139. številka. Ljubljana, petek 20. junija. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI
Tthaja vnuk dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praanikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-oge rs ke dežele za celo leto 16 rfđ., U pol Ma8g]., ■a oetiL leta 4 gld. —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld«, za četrt leta J) gld. BO kr., za en mesec 1 glo. 10 kr.   Za pnSiljiinje na dom »t računa 10 kr. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve*, kolikor poštnina iznaša. — Za Kupone uoitelje na ljudskih šolah io za dijake velja znižana cena in Bioer: Za Ljubljano za četrt leta '2 ghl. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. —  Za oznanila se plačuje od četiristopno petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f) kr., če se dvakrat, in 4 kr., ee so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole »rankirati. — Rokopisi ho ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljaui v Franc Koluianovej hiši št. 3 „ gledališka stolba". O pravni itvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne redi, je v „Narodnej tiskarni" v Kohnanovej hiši.
Vabilo na naročbo.
S koncem toga meseca se začne novo naročevanje na „Slovenski Narod". — Vse gg. naročnike prosimo, naročnino ob pravem času ponoviti, da bodo list redno v roke dobivali.
„NIov. Utarod." velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....<i gld. 50 kr.
Za četrt leta.....3   „   SO „
Za en mesec..... 1   „   IO „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta.....m gld. — „
Za četrt leta.....-4   „    — „
Za en mesec..... 1   „   40 „
Za gospode u< i<<-IJ<* na ljudskih šolah in za dJjulte velja ziii-feitiiu cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. &0 kr. Po pošti prejeman    „    „   S   „  — „ jdtintiiiisttttctjtt „.S7or. iXni»-o*iu•«.
Včasi tudi slepa kura zrno najde.
V članku od vtorka, v katerem imenuje Dežman-K alte n e g g r o v nemški organ slo-većega in celo od nasprotnikov kakor je minister Lasser pnzuauega državnika grofa Hoheuwarta, zaupnega mo/ii lesarjevega, prav po ntmskutarakem „austandu" z nneuoin aBettelgriifieinu, menda da nam Slovencem dokaže, kakova mora biti Dežmanova nemška „kultura", — v tem članku „Laib^cber Tagblatt" tudi britku jamra o vapehih Hohenvvartovih, in vidi užo celo ustavo V nevarnosti. Zlasti ga je to siluo vznemirilo, da so se zaceli na Ceskeui konservativni in ustavo»ci m tćliki posestniki dogovarjati, da bodo kompromis naredili. „Tagtdatt" o tem piše: „Nikar se ne motimo o tem, da bode tak kompromis jako velike nasledke imel. Kakorsodenes razmere, mogla bi taka zveza veliko več škodovati razvoju ustavuih razmer (to se pravi tukaj: n e ms a u tar s t v u), kakor nam je mogio ce.o slepaijtuje s fuuduinentai-niini artikli škodovati."
Tukaj je enkrat naš protivnik resnico sadi), kar se mu ne primeri vsak dau. liean.ca je tudi daijua trditev BTagblattovaB, da je zduj lluhenwart za ustavovorce nevarnej', Lego je bil ltta 1S70 K.jti zdaj so vde drugi ča.-d. Nemško ustavoveistvo je bilo dolzib osem let na vladi, in je mej tem svo.,0 popolno nezmožnost dokazalo. K e m čija, ki je leta 1871 zmage pijuna, n.orabčuo jako vplivala na avstrijske Nemce in močuo pomagala Iloheuvv.rta vreči, ta Nemčija je denes notranje potrta, razjedena in ona sama odprav-Jja psevdo-J'beralLO bourgeoisijo od vlade, ter
se hoče opreti na konstrvativnejši kmetski stan, kakor je iz zadri).h 15 srnarkovih izjav io raznih prikaznij vidno, torej Nen.čtja se nt more več v naAe notranje reci vtikati io tudi sicer ne vpliva več, ker se je njena zmage-pijuno.-t žalostno razkadila. Pa tudi grof An drassy, ki je sopomagal Ilohenvvarta vreči, ne sedi več v Pešti temuč drugje na Dunaji, kjer se je prepričal, da mu je ona stranka katerej je do vlade pomagal bil, jako slabo hvaležna izkazala se. Id naposled krona suma je pri reševanji orijentalnega vprašanja in okupaciji Bosne, kije bila njena želja, videla, kdo je prijatelj AvBtrije. Res je, časi bo drugi, situvacija se mena in se bode še boij.
Kakor pa organ naših I) Omanov in Kalteu-eggrov v tem smisio situvacijo prav sodi, ravno tako vara svoje bralce, da bode, ali da je s Ilobenvvartom in z narodno ter konservativno stratko, ki i njim na vrh prihaja, razvoj ustave in svobode v nevarnosti. To uij res. Zaustave, vbodi narodom pravično, smo mi vsi živo zavzeti. In proti njej tudi HuheuVVait nikoli nij bil. S frazo „fun-(1 a in t-n t a I a r t i k e T se denes nihče več ne straši. Pametni ljudje in oni, ki so kaj brali, vedo da so bili nfundamenta!n." članki samo predloga Čehov, ne pa II,heuwartovo delo. Dau denes niti Čehi ne mislijo več na lun darmnttdne članke, temuč se bodo zadovolili s tako ustavo, ki bode tudi njim in družim Slovanom pravičnu, to je, s tako, ki ravnopravnost in avtonomijo dovoljuje. Vse kar se zoper to piše, je zloba, zavijača, renegatska zagrizenost.
Volilni shod v Mozirji.
Iz Mozirja 18. junija. [Izv. dop.J Več kot 80 naj odličnejši h narodnjakov zgornje-savinjske doline in šoštanjskega okraja zbralo se je v ponedeljek popoludne v dvorani gostilne g. Kolenca, da pozdravi svojega dtzdaujega poslanca g. dr. V o h h j a k a in posula njega poročilo o delovauji minolega državnega zbora. G. Jože Lipold, mozirski župau, naglasa neomahljivo rodoljubje Gornje-Savinjčanov, ki so ?e pri vsakej volitvi Htali kakor en mož /a narodnega kandidata.
G dr. V oš nj a k, sprejet l živahnimi živio -klici, razlaga potem v obširnem, poslušalce do konca zanimajočem govoru, kako je b lo dosdaj pod vodstvom nemško liberalne stranke v Avstriji iu kako bi morilo b ti, da se zalovoli narodom, da so poboljšajo slabe gospodarske razmere in državi zadobi moč in veljava. I/ govora povzamem saine nekatere točke. Svoje mrzeuje do vsega Slovanskega, pravi govornik, je nemsko-liberalua stranka najbolj pokazala pri reševanji orijentalnega vprašanja. Ko bi po volji šlo vodjem te stranke, Herbstu, Giskri, Kurandi,  morala bi  avstrijska vlada
takoj vojsko napovedati Rusiji, Srbijo in Črno ju« potlačiti, nesrečne kristijanske Slovane v Turčiji pa še na dalje žrtvovati turškim trinogom. Da bi ne bilo na najvišjem mestu drugo mnenje obvladalo, sam Bog vo, kaj bi se zgodilo Slovanom na kvar, pa tudi Avstriji v pogubo. Ii ko je uže sklenena bila berlinska nagodba je „112" mož one nemške tranke podpisalo izjavo, da v prihodnji državni zbor smejo izvoljeui biti samo taki poslanci, ki bo proti oku£>ac>ji Bosne in Hercegovine. Sto milijonov goldinarjev smo žrtvovali , na tisoče naših sinov je padlo v boji, in zdaj da bi Avstrija popustila kraje, ki si jih je v poštenem boju pnbojevala? Če je taka politika avstrijska, potem je tudi izrek graških Veliko-Nemcev, da jim dopada avstrijski orel samo za to, ker so v njem barve nemškega rajna, patrijotična izjava. Ke eamo na^e narodno sočutje, tudi materijalni interesi m s silijo, da želimo popolno zje linjenje Bosne in Hercegovine b trojedno kraljevino. Uže od nekdaj gre glavna trgovina od tod po Savi in Dunavu v južnoslovanske kraje in bode tem večja postajala, kadar se tam uvedu mir in red in razvijd naravne moči kr.st.ijau-skih narodov.
Govornik dalje razklada državi škodljivo ravnanje dozdauje vet ne državnega zbora, ki je v malo letih državni dolg za 300 milijonov goldinarjev pomnožila in zapustila veliki vsakoletni deficit v državnem budgetu. Narodni in konservativni poslanci so bili ves čas v manjšini, nijao tedaj mogli po svojej dobrej volji 1)ud-d vo pc magati, a oglasili so Be vselej krepko f n odločno zoper take postave in tako državno gospodarstvo, ki drŽavi le vedno nove dolgove, davkoplačevalcem pa nova bremena nalaga. G. dr. Vošnjak izreče končno, da prevzame še za n a prej poslanstvo, če ljudstvo ima zaupanje do njega, ker misli, da se bodi zanaprej marsikaj na boljše obrnilo, ker upa, da bode državni zbor dobil drugo 1'ce, in da na državno krmilo pride če nekaj taoih mož, kukor je grof Ta alfe.
Gosp. Škof le k, nauueitelj in predsednik Moziiske čitalnice, pozdravlja v imenu čitalnice g. dr. Vošnjaka in i/reka, da tud; Bitftl-ničurji mu dajeio zaupnic.), čeravno ni,so (i-taluičarji vsi volilci, veudar je čitalnica narodno društvo, in vsi izobraženi se moramo potruditi, naj bode uže volilec ali ne volilec, da bode naš dosedanji poslanec enoglasno 2. julija v Celji izvol|tn, kor tako delavnih, tako požitvovaluih iu ntutrudljivih mož nemarno na izb ro.
Kmetski posestnik Gaspar Blagotiušek v imenu kmetov pozdravlja g. dr. Vošnjaka in se niu srčno zahvaljuje, da se je v državnem zboru dostikrat spominjal in potegoval za kmetski stan iu za slovenski narod, iu ga prosi, naj se še za naprej poteguje iu žrtvuje
mfslf g. doktor o in  okrajnih šolskih
v  korist  slovenskega naroda in slovenskih kapitanata  Kopra, Poreča i Pule!  Po dogo kmetov, in da imajo kmetje do njega veliko zaupanje.
Gosp. dr. V oš n jak mu roko poda in mu obljubi, da bode kar je mogoče še za naprej delal za blagor naroda.
Na  vprašanje, kaj okraj u i ti zastopih
svetih, odgovarja Vodnjak, da po njegovem mnenji jo selanja dvojna uprava, to je dr Žavna in deželna, nepraktičaa, in bi se veliko dalo prihraniti, ko bi na 6elu dežele Btal cesarski no mestnik, ki je dežrdaemu zboiu odgovoren, ped njim pa samo ena vrsta deželnih uradnikov. Okrajna glavarstva so prevelika, in bi bolj ustreženo bdo potrebam ljudstva, ko bi se odpravila in bi bil namesto njih za vsak sodaijski okraj en komisar nastavljen.
Ko se nikdo več k besedi ne oglasi, izreče g. prvosednik Lipold v imenu vseh vo-lilcev g. dr. Vošnjaku zahvalo in popolno zaupanje, ter ga pozdravlja kot bodočega državnega poslanca tega okraja. Po dvorani zagrme* živioklici, in zborovanje, katero se je vršilo v najlepšem redu, končni se.
Volitve v državni zbor.
Z Bleda se nam piše: Prvotne volitve za državni zbor vršile so bo denes. Z izidom, o katerem sicer nijsmo dvomili, sinemo biti jako zadovoljni, kajti voljenih je šest samih narodnih zanesljivih mož. Posebno pomenljivo in prav izvenredno pa je to, da se volitve nikdo nasprotne stranke udeležil nij, in da tndi od te strani uij bilo nobene agitacije. Zakaj — to denes vsak lahko ve. Uradnikov mj bilo proti nam, in kadar teh nij proti nam, nij protivne stranke na Kranjskem. D a bi le povsod tuki odstopili na stran, pa bo naenkrat sloga v deželi.
O volitvi volilnih mož poroča „SI.U da bo tuli narodnjaki voljeni: v Lrtiji, v Deden-dolu, Zagradci, Polhovem gradci in Šent-Janži.
Iz Ptuja se nam piše: Te dni vr.'e se v Halozah volitve volilnih mož. Volitve vodi C. kr. komisar gosp. Jerman, kateri gospod je znan kot poštenjak in pravicoljuben. Do zdaj izvoljeni so povsod možje, koji bodi stali od-odločno za narodnega kandidata g. Hermana. Zmaga je gotovo naša, kajti nasprotna stranka še celo kandidata ne upa postaviti.
Narodnjaki savinjskih mest in trgov imajo v ponedeljek 23. t. m. v Celji volilni Bhod, v katerem bodo odločili zarad volitve v mestih in trgih.
V Skednji pri Trstu bo v nedeljo 22. t. m. volilni shod tamošnjega I. okraja, katerega je sklical volilni odsek pod vodstvom odbornika „E linosti" g. IvanaSancina v Skednji
„Andrej i n k le r bivši državni po-Blanec svojim volilcem". To je naslov 14 stra-nij obsežne brošure, ki jo je izdal zgoraj imenovani, in v kuterej se skuša zagovarjati pred Bvojimi volilci, Bkriva se za svojo preteklost, za svoje zaslugo in za hrbte dru/.ih ter za — birokratske fraze. Morda še kaj več o tem pkmfl:tu
Tržaška „Naša Sloga" poroča iz Istre da je tisti „Simzig", ki je hotel zoper Vitezica kandid rati, uže odstopil, menda obupavši. „Naša Sloga" volilcem priporoča Vitezica in nagega K1 o d i č a. O poslednjem piše: „Istrijanci
voru s mnogimi vašimi domorodci i po poSte-noj du^i našoj evo Vam na krilo hitamo jabuku na našoj zemli uzrasln. Primite ju! U Kopru, Poreču i Vodnjanu svi kao jedan dajte svoje glase, da bule Vaš zastupnik Veleučeni gosp. Antun Klodić zemaljski školski inspektor. Oa je čovjek na5ega roda, pr;pomogao je več dosada na'emu jeziku do časti, i još Ć3 od sala bolje, kako nam je tvrdu obećao i mužku besjedu dao. A ovakovi, zna»te, nelome lahko vjeru, koju zadaju. Mioisttr Tafe obečao je, da se cesarske oblasti mći mje^nti ni za dobro ni za zlo, samo ćd svoju službu obavljati! Pravo je! Nikakove sile, nikakova pritiska, neka narod svoju punu volju izreče. Z i tr V t tisku okolicu i za gradove oznan ti ćemo našeg* čovjeka u dnjduć^m bro^. Ou će težko pridobiti, ali valja pokazati, da ae borimo za načelo, pak gd,e nas je makar deset, pokazat ćemo da svojom glavom m.slimo. lstrijanci! Spomenite se neumrloga pjesnika: Tu lja majka ima svoje, nepoznaje jade tvoje, tud; a ljubav ljubi svoga. Preporučeni ljudi i vaši odabranici bit će Vam na čast Njih birajte, ali svi birajte njih. Tako čemo našim protivnikom pokazati da smo jaki, jer smo svi jedne misli. Živio Cv*sar, Živili Hrvati in Slovenci Istre!
Črtice iz hrvatskega sabora.
Iz Zagreba 17. junija. [Izv. dop]
Naš Babor započel je preteklo soboto zopet Bvoje delovanje, no — kakor sodim — zboroval bode le kratko časa. Morebiti uže po štirinajstdnevnem neplodnem zborovanju razšel se bode ravno tako tiho, kakor se je sešel, in — hrvatski konstitucjonaltzem bode zopet rešen za nekoliko mesecev. Nikjer drugje na svetu bi to ne bilo mogoče, ali pri nas je deželni zbor tako postrauska stvar, da se niti vlada ne briga za njegove sklepe, niti se n a-rod zanj zanima. Naš narod nij dozorel za ustavne institucije. Vse naše ustanove ho absolutistično birokratične, za dekoracijo jim služi deželni zbor, ki z našim javnim življenjem v nikakovej organičnej zvezi ne stoji. Narod naš vajen je nže cela stoletja absolu tistične vlade, on smatra vlado za nekakovo previdnost božjo, katera sme ž njim postopati, kakor jej drago. Pri nas se nij ravnnlo, kakor drugod; načelo samouprave v občinskem življenju se pri naa nij izvelo, narod nij imel prilike navaditi Be malo po malo ustavnih oblik, dobil je prava, a ž njimi tudi dolžnosti, no masa ljudstva nij imela niti pojma o njihovej važnosti. Zato tudi ljudska masa stoji popolnem izven parlamentarnega življenja, samo za časa volitev se tu in tam malo predrami. Naš narod politično komaj eksistira in to ravno je uzrok našim nezdra vini razmeram, in samo tako si moremo raz-tolmačiti, kako je vendar mogoče, da se našim saborom tako postopa. Na dru gej strani pa tudi sabor nema prave moralne moči, kakor jo imajo drugi parlamenti, kateri so si Bvesti, da stoji za njimi cel narod.
Narodu se to ne sme v greh šteti, on sam po sebi po stoletja trajajočem zatiranju in zanemarjanju ne more kur na enkrat politično dozoreti. Očitanje velja inteligenc ji.
Ko so bili naši zdaj vladni ljudjo še opoziciji, storili  so vse  mogoče,  da uvedejo narod v politično življenje. To se jim je tud posrečilo. Ali komaj so dosegli svoj cilj, pre pustili so narod zopet svojej osodi.   Od svo
iega programa so premalo izveli, vedno so jhn bile razmere „neugodne", a to je narod političnemu življenju še bolj odtegnilo. To je tudi prečilo, da se mlajše politične moči nijao mogle izuriti in da ne morejo malo po malo nadomestiti starejših. Pri nas so vedno isti možje na političnem pozorišču, in umrje li kateri, kakor n. pr. Jakić, potem gn ne morejo nadomestiti. S cer se mi pa zli, da se pri nas črez ramo gteda vsak m'ajši talent, kateri se hoče posvetiti javnim po-dovom zdi 8< m», da se vodiš b>j j'\ da bi jih mlajšo moči izpodrinile. Žilihože ima pri nas vsakdo 8 v oje, a ne vseobčih interesov pred očmi, kajti drugače bi se vendar storilo kaj za to, da se narod politično naobrazi; potem bi vsaj bilo mogiče, da se vstvoriio stranke po načelih, in tu li narod bi se potem gotovo aktivno vdeležil političnega življenja.
Politično vodstvo naroda nij tako lehek posel, kakor si neka'era gospoda domišlja; prvi pogoj temu vzvišenemu zvanju je požrt-vovnost in neumorna delavnost mej narodom in za narod.
Naglasil sem uže, da mi politično ne živimo, ampak samo vegetiramo. Posledica temu je, da nas Magjari pritiskajo. Predrznost njihova prispela je uže do vrhunca, začeli bo nam striči naš avtonomni budget. Naše dače rastejo v vsakem obziru, a naša percentualna svota je od leta do leta manjša! Naš letošnji proračun je pri dohodkih za GO 000 gl. manji, oego pretečena leta. Kako to? No, naši „ bratje" Budapešti so to svoto od naših dohodkov jednostavno odbili, ter se jim niti vredno ne zdi, da bi to svoje samovoljno — da ne rečemo drngače — postopanje našej vladi obrazložili. Naša vlada sme samo ugajati, da-li Magjari te svoto nijso morebiti odbili za neki fin-irani dolg, katerega pa Hrvatska nikdar in nikoli priznati ne more in ne b m e. In vendar Be še najdejo pri nas ljudje, katerim vsled takega postopanja od strani Mag j a rov rdečica ne zalije obraza, ki so voljni vse pretrpeti, samo, da ne bo z dražbe !
razgled.
Politični
Not run i«» stažele.
V Ljubljani 19. junija. O 4*v>sti'ifskei armadi in njenem napredku piše n L- m ki vojaški pisatelj \Vickede v „Ko n Ztg.u in govori z veliko pohvalo. Lo ob.-kri>ovMije naše vojske graja ter pravi, da je veliko slabše od nemške ali francoske.
V ii ta n Jo flrž&sve.
tllmtivi se baje pripravljajo na obupan boj proti temu da bi bo Epir odstopil Greciji in da bi Avstrija zasedla novopazarske pokrajine. Zato sta dva bogata Albanca šla v Carigrad prost kanonov in streliva od porte.
li Jl< <u>f(ini»j<- se poroča, da so bili bolgarski v^taM zadnjič na več krajdh tepeai. Brez podpore se vstanek ne more držati dolgo po konc.
Ruski general Parencov je imenovan za hol j/ i*rskc*ij€M vojnega ministra.
Iz Ct» 9'ifjrufttt se poroča o nečem škandalu, ki bode bije zadel Osman pašo. Nje^a obdolžuje Fuad paša, da je državo ogoljufal za velike svote novcev, ter zahteva, da naj ministerstvo razsodi to Btvar, katero buče Fuad dokazati. Fuad je v Cangrudu obče priljubljen mož, a Osrnana zdaj nikdo ne mara, niti sam sultan ne, torej mu bo prej ko ne šlo slabo pri tej priliki, in „lev Ple-venski" utegne ču leu konec svojej slavi storiti.
Iz .fif.ft (» se sliši /oprt o revoluci]i. Poroča se: Poveljnik armade Negrete je i/.tJal uporno izjavo zoper predsednika Porlirio Diaza
In zapustil s 3000 pritrženiki M>x'ko. Diaz ga preganja. Predsednik najvišje sodni je pro-vizorično vlada.
Dopisi.
1"* 7¥liril>»rfm 15. juniia. [Izviren *lop.] K\kor iz naše dena^njo „T^canoste" vidite, postavili so naši Nemci in nemškatarji naBproti slovenskemu kandidatu baronu Hermanu Godel-Linov za svojega kandidata — graščaka Ladislava Poseka, iz Pogleda pri Konjicah. Na čelo volilne agitac"je Be je postavil bivši poslanec in Brandstetterjev prijatelj Konrad Seidl, da bi, kar sam ne more več imeti, vsaj prijatelju priboril in se tako maščoval nad nami protivniki. Naredil je volilni odbor zato in g. F o rm a ch e r j a načelo postavil. Gospoda Ladislava Poseka pa niti na Seidlov volilni shod v Maribor nij bilo. Pravijo, da kandidira na podlogi 6nega graš-"kega „fortschritts programa", kateremu celo ustavoverni nemški časniki očitajo, da je tako zmešan, da ne ve kaj hoče, ker preveč na enkrat hoče.
Pop'snik v gori omenjeni liBt pravi, da t)ode Posek zmagal, češ, da dobi večino v mariborskem, kozjanskem, marenberškem in elovenj-bistriškem okraji. Ta gotovost zmage je sicer, kakor upamo, le kazana in delana, -vendar bi nas morala osupniti in k podvojenemu delovanju izpodbujati. Meni se zdi, da se Slovenci preveč zanašamo na zmago, pa ne pazimo povsod dovolj na volitve volilnih mož in na to, da bi se mej temi oni hitro pridobili, ki nijso uže naši. Zlasti če bode Posek res naredil povsod volilne shode, ne smemo misliti, da je pf.var brez nevarnosti. (Tuii mi tako miBlimo. Dotični okraj je zvito zložoa. Ur.)
Iz lludovl|l<o 17. jun. [Izv. dop.) Po raznih opravkih sem prišel tudi v Radovljico. Kakoi sem obljubil, hočem malo popisati politično isOD aženje mestnih prebivalcev. Nemam dosti reči. Kakor sem čul iz ust zavestnega moža, kateremu bo razmere znane, je stvar taka: Ko bi bil v mestu le kak vpliven narodnjak, pridobil bi v s e prebivalce na svojo stran in osnovalo bi se potem lehko društvo, katero bi veliko k omiki pripomoglo. Čđ pomislimo, da imamo v mestu in pod mestom kljubu temu, da smo brez vodje vendar nekaj odločno narodnih, t. j. poštenih mcž, koliko bi jih bilo, ko bi imeli na pr. enega dr. S unca, kakor ga imajo Kameničani!
Žalostno je, nadaljuje mož, da so naše socijalne razmere v mestu take, da bogateji ■vplivajo na revnejše zmirom proti narodnemu smislu.
Imamo tu plemenitega moža, kateri je intenzivno, čeravno na tihem, delal proti narodnim poštenjakom in njih početju, kar nij teško, ker so zadnji brez vodje in nekateri zraven nevedni. (Slišali Bino, da zdaj ne bode več. Ur.)
Ako mi dovolite povedati, da imamo tudi mej uradniki nemškutarje, pač uže sive in z eno nogo v grobu stoječe, potem se nij čuditi, da Radovljica, nekdaj zaral Bvoje slovenske poštenosti sloveča, v narodnem o/iru propada, tako, Nla so nas drugi narodni Gorenjci uže ©gibljejo.
Duhovni, učitelji iu drugi pošteno misleči so tukaj preveč pasivni, ker meuijo, da pri takih razmerah so ne da n 6 doseči. To pa nij res.
Našel bi se pa veudar narodnjak mej mestjani in  bi lahko z energijo začel borbo
proti gnjilemu nemčurstvu in krdkemu mestnemu gospodarstvu, in ta mož bi bil — imena n\j izrekel, ker je ravno en denuncijant mimo ori*el, torei mi je žal, da ga ne morem na-7mniti.
Še bi bila dalje govorila, pa Hem se moral posloviti, kajti moral ^em v Lesce, pol ure hoda od Ridovlj:ce, na vlak, kat ri me je odpeljal dalje po lepej Koreniskej dolini.
!c H»Mijn 16 junija. [Izviren dopis.] Ko se bije skoraj ro celej Avstriji večji ali manji boj zarad volitev v državni zbor, raz-go var jamo se mi o — zabavah in izletih. O vol tvi do zdaj še nij nobana stranka ničesa storila, le našemu županu se je potrebno zdelo v Gradec k shodu „fortšritlerjev", (kakor se tisti nemški opozicijonalci zovejo) iti, toda zdelo se mu menda nij vredno Vaj povedati. Mi Slovenci vemo, da na kmetih Be nam nij bati. Nemci so izprevideli vendar naposled, da je naš kmet prebrisan, da si ne da poslancev, za koje ne mira in koji njihovih teženj ne poznajo, vsiljevati. Io volitev je prosta torej voli tistega, kateri bo v resnici za kmetski stan poteguje. Za to bo skoro enoglasno Herman voljen.
Za mesta pa bode nasprotna stranka zopet Veliko-Nemca mariborskega odvetnika dr. Duhatscha kandidirala, koji je uže tudi kandidaturo napovedal. Ta kandidat je tudi jeden izmej vladnih o pozi cijonalcev.
Radovedni smo, kaj nam bode ta kandi dat o svojem rdelovanjiu povedal, ko pride doli k nam, kakor se je napovedal. Gospodje mestjani! ali bi ne bilo bolje, ko bi volili moža, koji naše težave vsaj nekaj bolj pozna, kakor pa tacega, ki naših teženj prav nič ne pozni ali vsaj poznati neče?
Pa za Ptaj som uže preveč" za3el v politiko. Ne o politiki ampak o nečem izletu sem vam hotel pisati. Pa da v kratkem povem, kaj mi PtujČani nameravamo. Tukajšnja društva, namreč čitalnica, društvo dosluženih vojakov, gasilno društvo, kazina, muzikalno in pevsko društvo zjedinila bo Be, 6 julija t. 1. napraviti skupni izlet v Slovensko Bistrico. Komitet za ta „internacionalni" (tako ga vsaj eni imenujo) izlet, ee je uže konstituiral ter svoje delovanje pričel. Program Še nij sestavljen, ali toliko je uže gotovo, da sa bode slovenske in nemške pesni pelo ter se bode tudi naše piece igralo. K*kor čujemo, bode se tega izleta mnogo občinstva udeležilo.
Iz Trati* 17. junija. [Izv. dop.] Glavna utvar dneva bo volitve. Vsaka stranka vodi vodo na svoj mlin. Laboni tihotapno delajo. Nadejati se je ta pot kaj vročega boja. Denar, obljube, pretenje in Bog ve kaj vse porabijo lahoni za to, da bi svoj namen dosegli. Da Slovenci rok križem ne držimo, umeje se. Po litično društvo „E linost" dela pridno in vspešno. Nekateri renegatje po okolici, podkupljeni od lahonov, uže rujejo zoper narodnega kand data. Toda zmaga Nabergojeva je gotova. Denes je volilno uredjenje naznanjeno od namestuištva; nekoliko je predrugačono, iu sicer tako, da bode okolica G  julija volila.
V tukajšnjem lokalnem listu nC ttadiuo" bo tmbaa vedno kaki dopis iz Istre, ki proti Slovanom hudo rohni iu nagovarja Istrane le lahonsko volti.
Minolo nedeljo imelo je „Slavjansko delavsko podporno dr uš t v ou svoj občni zbor, in Bicer prvi po potijeuji pravil. Dasi ravno so bile po okolici  procesije, zbralo Be je še precejšnje število  slovenskih delavcev.
Izvoljen je bil odbor, za predsednika je 1 ' izbran e. Ivan Dol i nar, za tajnika g. Fr. Grabrijan, za denarn:čaria g. Fr. /i tko, kateri bodo poslovali do meseca decembra t. 1., da se izvoli potem stalni odbor, ker se bode tskrnt pravo delovanje in poslovanje začelo. To društvo ima velik pomen za Trst, kajti slovenski delavci ne majo nobenega pravega zavetja, in bo bili do zdaj le v lahkih društvih in so podpirali hote ali nehote naše na • sprotnike.
Kako da lahoni sovražijo Slovence, temo je dokazov zmirrm obilo. Pred nekimi dnevi je magaziner g. Ritterja jemal delavce, in ker je največ na trgu slovenskih delavcev, bo se ti nonudili za delo, ali ošabni lahon ie/no reče: „vi „sč'avi" niiBte za tukaj, pojdite V BČiavarijo", vaa bodemo potolkli." Na to BO slovenski delavci vložili neko tožbo zoper hudomušnega lahona. Tudi mi priporočamo vladi in g. Ritterju, ki je menda dober Avstrijec, da ne pusti od svojih ljudij „iredeutovcev" tako na domačine zabavljati, ampak da poštene Avstrijce podpira.
Kakor se poroča, vpisujejo se pridno v društvo; tudi iz laškega društva bo se nekateri vpisali, ker je tam mnogo gnjilega, in se je bat<, da bode policija enkrat posegla po lepem premoženji, ki je največ iz Blovea-akega denarja za laško stvar.
Skedenjski pevBki zbor, ki je prvi v okolici, namerava napraviti v Trstu v gostilni „au' Adria", koncert na večkratno vabilo gostilničarja, ker tako izvrstno poje, da Lahi le občudujejo kmetske fante in to lepo petje. Na sv. Telesa dan so po procesiji prišli v omenjeno gostilno na vrček piva; na prošnjo go-Btov zapeli so jedno, in v hipu se je gostilna napolnila; peli so še nekatere pesni, in pa VBakej je sledilo gromovito ploskanje. Čudili so se gostje posebno brenčečemu zboru „ Slepec". Pred desetimi leti bi bilo napravilo tako Blovensko petje „rabuko", a dene* jer lahonstvo uže nekoliko ukroteno, prosto sme Slovenec vsaj govoriti in peti, nihče bo ne upa ziniti, in tako dobiva slovenski narod vedno več tal in tuli spoštovanja od nasprotnikov.
Skedenjskim pevcem pa kličemo : Naprej! pogumno in složno 1
Iz i>i riMim 17. junija. [Izv. dop.] Izročili smo črnej zemlji truplo cvetočih let blagega vsem nam, ki smo ga poznali, ljubega in nepozabljivega Matevža Kami 1 a. V šestindvajsetem leta starosti, ravno ko Be je pripravljal za bližnji profesorski izpit iz naravoslovja in se mu je odpirati jela boljša bodočnost, ugrabila ga je nemila smrt. Da ju umrli vreden malega spomenika v našem dnevniku, kakor mu ga je celo nemška tukajšnja ,,Mor-genpost" postavila, pripoznal bo vsakdo, ki ga je poznal. Umrli nij bil iz navadnih vrst slovenskega dijaštva, izmej kojega se eni izključ-Ijivo utope v kruhove študije in enostran-stvo, a se ne brigajo za vse drugo prav nič; tudi nij bil iz druge vrste, ki čuti sicer prav goreče za svoj narod, (kar je drugače redko), ki pa poleg tega vse drugo zanemarjajo in tako nič koristili ne bodo; in še meuj bil je Ilaudl izmej tretjih, ki le „od veselja do veselja letajo", in se za vse drugo nič ue brigajo. K nobenim teh se umrli nij mogel iz-kljueljivo prištevati, temveč družil je čednosti in prednosti vseh treh vrst harmonično v sebi in to je obetalo od njega lepega sadu. Bil je sin  one divne Savinjske doline in vseskozi
jeden najodličnejših dijakov na celjskem gimnaziju, kolega samih čvrstih in zavednih slovenskih mladeničev, tako i g. Aot. Bezenšeka. Knjiga mu je bila prva, in druga skrb sreča slovenskega svojega naroda. Kolikokrat, nepo-zabljivi prijatelj, imponiral si s svojo postavo in s krepko besedo uže kot gimnazijast naga jivim Nemcem, kako veličastni — narodni in navdušeni so bili dijaški izleti, ki si jih vodil v narodne in nemčurske trge spodnjega Stajerja. In če tudi nij bila vlada rajnega Fremrla Bog zna kako Blovenoljubna in morebiti tudi kakor Bedanja Svobode takih misli, da je to „ein deutscbes Gymnasiumu vendar nij nikdo tega opaziti mogel, kdor je tedajšnje vrle dijake videl in slišal vesele.
Vedno je bil umrli pri takih priložnostih ves navdušen, vedno prvi. Se ve da pa nij takrat nikdo mislil, naj omenim to le po strani, da je bil kdo „veleizdajnik", tudi do najnovejšega časa še tega nijsmo vedeli.
Randl je potem v Gradci študiral zopet pridno dalje in sicer naravoslovje, to pa z odličnostjo in marljivostjo, da ga je naravoslovna stroka tukajšnjega vseučilišča poslala na državne stroške v Trst, da se posebno še izuri v poznanji morskih živalij. A poleg tega bil je tudi v Gradci, če tudi boreč se za svoj obstanek, vedno duša narodnemu gibanju mej slovenskimi dijaki, marljiv ud „Triglava in „Slavjanskega pevskega društva".
In tako uzorno življenje svojega prijatelja znali bo slovenski dijaki ceniti, kar je pokazal eklatantno njegov ginljiv a veličasten sprevod k večnemu počitku. Takrat so je res zopet lepo in hvalevredno pokazala tukajšnja slovenska »naselbina" »kazavši, reči smem, skoro v popolnem številu zadnjo čast umrlemu bratu. Spremili pa ga nesmo samo slovenski dijaci, nego vsi zavedni Slovenci, udeležili so se sprevoda tudi mnogi naši jugoslovanski bratje, lepo število nemških dijakov in druge nemške gospode. Se ve da mu tudi lepih vencev s krasnimi trobojnicami nij manjkalo in če je res, kakor Čujem, da so mu enega poslale celo blage gospice celjske, hvala jim presrčna.
Če tedaj z besedami njegovega naj bližnjega prijatelja, ki jih je govoril pri obrednem „salamandru" trdim: da smo z Randlom zgubili slovenski dijaki in vsi njegovi znanci ljubega prijatelja, znanost neutrudljivega gojite-lja in slovenska naša domovina zvestega Bina in vseskozi trden značaj, kojih še tako zelo potrebuje, moža, ki bi jo bil po svojih zmožnostih in lepem talentu povsod vrlo zagovarjal, če tedaj to trdim, storim le sklep iz čertic njegovega življenja. Če pa sklepam končuo z besedami, ki jih je govoril predsednik obilo zbranega društva „Triglava" ta večer, da ker nijsmo zmožui postaviti nadepolnemu društvemku spomina iz dragega marmora, naj mu postavimo živ spomin za celo življenje v svojih čutečih srcih, spomin, ki naj bi nas budil na delo in vztrajnost za narod, ki naj pripelje do onega cilja sveto našo domovinsko reč, ki ga vsi tako navdušeno želimo, a ga umrlemu doživeti nij bilo dano : pristavljam le še željo, da bi se to tudi uresničilo, in bi te črtice iz življenja prerano zamrlega prijatelja v zrnu slovenskemu dijaštvu, kakor na vseučiliščih tako tudi na naših nižjih šolah ostale v vednem in blagotvornem spominu!
Izdateij m urednik Josip JurCič.
Domače stvari.
— (G. DeŽman) v svojih člankih v „Laib. Tagbl." rad ponavlja, da narodnim možem manjka poleg druzega tudi „talenta1. Mi sicer ne vemo, s katerim velikim literarnim delom je g. Dežman svoj poseben talent pokazal. Na,brž s tistim preotljeuim usnjatun blekom starega ižanskega podplata, ki ga je bil na močvirju našel, pa ga potlej tako dolgo kazal kot starinski ostanek iz prvotne dobe „stavbe na kolohg, da mu je bil tuj učenjak razložil, da je namišljena starina služila še v tem stoletji kacemu Ižaccu za pod| etje. Sicer pa naj bi se o „talentih" kar molčalo v stranki, ki si je morala za jedin listič, ki ga izdaje, iz tujega naročiti urednika, in katera je merala iz Bebe v deželni odbor tak velik ntalent" poslati, kakor je baron Tauferer, ki se še le tam „grodoč" mora nemško pisati učiti. S cer pa It liko še z več dati o tem poglavji postrežemo, če bomo provocirani.
— (Vabilo na kres,) katerega prižge „Sokol" 23. jun. po 9. uri zvečer na Dreuikovem vrhu. Vhod na Dremkov vrh na Kresni dan je prost. Priporoča se slavnemu občinstvu, naj varuje pohoditi žito in sploh obsejano polje ter nasade. Pri vrnitvi v Izubijano bodo aeetili društveniki „Sokola".
Odbor .Sokola".
— (Požar v Notranjej Go rici) blizu Ljubljane dni čotrtek, je uničil 20 poslopij in cerkveni stolp. Beda prebivalcev je baje velika. Milodare sprejema g. župnik, na Brezovici in g. stotnik Jakop čuden v Ljubljani, Kolizej, sobna štev. 66.
— (Društvo veteranov) v Ljubljani ima v nedeljo 22. t. m. občni zbor v mestnej dvorani.
— ( Val važor j a ) je izšel 59. zvežčič.
— (V Cerknici) se šola razširi v 4 razredno.
— (Umor v Latermanovej aleji pri Ljubljani.) Znano je, da je bil pred nedavnim ubit v Latermanovej aleji tik nunskega vrta, torej tik pomerija ljubljanskega mesta, neki Šiškar. Kakor a lišimo, do denes nij še nobenega sledu — najdenega, kdo bi bil morilec.
— (Požar.) Iz Št Jurja n. j. ž. 18 jun. se nam piše: Od 16. do 17. t. m. po noči je na Kamenem gorelo: pri Jagru so pogorela tri poslopja. Sumi se močno, da je glasoviti ropar Guzaj Šarkelj, ki je, kakor je bilo včeraj v dopisu iz Št. Jurja poročano, Mastnjaka ustrelil, nalašč zazgal. Omenjeni posestnik je baje enkrat pripomogel, da je ropar Guzaj pr šel v zapor; tako trdijo. Sumničenje, da )e zažgano, se tembolj opravičuje, ker je baje jel kozolec goreti, kjer nobeden ne leži.
— (Gad) je pičil blizu Zidanega mosta štiriletnega fanta, kateri je potlej po 4 urah vsled strupa umrl.
— (Vinogradi na Hrvatskem) v varaždinskem okraji, kakor beremo v „Nar. Nov." lepo kažejo; če le toče ali mrzlomokre jeseni ne bo, pričakuje se dobrega branja.
— (Odbor kranjske družbe kmetijske) je v seji 15. dne t. m., katere sta se uoeležila tudi zastopnika c. kr. deželno viaUe iu deželnega odbora, določil, kako se ima državna podpora za lttošuje leto, katero je objavil naš zadnji list, razdel.ti m obrniti. Prihodnjič poročamo več o teh sklepih. — Denes naj le to objavimo, da je družbi kmetijskej|
ki je leta 1877. prošnjo izročila c. kr. deželnej vladi za nautavo toliko c. kr. živinozdravnikov, da dolenjska, notranjska in gorenjska stran dobijo po enega takega živinozdravnika, je do-šel dopis Blav. deželne vlade, ki jej naznanja, da po sklepu Nj. Veličanstva cesarja od 2. apr. t. 1. dobimo na Kransko še dva c. kr. okrajna živinozdravnika. V katero mesto eden ali drugi pride, bode vlada določila po dogovoru z deželnim odborom.
— (Ciganov na Kranjskem), ki so pravi občani z domovinsko pravico onih občin, kjer prtbivajo ali pa tja spadajo vsled domovinskega zukona od 3. decembra 18G3, § 19, tudi ako hodijo cd kraja do kraja s potnimi listi, je 75, in sicer je 5 ciganov občanov v Jaršah v kamniškem okraju, 7 v Zgorenjih Gauiel|nih, 34 v Rajuuisah v novomeškem okraju,. 20 v Osivn ci v koče. skem in 8 v Brezniku v črnomeljskein okraju. — Malokdo je zdaj vedel, da imamo tudi Kranjce cgane prave.
Kazne vesti.
* (Ruska kultura.) Rusi so ob okupaciji Balgarske zahtavili ves svoj trud, da naprave v Siriji središče trgovini in kulturi bolgarskej. Zato bo zgradili cesto od Sištova do Sofije, in tu utemtljili velike trgovine. Oieska „Stn hovaja obščiua" (zavarujoče društvo) napravila je v Sofiji svoje zastopništvo, in več ruskih bankovnih društva otvara tam svoje linjale.
* (Balkon se odtrga).) V Neapolju se je odtrgal na palači vojevodioje Sangro balkon ravno mej procesijo na dan sv. reš-njega telesa. Vojevodinja in drugi njeni sorodniki bo bili ravno tačas na balkonu, da bi si ogledali procesijo, ko se balkon odlomi in z grmenjem pade na drugi balkon v prvem nadstropju, tega tudi podere, iu potem padeta oba na tla. Vojevodinja je v dveh urah po* tem umrla, drugi so bili težko in lehko poškodovani. K sreči nij bilo zarad hude vročine od zdolaj veliko Iju lij in sta bila ranjena samo dva človeka.
'In je).
18. junija:
P H aionni Lavrič is Nove vas;. — Fabrler iz Kočevja. — Schiller iz Dunaja. — Paullus n Gradca. — Friedman iz DunaJH.
Pri nalila i Oesler iz Linoa. — IloiTmann, Lomiz, Pesiack, Lindhuiiu iz Dunaja.
Pri bavmralceB* dvora i Preradovio iz Kranja.
Pri »vHtrlJskem eegarjni Ramroth iz Postojne. — KiiimSič iz Celju.
Dunajska borza 19. junija.
(Izvirno telegratično poročilo.)
'.norni dri. dolg v bankovcih .	.   6ti <ld. 40	
Enotni drž. dolg v srebru   , .	. 68	■ 30
		m 70
		
Vkcije narodne banka   .   . .	. 827	
kreditne akcije......	. 259	» 75
		„ 95
		_
Saool..........	9	l 24'/, n 47
	. fifi	. 95
Košnja v najem.
1   poneđelJeli dne *-£;*. t. vil. do-
poludue ob 9. uri oddajala bode se košnja takozvane Jalenove aenožeti v trnovskem mestnem logu v kosovih v najem.
Oni, ki žele kaj vzeti v najem, pridejo naj ob določentj uri na zgoraj imenovano se-*
(28/—l)
V Ljubljani, dno 18. junija 1879.
Adolf Eborl,
zaloga oljnatih barv, laka in firneža, (257_io)
v l^jnl>lja.nl,
na Mar j ne m trgu, poleg frančiškanskega mostu. Lastnina iu tisk „Nurodue tiskarne".