29. štev.
V Kranju, 49. julija 1902.
III. leto.
60R6JC6C
Političen in gospodarski list
Vftbilo na narocbo. zfc^bEi^samos4al^
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Politično ogledalo
za kranjske klerikalce.
Dalje.
Vsled povedanega so kranjski klerikalni poslanci na Dunaju postali skupina brez vsakega ugleda in vpliva ter ne bodo mogli doseči ničesar izdatnega za siromašni slovenski narod. Še najbolj nespametno in najbolj neprevidno pri tem pa je, da tej skupini še vedno načeluje razkrinkani dr. Šušteršič in da so zlezli pod njegovo požlindrano zastavo tudi drugi jugoslovanski poslanci, ki so celo dopustili, da se ga je izvolilo jugoslovanskim delegatom! Pač slabo zastopajo koristi svojih volilcev, da si ne morejo ali nočejo drugače pomagati!
Vsi slovenski napredni listi so izrekli v skrbi za narod ogorčenje in obžalovanje nad takim malomarnim postopanjem klerikalnih jugoslovanskih poslancev. Kaj pa so temu nasproti storili kranjski veleumni klerikalci? Zatrobentali so v «Slovencu>, da slovenski liberalci pišejo v svojih glasilih, da je dr. Šušteršič prišel tako ob vsako veljavo, da ga na Dunaju še pogledal ne bode nobeden; a ti liberalci so se grozno zmotili, kajti dr. Šu-šteršiča je nagovoril v delgaciji sam presvetli cesar! S tem so modri «Slovenčevi» uredniki vnovič očitno pokazali, da res pišejo le za klerikalne nevedneže in butce! Saj tako neumni menda vendar niso, da bi mislili, da bodo s tako budalostjo oprali svojega umazanega poglavarja tudi pred izobraženimi in razsodnimi ljudmi!
Cesar je kajpada ogovoril dr. Šušteršiča v delegaciji, to pa je storil le zavoljo taktnosti. On je namreč ogovoril vse delegate po vrsti in zato ni mogel prezreti dr. Šušteršiča, ki ima po zatrdilu «Slovenca« ves slovenski narod na svoji strani! Ali kaj si je cesar pri ogovoru mislil o njem, to je njegova stvar! In kako visoko cenijo in čislajo slovenske in druge »katoliške* zastopnike na Dunaju pod Šušteršičevim plaščem razni visoki dostojanstveniki in odličnjaki, to si razumni bralec lahko sam misli!
Dr. Šušteršič pa je moral vsekakor biti zelo ponosen na to, da ga je ogovoril cesar, in ker ga je pobožni
»Slovenec* v potu svojega obraza dan na dan po onem osodepolnem dnevu v državnem zboru na vse mogoče načine snažil in kinčal z najlepšimi čednostmi, mislil si je i^enda, da je že toliko opran, da sme zopet med svefr.ter potiskati svojo častihlepno osobico naprej, naprej za jjjibljšo in sijajnejšo bodočnostjo! Ker mu je up na ministrski stolček odnesla žlindra, katero je začel mešati na nepošten način postal bi rad vsaj neomejeni gospodar kranjske dežele. Oh, saj bi bilo tudi to še dovolj krasno in imen'1 no, ako bi sedel na visokem dragocenem prestolu poleg ljubljanskega škofa ali pa še malo više; a globoko doli pod njegovimi nogami bi se plazili po trebuhih v največjem strahu in ponižnosti vsi stanovi kranjske dežele ter mu pokladali v dar zlata in še drugih najboljših reči! On pa bi s svojo mogočno roko, na katero bi nataknil belo rokavico, da bi se ne videlo, če je res umazana od žlindre, dajal na vse strani povelja svojim ukrotenim podložnikom!
To bi res ne bila prenapačna karijera! Ali kako doseči jo, ker so na poti ti trdovratni in »nepoboljšljivi* liberalci! Toda treba je poskusiti preslepariti tudi te, morda bo pa vendar šlo! Znabiti so pa tudi ti tako kratke pameti in dolgih ušes kakor mnogobrojni njegovi volilci iz pete kurije okrog po deželi?! Treba bo le začeti malo drugače, bolj na gosposki način! In zbral je gospod dr. Žlindra po takem posvetovanju sam s seboj skupaj vse najlepše in najelegantnejše besede, nataknil na umazane roke bele rokavice ter začel s sirenskim glasom vnovič vabiti slovensko razumništvo v svoj polomljen šotor in mu ponujati svojo poštenjakoviško roko v spravo!
Ali zdaj jo je ošabni možic naletel! Njegovi vab-ljenciso se mu odzvali od vseh strani le z glasnim krohotom ali pa s tihim preziranjem in nobeden izmed njih mu ni hotel seči v požlindrano roko. Še najbolj odločno pa se odklanjali to roko c. kr. uradniki! Zato jim gre vsa čast! Saj res, kakšni cesarski služabniki pa bi to bili, ako bi hodili roko v roki z gospodom dr. Žlindro! Kateri pošten razumen človek bi jim mogel potem še kaj zaupati!
Dr. Šušteršiču pa so se zaradi tega strašno zamerili naši značajni uradniki in prisegel jim je večno jezo in maščevanje o prvi priliki. In kako bi se tudi ne srdil človek, ki tako ljubi svoj ugled in čast kakor on, da mu gredo ravno ti uradniki, katere plačujejo njegovi volilci,
386
pokvariti vse upanje na lepo in sijajno karijero v kranjski deželi ter ga privesti do žalostnega spoznanja, da bode moral še tudi za naprej ostati samo to, kar je, namreč vodja vseh najzabitejših kranjskih kmetov in delavcev! Najzabitejših pravimo, kajti pametni in razsodni so mu že zdavnaj obrnili hrbet! Se nadaljuj*.
Mestna hranilnica v Kamniku.
Prvi računski zaključek te hranilnice izkazuje, da je ta hranilnica napravila v prvem poluletu svojega poslovanja jako ugoden napredek. Denarnega prometa je imela hranilnica v svojem prvem poslovnem letu na prejemkih K 876.163*33 in na izdatkih K 353.472*02, skupaj tedaj K 728.635*35,
Jako živahno je bilo denarno gibanje s hranilnimi vlogami, kajti bilo je teh od 771) strank vloženih K 330.799-66, vrnjenih pa je bilo K 28.063*97, tedaj več vloženih K 302.785*69. K temu prebitku se prišteje še kapihtlizovane obresti K 2.348*80, in znaša tedaj stanje hranilnih vlog K oOo.OH^-i!). Za te hranilne vloge izdalo se je <>22 vložnih knjižic.
Hipotečnih posojil je hranilnica izplačala 43 dolžnikom K f>7.220'—. Menic se je eskomptovalo za K 21.:)()()•—. Efektov se je nakupilo za Iv 9.850, k temu se prišteje še razlika po kurzu dne 31. decembra 11)01 po K 39*10 in znaša torej .stanje efektov koncem leta K 9890'—.
V tekočem računu izplačalo se je K 2;}5.509'88, vplačano prejelo pa K 41.852*98, torej več izplačalo K 193.656*90, k temu se prišteje še kapitalizovane obresti K 2.296*88 in iznaša torej stanje koncem leta K l(.)5.i>f):)-7s.
Iz teh podatkov je pač jasno, da se je hranilnieno poslovanje že v prvem polletu vsestransko povoljno razširilo, za kar se je pač v prvi vrsti zahvaliti zavednemu ljudstvu, ki izkazuje popolno'zaupanje do tega novoustanovljenega zavoda in ga podpira z donašanjem svojega denarja.
Ako se še omenjajo ugodnosti pri posojilih, s katerim deluje ta hranilnica, gotovo si bode ali si je že marsikateri njenih dolžnikov pridobil prepričanje, da mu je s tem mnogo pomaganega, kajti, ako si izposodi
PODLISTEK. Trgovec z nosovi.
Trije veseli tovariši, trgovski potniki, so sedeli ob grdem vremenu v gostilni »pri belem medvedu*, pili dolenjca in si preganjali čas s tem, da so si pripovedovali, kar je kdo doživel. Gostilničar je tudi sedel pri njih in če je verjel samo deseti del tega, kar je slišal, je bilo že preveč. Kajti eden je pripovedoval, da kupuje človeške nosove za neko dunajsko tvrdko in se bahal, da je že marsikatero ugodno kupčijo napravil na svojem potovanju. Gostilničar se je smejal na vse grlo taki neumnosti in vprašal: Cemu potrebuje Vaš gospod toliko nosov?
Agent odgovori: «Povem Vam, daje moj gospod dvorni založnik in znano Vam je, da cesar deli zdaj rede, zdaj nosove, kakor kdo zasluži.
Gostilničar: «Pa ljudje vendar niso tako neumni, da si dajo odrezati nosove za par grošev?*
Agent: «Tako neumni seveda niso. Pa kaj potem, ako ima v grobu mrtev nos ali ne? Moj gospod kupuje žive nosove, pride pa po nje, ko je dotični mrtev. In mi plačujemo dobro.»
Gostilničar izprevidi, da je mrlič lahko brez nosa, zato vpraša v šali: »Gospod, poglejte moj nos, koliko bi dali za njega?»
drugod denar, plačevati mora obresti leto za letom, ostane pa vedno glavnico dolžan. Pri tej hranilnici plačujejo se nizke obresti in mali odstotek na glavnico in s tem se uniči celi dolg. Pripomni se še, da si vsak dolžnik, kateri si pri tej hranilnici izposodi 1000 K na 38 let, prihrani (540 K. To je torej jedna najboljših ugodnosti, katera služi obče v pripomoč in napredek ljudstva in tak zavod, ki deluje tudi za javnost, treba je vsestransko podpirati.
Izražajoč željo, da bi ljudstvo v kamniškem okraju vsikdar in v vsaki priložnosti bilo naklonjeno temu zavodu, da bi ga podpiralo z vlaganjem svojega denarja, ter si pri njem preskrbelo posojil. S temi sredstvi bo mogoče med seboj drug drugemu pomagati.
V Kranju, 1!». julija.
Nag"odba, o kateri se jo v zadnjem času mnogo govorilo, bo menda v kratkem že sklenjena. Pogajanja med ogrsko in avstrijsko vlado so že docela prenehala, a vsled cesarjevega posredovanja se jo hipoma vse izpremenilo.
Na Cetinju je bila minulo nedeljo poroka črnogorskega princa Mirka z Natalijo Konštantinovičevo iz rodu Obrenovičev.
Na Ruskem se pojavljajo nemiri. Car je odposlal kneza Meščerskega v ondotne kraje, da poizve vzroke nemirov ter zasliši pritožbe ljudstva.
Italijanski kralj Viktor Emanuel je te dni obiskal ruskega carja v Petrogradu, kjer je bil kar naj-sijajnejše in najgostoljubnejse sprejet.
V francoskem parlamentu se je dne 12. t. m. pričela obstrukcija. Večina namreč ni hotela razpravljati o neki klerikalni interpelaciji v zadevi redovniških šol. Klerikalci so začeli vsled tega vpiti in razgrajati. Ministrski predsednik je komaj prišel do besede in izjavil, da je boj proti brezdomovinskemu klerikalizmu prva naloga vlade. Parlament se je zaključil.
Anglija. Ministrski predsednik Salisbury je odstopil, njegov naslednik je lord Balfour. — Vlada sili na to, da se kronanje angleškega kralja izvrši čim preje, ker je kralj baje jako slab.
Dopisi.
Iz Tršiča. Slišali smo, da sta se tajnik Dečman in njegov sodrug opravičila dne 7. t. m. pri seji vpričo
Agent vzame neko mero iz žepa in zmeri gostilničarjev nos po dolgosti, širokosti in visokosti. »Resnično,« se začudi, »jaz sem kupil že veliko nosov in lepo blago, pa takega še nisem videl. Vaš nos bi bil lahko oče dvanajsterih in petsto kron je vreden med brati. Prodajte mi Vaš nos. Denar naštejem takoj na mizo, po nos pa pridem, ko boste umrli.*
Zdaj je hitel gostilničar narediti kupčijo, da se agent ne premisli. Menil je sam pri sebi: Takih norcev, kateri plačajo za mrtev nos tako lepo svoto denarja, se ne najde vsak dan, zato je treba kovati železo, dokler je vroče. Tudi je rad pripravljen za slučaj, da bi se ! pozneje skesal, dati pet steklenic najboljšega, ako je kupec tudi pripravljen isto storiti.
Sklenejo kupčijo. Druga dva popotnika, od katerih je eden ponujal gumbe, drugi figovo cikorijo, sta priči in agent seže v žep po denar.
Preden pa izplača, izvleče malo železo iz žepa in ga drži na plamen goreče sveče. Ko ga gostilničar radoveden vpraša, kaj dela, odgovori: Od svojega gospoda imam naročilo, vsakemu kupljenemu nosu pritisniti pečat tvrdke, da se nosovi ne zamenjajo in da se izognemo prepirom med dediči. Zato držim železo z imenom svojega gospoda na luči, da bo žareče.
Ko gostilničarto sliši, skoči pokonci kakor bi ga gad pičil. Zdaj noče ničesar več sličati o kupčiji. Raje postavi zastavljene steklenice na mizo in pije ž njimi, dokler je kaj notri.
vsega odbora splošno delavskega društva. Zakaj je prišlo vse to na dan? Ko bi blagajnik ne bil pravičen, bi gotovo n2 bilo v blagajni tegadenarja. Ker pa on ni hotel tujega blaga, je brskal toliko časa, da je bila odkrita še izza prejšnjih let neka neopravičena spletka, katero so imeli skupaj predsednik, tajnik in nekaj odbornikov. To je bilo pri društvenih veselicah, ko so si delili listke, na katerih so bile številke za dobitke. Ali je to pravično? Nikakor ne. A vender je bilo vse tajno. Vsi so se oprali, da niso ničesar krivi, dasiravno je bila goljufija. Tembolj pa so padli po blagajniku ter so hoteli o njem povedati več za tistih pet kron, kakor pa je sam vedel. Vodja nadzorovalnega odbora bi ga bil najraje kosmatega požrl, tako je kričal nanj. Zakaj pa? Zato, ker je delal pravično, akoravno je le preprost rokodelec, gospodje pa so gledali na dobiček. In zaradi tega ga težko gledajo med sabo, ker ne trpi, da bi se goljufali njegovi delavci-sobratje. Ko bi blagajnik res odstopil, kakor jim je sporočil pri zadnji seji, seveda bi jim s tem popolnoma ustregel, ker bi potem ne imeli nikogar, ki bi se poganjal za siromašne člane. Najbolj pa bi bil zadovoljen njegov namestnik, ki bi najraje sam jedel, sam pil, sam delal in sam živel na svetu. No, pa sedaj je vse dobro, sedaj se vsi svetijo, ker je dal vsem odvezo Cene. Samo blagajnik je med njimi v črni juhi — bela riba — —. Kaj pa, on se ne zna prilizovati, ker ni klečeplazec, kakor drugi; on ne liže farovških krožnikov in ne pije kape-lanovega vina, da bi potem hvalil dobrotnike, svoje brate pa obrekoval. Tega on ni vajen kakor njegov namestnik, ki ni nikdar zadovoljen. Kaj pa drugi odborniki ? No, enega boli srce in peče vest, da se ne more čisto spovedati, predsednik ima polna usta časti, da ne more skoro nikdar govoriti. Eni se vedno potezajo za nekaj, a sami ne vedo za kaj. Drugi govore zopet z očmi, kimajo z glavo, migajo z ušesi, poslušajo z usti, stiskajo roke i. t. d. A kaj bi pravil, ker ni vredno, saj veste sami, da so žabe iz slavnega tržiškega ajmohta...       Firbec II.
Iz smledniške fare.  <Gorenjec» je zadnjič prinesel vest, da je tukajšnji kapelan odslovil 25 otrok '«Marijine družbe», in sicer vsleg tega, ker so se udeležile slavnosti gasilnega društva v Pirničah. Tamkaj so malo porajale, seveda ne na »katoliški* podlagi, zakaj ko bi bile plesale na »Marjascevem podu», potem bi bilo vse dobro. S tem, da jih je odslovil, je pokazal svojo ener-žijo kot vodja te nepotrebne družbe.  Zakaj imenujemo to družbo nepotrebno, to vsak čitatelj lahko ve, ker je to le prisiljena pobožnost. To lahko prizna tudi odstavljena prednica, ki je nosila pri procesiji bandero in hotela pri igri »Lurd* igrati tudi vlogo »Matere božje*. A povsod je bila odstavljena, ker je bila prevročekrvna — kakor pravijo — so se ji fantje preveč dopadli. Kako je pregrešila, nam ni znano, ker nismo bili poleg, toda njene tovaršice se jo zatožile pri kapelanu in jo še sedaj opravljajo. Razvidno je torej, da je tako društvo še celo v pohujšanje, ker se nahajajo v takih družbah tudi mlade punice, katerim pridejo tudi vse te stvari prezgodaj na ušesa. Kakor je naš kapelan energičen pri tej družbi, tako je tudi v šoli, in sicer še preveč. Ubogi so pred njim otroci, zlasti samostojno mislečih starišev.   »Gorenjec* je že lansko leto prinesel notico,  na kako surov način je udaril neko pastarico, ki se je zvrnila za vrata. Ta junak pa je naklestil še druge otroke. Neki posestnik, katerega fantič je bil tako tepen, da je še ponoči v sanjah vpil: »Ne, g. kapelan, saj se bom učil,* se je odločil, svojega fanta toliko časa ne poslati v šolo, dokler bo ta kapelan učil krščanski nauk in če ga okrajni šolski svet še tako kaznuje.   Boljše je vendar imeti zdravega fanta kakor bolnega, kakor nam izpričuje žalostni položaj starišev gostilničarja po domače «K.», ki ima edino hčerko, katero meče sedaj božjast in kakor se zatrjuje vsled tega, ker je bila v šoli tako hudo kaznovana. Čudno se nam vidi, da stariši sami ne naznanijo sodišču takih krivic. Kapelan bi gotovo dobil zasluženo kazen.   Pravijo, da kapelan vodi sedaj otroke v svojo sobo, kjer jih kaznuje. Da kapelan v resnici kaj surovo ravna z otroci, nam dokazuje slučaj, ki se je dogodil pred kratkim, ko je namreč nek fant, ne hoteč žaliti kapelana, nekako nečedno
281
zaklel, in kapelan ga je za kazen na sredi ceste oklomtal. — Pred nekaj tedni se je poročila hči posestnika J. v Smledniku. Ženin je dal ondotnim fantom za «likof» 32 gld. Kapelanu so dišali ti goldinarčki, katere je hotel imeti za zastavo »Marijine družbe*. Toda fantje so mu pokazali fige. Toliko za danes s pripomnjo, da pridemo z imeni na dan, ko bi se upal kdo temu ugovarjati.
Iz Cerkljan.   V sredo, dne 16. t. m. je bila tu okrajna učiteljska konferencija za kranjski šolski okraj. Pričela se je točno ob 10. uri dopoldne v primerno okrašenem šolskem poslopju.   Da ne bi učenke, ki so bile privzete iz III. razreda za praktičen nastop, čakale predolgo, pričelo se je takoj s tretjo točko dnevnega reda. — Metodično obravnavo sestavka »Pes* iz II. berila po formalnih stopnjah nam je podal g. nadučitelj Rudolf Završnik iz Preddvora.   Z živahnim glasom in popolno pravilnostjo je   razvijal  s   šolaricami   vpričo vsega učiteljstva učno sliko, v poočitovanje pa je napisal glavne točke na šolsko tablo. Za izborno predavanje je prejel g. predavatelj koncem od g. nadzornika zasluženo pohvalo, učenke pa so dobile za glasne in točne odgovore vsaka po en   »štrukeljc*  — Nato se prične redna konferencija.  Predsednik, g. c. kr. okrajni šolski nadzornik, ravnatelj A. Žumer, otvori zborovanje z oficijelnim predstavljanjem novih učnih oseb. Svojim namestnikom imenuje starosto kranjskega  učiteljstva g. nadučitelja Josipa Levičnika iz Železnikov. Na predlog g. nadučitelja A. Požara sta bila izvoljena zapisnikarjema z vzklikom gdč. P. Krušič in g. J. Lapajne, oba iz Cerkljan. Predsednik je prebral najprej najnovejše ukaze in naredbe c. kr. deželnega šolskega sveta, katerih posebno letos ni bilo premalo, potem pa je dodal svoje pripombe, ki si jih je zabeležil ob posameznih inšpekcijah. V svrho, da ljudsko šolstvo vedno in vedno napreduje, kazal nam je prav temeljito v vseh predmetih posamezno vse tiste pogubne Scile in Karibde, katerih se je treba učiteljstvu vsikdar vestno izogibati.  O pisalnih zvezkih je po podatkih, ki so mu bili doposlani od vseh šolskih vodstev, poročal g. nadučitelj Fr. Luznar s Primskovega. G. nadučitelj Iv. Pezdič iz Kranja je kot načelnik knjižničnega odbora poročal o stanju in uporabi okrajne učiteljske knjižnice.   Knjižnični odbor za prihodnje šolsko leto je ostal isti, na novo je bila voljena gdč. V. Praprotnikova iz Kranja.  Stalni odbor se ni izpremenil.  V deželno učiteljsko konferencijo,  ki bo leta 1902,  je volilo učiteljstvo tri delegate: gdč. Janjo Miklavčičevo s 50, g. Frana Luznarja s 47 in g. Frana Gartnerja s 43 glasovi izmed oddanih 56 glasov. Imena so nam porok, da so izbrani pravi. S tem je bil sredi največje vročine 'po dolgem obotavljanju tudi pri nas na mah prebit led, upajmo, da za vedno!   Konferencija je bila sklenjena okoli dveh popoldne.  Na obširnem in prijaznem vrtu gospe E. Vavknove je bilo jako okusno in z najtočnejšo postrežbo pripravljeno kosilo. Tu je g. ravnatelj A. Žumer napil navzočima odličnima gostoma g. Alf. Pircu, predsedniku c. kr. okr. šol. sveta in g. Cirilu Pircu, članu okrajnega šolskega sveta in obenem deželnemu poslancu, kot pravima in gorečima prijateljema našega šolstva. G. okrajni glavar se je zahvalil za napitnico povdarjaje, da naj učiteljstvo ne vidi v njem le strogega uradnika, ampak pravega prijatelja, ki bo prosilcu izkušal pomagati vselej, kolikor bo sploh v njegovih močeh. Dolgotrajno pritrjevanje je dokazalo, da je segla njegova beseda v srce vsem navzočim.   G. nadučitelj Luznar je napil g. deželnemu poslancu kot vnetemu zagovorniku nove šole. Deželni poslanec g. C. Pire odgovarja na te besede, ki so bile navdušeno sprejete, da zavzema učiteljstvo danes vse drugo stališče kakor pa, recimo še pred nedavnimi leti. Ono je zlasti na kmetih skoro edino, ki vceplja omiko in vedo v mlada srca v šoli in izven nje, ki pa dobro kali in je pričakovati najboljšega sadu. Takemu učiteljstyu, ki dela v naprednem duhu in ki se je po-vspelo takorekoč samoobsebi do takega ugleda, srčno napija. Te besede so našle glasen odmev! Med splošnim odobravanjem napije g. nadučitelj A. Rape g. ravnatelju A. Žumru, ocenjujoč njegove vsestranske zasluge, ki si jih je pridobil posebno v našem okraju. Skoro vsi smo po-
282
hiteli potem v bližnje zdravišče Sangrad. Prijazni lastnik g. dr. E. Globočnik nam je sam razkazoval vse številne prostore. Nismo se mogli načuditi vsem tem komodnim napravam, vsemu tako moderno opremljenemu zdravišču. Okrepčavši se z dobro in ceneno pijačo in okusno večerjo, oddrdral je odtod še pred mrakom zadnji voz.
—s.
Šolska Izvestja.
Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole v Kranju. Na tej šoli je poučevalo poleg nadučitelja-voditelja g. Ivana Pezdiča še troje učnih moči in dva kateheta. Na koncu šolskega leta je obiskovalo šolo 164 učencev, ki so bili vsi rimsko-katoliške vere. Po narodnosti je bilo 160 Slovencev, 1 Hrvat in 3 Nemci. Za višji razred je sposobnih 118, nesposobnih pa 45 učencev. Nekaterim važnejšim odredbam šolskih oblasti sledi na koncu poročilo obrtno nadaljevalne šole, katero je pohajalo 99 učencev.
Letno poročilo štirirazredne dekliške ljudske šole v Kranju. Učiteljsko osobje je obstojalo iz nadučiteljice-voditeljice, gospodične Franje Jugovič, dveh katehetov in treh učiteljic. Dne 15. julija je Štela ta šola 127 učenk, vse rimsko-katoliške vere; po narodnosti 124 Slovenk, 2 Nemki in 1 Italijanka. Za višji razred sposobnih 104, nesposobnih pa 8 učenk.
C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. Iz statistiških podatkov te šole posnamemo, da je to šolo pohajalo koncem šolskega leta 73 učencev, po narodnosti 69 Slovencev in 4 Nemcev in 196 učenk po narodnosti 181 Slovenk, 11 Nemk, 2 Hrvatici, 1 Ce-hinja in 1 Italijanka. Vere so biti vsi rimsko-katoliške. Povoljen uspeh je bil pri 56, nepovoljen pri 5 učencih in pri 84 učenkah povoljen, pri 5 učenkah pa nepovoljen. Šolsko leto 1902/1903 se prične dne 19. septembra 1902.
G. kr. Franc Josipova državna gimnazija v Kranju je sklenila šolsko leto dne 15. t. m. Ker nas ravnatelj g. Josip Hubad ni smatral vrednim, da bi nam blagovolil poslati letno poročilo, ne moremo navesti natančnejših podatkov. _
Novičar.
Na Gorenjskem.
Deželni predsednik ekscelenca visokorodni gospod Viktor baron Hein se je minuli četrtek z jutranjim vlakom pripeljal v Kranj pregledovat tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo. Na čast visokemu gostu in častnemu meščanu mesta Kranja je bilo vse mesto v zastavah. Gospodu deželnemu predsedniku se je poklonila tudi deputacija občinskega odbora, na čelu z županom g. ces. svetnikom K. Šavnikom, ki je cesarjevega namestnika pozdravil s primernim nagovorom in se mu zahvalil za njegovo že tolikrat izkazano naklonjenost napram kranjski občini. Gospod baron Hein je sprejel deputacijo kar najljubeznivejše in je izjavil, da bo vedno rad podpiral težnje njemu tako simpatičnega Kranja. Med drugim je omenjal, da se je zopet na lastne oči prepričal, kako nedostaten z ozirom na veliki promet je leseni savski most. Dejal je, da bo uporabil svoj vpliv, da se bo, če ne čez dve, pa najpozneje čez tri leta gradil nov železen most, ki bo ustrezal vsestranskim zahtevam. Zanimal se je zlasti za vodovodno vprašanje in je izrekel nado, da bo morda kljub različnim zaprekam mogoče pričeti z zgradbo toli potrebnega kokriškega vodovoda že prihodnjo pomlad. Gospod deželni predsednik se je včeraj zjutraj vrnil v Ljubljano.
Kranjski občinski odbor je imel včeraj sejo. Župan prebere dopis c. kr. okr. glavarstva od 10. t. m., glasom katerega se vsled Najvišje odločbe od 19. majat. I. dovoljuje kranjski občini napraviti na svoje stroške prizidek pri gimnazijskem poslopji, vsled česar bi občini ne bilo več treba skrbeti za kurjavo. Stavba se mora naučni upravi izročiti v uporabo s 1. septembrom 1003. Občinski odbor naloži županu, da takoj prosi za stavbeni konsens na podlagi od ministrstva potrjenega načrta in da čim preje razpiše novo stavbo. — Odbor sklene ugovarjati
prošnji radovljiške mestne občine, da se ji dovoli poleg šest že obstoječih še dvanajst letnih živinskih sejmov (vsako prvo soboto v mesecu). — Odboru prostovoljnega gasilnega društvu se podaljša funkcijska doba do konca 1. 1902.
— M. Crne-tu se da do preklica v najem nekaj občinskega sveta in se mu dovoli paša na občinskem pašniku proti letni odškodnini 12 kron. — Občinski odbor ugodi prošnji F. Hlebša, da sme napraviti odtok za deževnico iz svojega dvorišča v mestni kanal, ako se bo stavbeni odsek prepričal, da je to sploh izvedljivo. — Ko še odbor per acclamationem izvoli v upravni odbor mestne hranilnice vse dosedanje za dobo treh let, zaključi župan sejo.
Gledaliftka predstava v Kranju dne 13. julija. Prebivalci našega mesta so veliki v sovraštvu in ljubezni; ako koga sovražijo, sovražijo ga z vsemi žilicami in s polnim žolčem; ako pa ga ljubijo, ljubijo ga z vsem srcem, z vso dušo. V tem vročem času je varneje govoriti o ljubezni, pa le o vzvišeni, brezosebni. .. Kranjci ljubijo marsikaj, med drugim tudi gledališke predstave. To so v svojo slavo izkusili naši vrli ditetanti; Kranjci pa zahajajo tudi v Ljubljano v pravo gledališče, zlobni jeziki celo pripovedujejo, da zajde kak Kranjec, zlasti kaka Krainburgarica (to je njih pravo ime) k — nemškim predstavam. — Sicer, bodi to kakorkoli, dejstvo za poročevalca je, da je preteklo nedeljo počastilo pet članov slovenske drame iz Ljubljane ličen oder, ki ga ima Sokolova dvorana skupno z »Bralnim društvom*. Bali smo se, da ti igralci preveč greše na gledališko navdušenost kranjskega občinstva: bil je lep, vroč dan, bila je nedelja — in v tem času naj bi šel Kranjec v v zaprto dvorano? Ali vendar je bila dvorana polna, dasi ne nabito polna. — Občinstvo se je zabavalo izborno. Igrale so se 3 igre, stopnjevanje od višjega proti nižjemu. Prva, fina francoska stvarca, je dihala nekaj romanticizma; kdor pa tega ni čutil, je lahko občudoval lepe kostume iz rokoko-dobe in užival nekaj glumskih skokov. Druga je bila pravi vzor burke: lepa vdovica, mlad bogat ljubimec, smešne zmote, buren dialog, malo čudeža, poročen poljub — bumf! pa konec! — Trifkovičevo »Srečno -novo leto* smo že videli v Kranju; julij tej igri sicer ni primeren čas; kar se pa tiče mladih in starih pijančkov, strašno hudih in strašno smešnih prepirčkov med mladimi zakonskimi, pride taka igra vedno ob pravem času.
— Mari naj še pohvalim igralce? Pač! Hvala jim, da se sploh niso ognili Kranja! Potem postavim na prvo mesto gospo Danilovo, ki je, kakor vemo iz Ljubljane, umetnica kot kmetica in kneginja. Gospod Danilo je bil izvrstno disponiran, g. Dobrovolnv, ta mislec na odru, pač ni imel prilike pokazati svojih zmožnosti; g. Nučič je bil dober kot grof in skrajno navdušen kot brivec, gospica Puhkova pa je brhka hišina v Ljubljani in v Kranju. —k.
Gasilsko predavanje v Kranju. Minulo nedeljo dne 13. t. m. je predaval tajnik «Zaveze gasilskih društev kranjskih*», gospod Trošt, v tukajšnjem gasilnem depo-zitoriju. V svojem govoru je jako poljudno opisal knjigovodstvo sploh v dosego jednotnega in priprostega dopisovanja vseh kranjskih gasilskih društev. K temu predavanju so bila povabljena vsa gasilska društva iz okolice, a zastopana so bila — žal — le tri društva, namreč Šenčur, Cerklje in zastopniki novo se ustanavljajočega gasilnega društva v Stražišču. Gospod Trošt je v svojem daljšem, razumljivem govoru pojasnil sestavljanje zapisnikov, blagajniških knjig, knjig za možtvo, za vaje, za dnevni red občnih zborov in njega sestave, zlasti pa sestava različnih prošenj na deželni odbor, na hranilnice, zavarovalna' iti podporna društva za revne ponesrečene gasilce i. t. d. Dalje omenja uporabo došlih podpor in o blagajniškem stanju sploh. K sklepu priporoča red in snago društvenega orodja. V imenu vseh se zahvali načelnik kranjskega gasilnega društva, g. A. Pečnik, gospodu Troštu za jako poučen govor in mu zakliče krepki «Na pomoč!* Želeti je v interesu dobre stvari, da bi gospod Trošt svoj izborni govor ponatisnil v »Gasilcu* in dal tako priliko vsakemu gasilcu, da ga čita. Gasilec.
Novo mašo bo pel jutri v nedeljo v Kranju gospod Ivan Marenčič iz Kranja.
Pomemben korak! Narodno-naprcdni udeležniki zadnje okrajne učiteljske konferenčne v Cerkljah so podpisali in odposlali nezaupnico na pristojno mesto, katere bo gotovo najmanj vesel tisti dobrepoljski mož, ki je sicer »naše krvi in našega mesa«, pa ga je v zadnjem deželnozborskem zasedanju zmotilo listo ožlin-drano musiciranje, ki je imelo tak finale, da se je moral zaključiti deželni zbor. Zdi se nam, da, kar se ne spodobi katoliškemu dohovniku a la dr. Kreku in dekanu Arkolu, se tudi ne spodobi pristnemu katoliškemu učitelju. V svoji neskončni in brezmejni ljubezni do lastnega stanu se je zljubilo tudi temu učitelju položiti naše opravičene zahteve med prašne akte. Slomškarji in Slomškarice, zahvalite se preponižno z globokim poklonom vsej tej osrečujoči stranki,, posebno pa še svojemu vzoritemu šefu za to izvanredno naklonitev! Učitelj.
Zavist ali budalost? Zadnji četrtek nadzoroval je g. deželni predsednik baron Hein okrajno glavarstvo v Kranju. Četudi se je o tem zvedelo šele dan prej pozno na večer, povzročila je ta vest vendar precej živahnosti med meščanstvom in takoj je bilo določeno, da se drugi dan razobesijo zastave. Iskrenost tega ukrepa spoznati je najbolj iz tega, da so se drugo jutro zarana pokazale zastave na vseh hišah tistih ulic, po katerih se je imel peljati deželni predsednik brez razlike političnih strank; ena prvih zastav na glavnem trgu je bila videti na^ hiši znanega če s tile a kranjskega dekana. Ce torej nekdo, ki razume dušno pastirstvo v Kranju lako, da vliva strup med svoje župljane, govori v »Slovencu* o »uradniški demonstraciji*, ne vemo, ali je to zavist ali budalost. Kranjskemu meščanstvu se pač ni treba opravičevati nasproti dolžitvi, da se da komandirati od uradnikov. V tem oziru se lahko sklicujemo na vse uradnike, ki so kdaj službovali v Kranju in tudi o kranjskem županu ni treba povdarjali, da bi ne vedel sam, kaj se spodobi. Verujemo sicer, da je nekaterim krogom ta prisrčna ovacija kranjskega meščanstva zelo neprijetna —- ali za sedaj ni pomoči.
«Slovenska pesem idrijskih rudarjev.* Gospod profesor Makso Pirnat je priobčil pod gorenjim naslovom v izvestju mestne nižje realke v Idriji jako živahno pisan sestavek, ki se bere kot kaka narodna pesem. V tem sestavku poda nam pisec živo in ljubko sliko župnika Majnika, očeta te delavske pesmice. Popisuje nam moža, kako je bil vesel, prijazen, dober sadjerejec in kako požrtvovalno je poučeval mladino v srednješolskih predmetih. In zaradi tega posegel je «Slovenec* z okorno svojo roko v ta mični spis in ga hoče politično izrabljati. Mi bi na to le opomnili: Citajte ta spis, potem položite roko na srce in vprašajte se: koliko pa je še duhovnikov na Kranjskem, ki bi se mogli primerjati z Majnikom in kako se jim godi ?!
Tukajšnji glavni c. kr. davčni urad ne uraduje za stranke od 23. do 25. t. m. zaradi znaženja uradnih prostorov.
Kegljanje za dobitke. »Slovensko bralno društvo* v Kranju priredi kegljanje za dobitke na kegljišču g. Petra Mavrja. Pričetek kegljanja bode danes teden, t. j. v soboto 27. t. m. ob osmih zvečer. Natančneji podatki razvideli se bodo iz plakatov. Odbor.
Tukajšnja podružnica slovenskega planinskega društva priredi dne 20. julija t. 1. izlet na Dobrač, na kar opazarjamo člane in prijatelje društva. Odhod v soboto z opoldanskim vlakom. Ob neugodnem vremenu se izlet proloži na 3. avgusta.  Natančneje po poli.
Gospod Alojzij Luznik potuje sedaj po Gorenjskem z novim universalnim harmonijem, dalje z drugimi uzorci vrhniške industrije, kakor: za glasovirje, pijanine, pisalne stroje i. t. d. V kratkem pride v Kranj, kjer bode pri večernih predstavah s kinematografom, katerega ima seboj, razkazoval svoje stvari.
Podpore obrtno nadaljevalnim šolam na Gorenjski™ je podelilo naučno ministrstvo, in sicer: ŠkoljaLoka (IGOK, Kranj 700 K, Tržič 780 K, Radovljica 800 K, Kamnik 780 K in Št. Vid nad Ljubljano 800 K.
Šišenskega «Sokola» ustanovni zbor se je vršil minulo nedeljo, dne 13.1.1. v ondotni čitalnici.
283
Občinske volitve v Vogljah so se vendar mirno izvršile. Dne 16. t. m. so bili izvoljeni v I. razredu: Mihael Globočnik, N. Cro.šc, F. Zupane, J. Vehovec, Mart. Čebulj in Fran Likozar; namestniki: Fran Globočnik, Franc Muller; v II. razredu: Fran Molj (dosedanji župan), Janez Osel, Mart. Žumer, Fran Oebašek, Ivan Zmrzlikar, Jurij Podjed; namestnika: Fr. Štempihar in Mart. Žirovnik.
Strela je ubila v petek teden na Viženski planini nekemu posestniku 10 glav živine; dne 17. t. ni. pa na polju Mico Dolinar iz Poženka, ki je zapustila pet nedoraslih otrok. Mož je v Ameriki.
Izgubil se je Matevž Sire iz Očadovelj. Dne 30. junija je šel na delo k baronu Bornu k sv. Ani in je imel pri sebi okrog 20 gld.
V Škofjo Loko napravi pevsko društvo »Ljubljana* iz Ljubljane dne 27. julija t. 1. izlet. Spored priobčimo prihodnjič.
Požara. Dne 10. t. m. se je vnelo nad podom spravljeno seno Ivana Urbančiča v Preddvoru. V dveh urah je bilo vse gospodarsko poslopje v ognju. Živino so večinoma rešili; vender je zgorelo v hlevu pet telet in en vol. Poleg tega je zgorelo več gospodarskega orodja in okoli 40 voz mrve. Vsa škoda se ceni na 10.000 K; zavarovalna svota je tudi približno tolika. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti v kajenju. — Dne 3. t. ni. je ogenj vpepelil hiši Margarete Smolnikar v Ravneh v kamniškem okraju in Jakoba Korošca istotam. Škode je okrog 3000, oziroma 3200 kron. Margareta Smolnikar je bila zavarovana za 1800 kron. Požigalca, ki je sumljiv požiga, so prijeli in zaprli. Izročili so ga kamniškemu okrajnemu sodišču.
Poročil se je g. Gabrijel Thaler z gdč. Antonijo Košmeljevo iz Železnikov.  Čestitamo !
Na Bled je dospelo do 15. t. m. 920 tujcev.
V Radovljici je zopet veliko pomanjkanje za vodo. Tistih 22 radovljiških vodnjakov, katere pozna le nekaj bolj «kunštnih» Radovljičanov, je deloma suhih, deloma pa so jih zaprli njih lastniki, da še njim ne bode zmanjkalo te dragocene radovljiške vodke ! Nekatere ženske morajo zdaj nositi vodo iz studenca pod mestom v škafih na glavah po 10 minut daleč navzgor v mesto, ker niso vsi radovljiški prebivalci tako srečni, da bi imeli vola, sod in kola, da bi si mogli s temi pripomočki napraviti vodotoč pred vežjo ali pa v veži. A nekateri radovljiški klerikalci se še vedno upirajo zgradbi vodovoda, ki je za Radovljico toliko bolj potreben, posebno zdaj, ';o se zunaj na polju poleg že obstoječih hiš v kratkem sezida še več novih. To so res lepi katoličani, ki svojemu bližnjemu še vode ne privoščijo. Naj bi ti možakarji parkrat sami šli s škafi po vodo pod mesto in ko bi z njo na glavah nazaj v mesto stokali v tej vročini, morda bi se jim potem nekoliko ogrela in omečila trda in zakrknjena nazadnjaška srca!
Narodna čitalnica v Kamniku 'priredi jutri v v nedeljo dne 20. julija gledališko predstavo «Oče in očim* ali «Ženski Otelo*, pri kateri sodelujejo člani slovenske drame iz Ljubljane. Začetek ob poldevetih zvečer.
V Kamniku je umrl dne 12. t. m. vpokojeni župnik Anton Zorman, rojen 30. maja 1830 v Naklem.
Zivinozdravniška predavanja v kamniškem okraju se vrše meseca septembra in oktobra v Motniku, Zalogu, Trzinu in Rovih.
Križem sveta.
V Benetkah se je porušil dne 14. t. m. znameniti stolp sv. Marka. Porušenje je napravilo v bližini stolpa mnogo škodo. Listi pišejo, da preti nevarnost še nekaterim drugim stavbam na trgu sv. Marka. Markov stolp se zopet zgradi. Občinski odbor je v ta namen dovolil pol milijona lir, pričakuje pa se še prispevkov od države in zasebnikov.
Razne vesti. V Parizu se je otvoril dne 15. t. m. mednarodni shod za zatiranje trgovine z dekleti. — V Lipskem je poneveril prokurist Wohler 240.000 kron in ž njimi pobegnil. — V Solunu so čutili potres. — V Temešvaru na Ogrskem je ustrelil 17 letni J. Rumann svojega očeta, ker mu ni notel dati denarja za pijačo,
107
Dražbeni oklic.
284
Petelin — umoril otroka. V Zemunu na Hrvatskem je skočil petelin v otroka. Predno so ljudje mogli preprečiti nesrečo, je petelin že izkljuval otroku oči in možgansko mreno. Otrok je osi al mrtev na mestu.
Domača knjižnica.
Erotika. Spisal Ivan Cankar. Nova izdaja. Založil Lavoslav Sch\ventner. Cena 2 K, po pošti 2*10 K. Prvo izdajo te knjige, namreč vso zalogo je pokupil leta 1899 ljubljanski škof in jo sežgal. Več o knjižici v kratkem. Za danes knjižico toplo priporočamo.
Učiteljski pravnik. Ponatis iz »Učiteljskega Tovariša«. Sestavilo »Pedagoško društvo v Krškem*. Izdala in založila »Zaveza avstrijsko-jugoslovanskih učiteljskih društev*. Cena? Ta strokovno sestavljen spis obsega na 114 straneh vse »ažne pravice učiteljstva z raznimi naredbami in razsodbami. V kolikor smo pregledali to knjigo, ne moremo je dosti toplo priporočati učiteljstvu v nakup. S tem bode ono vsaj deloma poplačalo hud in troške, ki jih je imela »Zaveza« z izdajo.
S 11/2 39
Po zahtevanju upravnika konkurzne sklade zapuščine Jakoba Cašperina iz Škofje Loke št. 97 in s privoljenjem konkurznega komisarja bo
dne 20. avgusta 1902
dopoldne ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 2 dražba zemljišča vi. št. 14!) d. o. Škofja Loka s hišo št. 97 v Škofji Loki, obstoječo iz stavb. pare. 238, ki ima v pritličju delavnico za ključavničarsko obrt, zemlji.ščnih pare. 899/17 d. o. Sv. Barbara m al solasten gozd in 366 d. o. Sopotnica tudi gozd.
Nepremičnini, katero je prodati na dražbi, je določena vrednost na 7700 K.
Najmanjši ponudek znaša 5132 K in se pod tem zneskom ne proda.
Dražbene pogoje, zemljiško-knjižni zapisnik in ceni I ni zapisnik smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri tem sodišču v sobi št. 5 med opravilnimi urami.
Ta dan se bodo po prodanem zemljišču na javni dražbi prodajale tudi na drobno vse premičnine, ključavničarski izdelki in orodje, izklicale po inventarni vrednosti in oddale za vsako ceno proti gotovemu plačilu največ-ponudniku, ki ima kupljene stvari takoj odstraniti.
C. Kr. oKrajno sodišče V 5Kofji £olfi, odd. 1.
dne 14. julija 1902.
Poslano.*)
Gosp. vodja deške ljudske šole v Kranju se usojam vprašati, zakaj moj pastork Vinko Sire ni dobil šolskega naznanila kakor običajno.  Prosim pojasnila. 109___ Albin Rant, trgovec.
* Za VHtbino te^a spisa je uredništvo odgovorno le v toliko, kolikor zahttva zakon.
1
V zalogi graškega piva pivovarne
Puntigam
se dobiva vsaki dan sveže svetovno priznano izvirno: carsko, marčno, salonsko in bavarsko pivo v sodih in steklenicah. Točna postrežba, nizke cene!
Zaloga Puntigam v Kranju
v hiši g. Prevc.
[)$ako nedeljo ir> prazwk ©b Icpcrr)
!'l 3
Lir«rr)cr)ti Oo^i
ako ne uglasi do sobote opoldne najmanj 10 oseb
brci* (orr)r)ibti$)
med 1— 7*2. uro popoldne
na kar se posebno opozarjajo izletniki in občinstvo. Cena tja in nazaj za osebo 1 K. Izletnikom je na razpolago dobra t restavracija.
Slavnemu občinstvu se priporoča že poprej si preskrbeti sedeže pri g, Sajovicu (Mubiju).
Spreten deček
ki ima veselje do pekovskega obrta, sprejme po dogovoru takoj v pouk
100-1
Anton Kummer, pek v Kranju.
Otrobi L>©5icki
49-8
se dobivajo po sledečih cenah:
4-40, 5-50, 650, 7'50, 8-— 9'—, 10'—, 12'—, 14'—, IG'—, IS-—, 20-— gld.
Galanterijsko blago na drobno in na debelo.
ALBIN RANT v Kranju
pod mestom.
Blag. gosp. Gabrijel Piccoli,
lekar,
dvorni založnik Nj.svet. papeža Leona XIII.
v Ljubljani.
Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec, katero morem najto-plejc vsakomur priporočati, kajti rabini jo že od leta 187H. in zmiraj mi je kot [zborno učinkujoče zdravilo služila pri Želodčnih in črevesnih boleznih.
Krmin, 13. maja 1897.
Miroslav Leitner,
c kr. davčni blagajnik.
3'
Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec
sem rešen skoro dve leti trajajoče Želodčne liolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem, ki trpe na želodčni liolezni.
Strasoldo (Primorsko), G. marca 1898.
m. 166-44 Karel grof Strasoldo.
Trgovski vajenec
ki je dovršil vsaj nekaj gimnazijskih razradov, ee sprejme
v manufakturno trgovino 102_2 Ferd. Sajovica v Kranju.
Kdor hoče kupiti
dobrega, zanesljivo pristnega
bizdjca
naj se obrne na
Fr. Matheis-a
v Brežicah ob Savi
ki proda iz lastne trgatve veliko množino belega in rudečega vina (tudi rizlinga, traminca i. t. d.)
v nojboljši kakovosli za jako nizke cene. Vzorci se na zahtevanje drage volje dopošljejo.
Doktorja pl. Trnkoczyja
preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—21 že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trnkoczy v Ljubljani.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroda po posti, odkoder m ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto ■ postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za stedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotnež«, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsake>a se namesto brezmočne, razdrazujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkdczya ValfSA ctaHnl ?Jll priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in naj-110110 V #IWP» ceneje hranilno sredstvo.  Zavojček (četrt kile
vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. g Dalje ae priporoča: Doktorja pl. Trnkdczva
7ffl0(l(ftt6 kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, a»%IWWVW% krepilno, bolest utesujoče, tek vzbujajoče, čisti ielocec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
0 odvajalne, Želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo * blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje Želodca brez bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah.
OV 1
Prsni
Prgailni
vseh bolečin, kakor'se to čestokrat pripeti pri drugih ' Skatlja 4i h, sest skatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Skatlje 80 h, tri skatlje 2 K,
plučni in kasljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko t   raztvarljivim apnenim železom, utesuje kaSelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 18 h, pol tucata 5 K.
ali udov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv _ je kot boli uteSujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu. Steklenica 1 K, sest steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa,
Preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, sest steklenic S K 50 h.
§0F" Ker je vedna skrb Varstvena znamka, p. n. ekonomov, poljedelcev,
živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczvja redilne pripravke za živino. '
Doktorja pl. Trnkčcavja
7il!itlCKl   rtM''ln'   prašek   za no-. 7    tranjo rabo pri kravah,
volih in konjih. Ze blizu 50 let z
najboljšim   uspohom uporabljevan,
kadar krave nočejo zreti, in da se
zboljsuje mleko. Zavojček z navodilom
glede uporabe 1 K, pet zavojčkov
sam o 4 K. Dpačif tt redil ni in krmilni prašek. ftOJUJI Varstveno in dijetetično sred- Varstvena znamka.
stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolsče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
Fozorl  Zeli kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s postnim povzetjem.
285
Tedenski sejem ▼ Kranju dne 14. t. m.
Prignalo seje 231 glav goveje živine, 17 telet, 194 prašičev, — ovac, — koze, 11 buš. — 50 kg: pšenice K 9*—f prosa K 7 —, ovsa K 7-—, rži K 8—, ajde K 6*50, ječmena K 7*—, krompirja K 2*—.
Kraljevi
Grelec
v Kostrivnici pri Rogatcu.
Na ogljenčevi kislini najbogatejša, najmočnejša in najčistejša kisla voda. Proti kataraličnimi afekcijami želodca, dihal in proti nepravilnemu prenavljanju napravi izborni učinek. Dijejetična in okrep-čevalna pijača prve vrste z mnogobrojnimi priznalnimi pismi.
1 zaboj (26 steklenic) a litra gld. 4-25 1   »  . (26    »     ) a t/u  »     » 3-60
Velike steklenice se vzamejo nazaj po 4 kr., male pa po 2 kr.
Zaloga za Gorenjsko:
ALBIN RANT v Kranju.
61-8
v Kranju, obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
2—14    katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 2,820.858-99. Stanje hipotečnih posojil K 1,782.580-11.
Otvoritev trgovine. $
Slavnemu občinstvu javljam tem potom, da* sem otvoril v Kranju, glavni trg št. 3 v hiši gospoda Peter Mavrja, trgovino galanterijskega in norimberikega blaga.
Zaloga vsakovrstnega v to stroko spada-jočega blaga, kakor: otročjih vozičkev, raznih vrst kovčegov, košar in pietenic, otročjih igrač šolskih potrebščin, raznovrstnih krtač, glavnikov, denarnic, toaletnega mila, parfumov, žepnih nožev, namiznega orodja, karafin, usnjatih ovratnikov za pse, igralnih kart, (marjaš in tarok) velika izber razglednic in podobic, vsake vrste papirja, palic za gospode in hribolazce i. t. d.
Cene nizHc! postrežba točna!
Za mnogobrojni obisk trgovine uljudno proseč, beležim
z odličnim spoštovanjem
108-1
Janko Kocmut.
Priznano najboljše
jSP oljnate barve
smlete s »troji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptaaanm
t Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82-7
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
8»
P »
© D
»045 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE is vseh v to stroko
•padajočih predmetov, ki se izvršujejo
aatanine po naročilu.
narortla m it-
tati m najotillajo zasloni i* (hMovtN.
Zibtrfijtc »Gorenjca" m m m m V Vseh jgjjjjjt t« Hifarnah!
R. LANO, LJubljana (KollzeJ)
in po«uuno opaavo, SSSfe pohlatra,
pri poro«. TMkt mti
nodroeev, pesMjte iioK zrcal, peioi, »tnONi vozNkov, ittiMjatn, pod-viMkov (ion, ktn*, «ru) h
S0*0 OtrtVO 60—12 po najnižjih oeaak.
Omika ■ 100 podoba«! po*j» ■aatonj in pofmiM prMto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Predtiskarija
Prcdtiskarija
RANJA MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg it. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ionskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vsienio, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 156-44 Mottoorami in rieerije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naroČila se izvršujejo točno in ceno.
G. Tdnnies
Ljubljana 76_9
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost rae vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizga In ie, kmetijskih strojev, l.moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v CeclHi pri Prostjevu in Smichow-praot. Podružnica v Zagrebu, Frankop. ulica 9
priporoča 18—25 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom preti zmrslini in s priredbo, da tiste na obe strani ▼odo vlečejo in mečejo, parne brizg&lmee, s kojima zamoreta samo dva človeka opraviJeJi delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izpraianega strojevodjo; dalje vsedref« gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodja in Peronoapom brisf alniee. — Roba solidna elegantna in Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „ Gorenjcai_2i»
JÖSIP WEIB L
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove uliee št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. ',
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje namirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. 81-8
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela.. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljene 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861,
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. v 114—51
28T
Loterijska srečka dne 12. julija 1.1.
Trst: 72     53     49     78 86
Največje, najhitrejše in najvarnejše vožnje, ki
vozijo v Ameriko
Hamburg-New-York le 6 do 7 dni.
Vozne cene po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena 94—4
Agentura Hamburg-Ameriške Linije ¥ Ljubljani, Marijin trg it. I nasproti frančiškanske cerkve.
BDIiM HCPVBD LJUBLJANA
1 llilll Ulj 1 1 lili na Starem trgu štev. 1
Prva in najstarejša 166~4*
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo,vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slarnoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vilic njih izbernosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER
■v Oeljn, Graska cesta, šte-sr. 1*2 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
PW" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Cene nizke.
Ml
trn
mm
L CD
CD
•O
►o" o
3 IM
2 CD
w
m
«3.
C
P9
M<
O CD
11857613
^\rn)&o$k& darila
ure, zlatnino
in srebrnino
po jako nizkih cenah
priporoča
H. SUTTNER, urar
v Kranju. 73-10 Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K.
Rezervni zaklad: nad 36.000 K.
Posojilnica i Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po ^odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—26
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 97—3
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopoSljejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
Paznovrstnih = ^ oblek-
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiikih in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov sa spomladansko in letno sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—26 v zalogi.
o
S
»o 6»
Ne skisanim filistrom
ampak
prijateljem humorja
priporočamo
.NflVIHflNCE'
spisal Rado Murnik.
Velika 8°. Str. 229.
Indijanci.  — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Oačkočikar pa Križkraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 96—3
Cena K 2-50, po pošti K 2-70. Založništvo L. Schwentner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
j&a kopeli, kakot, tudi kiipe, va&c in
dtucj,c glinaste izdelke v  vserv Razvad, tt-peane in cene •priporoča ptva in najvecya
Kovazna
75-10 v £ju&tjani.
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
R. MIKLAUC
v Ljubljani, Spitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blag«. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74—10
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
VRuko soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, m te trt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom slane za celo leto 3 krone, M pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarje*, če se tiska dvakrat, če se tisku večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 106 nasproti iupne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljali naročnina reHatiuMajt, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice.   - Dopisi naj se izvolijo frank iruti.     hokopiui se ne rrat^o
iadaja in zalaga konsorcij <Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lumprel v Kranju.