih cenah. Zato vsi v Aleksandrovo (prej Kolodvorsko) ulico št. 4, nasproti Roze Zamparutti, kjer boste dobili samo prvovrstno blago in 'udi cene so take, da st >ste z njimi zadovoljili .-r prepričali, da to ni samo reklama, ampak resnica.
Solidna postrežba 1 Nizke cene!
HMELJARJI!
Vaš zavod je
mmm$m
PiSiiioojaoc^
M ŽALCU
registrov, zadr. z neomej. zavezo
ki deluje že petdeseto leto za povzdigo gospodarstva, predvsem hmeljarstva, Savinjske doline in kjer naložite najbolje in najvarneje svoj denar.
Za varnost naložb jamči poleg lastnega premoženja, ki obstoji iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še več tisoč zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje najugodneje.
Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev pod najugodnejšimi pogoji.
Uradne ure: Ob delavnikih od 8—12 in od 2-6. Ob nedeljah od 9—11.
HNEUARNA ŽALEC
l.jugoilovamki zavod za vkla-danje in komerviranie hmelja
registrovana zadruga z omejeno zavezo
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, balote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije.
Obratna naprava je najmoderneje urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 14 žveplam, med temi 5 kurilnih, s skupno kapaciteto 200 stotov dnevno pri enkratnem porabljanju na dan. Hmeljarna je tudi opremljena s 10 stiskalnicami, z električnimi dvigalniki in z modernimi rešetalnimi stroji. V njej sami je več udobno urejenih stanovanjskih sob, ki so gg. komitentom na razpolago.
Zaloga vsakovrstnih hmeljskih vreč in umetnih gnojil
HMELJARJI! VAS DE JV ARM ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦___________
Za h rani Ine vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
___________♦____________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka. — Stanje vlog nad 90,000.000 dinarjev
♦
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Oblastna hranilnica
prej
Južnoštajerska hranilnica
Centrala MARIBOR, Trg Svobode
mariborske oblasti, podružnica [ n j j n nasproti pošte, Cankarjeva ul. VCIJC
Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Kmetijska družba
= v Ljubljani ................—
Skladišče v Celju pri kolodvoru
oddaja svojim članom po najnižjih cenah in v najboljši kakovosti razne
kmetijske potrebščine
kakor: umetna gnojila, semenje, sredstva zoper rastlinske škodljivce, modro galico, žveplo i. dr. ter kmetijske stroje in vse ostale potrebščine za hmeljarje. ______
Član Kmetijske družbe v Ljubljani
postane lahko vsak kmetovalec, ki plača letno članarino 20 Din, za katero dobi brezplačno ilustrirani gospodarski list
„Kmetovalec“
Vsak zaveden hmeljar je tudi član Kmetijske družbe!
Hmeljarji !
Gnojite z apnenim dušikom!
To je najcenejšp in najrentabilnejše dušičnato gnojilo domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi potrebnega apna.
Apneni dušik daje hmelju tako priljubljeno in vedno zaželeno gladko zeleno barvo! Navodila o načinu uporabe, potrebnih količinah, rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje: Tvornica za dušik, Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se dobiva tudi mešanica „Nitrofoskal-Ruše“, napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + superi ostat.
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Sredstva za pobijanje škodljivcev
na drevju, trti, hmelju in žlahtnem grmiževju so: flrbinol, kvasija-les, modra galica, mazavo milo, švajnfurtsko zelenilo (strup), Sulfarol, Sulikol, apneni arzeniat
Zaloga v drogeriji ,Sanitas‘, Celje, Aleksandrova 5
ali pa v njeni podružnici v Ljubljani: le na Dunajski cesti štev. 5
Točna navodila o uporabi enega ati drugega sredstva, ki so vsa po vrsti preizkušena, dobite zastonj
Pri prašen ju semena s Porzolom
dobite zdrav in obilen pridelek, kalji-vost semena se poviša in rast pospeši. Uporaba je enostavna in poceni, seme se opraši v 10 minutah in lahko takoj poseje. Prištedite 15 do 20% semena, dela in časa, ker ni treba seme namakati in zopet sušiti Navodila in cenik razpošiljata brezplačno
BILJANA A. D., BEOGRAD ========
Dušanovac — Telefon 3-80 — in glavna zaloga za Slovenijo
KMETIJSKA DRUŽBA LJUBLJANA
USTANOVLJENA LETA 1881
CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU, CELJE V LASTNI HIŠI \ NARODNI DOM
od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost
^	in izplačuje	^
točno
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000'—, še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000'—
♦ ♦♦-—-------
MARIBOR podružnici: ŠOŠTANJ
AleksandrovauI.il	'a=±± (v lastni hiši) ==
PORZOL
je najzaneslivejše sredstvo za prašenje semena: pšenice, rži, ječmena, ovsa itd. proti trdi ali smrdljivi sneti, snežni plesni rži in pšenice, trdi sneti ječmena itd.
Izdaja konzorcij „Slovenskega hmeljarja", predstavnik Alojzij Mihelčič, župan in posestnik, Celje-Breg. Odgovorni urednik dipl. Ing. Janko Dolinar, Celje. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celju