l¥wtnMtvo : Behölerjeva cesta fttev. 3, na dvori&èu, I. nadstropje. s * Rokopisi se ne vračajo. * * List kha^a vsak dan razun nedelj in pramikov ob 4. tiri (xrpoìdne. * a ' Sklep urwlniètva ob 11. uri («;. * * Kdti'anklraiii dopisi se ne sprejemajo. ■* * Anoftimni dopisi se ne uva- NARODNI DNEVNIK IJfMravniAtvo: Schilkrjeva cesta ètev. 3. Naročnina znaša za »Vftro-ogerske dežele: celoletno . . . K 25'—■ polletno . » . K 12"50 četrtletno ... K «30 mesečno ... K 2"10 Za \«'račl|o: celoletno ... K 28'— aa vse dr'uge dežele i Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za ogtaw (inserate) s« plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Poearoeana štev. stane 10 h. Ste v. 23. Celje, v petek, dne 29. januarja 1909. Leto I Uredništvo in upravništvo „Narodnega Dnevnika" in „Narodnega Lista" imajo stalno telefonsko številko (Celje, interurban) (Na Isto številko kličite tudi „Iz-vrševaini odbor Narodne stranke" in „Zvezo narodnih društev".) Zavarovanje samostojnih oseb na temelju vladnega načrta o socijalnem zavarovanju. ii. Ako stvar presojamo s stališča, da so si vse v socialnem zavarovanju združene osebe, kar se položaja tiče, jednake, smemo tndi izjaviti, da je popolnoma prav, ako so vse zedinjene v eni sami zavarovalnici. Vsi oni. ki so predlagali starostno in invaliditelo, oziroma tudi zavarovanje za slučaj bolezni za podjetnike, so stali na stališču, da je socialni položaj teh slojev enak položaja delavca. Pojem socijalne pravičnosti pa zhbteva. da bi tndi vsi dosegli enake socialne uspehe. Zato ni mogoče pritrditi onim. ki zahtevajo, aaj bi bilo zavarovanje samostojnih ločeno od zavarovanja nesamostojnih, češ. da dajejo delavci neizmerno boljši zavarovalni riziko nego pa samostojni. Načrt pojasnuje ta nengodni riziko samostojnih s številkami, katere nam je daki štetje poklicov i. 1900. Po fcem štetjn je bilo od 1000 samostojnih, ki bodo zavarovanju podvrženi v starosti 61 do 66 let, torej v starosti, kj je odločilna za pravico do starostne rente: a) v poljedelstvo 92 b) v industriji 61 Pri nesamostojnih: a) v poljedelstvu 48 b) v industriji 26 To pa ne pojasnjuje še dovolj zavarovalnega rizika pri samostojnih. Važno je. kako dolgo bodo po računn probabilitete uplačevane zavarovalne premije. In tu se nam kaže, da je bilo od 1000 samostojnih v starosti 16—. 30 let: a) v poljedelstvo 120 b) v industriji in trgovini 213 Pri nesamostojnih; a) v poljedelstvu 491 b) v industriji in trgovini 669 Največje število samostojnih je v starosti 30—50 let, nesamostojnih pa v starosti 16—30 let. Zavarovalni riziko je zopet neraz-merno slabši v poljedelstvu ko v trgovini in industriji in to pri samostojnih prav tako kakor pri nesamostojnih. Načrt računa, da na 10.000 zavarovanih odpade letna renta- pri samostojnih 255'8 pri nesamostojnih 1051 Važna posledica uvedbe starostnega zavarovanja za samostojne je okolnost, da bodo morale biti zavaro- vane tndi osebe, ki pri podjetju pomagajo. Načrt j« sprejel te osebe v zavarovanje glavno zato, da bi se doseglo pri samostojnih nekako «boljšanje zavarovalnega rizika. Načrt čisto po pravici predpostavlja, da bodo osebe, katere pri podjetju pomagajo, pozneje navadno samostojne, da so torej popolnoma jednake pomočnikom pred osamo-svojenjem. Uvažava ti treba tudi še prav posebno izkušnje, katere si je pridobilo nemško zavarovan je, da namreč osebe, katere hočejo pridobiti pravico do reme za or; imoglost ali za starost. kratko pred doseženo starostno mejo, ko se ima določena renta izplačevati, vstopijo v fingirano delavsko razmerje h kakemu sorodniku. S tem. da se koj v začetku podvrže zavarovanj« one člane rodbine, ki pri podjetju pomagajo, bo takim sleparskim manipulacijam napravljen konec. S tem pa, da se pomagajoče člane rodbine podvrže zavarovanju, nastane samostojnim velika obremenitev. O tej obremenitvi si lahko vstvarimo jasno sliko, ako pomislimo, da tvorijo pomožne moči v malih obrtnih podjWfih in na malih posestvih večinoma le člani rodbine. Člani rodbine se štejejo v prvi mezd»« razred, ako ne dobivajo plače kot redni delavci. Drobni podjetniki bodo morali torej plačevati zavarovalne prispevke ne le za se, ampak tudi za člane rodbine, ki v podjetju pomagajo. S tem vzraste dejanska obremenitev samostojnih v navadni meri. Tako bode moral plačevati n. pr. kmet, ki daje na svojem posestvu dela trem svojim otrokom, prispevek za svoje zavarovanje v letnem znesku po 12 K — ter prispevke za zavarovanje treh otrok, za vsakega po 6 K na leto; plačeval bo torej skupaj po 30 K na leto. Shod za slovensko vseučilišče. Dunaj, dne 28. prosinca 1909. Vsled vladne predloge glede italijanske pravne fakultete na Dunaju se je položaj v vprašanju o slovenskem vseučilišču znatno spremenil. To je vzbudilo v slovenski akademični mladini na Dunaju bojazen, da ne bi ta ideja sploh izginila z dnevneera reda, zato se je sklical shod po § 2. na 27. tm ... Shoda se je vdeležila ogromna večina slovenskih akademikov vseh struj, ki so na ta način jasno pokazali, da so kljub različnim političnim nazorom edini v boju za ta naš kulturni ideal. Shoda so se vdeležili tudi poslanci Hribar, dr. Bybaf, Roblek in Štrekelj. — Predsednik M. Božič poda takoj besedo referentu g, Černiču. Ta je izvajal v svojem temperamentnem govoru, da je dolžnost slovenskega dijaštva, da si je v šolskih zadevah na jasnem, dolžnost slovenske delegacije v državnem zboru, da ve za mnenje celega akademičnega slovenskega sloja. V vladni predlogi o italijanski pravni fakulteti se je pokazala neodkritost vlade, ki koleba med pritiskom iz Kvirinala in med nemški prenapeteži. Vlada utemeljuje svojo predlogo s tem. da se mora dati Italijanom prilika, izšolati se v materinščini in da je potreb« po nradništvn. ki je zmožno italijanščine. A isto mora veljati tudi za nas Slovence: tudi nam naj se v državnem interes« »udi prilika. izšolati se vmateriuščini, tudi pri nas je nujna potreba po uradnikih zmožnih slovenskega jezika. Ali naj velja nekaj nad 700.000 Italijanov pri vladi več kot poldrugi milijon Slovencev ? Mesto pomirjevati ja se nas prelojalne državljane razburja: na septem'oerske dogodke je, sledi! razpust veteranskega društva v Ljubljani; na vseučiliščih, ki jih moramo pohajati, vlada neomejena anarhija bnrsevstya in dan na dan dokazujejo nove netaktnosti rektorjev, da smo na njih popolnoma brezpravni. Pošteno in lojalno plačilo Slovencem od strani vlade bi bila ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, ki je neobhodno potrebna za naš narodni razvoj. Minimum naših zahtev ie takojšna ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani. Govornik konča a »pelom »a poslance naj zastavijo vse sile, da ljudski parlament izpolni te pravične zahteve slovenskega ljudstva. Poslanec Hribar. da bo „Narodna zveza" storila vse. da zagotovi in v najkrajšem časrt ustanovi slovenska pravna fakulteta. Opozorja na bistveno razliko med položajem italijanskega in slovenskega dijaštva. Kar seje pri Italijanih sodilo milo, bi se pri nas z največjo strogostjo: Italijani imajo zaslombo v zunanjih državah, ki je mi nimamo. Aka-demična mladina mora zahtevati slovensko vseučilišče, teda vedno v sporazumu s slovenskimi poslanci. Sklepi „Narodne zveze bodo zadovoljili slovensko dijaštvo. — Poslanec Rybaf se pridruži izvajanjem svojega tovariša in opominja slovensko dijaštvo, naj brzda svoje mladostno navdušenje, kar bi to lahko uničilo nekaj slovenskih eksistenc. Sklicuje se na besede dr. Concija, da majhni narodi v Avstriji ne smejo delati zaprek pravičnim zahtevam drugih majhnih narodov; toraj naj tudi Italijani ne delajo zaprek pravičnim slovenskim zahtevam po ljudskih šolah v Trstu in Istri. — Konečno so se sprejele sledeče resolucije: Slovensko akademično dijaštvo na Dunaju zbrano na shodu dne 27. jan. 1909. 1. ogorčeno protestira proti vladni nameri rešiti italijansko vseučiliško vprašanje, ne da bi se istočasno ugodilo tudi slovenskim vseučiliškim zahtevam. 2. izjavlja, da ne bo prej mirovalo, dokler se ne ustanovi popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani. Za zdaj pa zahteva, da vlada takoj izpolni sledeči minimum upravičenih zahtev a) da takoj ustanovi popolno pravno fakulteto v Ljubljani, b) da kot provi-zorij popolnega slovenskega vseučilišča v Ljubljani s takošnjo ustanovitvijo štipendij omogoči pridnim in talentiranim slovenskim dijakom popolnoma posvetiti se svoji stroki, da se tako usposobijo za profesorska mesta na slovenskem vseučilišča v Ljubljani, c) da reši slovensko dijaštvo neprijaznega Dunaja in Gradca s tem. da prizna študiiein izpite na zagrebškem vseučilišče ter izpopolni vseučilišči v Pragi in Zagrebu z onimi stoiicami,k: so potrebne, da tam dosežejo naši dijaki popolno usposobljenost za državne slnžbe. 3. prosi in roti slovenske in slovanske državne poslance, da na noben način ne pripuste na dnevni red razprave o italijanski pravni fakulteti, dokler vlad| ne ugodi vsaj onim zgoraj navedenim minimalnim zahtevam. Politična kronike. a Jezikovni zakon za Češko Vlada je naznanila voditeljem strank načela in glavno vsebino tega zakona. Nemški naprednjaki in kršč. socialci so sklenili v tem vprašanju složno nastopati proti Öehom. Češki poslanci, agraroi in Mladočehi so v sknpni seji sklenili" nastopiti proti poštnem odloku" in izvrševalni naredbt o njem ter proti jezikovnemu zakonu z vso odločnostjo. Češki radikalci hočejo obstruirati. a V proračunskem odseku dek> ne arre od rok. Češko-nemški spor je tudi tu na dnevnem redu; vsi nemški govorniki so se v zadnji seji pečali samo s praškim bumlom nemških dijakov. Ker se je vlada baia, d« bi za dispo-zicijski fond ne dobila večine v odseku, je odložila glasovanje o postavki „ministerski svet11 na prihodnji teden, ko bode že predložila parlamentu jezikovni zakon. Proti dispozicijskemu fondu bodo glasovali Čehi, Jugoslovani, Rusini in soc. demokratje. Za bodo glasovali napredni Nemci, kršč. socijalci in Poljaki. — Posi. dr. Korošec je govoril v prorač. odseku proti instituciji ministrov-rojakov ker je protiustavna in ker jo posebno minister Schreiner izkorišča v netenje narodnostnih razporov, kar je dokazal s svojo potjo v Gradec. a Poštni odlok. K temu tamoznemu odloku je izdana izvrševalna naredba. katera jemlje Čehom vse, ker jim je „odlok" navidezno pustil. Češki nra-dovati smejo le najmanjši uradi t. j. pošte III. kategorije, vsi drugi poštni uradi morajo ravnateljstvu pisati nemški. Kdor se proti temu pregreši zapade kazni — in sodnik nad takimi pregreški bode — slavni Swoboda, ki se po srečno izvedenem uporu vrne kot triumfator na svoje mesto in za-dobi še večjo oblast kot jo je imel pred uporom. Predsednikova moč se skrči v toliko, da bode v bodoče trgovinsko ministerstvo samo doloralo predstojnike posamičnih oddelkov v Pragi! Kaj takega se ni še pripetilo nobenemu predsedniku kakega avstrijskega oblastva. Vse to je vzbudilo med vsemi češkimi poslanci in politiki opravičeno ogorčenje. Vsenemški duh čedalje bolj prodira v avstrijsko upravo — in baron Bienerth trdi, da je Slovanom prijazen — in Poljaki imenujejo vse to „malenkostne"' prepire in se družijo z Nemci! b Napetost med Avstrijo m Italijo je čedalje večja. Povod k novi razburjenosti je dal to pot načrt avstrijske vlade, osnovati na Dunaju italijansko pravno fakulteto*. „Corriere della Sera>; trdi, da je "baron Aehrenthal prav gotovo obljubil italijanskemu ministra vnanjih reči Tittonijn, da bode avstr. viada čimprej ustanovila italijansko univerzo na teritoriju. na katerem bivajo Italijani. Oficijozna „Tribuna"1 po-roČR iz zanesljivega vira, da Italija ne more ostati ravnodušna, ako se dane obljube na tak način izpolnujejo ter da bode morala iz tega izvajati posledice. Predvsem, da bode moral Tittoni odstopiti. T« je tudi podal telegrafično svoio ostavko, kakor hitro je izvedel, da namerava avstrijska vlada ustanoviti ital. prav. faknlto na Dunaju. Ministrski predsednik Giolitti ga je pre-prosil, da ostane z obzirom na zapletenost mednarodnega položna na svojem mestu. V miuisterskem svetu, ki bode 31. tra., se bode o tem razpravljalo. Bivši finančni minister Luzzatti priporoča svojim rojakom, naj se gospodarski -emancipirajo od Avstrije in nje vpliva. „Proč od Avstrije- je klic, ki glasno odmeva v najširših krogih italijanskega prebivalstva. Mogoče je, da bo vse to imelo svoje posledice v politični kon-stélaciji ; Italijani so siti trozveze in bi se je radi iznebili. Za trozvezo bi tudi mi ne jokali, bojimo se le, da bode za grehe naše diplomacije in za voditelje naše notranje politike plačevala kakor na Turškem avstrijska industrija in torej še posebno naše delavstvo. To bi bil za nas hud udarec. V Berolinu so vsled te napetosti med Avstrijo in Italijo nemilo zadeti. Nemški listi ostro kritizirajo postopanje avstrijske vlade ter poročajo, da si bode knez Bülow prizadeval „zaveznike- zopet pomiriti. b Poljaki in Čehi. .Dziennik Polski' glasilo konservativnih Poljakov, grozi Čehom, da se bode moralo postaviti „Polsko kolo* proti njim, ako bodo s svojimi „malenkostmi" prepiri preprečili delavnost parlamenta. Naj si postavijo trden, autonomistiški program in Poljaki je bodo podpirali; dokler pa bo češko-nemški spor zapreka parlamentarnega dela, ne smejo računati na podporo poljskih poslancev." b Krščanski sodale» in delavstvo. Dne 24.. t. m. je imelo klerikalno delavstvo v Hernalsu shod. na katerem je kršč. soc. poslanec Knnschak očital vodstvu stranke in še posebno Gess-mannu, da ni izpolnilo delavstvu danih obljub. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da se „krščansko socialna stranka poslužuje delavstva samo kot glasovalnega mate-rijala, da se pa na vso moč brani, da bi delavstvo dobilo v stran-ki kaj več vpliva." Do tega zdravega spoznanja je torej prišlo klerikalno delavstvo na Danaja, kdo ve, kdaj, se bo začelo daniti v glavah delavstva na Kranjskem? a Bosanski Nemci, nekaj kmetov-priseljencev in uradnikov, katere je nastanila Nemcem prijazna deželna vlada v Bosni, hočejo imeti v prih. deželnem zboru nič manj nogo — «5 mandatov. Vse avstr. nemško časopisje brani to „opravičeno* zahtevo. b Parlamentarono ministerstvo ? Govori se, da stopi po predložitvi jezikovnega zakona pariamentarični kabinet na vlado, na čelu mu pa ne bo baron Bienerth. (Kdo bo neki oni čudodelni^, ki bi mogel v sedanji zbornici in v sedanjih razmerah tako naglo vstvariti vlade zmožno parLamentarično ministerstvo s potrebno večino v zbornici b Koncesije Srbiji in Črni gori. Iz Berolina poročajo, da so na Dunaju pripravljeni dati Srbiji in Črni gori velike gospodarske koncesije. b MobHizaoija na Bolgarskem. Bolgarska mobilizira, ker jo trdovratnost Turčije k temu sili. Bolgarsko je lo- jalno ponudilo Turčiji 80 milijonov odškodnine za i-elezaico in druge škode, ki jih je imelo vsled proglasitve neodvisnosti, Turčija pa zahteva kar 150 milijonov. Ta vsota je toliko pretirana, da bi lahko ruinirala vsako balkansko državo. V tem sporu je Francija na bolgarski strani in svari Turčijo, naj nikar ne tira stvari do skrajnosti, ker bi bil boj proti bolgarski armadi zanjo zelo nevaren. Turčija ie sedaj znižala svojo zahtevo na 125 mil., ki je pa za Bolgarijo tudi previsoka. Anglija se je baje ponudila posredovati med Turčijo in Anglijo. b Italijanska pravna fakuita. ..Trentino", ki je dosedai vedno pobijal načrt italijanske pravne fakulte na Dunaju, jo naenkrat zagovarja, rekoč, da je italijanska pravna fakuita na Dunaju boljše ko nič. da Italijani torej ne smejo pobijati tega predloga, ampak skrbeti za to, da načrt zboljšajo. b Sprememba v trgovinskem mi-nisterstvu na Ruskem. Trgovinski minister Šipo v je imenovan članom državnega sveta. Njegov uaslednik je Timirjajev, ki je že enkrat bil trgovinski minister. b Priznanje bolgarske kraljevine od Rusije. „Nene Freie Presse" poroča iz Petrograds, da bo Rusija, dobro poznavajoč razpoloženje v bolgarskem narodu, kot pogoj pripoznanja bolgarske kot kraljevine zahtevala prestop tudi mlajših 3. otrok kralja Ferdinanda, Cirila, Evdoksije in Nadežde. k pravoslavni veri. kakor je isto zahtevala glede najstarejšega sina, Borisa, takrat, ko se je šlo za pripoznanje Ferdinanda kot bolgarskega kneza. Nekateri listi poročajo celo, da bi imel kralj Ferdinand sam prestopiti k pravoslavni veri, kar pà se smatra za neresnično, Štajerske novice. o Toll tre v staj. deželni zbor. Poročali smo včeraj, da je graški „Volksblatt" že vedel povedati pri-lično, kdaj bo začetek volitev v štaj. dež. zbor. Graški listi danes popravljajo to vest v toliko, da je minister za notranje zadeve Haerdtl izjavil poslancu Hofmann-Wellenhofu, da se bodo volitve vršile v drngi polovici meseca majnika, da pa je dan tO. maja izbran čisto poljubno od klerikalnega lista. a Odborova seja „Zveze" narodnih društev na Štajerskem In Koroškem se vrši v soboto 30. t. m. v Celju ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Rotovške ulice 12/1, (prej uredništvo „Narodn. lista"). a Soci j alni odsek „Zrese" slov. štaj. učiteljev In učitelj le ima v nedeljo 31. t. m. dopoldne v Celju v „Nar. domu" sejo. Na sporedu so važne prosvetne zadeve. o Občinske volitve v St. Jnrju ob j. ž. okolica se vrše dne 18. febr. t i. — Naprednjaki, pripravljajte se pridno za volitve! a Načelnik krajn. šolskega sveta v Št Jurju ob Jui. žel. je še vedno znani — Povalej. o Kralj Peter na Štajerskem. „Slovenec" poroča iz Gradca govorico, da je srbski kralj Peter kupil grad Thal pri Gradcu. „Slovenca" si je bržkone nekdo pošteno „privoščil". a Pogorela je bi. Rajhenburga minulo soboto koča Fr. Glasa. Škoda je precejšnja, ker pogorelec ni bil zavarovan. o Na kosce je raztrgalo v grat-vajnski papirnici pri Gradou delavca Motla. Hotel je premestiti transmisijski jermen pri nekem stroju, a ker ni bil dosti previden, ga je stroj za predpasnik zgrabil in raztrgal. Motti je oče 6 nepreskrbljenih otrok. o Umrl je v Bajbenburgu gosp. Viktor Jamšek, bivši nadučitelj v Šk. Loki, dne £8. t m. Pred 14 dnevi je stopil v pokoj. Pokojnik je bil rojen v Rajlienburgu, kjer je njegov brat g. Franc Jamšek nadnčitelj. o Raspiamo je na dež. gimnaeiji v Ptujn suplentsko mesto za klasične jezike. Prošnje do 5. febr. na štaj. deželni odbor. o Posledice ljubosumnosti. V radgonsko bolnišnico so pripeljali Marjeto Meliu. mater več otrok, katero je njen mož na nekem plesu z nožem težko ranil. Na plesu so igrali cigani in Melinovi malo preveč dvorili, na kar jo je njen mož prijazno poklical k sebi, jo objel in ji zasadil nož v gol-tanec. Ona se je branila in si pri tem razrezala tudi palec na roki. o Nemškonaeljonalna nesebičnost. V Gradcu je bil obsojen nem-škonacijonalni trg. pomočnik Pilscbl vsled poneverjenja društvenega denarja pri „delavskih" društvih „Germanija" na Dunaju in „Steirisch Erz" v Gradcu na 6 tednov strogega zapora. o Zaradi nerednega dostavljanja pošte se pritožujejo Slatinčani. Slatin-ska pošta ima premalo moči. o Umazanost. Iz neke občine v šmarskem okraju (ime še za danes zamolčimo) nam tožijo kmetje, da si je zapisal in dobil žnpan, ki je najbogatejši mož v vasi in hud klerikalec, največ sena in slame pri zadnjih razdelitvah. Od drugih strani prihajajo pritožbe, da prosijo za seno in slamo tudi premožni gg. župniki. Na tak način pride seveda na revne kmete malo, na manjše posestnike pa samo 20 do 30 kilogramov sena! Klerikalni „kmečki" prijatelji so si povsod enaki! o PetFolej bo cenejši — r Gradcu. Graški trgovci so imeli shod, na katerem so sklenili, da bodo vsled konkurence- znane anierik. petrol družbe prodajali „lažji" petrolej po 19 vinarjev liter. o Realka s Fürstenfeldu se bo še to leto otvorila. G. dr. Korošec, kaj pa dela vlad« z vašimi glasovitimi, šolskimi rezolucijami ? o Grozeča gospodarska kriza vino rej ce v v radgonski in ljutomerski okolici ? Na shodu svojih volilcev v Radgoni je izpregovoril nemški deželni poslanec Reitter nekaj besed, ki bodo zanimale tovariše vinorejce: „Ni prazno govorjenje, da se je ponudilo mnogim kmetom, ki so denar rabili in morali vino za vsako ceno prodati, tudi za plemenita vina ne samo za lansko iza-belo, 14—16 vin. za liter (!!). Kakor smo zelo hvaležni za bogato vinsko letino lansko leto, tako zelo se bojimo, da bodo vinske cene padle še bolj in da stoje vinorejci pred hudo katastrofo. In vendar bi se dalo v mnogem oziru pomagati Naj bi vendar naši štajerski krčmarji kupovali vina na Štajerskem in bi ne nosili denarja, katerega so si na Štajerskem zaslužili, na Ogrsko (in Hrvaško), kjer res da kupujejo za nekaj vinarjev ceneje. Po dobroti pa prekašajo naša radgonska in ljutomerska vina daleč daleč ogrska." Ljutomerski in radgonski vinorejci sedaj lahko vidimo, kaj se pravi brezpogojnaodobritevnagod-be z Ogrsko, katera dovoljuje prost uvoz ogrskih vin, ki delajo našim nmazano konkurenco. Za to odobritev pa se imamo zahvaliti spoštovani duhovniški „kmečki" zvezi in pa svojemu državnemu poslancu Roškarju. Kje so sedaj tiste bojevite besede proti nagodbi z Ogrsko, kje tozadevne obljube? Vinorejec trpi in čuti bridko prevaro — od svojih dozdevnih klerikalnih prijateljev. — Ali je trtba še hujših ndarcev, da bodo prišli naši ljudje k pameti? Ali morajo priti prej na beraško palico, kakor se bo. 4» je hotela „Akad podr" prirediti v tej dvorani v pnd družbi sv. Cirila ia Metoda veselic«?. „Gr. Tagblatt a" se je posrečilo zavohati to graškemu nemštvu pretečo nevarnost in pod naslovom „V Gradcu" javlja dne 20. t m. nečuveno. vest, da priredi ak podr, dne 23. t. m. v trg. dvorani slavnost. Seveda je nato gospodom pri trgovskem društvu takoj irtrčalo srce v hlače, alasti ko je dospela še društvu dopisnica iz Brežic, podpisana od nekega Karla Počivau-šeka, v kateri poprašuje dotičnik v imenu brežiških Nemcev, sklicujoč se na notico. v TagblaUu, „wenn in Grazer kaufmännischen Verein lauter Trottel sitzen." Gospodje trgovci so torej odpovedali ak. podr. svoje prostore in as. t. m je že Gr. T. oznanjal s posebnim zadovoljstvom ta korak trgov, društva, češ, slovenska veselica je v Grade« nemogoča. A možje pri Gr. T. so se hudo urezali, ker napovedana veselica se je vršila v istem času z istim vsporedom v drogi, večji dvorani in dosegla tako krasen uspeli, kakor doslej m&lokatera slovauska prireditev v Gradca Vsi ed tega seveda pri „Tag-blatn* velikanska jeza. Danes se mn je graška „Montagszeitung" pridružila in skupna udrihata po Cehih, ki ko se pred ranili za svoj ples dne 30. t. m., -razposlati češka vabila s češkimi naslovi Na nekem zakotnem zborovanja naših „Schildbürgerjev" se je včeraj sklenilo, odslej vsako slovansko prireditev v Gradcu naravnost prepre citi m podivjano nemško burševatvo čakAjo zopet nove lavorike. (Smo že poročali. Op ur.) Dne 10. februarja se je oamer&val prirediti v Steinfelskih dvoranah slovenski plesni veuček v prid oaši šolski dražbi. Vsled zadnjih pozivov v graäkih listih je lastnik dvorane danes pripravljalnemu odboru od povedal'že najete prostore. a VeWk požar v Gradcu. Pogorelo je véera; ponoči giavno-poslop. tvora, ža kolesa, motorje in automobile J. Pack Škode je nad 660 tisoč kron. Zgorelo je 1?X> koles, 120 motorjev in 16 auto-mobtlov. Škoda je z zavarovalnino pokrita Gasilna akcija je bila vsled mraza zelo težavna. Ponesrečilo se je 11 ognje-gascev — V Špilfeldn je zgorela v torek htóa in gospod, poslopje posestnika Neuholda. o Boftični darovi za avstrijske vojake v Bosni in Hercegovini. Poročali smo švojocasno, da so se nabrali lept tisočaki (nad 60.000) kron in. še povrh velike množine obleke, perila in živil za one avstr, vojake, ki so imeli božične praznike na stražah v zapuščenih bosanskih in herce-govinskih obmejnih krajih; Sedaj pa pišejo avstr. socijalistlčni listi, da se z nabranimi darovi ni postopalo nepristransko, da so pač dobili častniki veliko — vojaki proataki pa nič ali pa le kako malenkost Nek vojak piše celo iz Žrebinje, kakor poroča graški ,Arbeiter».*, da ne sme po povelju noben vojak domov pisati, kaj je dobil za božično darilo. List ogorčeno protestira proti takemu postopanju voj. oblasti in zahteva, da se mora dati onim, ki so kaj darovali, tndi javen rač&n, kako so se darovi porabili. — Pride vsled tega najbrž do zanimive debate v državnem zboru. se torej želi udeležiti planinskega plesa in ni sprejel vabila, naj se blagovoli, če želi dobiti posebno vabilo, tozadevno obrniti na osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani ali pa se oglasiti na dan plesa v Narodnem domu pri društveni blagajni, ki bode odprta od 6. ure naprej. d Dva velika oratorijska koncerta „Glasben? Matice". Zvesta do-sedajnim tradicijam priredi „Glasbena Matica" dne 3. in 4. februarija v veliki dvorani hotela „Union" dva velikarj oratorijska koncerta. Izvajal se bo svetovnoslavn i P e r o s i j e v oratori j „Rojstvo Izveličarjevo". Vseh sodelujočih bode 240. Don Lorenzo Per os i, mlad laški duhovnik, je najznamenitejši izmed modernih oratorij-skih komponistov. Njegovo najslavnejše delo je baš Rojstvo. Izvajalo se je po mnogih mestih že z največjim vspehom, toda v Avstriji ga bode izvajala „Glasbena Matica" prva. Ni se strašila velikanskih troškov, da le omogoči Slovencem redki glasbeni užitek. Na nas Slovencih pa je, da pridemo v kar največjem številu, da podpremo vzvišeno kulturno stremljenje „Glasbene Matice" in se enkrat v polni meri navžijemo glasbenih krasot prve vrste. Sedeži za vsak večer po 2, 3, 4. 6 in 6 K. stojišča po 1 K 20 vin., za dijake po 60 v, se dobivajo pri gospej Šešarkovi v Šelenburgovih ulicah. Želeti je. da bi si slavno občinstvo sedeže preskrbelo pred koncertoma. Ukrenilo se je, da bodo na desni in levi strani balkona v sredini, kjer so, kakor so izknšnje dokazale najugodnejši prostori. ti prostori najdražji. Oratorij je v dveh delih in se bodeta oba dela vsak večer v celoti izvajala. . d Vseslovenski delavski shod, na katerem se bode govorilo in sklepalo o starostnem in invaliditetnem zavarovanju, sklicujejo klerikalci ua 2. febr. v Ljubljano. O zavarovanju govorita Evangelist Krek in Gostinčar. d Ogenj je nastal sinoči okoli 11. ure na Rožniku pri Ljubljani. d Novomeški „Sokol* ima zdaj tudi ženski oddelek, ki pridno telovadi. d Novomeška ,narodna čitalnica' prezida na spomlad svoje poslopje, da bo omogočeno živahnejše društveno življenje. d Z Dolenjskega so se zopet začeli jako izseljevati v Ameriko. d Ksenijo, opereto znanega slovenskega skladatelja V. Parme bodo igrali v Rajmnndovem gledališču na Dunaju. Parma je napisal novo opero „Venerin hram", ki se bo najprej igrala v Zagrebu. Primorsbe novice. b „Soča" poroča, da se pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico v Gorici zmagali Lahi le po sleparstvih. Pričakujejo se tozadevno zanimiva razkritja. b Na postaji Dutovlje - Skopo je ponesrečil 30 letni Viktor Štoka, sin premožnega kmeta v Krajni vasi. inteligenten mož z ahsolvirano kmetijsko šolo na Grmu, vsestransko priljubljen in odličen gospodarski strokovnjak. Spremljal je sestro in svaka na postajo. Prijel ga je vlak in ga povozil. Po svetu. Koroške tajske novice. v Slovensko planinsko društvo je razposlalo vabila za svoj IV. pla- ninski ples, ki se vrši v dne 1. febr. zvečer v Narodnemu domu. Ta plesna prireditev bode združena tudi % zanimivo planinsko veseheo in je »plodno pristopna vsema občinstva. Kdor a Podklošter. (Nesreča). Pri raz-Širjevanjn kolodvora v Podkloštru na Koroškem je pri razstreljanju kamenja zadel kos kamni 28. t m. laškega delavca Siega Felice tako nesrečno, da mu je odtrgal glavo in je ostal omenjeni delavec na licu mesta mrtev. Dragemu delavca so prileteli trije kamni v glavo in ga težko ranili. d V laseh sta si na Koroškem ljudskošolsko učiteljstvo in društvo srednješolskih učiteljev zaradi imenovanja neakademika za deželnega šolskega nadzornika za ljndske šole. Srednješolsko učiteljstvo je proti temu imenovanju javno, protestiralo in zdaj se vrši že nad dva tedna „krvavi" časnikarski boj med obema n&sprot nima si tečajema. d 60.000 kron jo našel že lansko leto neki hlapec blizn Trbiža, a je do sedaj stvar zamolčal. Nedavno pa se je zdel sumljiv, "ker je delal v Beljaku velike izdatke, in pri zaslišanju je izpovedal resnico. Sumi se, da je denarnico izgubil kak vohun. v Agrarno gibanje v nemškem Češkem. V nedeljo 31. trn. se vrši v Li-tomeficah ustanovno zborovanje „nem-ško-političnega društva za zastopstvo kmečkih interesov". Društvo bo le nekaka spopolnitev nemške agrarne stranke, ali kakor pravi „Deutsches Agrarblatt", društvo bo širilo in poglobilo temeljna načela nemške agrarne stranke. V prvi vrsti je društvo osnuje iz finančnih ozi-rov, ker kot društvo lahko nabira članarino, katera naj služi v agitacijsko delo. — v Katastrofalni morski naval na obrežju Tihega oceana. Iz Novega-Yorka poročajo dne 26. trn. Celo obrežje na Tihem oceanu je zadela vsled navala morskih valov silna katastrofa. Naglo so pridrvili na breg ko hiše visoki valovi, ki so preplavili v nekolikih tre-notkih kar cele občine. Veliki gozdovi so bili povaljani na tla in odplavljehi v morje, železniške proge podrte nasipi iu moli pretrgani tako, da je ves promet ustavljen in celo brzojavne in telefonske zveze pretrgane, zato ni o veliki nesreči že natančnejših poročil. — Kakor je znano so zaznamenovali minolo soboto vsi seismografi v celi Evropi velik, k tastrofalen potres, ki je moral biti nekje v Aziji. Dosedaj še znano, kje je bil ta potres, bržkone pa je bil kje sredi Tihega oceana ter je povzročil ono razburjenje vodovja, ki je napravilo toliko škode na napad nih bregovih Amerike. v Telefonska mreža glavnih evropskih držav. Začetkom 1906 1. je znašala dolžina telefonske mreže na celem svetu okroglo 5,288.000 km. Od tega spada 1,734.000 km na Nemčijo,-l,313.000 km na Angleško, 484.000 km na Francijo, 345.000 km na Avstro-Ogrsko, 200.000 km na švicarsko, 138.000 km ùa Rusijo, 131.000 km na Italijo, 92.000 km na Norveško, 64.000 km na Nizozemsko in 14.000 km na Švedsko. Kar se uporabljanja tiče, stoji Anglija na vrhu. Na Angleškem je bilo 95Ó mil. povo-rov, na Nemškem 908 mil. na Francoskem 205 mil., na Ruskem 200 mil., na AvstrO-Ogrskem 190 mil., v Italiji 102 mil., na Nizozemskem 50 mil., jn v Švici 27 mil. o Strašna obsodba. Na dan petdesetletnice rojstva nemškega cesarja Viljema je vojaško sodišče v Darm-stadtu obsodilo devet dragoncev v ječo od 6 mescev do 5 let in 3 mesce, ker so kvartali čez deveto arò in niso na poziv službujočega čsstnika nehali. In v Nemčiji se še škandalizirajo nad zmiraj zmerne socijalistične ideje in bil prepričan republikanec. Leta 1908. je nastopil kot kandidat za senat, a odstopil je potem na ljubo Clemen-cenuju ter ostal delavec v arzenalu. Let08 je pa po prizadevanju Clemen-ceauja izvoljen z velino večino v senat in ž njim vstopi res en delavec v francoski senat. a Umrl je v Parizu nenadoma dne 27. t) m. sloveči gledališki igralec Konstant Coquelin. Zadela ga je srčna kap. Rojen je bil 1. 1841. a Proti kartelm banki se je izjavil centralni odbor industrijskih zvez na Dunaju. a Odlikovana italjanska kraljica. Srbski kralj Peter je odlikoval* it»-ljansko kraljico Jelpno z redom sv. Save prve stopnje v briljantib. o Mobilizacija na Turškem. Turčija je mobilizirala tri kore "in jih dirigirala proti bolgarski meji kot odgovor na mobilizacijo dveh bolgarskih divizij. _ v Župan v Stockholm« — 'socHalnl demokrat. Župan glavnega mesta Švedske in državni poslanec Linhagen je vstopil v 8ocijalno-demokratično organizacijo. Državnozborska farkcija soc. demokratov je narasla s tem na 34 glav. — o Dva delavca v francoskem senatu. V francoski senat sta izvoljena dva delavca in sicer Autide Boyer v Lionu in Victor Reymonenq v departe-mentu Var. Antide Boyer, nekdaj dninar v Lyonu, je že par let poslanec, sedaj ne prelaga več blaga in je zmeren socijali8t. Drugi senator Reymonenq je še zrairaj poslovodja v arze-nalu v Toulonu, neodvisen socijalist, preganjan od cerkvenih socijalistov in iz cerkve izključen. Njegovo življenje je zelo zanimivo. Kot sin kmečkih sta-rišev in poljski delavec je delal za dnino 1'25 franka. Nato je postal pomorščak in ko se mu ni več dopadlo, je vstopil kot delavec v arzen al v Tn-lonu, ker je že zaslužil pol tri franke. Kmalu je bil izvoljen v občinski svet toulonski hot socijalist, je zastopal v j Dr. Vladislav Mehring. V Vra-tislavi je umrl 20. jan. vseučiliščni profesor, znani učeni slavist in r poljski literarni historik dr. Vlad. Nehring, star 78 let, Pokojni je poznanjski rojak in je bil od svoje promocije sem prof. slov. filologije na vratislavskem vseučilišču. Bil je dolgo let sotrudnik Ja-gičev pri „Arhivu", a je tndi drugače mnogo pisal o poljskem slovstvu v nemškem in poljskem jeziku. v Vse slovanski ženski kongres. V varšavskem drnštvu za ravnopraytìost žene se je porodila misel, da bi se tekom tega leta priredil vseslovanaki ženski kongres v Krakovn. Da se izvede ta načrt, je stopilo imenovano društvo v dotiko z vsemi slovenskimi ženskimi društvi. Vse slovansko časopisje idejo pozdravlja. v V Spljetu so osnovali mestno knjižnico, ki šteje dozdaj 6892 knjig. v Madžarska banka v Bosni in „kmeti". Včerajšnja „Hrvatska" ostro graja malomarnost Hrvatov, ki se niso pravočasno pobrigali, da bi katera hrvatska banka zasedla odprto gospor darsko polje v Bosni in da se je to mirno prepustilo Madžarom. Pravi, da bi „Hrvatska poljedelska banka v Zagrebu", ki ima po Hrvatskem in Slavoniji že nad 200 kmetijskih zadrug, bila prva poklicana se posvetiti osvoboditvi bosanskih „kmetov". o Ruski poslanec Maki okov je iz Sarajeva šel naravnost v Prago, kjer bo konferiial z odličnimi češkimi politiki. Od tamkaj pojde v Ljubljano in Zagreb. o Rusko-poljsko zbliževanje. - V Moskvi se je vršil nedavno ruski shod, na katerem so prisostvovali tudi odlični Poljaki kot gostje. Izreklo se je trdo prepričanje od obeh strani, da bode skupna nevarnost pangermaaizma v najkrajšem času omogočila rešitev vprašanja rusko-poljskega sporazuma. Najnovejša brzojavna in teiefooiina poročila. «-i « ».____■ Spremembe v ruskem mini-nisterstvu. b Petrograd, 29. jan. Tukaj se govori, da prepusti minist, predsednik Stolypin vodstvo ministerstva notranjih zadev svojemu tovarišu Grizanovskemu, sam pa obdiži le vodstvo ministerstvp. Nesreča z automobilom. b Rim, 29. jan. Princezinja Alice Bourbonska je ponesrečila pri vožnji na avtomobilu v Reggio, čuje se, da ni nihče resno poškodovan. Mir v Hebu o Heb, 29. jan. Nemiri zadnjih dni so potihnili. Mestni organi skušajo vzdržati mir, ker ni več nobenih povodov za demonstracije. Držami «bor. o Dunaj, 29. jan. V razpravi so nrrjni predlogi posi. Kupka in tov. v zadevi čeških jezikovnih razmer. Posi. Stözl zavrača v imenn ..starih hiš" zasramovanja nemških buršev po grofa Sternbergu. Sledi razprava o nujnem predlogu posi. Erba v narodnostnih zadevah na Češkem; vlada se pozivlje, predložiti zakonski načrt o ureditvi jezikovnih razmer, ki ne naj takoj po L branju odkaže posebnemu odseKo 52 Članov. Posi. Conci stavi nnjni predlog o prvem branjn vladnega predloga glede italijanske pravne fakultete. Poslanec Čech vloži nujni predlog o najnovejšem poštnem oaloku. Razmerje v kranjsKi trgovski zbornici. ■ o Ljubljana, 29. jan. V trgovski zbornici bodo imeli naprednjaki odslej 13 glasov, Nemci 4, klerikalci pa 7. Želja klerikalcev, da bi s svojimi zavezniki tvorili večino, se torej ni izpolnila, Kranjski klerikalci in starostno zavarovanje. o Ljubljana, 29. jan. Starostno zavarovanje kmetovalcev dela velike ne-pHlike klerikalcem. Klerikalci so namreč, ko so nemški poslanci od vlade izzvali, da starostno zavarovanje razširi tudi na kmete, zagnali silno hvalo sebi, da so oni to „za kmeta" izpo-slovali. Kmalu so pa kmetje, dasi so jam župniki prikrivali, pogruntali, da to ni dobrota, ampak le nov način obdačenja za kmeta. Za 31. t. m. so klerikalci sklicali velik shod kmetov v Ljubljano, a kmalu so se skesali in že „trobijo nazaj". Kajti kmetje so trdne volje, da razženov3e, ako se jim novi davek po 1 K na mesec za osebo naloži. Dr. Kreka so u. pr. v Šmart-nem pri Litiji kmetje tako nagnali, da bo pomnil. On se je kmetom odzval 8 tem, da jih je ozmerjal z barabami in svinjami. Sedaj se pa tadi Krek nazaj vleče. Kakor kužek je zlezel pod mizo in bo sedaj lepo zatajil svoje navdušenje za novi davek kmetom. Tolitve v trgovsko in obrtniško zbornico na Kranjskem. Ljubljana, 29. jan. Sinoči zvečer ob 9. uri je bil končan skrutinij elede male obrti. Dobili so klerikalci: Kregar 2192 glasov, Ložar 2191, Pavšler 2189, Hafnar 2189, napredni obrtniki pa: Primožič 2133 glasov, Vidmar 2131, Umek 2128, Sušnik 2130. Večina znaša tedaj 69 glasov! Volilcev v tej kategoriji je 600«. — V mali trgovini so zmagali naprednjaki z večino 80—90 glasov. V srednji obrti imajo napredni kandidati večine 360 glasov. Volilcev v tem oddelku je 1300, med njimi je glasovale 712 za naprednjake, krog 300 za klerikalce. V srednji trgovini je. 693 volileev. Glasovalo je za naprednjake 368 volilcev, za klerikalce 140. V veliki trgovini je 87 volilcev. Napredna kandidata sta dobila po 44 glasov, klerikalec — Lampe 9 glasov. 17 glasov so naprednjaki v tem oddelku naklonili namenoma g. Šara-bonu, da si zasigurajo namestnika. V veleobrti je zmagal Nemec Pammer. Klerikalci bi bili s 5 glasovi hotela Union lahko poskrbeli zmago slovenskemu kandidatu Kotniku, a oddali so jih za nekega Kobija, dasi so naprednjaki apelirali in ponujali kompromis, ki je bil več kot lojalen. V montanski kategoriji je izvoljen nemški odvetnik dr. Ambrožič, zanj je glasovalo tudi rud-niš o ravnateljstvo v Idriji! Ambrožič je renegat, ki pripada kričavemu krilu nemštva v Ljubljani. Ima obilo masla na glavi, na koje bo sedaj začelo sijati pomladansko solnce. Trine tuie. 28. j a n u a r j a Dunajska borza za kmetijske pridelke. Pšenica, rž, ječmen, oves in koruza: nespremenjeno. Vreme: mrzlo. Kava: Santos Good Average za mare 34'—, za maj 33'60, za september 32'50. za december 31'25. Tendenca stalna. Produkt ni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 29'85, moka za prihodnji mesec 30 06, moka za januar — april 30'56, moka za mare — jonij 30'85, pšenica za tekoči mesec 22'85, pšenica za prihodnji DHÌ80C 2306, D86" niča za januar — april 23'65, pšenica za mare — junij 23 76, rž za tekoči mesec 1640, rž za prihodnji mesec 16'60, rž za januar — april 16'90. rž za mare — junij 16'90. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22'80, za oktober — december K 22 06. Tendenca slaba. Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 28% do 291/a, za januar —mare K 291/2 do 301/g. Tendenca mirna. Produktni trg. Budimpešta. Pšenica za april K 12'76 pšenica za oktober K 10'86, rž za april K 10 06, rž za oktober K 9'08, oves za april K 8'63, oves za oktober K —'—, turšica za maj K 7'30, ogrščica za avgust K 13'95. Promet 12.000 met. st. Budimpešta, 19. jan. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 124 do 126 vin, mlade, srednje 124 do 126 vin., mlade, lahke 124 do 126 vin.; zaloga 20.624 kom. Svinjsk a mast 134'—, namizna slanina 108'—. Graška borza za kmetske pridelke: Pšenica 76/77 kg 13'20, 77/78 kg 13'40, 79/80 kg 13'60. 80 kg Tisa 14*35; rž 73 kg 10'50 do 10'70, 74 kg 10 75 do 10 80, 75 kg 10'90 do 11'—; koruza nova 8'20 do 8'60; cin-quantin nova 9'40 do 9'50; ječmen za pivo 9'20 do 9'50, 10—; oves 9'40 do 9'80, nezadacan. Letni In živinski sejmi na Štajerskem.*) Januar: 29. v Rajhenbnrgii* 30. v Brežicah (svinjski sejm.) Februar: 1. v Dobovi**. pri Brežicah, v Vojniku* pri Celju, Jur-kloštru**, Ormožu*, Celju*. — 3. v Št. Jakobu* pri Kalobju, v Trbovljah**, na Travniku** pri Ivnici, v Št. Jurju** ob Ščavnici, v Jarenini*. v Spodnji Poljskavi*. *) Z (*) zaznamovani sejmi bo živinski, z (**) zaznamovani bo letni in živinski sejmi. Tedenski živinski sejem v Gradcu 28. jan.: Na sejm se je prignalo 930 glav (329 volov, 106 bikov, 390 krav in 106 telet) Cene splošno neizj-re-menjene. Cene so bile: Pitani voli 37—42 kron (izjemua cena 43 K), napol pitani voli 32—36 K, suhi voli 27—30 K, voli za pitanje 28—32 K; pitane krave 26—31 K, napol pitane krave 19—26 K, suhe krave 11—16 K, biki 28—34 K, mlade krave dojnice (do 4. teleta) 26 do -31 K, starše dojnice 21—26 K, teine krave 23—26 K. (Vse cene so za 50 kg žive teže.) Društvene vesti. b ,. Bralno društvo" na Bregu pri Celju priredi svoj redni občni zbor v soboto, dne 30. januarja t 1. ob 8. nri zvečer v gostilni g. Radeja na Bregu z običajnim sporedom. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. a Trgovski sotrudniki v Žalcu pri-rede plesni venček v nedeljo, dne 7. svečana 1909 v restavracijskih prostrili gospoda Kukeca v Žalen na korist zakladn za ustanovitev trgovske bolniške blagajne slov. trgovskega društva v Celjn.______ Iz sodne dvorane. b Zborovanj« po §2. Dne 27, septembra 1. 1. je imel biti v Vuhredu protestni shod proti izgredom Nemcev v Ptuju, Mariboru in Celju. Ker ga je okrajno glavarstvo v Slovenigradcu prepovedalo, je sklical Fran Pahernik zborovanje po § 2. v posebno sobo in povabil nanje znane osebe v gostilni. Da k zborovanju ne bi prišle neznane in nepoklicane osebe, je postavil vratarja, ki bi naj pazil na vse osebe in ne pustil v posebno sobo nobenega neznanca. Na shodu so govorili Kari Pahernik, Pavel Osrajnik, Fr. Mravljak in Lenart Brunčko. Državno pravd-ništvo je proti tem petim vzdignilo obtožbo, ker niso povabili zborovalcev i menoma, in ker je vratar še spustil k zborovanju jedno osebo, ki je bila »jemn znana. Okrajno sodišče v Marn-bergu je pa vse obtožence oprostilo. Državno pravdništvo se je pritožilo in sedaj je obravnavalo o tej zadevi okrožno sodišče v Mariboru. Obtožbo je zastopal dr. Verderber, obtožence pa je zagovarjal dr. Rosina. Vzklicni sènat pod pre dsedstvom deželnosodnega svetlika Maroenttija je prizivn le v toliko ugodil, da je sklicatelja zborovanja Fr. Pahernika obsodil na 50 K globe, ker ni povabil določenih oseb. temveč neko nedoločeno množico in je torej vratar lahko spuščal k zborovanju po svojem lastnem prepričanju. d Še enkrat pretep med očimom In pastorkom. V sredo smo poročali pod tem naslovom, da so porotniki spoznali Ludvika Pušnika krivega in da je bil obsojen v 6 tedensko ječo Poročilo popravljamo v toliko, da je bil Pnsnik oproščen obtožbe hudodelstva težke telesne poškodbe in le krivim spoznan, da je prekoračil meje silobrana in da je bil obsojen zaradi tega prestopka na 6 tednov zapora, ne pa ječe. Trgovci sn obrtniki, m-serirajte v „Narodnem Dnevniku". To Je na}- . boljše priporočilo narodnemu občinstvu! Grablje dobro izdelane, lesene, razpošilja vsako množino (samo trgovcem) komadov ža 60 kron franko, postaja Ptuj ali Rogatec Rftah« Bering, p»r Rogatca. tó io i . s i-e 3—4 tedne še razprodaja po zelo zni-žani ceni dobro in ceno platno za vsako porabo VaraŽ^Hiska "S? tkalnica pavote Schwarz, Zublm & Co., Varaždin, Hrvaško. m 9-i Plača se za enkratno objavo.................60 vin, za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........5® „ Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst. se plača za vsakt- «a- daljno vrsto ......................IO „ Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje »naprej (tudi v znamkah)-' Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo !e, če je priložena vprašan jo znamka ali dopisnica za odgovor. Upravništvo „Narodnega Dnewmfcs". TT aIqH ber delavec in »aveden 8k>-IV III d I venec bi prav dobro shajal v J večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. Tozadevna pojasnila daje uredništvo tega lista. Proda se malo posestvo tri četrt ure od Celja, obstojeSe iz. treh osaiov rodovitne zemlje, njiv in travnika, hiše tev hleva za živino. — Vefi se izve pri tastai k ti Gregor DernovJek. Trnovlje, h št. p, Celje Vabilo k rednemu občnemu zboru .H ,Okrajne posojilnice v Ormožu' pegistpovane zadruge z neomejeno aav« ki se vrši v soboto, dne 13. svečana 1909, ob 11. uri dopoldne v jmm*©-jilnični pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzomištva o letnem računu. — 3. Odobren je letnega računa. — 4. Sklepanje o porabi Čistega dobička. 5. Prečitanje revizijskega poročila. — 6. Sprememba pravil. — 7. Volitev načelstva in nadzorstva. — 8. Razni predlogi. Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši ob 3. uri popoldne v smislu § 32. pravil drugi občni zbor. kateri je sklepčen pri vsakem številu. » ORMOŽ, dne 27. januarja 1909. 84 1 Cepljene trte I. kakovosti v&eb najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: 1. štajerska trsničarska zadruga, p. Jnršinci pri Ptuju; Trsničarska zadrnga pri Sv. Bolfanku pri Središča; Trsničarska zadrnga v Ljutomeru; Trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu, , Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago. 7« 6-6 Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorni urednik Vekoslav S p indi er. Tisk Zvezne tiskarne v Celje.