Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. G, telefon 72 082. — ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Anton Patnik. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — Žiro račun: številka 5012-3-60. — Cena 1 dinar. — Tisk: Tiskarna PTT v Ljubljani
Leto XII. — št. 2 Domžale, 20. februar 1973
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
NOVA ŠOLA - ŠOLA ŠLANDROVE    iw™ *»
BRIGADE!
Za otvoritev novega, modernega in sodobno urejenega šolskega poslopja, ki je bilo predano svojemu namenu dne 8. februarja, in v katerem je že naslednji dan stekel redni pouk za 610 učencev, ki so se doslej stiskali v devetih učilnicah stare I. osnovne šole, upravni odbor za izgradnjo šol v občini ni mogel določiti ustreznejšega datuma, kot je osmi februar, obletnica smrti našega največjega pesnika, Franceta Prešerna in kulturni praznik slovenskega naroda. Ta praznik je vedno znova dan, ko se Slovenci še bolj kot sicer zavemo sami sebe in svoje kulturne samobitnosti, pa tudi svoje vloge in svojega mesta v skupnosti jugoslovanskih narodov in mesta v družbi vseh narodov in ljudstev sveta. Naš prispevek h kulturni zakladnici človeštva je neprimerno večji, kakor bi sodili po našem številu, ta prispevek pa je bil in je možen le zato, ker se je slovensko ljudstvo v stoletni borbi in odporu proti tujim vplivom in poskusom asimilacije opiralo nase, na svoje kulturno izročilo in ker je ta izročila gojilo in razvijalo zavestno, še posebno tudi v času največjih preizkušenj, zavest upornosti prenašalo iz rodu v rod, v novejšem času tudi z vzgojo v svojih šolah, za katerih slovensko vsebino se je v času politične nesvobode borilo s tolikšno zavzetostjo in upornostjo, kakor le malokateri narod v Evropi.
Pa tudi sedaj, v pogojih svobodnega razvoja naših izobraževalnih institucij na vseh ravneh, od osnovne do visoke šole, je vsak korak k dvigu kvalitete izobraževanja mladega rodu za nas Slovence dogodek posebnega pomena. In ker smo se v Domžalah že pred leti odločili, da postavimo izobraževanju mladine v osnovnih šolah nove, trdnejše in sodobnejše materialne temelje, je trenutek, ko iz tega programa odpiramo največji planirani objekt pomemben mejnik na poti k realizaciji celotnega načrta. Posebno zadolžitev za vse, ko bodo vzgajali mladino na tej šoli in za vse, ki bodo to šolo obiskovali in v njej sprejemali prve napotke za življenje, pa pomeni sklep občinske skupščine, da naj se šola imenuje po prvi partizanski brigadi, ki je bila formirana na od Nemcev zasedenem teritoriju in na tem teritoriju iudi operirala, sestavljali pa so jo v velikem številu tudi borci iz Domžal in domžalske občine. Ta sklep pomeni za šolo obvezo, da bo legendarno zgodovino te brigade posredovala učencem kot temelj družbene in moralno politične vzgoje in iz nje črpala moralne vrednote, ki so nekoč navdihovale borce, da so šli zavestno v neenako borbo s tujcem — okupatorjem, v tej borbi zmagovali in za te zmage žrtvovali največ, kar so mogli, svoja mlada življenja. Iz zakladnice neizčrpnega moralnega kapitala
(Nadaljevanje na 2. strani)
Učenci I. Osnovne šole iz Domžal gredo v nov« šolo
njen družbeni položaj
Skoraj bi dejal, da človek nerad in s tesnim občutkom piše o naši delovni ženi in njenem družbenem položaju takole enkrat na leto, in to najraje okoli 8. marca, ki je smisel in simbol žene — borke, borke za svoje pravice v socialnem, družbenem in političnem smislu, simbol žene junakinje, revolucionarke, pripadnice idejam delavskega razreda. O vsem tem je bilo že veliko govora pa tudi veliko napisanega.
Težka je bila pot delovne žene v času kapitalističnega izžemanja vse do zadnje vojne, samo spomine na grozote, ki so jih prestajale žene borke v drugi svetovni vojni je težko opisovati, kaj šele, da bi življenje in trpljenje prikazali tako kot je v resnici bilo. Vse to je še preblizu, težko je to plastično prikazati, pojasnjevati in dopovedovati današnjim mladim generacijam. Starejše, ki smo šli skozi vojno vihro in gorje, spominjajo na te težke čase črne rute, ki jih naše žene še niso odložile.
Vse prestane strahote in tegobe, vsi boji z večjimi ali manjšimi uspehi imajo v sebi posebno moč, moč, ki daje upanje, energijo, voljo za nadaljnji boj, da ne bomo ostali tam, kjer je končala zgodovina.
In tako si nehote in pod pritiskom vseh teh razmišljanj moramo postaviti vprašanje, do kje je žena delavka prišla v naši današnji družbi s svojimi zahtevami in uresničenimi pravicami. Prav gotovo daleč, pa še vedno ne do zastavljenega cilja. Še vedno je polno težav, ki tarejo ženo delavko, posebno še delavko mater in gospodinjo.
Še vedno se srečujemo z nočnim delom naših žena. Tisti, ki delamo samo podnevi, si težko predstavljamo, kaj pomeni ženi, materi, nočno delo. Menda bo dovolj, če rečemo, da je to »noč in tema«. Doklej bo naša žena sama še imela moč in energijo prenašati delo v vedno bolj napetem času boja za stabilizacijo, za kvaliteto in polno izkoriščanje časa. Že danes zahteva delovno mesto marsikje več kot enega človeka — kako potem doma z gospodinjskimi posli, skrbjo za družino, vzgojo otrok? Gorje je družini in ženi, kamor se je vgnezdil še alkohol in bolezen, najhujše pa je, ko mati ne ve, kam z otrokom, ko odhaja na delo. Vsi vemo, kam to peha otroka, starše in celotno družbo. In vendar je še premnogokrat tako. Ali se bomo in kdaj skopali iz teh težav?
Težko je na to odgovoriti, čeprav vemo in smo prepričani, da je tu potreben zajeten delež celotne družbe. 56 % od zaposlenih je v naši občini žena. V tem odstotku je precej družin z obojno zaposlitvijo. S tem je dovolj prikazana potreba po vrtcih, šolskem varstvu in zdravi prerTrani. Danes dajejo v naši občini otroški vrtci streho le 11 % predšolskih otrok, celodnevnega bivanja v šoli je deležno komaj 5,8 % šolarjev osnovnih šol, toplo malico prejema sicer 92 % učencev, toplo kosilo pa le 10 %. Vse to pa niso več problemi samo zaposlene žene, žene matere in gospodinje. To so problemi delovnega človeka ne glede na spol, to so skupni družbeni problemi naše občine.
2e dolgo niso samo žene poklicane, da se bodo borile za boljše delovne pogoje, za boljše stanovanje, za boljši in višji standard. Niso samo žene matere tiste, ki naj si oskrbe otroške vrtce, šolo z varstvom in prehrano, ni samo žena gospodinja v zagati s časom, iz katere bi rada prišla. To so problemi in prizadevanja vseh delovnih ljudi, in če je od teh v naši občini nad polovico žena, je to samo toliko bolj pereče. Vsi smo dolžni enakomerno prispevati k reševanju vsega tega, kar na zunaj izgleda samo problem žene
(Nadaljevanje na 2. strani)
NOVA ŠOLA...
(Nadaljevanje s 1. strani)
bo šola izhajala pri vzgoji, na tradicijah narodnoosvobodilne borbe pa bo mladino oblikovala v osebnosti, ki bo vredna teh žrtev in ki bo znala pridobitve recolucionarnega obdobja naše zgodovine ne le ohraniti, ampak jih razvijati in gojiti. Etične in moralne vrednote naše socialistične samoupravne družbe, katerih temelje je postavila revolucija, bodo vodilo dela šole, cilj njenih naporov pa bo moral biti človek, rešen spon preteklosti in z vsem svojim dejanjem in delom usmerjen k ciljem, za katerih uresničitev se zavzema vsa naša družba.
Za zaključek se je ravnatelj šole v imenu učiteljev in učencev nove šole šlandrove brigade zahvalil za razumevanje vsem občanom in vsem tistim, ki so za realizacijo sprejetega programa storili največ, kar so mogli in s tem pomembno prispevali k temu, da je bil novi objekt po planu dovršen, kvalitetno izveden in opremljen ter uporabnikom tako slovesno izročen.
Obljubil je, da bo šola z vsem svojim življenjem in delom skušala obvezo, ki jo je ob otvoritvi in pričetku dela sprejela, tudi trajno uresničevati. Obvezo, da bo vzgajala mlade ljudi v zavestne nosilce vsega naprednega, v ljudi, ki bodo znali ceniti svobodo in neodvisnost, ki bodo prežeti z ljubeznijo do domovine. Ki bodo utrjevali bratstvo med jugoslovanskimi narodi in medsebojno spoštovanje, ki bodo znali braniti pridobitve naše revolucije in povojnega družbenega razvoja in kateri bo marksizem osnovno izhodišče, samoupravljanje pa vsakodnevna življenjska praksa.
(Povzetek iz pozdravnega govora ravnatelja šole Milana Flerina na slavnostni otvoritvi, dne 8. februarja 1973).
DELOVNA ŽENA
(Nadaljevanje s 1. strani)
delavke, matere in gospodinje. Zdrav otrok, telesno in duševno zdrava mladina ni samo ponos žena, ampak je ponos naroda, države — celotne družbe.
Z vso to problematiko in njenim reševanjem smo prišli danes dovolj daleč. Z uresničevanjem ustavnih dopolnil ne moremo več govoriti o blagohotni zaščiti delovne žene, zaščiti materinstva in o ženini razbremenitvi. Današnja prizadevanja vseh samoupravnih sil imajo cilj spreminjati in spremeniti družbenoekonomski položaj delavca ne glede na spol. S tem so tudi žene delavke dobile nove pravice in dolžnosti, ki so enake za vse občane socialistične skupnosti in jih je mogoče uresničiti s skupno akcijo vseh delovnih ljudi in naprednih sil.
Novo in pomembno je danes za delovno ženo, da je boj za reševanje »ženskih problemov« reševanje življenjskih vprašanj delovnih ljudi, to pa je sestavni del boja za uveljavljanje ustavnih amandmajev in boja za samoupravljanje.
To bo v naši občini s toliko zaposlenimi ženami pomenilo, da bo v bodočem delegatskem sistemu v naših skupščinah več delavcev — žena, mora jih biti več v vseh samoupravnih organih, komisijah, krajevnih skupnostih, skratka, povsod tam, kjer se odloča o ustvarjenem dohodku in njegovi delitvi tudi za vse tisto, kar obsega pojem družbeni položaj žene.
Žena delavka ne more več dovoljevati, da bo v njenem imenu kdorkoli odločal o sadovih njenega dela pa tudi ne o reševanju njenih najbolj občutljivih zadev, ki so občutljive tudi za vso družbo. Pri tem morajo biti najbolj aktivne prav tiste žene, ki nosijo na svojih ramenih najtežje breme in z njimi mlade proizvajalke, ki si kujejo svoj srečnejši jutrišnji dan.
Jernej Lenič
Družbeni dogovor in vzgojno varstveni zavod
Domžale
Minilo je leto dni, kar so delovne organizacije (ne vse!) pristopile k »Družbenemu dogovoru o razvijanju, izvajanju in financiranju otroškega varstva v občini Domžale«. Pristopile so s tem namenom, da prispevajo za gradnjo novih vrtcev in za subvencioniranje oskrbnih stroškov tistih varovancev, katerih starši imajo nižje osebne prejemke. Zal, družbeni dogovor ni v celoti uspel, saj k njemu niso pristopile vse delovne organizacije. Menim, da je potrebno, da se objavi seznam vseh tistih delovnih organizacij, ki so pristopile k dogovoru za subvencioniranje in ki so to obveznost že tudi poravnale za I. polletje; račune zavod namreč izstavlja za pol leta nazaj.
Zal imamo v občini tudi precej delovnih organizacij, katerih uprava je izven občine in niso pristopile, čeprav je število otrok v naših vrtcih iz teh organizacij le precejšnje. V marsikateri organizaciji se je ustavilo kar na upravi, ni šlo med starše oziroma zaposlene. Račun za enega otroka (je mati samohranilka!) smo poslali delovni organizaciji, vendar je direktor odklonil, da naj to kar sama uredi. Res veliko posluha?! Šlo pa je samo za 18,00 din.
O uspelem družbenem dogovoru govorimo lahko samo takrat, ko se vsi zedinimo za to in to sprejmemo kot obveznost.
Poleg zgoraj navedenega bi se dotaknil še enega problema, ki ne zadeva samo zavod, ampak širšo skupnost. V letošnjem letu je bilo v pianu, da se dokonča vrtec v Domžalah, Kidričeva, poleg tega pa se zgradita še dva montažna vrtca in sicer eden na Viru in eden v Radomljah. Na Viru je tik pred otvoritvijo, kaj pa je v Radomljah? Občani Radomelj (če ne samo nekaj?!) se niso zedinili za montažno gradnjo, ampak klasično, zidano. Na 10 Temeljne skupnosti otroškega varstva Domžale in na skupščini zgoraj imenovane (katere sem tudi sam član) je bil sprejet sklep, da se lahko tudi zida, vendar pod enakimi pogoji kot montažna izvedba (hitro, poceni in funkcionalno).
Zal, to ni bilo doseženo. Smo tam, kjer smo bili pred letom dni, oziroma še na slabšem. Republiška skupnost otroškega varstva je odobrila za radomeljski vrtec ca. 40 starih milijonov. Denar je sedaj »šel«, ker so bili zamujeni vsi roki.
Javno sprašujem, kdo je za to kriv in kdo bo za to tudi odgovarjal; smo res tako bogati, da izpustimo iz rok 40 starih milijonov, ko pa na drugi strani vemo, da smo prav na tem področju močno deficitarni. Ob vseh teh mahinacijah pa ne bo nihče bolj prizadet kot — otrok.
Rajko Radmelič
Delovna organizacija	Znesek	Pristopila		Izpolnila obveznost	
»Toko« Domžale	4.518,00	da		da	
»Tosama« Vir	2.766,60	da		da	
»Mlinostroj« Domžale	420,00	da		da	
»Papirnica« Količevo	804,00	da		da	
»Napredek« Domžale	780,00	da		da	
»Melodija« Mengeš	576,00		ne		ne
»Helios« Domžale	1.956,00	da			ne
»Termit« Domžale	180,00		ne		ne
»Univerzale« Domžale	1.266,00	da		da	
»OB ZTK« Domžale	444,00	da			ne
»Induplati« Jarše	3.171,00	da		da	
»SOB« Domžale (uprava)	60,00		ne		ne
»SDK« Domžale	180,00		ne		ne
»Krajevna skupnost« Mengeš	60,00	da		da	
»Slovenijales« Radomlje	1.236,00		ne	da	ne
»VVZ« Domžale	60,00	da			
»Lek« Mengeš	216,00	da			ne
»Tamiz« Mengeš	180,00		ne		ne
»Termika« Ljubljana	60,00		ne	da	ne
»Semesadika« Mengeš	540,00	da			
»TIS« Domžale	171,00	da		da	
»Utok« Kamnik	180,00		ne		ne
»Varteks« Ljubljana	171.00		ne		ne
»Slammik« Mengeš	216,00		ne		ne
»Biotehnična fakulteta« Rodica	222,00		ne		ne
»Filc« Mengeš	1.470,00	da			ne
»Trak« Mengeš	684,00	da			ne
»Geološki zavod« Ljubljana	432,00		ne		ne
»Avtoservis« Domžale	432,00	da			ne
»Energoinvest« Črnuče	60,00		ne		ne
»Biro 71« Domžale		da			
»Vodna skupnost« Preserje		da			
»Poklicna šola« Domžale		da			
»Servo Mihalj« Domžale		da			
»Prodajalna Univerzale« Domžale		da			
»Dom počitka« Domžale		da			
»Komunalno podjetje« Domžale		da			
Hidrometal Mengeš		da			
Opekarna Radomlje		da			
Stanje na dan 8. decembra 1972.
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE
razpisuje javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev in sicer:
1. osebni avto »zastava 750«, letnik 1969, v voznem stanju. Izklicna cena je 13.000,00 dinarjev.
Licitacija bo v ponedeljek dne 26. 2. 1973 ob 8. uri v ZD Domžale. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10% od izklicne vrednosti na blagajni ZD.
2. razna odpisana delovna sredstva (oprema in inventar) v enotah Domžale, Kamnik, Litija, Mengeš, Lukovica in Moravče.
Licitacija bo po naslednjem razporedu:
v enoti Domžale dne 26. 2.1973 ob 9. uri;
v enoti Mengeš dne 26. 2. 1973 ob 13. uri;
v enoti Kamnik dne 27. 2. 1973 ob 8. uri;
v enoti Lukovica dne 27. 2. 1973 ob 12. uri;
v enoti Moravče dne 27. 2. 1973 ob 14. uri;
v enoti Litija dne 28. 2. 1973 ob 9. uri.
Za letošnji kulturni praznik —nova šola
8. februar, slovenski kulturni praznik, je bil za učence in učitelje I. Osnovne šole in tudi za ostale Domžalčane, bolj svečan, bolj prazničen kot kdajkoli. Na ta dan je bila odprta nova šola, šola Šlandrove brigade.
Veliko poslopje je čakalo, urejeno do poslednjega kotička, pripravljeno na svoje učence in učitelje. Pripravljeno, da pokaže staršem in drugim obiskovalcem svetle, urejene učilnice, kabinete, delavnice. Zjutraj je krenila skozi Domžale kolona učencev izpred stare šole v novo. S hiš so plapolale zastave, povsod se je čutilo praznično razpoloženje.
Prostrana avla nove šole je bila pripravljena na slavnostni trenutek. Obiskovalci, mnogi so morali ostati zunaj, so si lahko ogledali razstavo o Šlandrovi brigadi. Združeni pevski zbori I. Osnovne šole, orkester ZGI Domžale in recitatorji so čakali. Ob 10. uri je šolski zvonec naznanil začetek proslave, takoj za njim pa je iz mladih grl zadonela jugoslovanska himna.
Ravnatelj nove šole, tovariš Milan Flerin, je pozdravil vse navzoče, med drugimi tudi Franca Kimovca-2igo, podpredsednika republiške konference SZDL in tovarišico Lidijo
Šentjurc, članico sveta federacije.
Narodni heroj Mirko Jerman je govoril o Šlandrovi brigadi, ki je delovala v teh krajih in v kateri je bilo tudi veliko Domžalčanov. Po njej je šola tudi dobila ime. Skupina učencev je deklamirala Pesem udarne brigade Slavka Šlandra, potem pa so pionirski pevski zbori, mladinski zbor in dekliški komorni zbor, zapeli nekaj pesmi.
Predsednik občine, tovariš Albin Klemene je po kratkem govoru izročil ključe nove šole zastopnikom šolske pionirske in mladinske organizacije in predsednici sveta šole.
S Prešernovo Zdravljico, ki so jo zapeli vsi učenci, pridružili pa so se jim tudi številni drugi, je bila proslava končana.
Šola je bila nato na ogled odprta do 18. ure in ogledalo si jo je izredno veliko občanov.
Pouk v šoli Šlandrove brigade se je pričel. Velika zgradba je oživela. Uresničile so se besede, ki jih je zbor recitiral na otvoritveni slovesnosti:
Sonce v očeh, v mladih ljudeh! Novi je dom v novih klopeh. Šola stoji, hvala zdaj vsem! Sreča in smeh v mladih ljudeh.
M. G.
Preteklost in sedanjost v domžalskem šolstvu
Osnovna šola Šlandrove brigade je bivša I. osnovna šola, ki je imela do 8. februarja 1973 svoje prostore na Ljubljanski cesti 110, s tem dnem pa se je preselila v novo šolsko poslopje. Časovno in razvojno je naslednica predvojne meščanske šole in povojne nižje gimnazije, ki je bila edina šola višje stopnje v široki domžalski okolici vse do reorganizacije osnovnega šolstva v letu 1958. V to šolo so po končanem četrtem razredu hodili učenci, ki so se za to prostovoljno odločili, ker jim je le-ta pot odpirala možnost za nadaljevanje šolanja v gimnazijah in tehniških srednjih šolah. Takih učencev pa je bilo razmeroma malo in posledice tega se še danes odražajo v dokaj nizkem izobrazbenem produktu. Šolstvo v Domžalah je bilo do nedavna razmeroma slabo razvito, saj so bile Domžale do pred sto leti majhno vaško naselje, ki se je razvilo v večji center šele z gradnjo tovarn in naseljevanjem delavcev. Večje število prebivalcev je rodilo tudi potrebe po bolj organizirani šoli, ki pa so našle svojo izpolnitev šele leta 1864, ko je bila v Domžalah ustanovljena enorazredna državna sola. Leta 1888 je iz te šole nastala dvorazrednica, leta 1890 pa tri-razrednica. Šele leta 1910 se je ta razvila v štirirazrednlco, ki jo je obiskovalo 328 učencev. Šestrazred-na osnovna šola v Domžalah je bila Potrjena leta 1920, zadnji korak k razvoju pa je osnovno šolstvo v Domžalah doživelo leta 1938, ko smo dobili sedemrazredno osnovno šolo.
In ko danes ugotavljamo, da je bila sedanja izgradnja šol in šolskega prostora omogočena s tem, da so se občani odločili za samoprispevek, je prav, da se spomnimo,
da je tudi bivša meščanska šola nastala leta 1938 po desetletnem prizadevanju naprednih ljudi tistega časa in to šele potem, ko je dvanajst občin širšega domžalskega okoliša dalo izjavo, da bodo same nosile stroške za njeno vzdrževanje, sorazmerno s številom vpisanih učencev. Tako je tudi bilo in prvo leto se je v to šolo, ki je pomenila pomemben premik v smeri boljših možnosti za izobraževanje mladih ljudi našega območja, vpisalo 126 učencev. Tudi za šolsko poslopje je morala takratna domžalska občina sama poskrbeti. Odkupila je staro, leta 1886 zgrajeno stanovanjsko poslopje ob Ljubljanski cesti in ga adaptirala za šolske namene. V tem poslopju, ki je bilo kasneje še enkrat nadzidano in povečano, je bila do preselitve v nove prostore dosedanja 1. osnovna šola. V devetih normalnih učilnicah je npr. v lanskem šolskem letu hodilo k pouku v dveh izmenah 805 učencev.
Od 8. februarja dalje v to poslopje, staro 87 let in 35 let uporabljano za šolske namene, ne bodo več hodili mladi ljudje, da bi si v njem nabrali osnovnega znanja in napotkov za življenje. Ne bo pa ostalo prazno. Potem, ko bo preurejeno in obnovljeno, na kar je že dolgo čakalo, bo lahko že letošnjo jesen sprejelo druge učence, tokrat vajence kovinske in galanterijske stroke, upamo pa, da tudi že učence prvega letnika Srednje ekonomske šole, saj je za poklic ekonomskega tehnika v naši občini velik interes, posebno med žensko mladino, pa tudi velika potreba.
Z ustanovitvijo dislociranih oddelkov ekonomske srednje šole v Domžalah bomo storili še en, po-
Častni gostje na otvoritvi, od leve proti desni: Lidija Šentjurc, članica sveta federacije, Albin Klemene, predsednik skupščine občine Domžale, Franc Kimovec 2iga, general Franc Sekirnik-Simon, predstavnik RK SZDL, Avbelj Franc-Lojko, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Domžale
Kulturni del programa za otvoritev nove šole so skrbno pripravili
Predaja ključev: Podbevšek Janko-Poldek predaja ključe predsednici sveta šole in predstavniku pionirske in mladinske organizacije
memben korak k zagotovitvi možnosti, da bi se vsaj del mladih ljudi, ki končajo osnovno šolo, lahko šolal za svoj bodoči poklic blizu svojega doma, obenem pa bo to začetek za formiranje centra srednjih in strokovnih šol, za kar so v Domžalah prilike in potrebe že dozo-
rele. Za dosego tega cilja pa bo potrebna pomoč in sodelovanje vseh, ki jim je pri srcu izobraževanje generacij, ki prihajajo.
(Povzetek iz uvodnega nagovora ob otvoritvi nove šole Šlandrove brigade v Domžalah, dne 8. februarja 1973).
Podatki o novi šoli
Površina 4880 m\ Šola ima 36 prostorov, od tega 8 učilnic za razredni pouk, 14 kabinetnih učilnic in 4 za podaljšano bivanje. Specializirane učilnice so za tehnični in gospodinjski pouk.
V kuhinji lahko pripravijo 120 kosil. Šola razpolaga seveda tudi z moderno opremljeno telovadnico, pionirsko sobo in knjižnico.
Sedaj imajo vpisanih 610 učencev, v eni izmeni pa lahko maksimalno sprejmejo 650 otrok, v eni
izmeni in pol pa 900.
Tako opremljena šola omogoča pouk v učilnicah za nižje razrede, kabinetni pouk za višje ter podaljšano bivanje učencev.
Gradbena dela so stala 13 milijonov, zunanja ureditev in oprema šole stane 3 milijone. Predvidevajo, da bodo okolico uredili do maja, pogodba o tem je že podpisana. Šola bo torej stala okrog 16 milijonov. Ta cena pa je v današnjih razmerah ugodna za občino Domžale.
ravnavanju osnutka družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini pa že dobiva materialno podlago, saj smo ga že začeli obravnavati. Podpredsednik skupščine občine Domžale tov. Jakob Ccrne je tudi obljubil, da bo skupščina občine dala materialno pomoč. Poudaril je tudi, da bi sc morali študentje bolj vključevati v občinske svete.
Tudi predsednik Kulturne skupnosti občine Domžale dr. Miroslav Stiplovšck nam je dal vedeti, da naj sc v primeru potreb pri izvajanju kulturne dejavnosti v klubu obrnemo na omenjeno skupnost.
Drugi sklep je ta i družba nam daje polno podporo. Iz tega preprosto sledi, da jc le od nas samih odvisno, kako sc bomo lotevali dela. Najbolj je pomembno, da se vključi v delo kluba čim več študentov in študentk. Več bo tistih, ki bodo sodelovali, več oblik akliv nosti bomo lahko razvijali; s tem pa bomo oživljali tiste oblike, ki so v občini skoraj povsem zamrle.
Ravnatelj osnovne šole »Šlandrove brigade«, Milan Flerin se je v imenu kolektiva zavezal, da bodo učence vzgajali v duhu tradicij NOB
Ideja o ustanovitvi kluba zaživela
Prvi koraki so že za nami!
Klub študentov domžalske občine je ustanovljen!
Na ustanovnem srečanju so se zbrali tisti, ki jim je bila misel o ustanovitvi kluba najbolj blizu. Presenetljiva pa je bila skromna udeležba kolegic. Vemo, da jc vsak začetek težak, zato je bila tudi ta pomanjkljivost hitro pozabljena. Mogoče tudi vsi miso bili informirani, zato bomo v prihodnje bolje informirali.
Prvi Sklep naj bi bil torej: največja vrednost jc v dejstvu, da vemo kaj hočemo, da uresničujemo svojo pot tako kot smo si jo zamislili, in še bolj jasno, da gremo naprej!
Razprava na ustanovnem zboru je pokazala več problemov, s katerimi se bo ukvarjal klub. Na podlagi osnutka programa in predlogov iz vrst prisotnih jc program Kluba študentov domžalske občine takle:
I. Družbenopolitična dejavnost:
a) povečanje vpliva študentov na politično dogajanje v občini;
b) idejno izobraževanje in evidentiranje možnih članov za ZK;
c) kandidiranje študentov v telesa občinske skupščine in interesnih skupnosti;
d) sodelovanje z občinsko konferenco ZMS;
c) razprave o glavnih političnih dokumentih v občini.
II. Obravnava problemov, ki zadevajo študente:
a) organizacija predavanj, ki zanimajo študente;
b) utrjevanje povezave srednje šole z univerzo in sestanki s srednješolci ;
c) proučevanje možnosti za dopolnilni zaslužek študentov;
d) obravnava prošenj za štipendije,-
c) vpliv na štipendijsko politiko in politiko sprejemanja pripravnikov;
f) skrb za finančna sredstva.
III. Rekreativna dejavnost:
a) športno udejstvovanje in sodelovanje na tekmovanjih;
b) organizacija izletov;
c) organizacija smučanj in smučarskih tečajev.
IV. Družabna in kulturna dejavnost:
a) medsebojno spoznavanje;
b) medsebojna pomoč;
c) prirejanje bruoovanj;
d) stiki z drugimi študentskimi klubi;
e) sodelovanje pri ustanovitvi gledališko-kabaretske skupine v Domžalah;
f) sodelovanje pri bodoči študijski knjižnici v Domžalah.
Moramo priznati, da smo bili kar malce presenečeni, ker so se povabljenci zanimali in bili pripravljeni sodelovati pri delu kluba. Posebno pozornost zasluži predsednik Upravnega odbora sklada za štipendije in posojila pri občinski skupščini tov. Franc Gerbec, ki jc dal nekaj dobrih predlogov. Podprl je tudi idejo, da bi morali biti študentje izraziteje udeleženi v upravnem odboru sklada. Predlog o o>b-
Ustanovni večer, združen s spoznavnim večerom, ni dosegel svojega namena posebno glede spoznavnega večera. Na srečanju se je posebej pokazala želja, da sc med seboj čimbolj spoznamo. Za drugo srečanje, ki t>o 2. marca sc moramo potruditi, da sc <nas bo čim več udeležilo, tako da bo imel večer nekako obliko razširjenega spoznavnega večera. Na zboru bomo tudi pogledali, kaj smo doslej že naredili in kaj nas še čaka v bližnji prihodnosti (glede prostora, razporeditve študentov za posamezne oblike dejavnosti). Seveda pa moramo sprejeti tudi statut kluba.
Proden sc raziđemo še tole: še posebej jc treba poudariti, da vse študentke in študentje, ki jih v kakršnikoli obliki zanima delo Kluba študentov domžalske občine, vabimo na drugo srečanje, ki bo 2. marca ob 19. uri v preddverju hale v Domžalah.
V imenu Izvršnega odbora KŠO Domžale Jože Skok
Srednja šola v Domžalah
Vprašanje, o katerem se zadnje mesece v Domžalah veliko govori in ugiba, dosega svoj vrh. V Domžalah že nekaj mesecev dela posebna komisija, ki naj bi razčistila vprašanje srednje šole v Domžalah, in pripravila primerne predloge. To je postalo osrednje vprašanje posebno sedaj, ko so izpraznjeni prostori bivše I. osnovne šole Domžale.
Do kje smo danes prišli?
Najprej smo prišli do ugotovitve, da zaradi pomanjkanja denarja RIS ne dovoljuje novih oddelkov srednjih šol, ki jih finansira. Zaradi tega je potrebno problem srednje šole postavljati ne samo iz potreb naše občine, ampak iz potreb širšega domžalsko kamniškega področja. Potrebe po srednji šoli narekuje veliko število dijakov, ki se vozijo vsak dan v Ljubljano (iz Domžal okoli 800, iz Kamnika pa okoli 400). Možnosti dobiti srednjo šolo je tudi v republiškem dogovoru o policen-
trizmu našega šolstva, pa tudi potrebe po kadrih, ki jih pripravlja Zavod za zaposlovanje, kažejo na tako orientacijo.
Najbolj privlačna šola za obe občini je Srednja ekonomska šola (v Domžalah bomo do leta 1975 rabili okoli 80 ekonomskih tehnikov) pa tudi sicer so ti kadri še vedno močno iskani.
Na zadnjem sestanku, ki ga je sklical medobčinski sekretar ZKS v Ljubljani, je bil med predstavniki obeh sosednjih občin sprejet dogovor, naj bo v Kamniku sedež šole, v Domžalah pa naj bi s 1. septembrom 1973, začeli z delom dislocirani oddelki ekonomske šole. Zato je potrebno čimprej pripraviti potrebne prostore v I. osnovni šoli v Domžalah. S tem je dan tudi odgovor ugibanjem, zakaj bomo porabili izpraznjeno šolsko poslopje v Domžalah.
Jernej Lenič
Posvet o uveljavljanju ustavnih sprememb
V petek, dne 9. februarja je Občinski sindikalni svet v Grobljah organiziral posvet o uveljavljanju ustavnih sprememb v naši občini. Na posvet so povabili predsednike komisij za uveljavljanje ustavnih dopolnil iz delovnih organizacij, predsednike osnovnih sindikalnih organizacij, sekretarje organizacij ZK iz delovnih organizacij, komite občinske konference ZKS Domžale, predsedstvo Obss Domžale, komisijo za samoupravljanje pri sindikatu v Domžalah in komisijo za družbenoekonomske odnose pri komiteju ZKS Domžale ter člane komisije za koordinacijo političnega dela pri komiteju. Skratka, vabljen je bil dovolj širok forum, ki je tudi zadolžen v največji meri za uveljavitev ustavnih sprememb v občini.
Udeleženci posveta iz delovnih organizacij so najprej poročali, kako
je z uveljavljanjem ustavnih sprememb v organizacijah združenega dela, predvsem kar se tiče temeljnih organizacij združenega dela, nato pa je sledila razprava, v kateri je predstavnik republiške Zveze sindikatov, Mitja Švab precej ostro ocenil obotavljanje nekaterih, da bi realizirali ustavna dopolnila in dejal, da je nujno, da delavci sami upravljajo z ustvarjenim dohodkom. Mitja Švab je nato odgovoril še na nekaj konkretnih vprašanj v zvezi s formiranjem TOZD v organizacijah združenega dela.
Posvet je zelo lepo uspel, saj je sedaj že dosti bolj jasno, kje je treba ustanoviti TOZD in da to ni trenutna modna politična akcija, ampak akcija, s katero bomo uresničili eno temeljnih pravic delavcev — pravico, da razpolagajo z dohodkom.
T. P.
Nadomestne volitve
X mmm_
LOJZKA ROJC, rojena 3. 6. 1941, po poklicu tekstilni tehnik, zaposlena v Tosami Domžale na delovnem mestu vodje konfekcije. Njena družbenopolitična aktivnost se predvsem odraža v delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji. V ZK je bila sprejeta v letu 1972.
Na osnovi akta o razpisu nadomestnih volitev je volilna komisija pri Občinski konferenci SZDL Domžale dne 15. januarja 1973 izdelala rokovnik predvolilnih priprav ter sprejela kriterije, po katerih naj bi potekalo evidentiranje možnih kandidatov za poslance gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije. Volilna komisija je prejela s strani organizacij združenega dela in drugih organizacij 17 predlogov možnih kandidatov za poslance. Na usklajevalnem sestanku je volilna komisija upoštevajoč kriterije in priporočila ostalih družbeno političnih organizacij in komisij sklenila predlagati kandidacijski konferenci 3 predloge možnih kandidatk.
tudi potrdili. Novih predlogov za kandidate, na posameznih zborih delovnih skupnosti ni bilo podanih.
Občinska volilna komisija pri skupščini občine Domžale je dne 6. februarja 1973 preizkusila prejeti predlog kandidature, ter ugotovila, da le-ta povsem ustreza zakonitim pogojem.
Volitve poslancev gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije so razpisane za 22. februarja 1973, izvedejo pa se posredno, in sicer: oblikuje se posebno volilno telo, ki ga sestavljajo člani občinske skupščine ter delegati (elektorji) delovnih skupnosti in drugih skupnosti na področju gospodarstva. Izvolitev delegatov (elektorjev), ki poleg
MARICA JERMAN, rojena 25. 3. 1939, po poklicu tekstilni tehnik, zaposlena v Induplati Jarše na delovnem mestu šifranta v tehničnem sektorju. Aktivno je vključena v družbenopolitično življenje v delovni organizaciji, kakor tudi v občinskem merilu. V ZK je bila sprejeta v letu 19S9. Je sekretar osnovne organizacije ZK Induplati ter član kadrovske komisije pri komiteju OK ZKS Domžale.
METKA ZUPANEK, rojena 23. 8. 1942, po poklicu usnjarski tehnik, zaposlena v Toko Domžale, PE Usnjarna, na delovnem mestu vodje oddelka. Ni član ZK, vendar že vrsto let aktivno dela v raznih organih sindikatov. Je tajnik osnovne sindikalne organizacije Toko Domžale, član sveta za usnjarsko in tekstilno industrijo pri Centralnem odboru Zveze sindikatov Jugoslavije, član sveta za usnjarsko in tekstilno industrijo pri Republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Zaradi uspešnega dela je bila izvoljena tudi za delegata VIII. kongresa slovenskih sindikatov.
Kandidacijska konferenca je na seji z dne 29. januarja 1973 na podlagi obrazložitve predkandi-dacijskega postopka sestavila listo kandidatk, ter na podlagi glasovanja o posameznih kandidatkah določila vrstni red v predlogu kandidature, in sicer:
1. Lojzka Roje
2. Metka Zupanek
3. Marica Jerman
Na zborih delovnih skupnosti, ki so potekali od 31. januarja do 6. februarja ti. so kandidatke, ki jih je določila občinska kandidacijska konferenca obravnavali in
članov skupščine tvorijo volilno telo, je bila izvedena na zborih delovnih skupnosti obenem z obravnavo predloga kandidature za poslance.
Volilna komisija pri OK SZDL
OPOMBA:
Na seji volilnega telesa na Skupščini občine Domžale dne 22. 2. 73 sta bili na nadomestnih volitvah za poslanki gospodarskega zbora skupščine SRS izvoljeni Marica Jerman in Lojzka Roje.
Naše iskrene čestitke!
bir«7i«l«mž«le
Kolodvorska 6
Podjetje za projektiranje in urbanizem, pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč — stanovanjsko gospodarstvo — inženiring razpisuje na podlagi določil Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 42/66) in na podlagi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/67)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v občini Domžale in sicer:
1. Za gradnjo individualnih viso-kopritličnih stanovanjskih hiš in dvojčkov v k. o. Domžale po zazidalnem načrtu »VIR — POD SONČNICO«
Pare.	Površ.
št.	pare. m3
1154/2	498
1154/3	493
1153/2	518
1153/3	502
1150/2	518
1149	508
1127/1	711
2363/1	ca. 500 polovica dvojčka
2365/2	ca. 500 polovica dvojčka
Izklicna cena so stroški komunalne ureditve (priprava in komunalna oprema) in znaša 51.930,55 dinarjev za eno stavbno parcelo in za vse parcele enako.
V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeto: priprava stavbnega zemljišča, sekundarno vodovodno omrežje, cestno omrežje v asfaltni izvedbi, nizkonapetostno kabelsko električno omrežje.
Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaša 30 din za 1 m2 neto površine stavbne parcele.
2. Za gradnjo individualne viso-kopritlične stanovanjske hiše v k. o. Domžale po zazidalnem načetu »VIR — DOPOLNILNA ZAZIDAVA« parcela št. 2277/2 v izmeri 406 m*.
Izklicna cena so stroški komunalne ureditve (priprava in komunalna oprema) in znaša 40.321,70 din.
V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeto: priprava stavbnega zemljišča, sekundarno vodovodno omrežje, dovozna cesta v asfaltni izvedbi in nizkonapetostno kabelsko omrežje. V stroških priprave niso zajeta manjša sanacijska dela. Ta dela opravi investitor sam.
Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaša 30 din za 1 m1 neto površine stavbne parcele.
3. Za gradnjo individualnih viso-kopritličnih stanovanjskih hiš v k. o. Domžale, po zazidalnem načrtu »SPODNJE DOMŽALE«, področje med Aškerčevo in Savsko cesto v Domžalah.
Pare.	Površina
št.	pare. m*
5228/4	833
5231/1	651
Izklicna cena so stroški komunalne ureditve (priprava, komunalna oprema) in znaša 39.292,70 din za eno stavbno parcelo.
V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeto: priprava stavbnega zemljišča, sekundarno vodovodno omrežje, dovozne ceste v
makadamski izvedbi, nizkonapetostno električno omrežje in javna razsvetljava.
Izven izklicne cene je treba plačati še odškodnino za zemljišče, ki znaša 30 din za 1 m1 neto površine stavbne parcele.
4. Za gradnjo individualnih hiš v k. o. Radomlje po zazidalnem načrtu »RADOMLJE OB KAMNIŠKI BISTRICI« v Radomljah.
Pare.	Površina	Izkl. cena
št.	pare. m2	din
287/11	644	56.672,00
287/12	644	56.672,00
287/13	495	43.560,00
287/14	528	46.464,00
287/15	644	56.672,00
Izklicna cena za posamezno parcelo so stroški komunalne ureditve (priprava in oprema) v višini, kakor je navedeno v zgornji tabeli.
V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeto: priprava stavbnega zemljišča, primarno in sekundarno vodovodno omrežje, dovozne ceste v makadamski izvedbi in nizkonapetostno električno omrežje.
Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaša 30 din za 1 m* neto površine stavbne parcele.
5. Za gradnjo individualne viso-kopritlične hiše v k. o. Homec po zazidalnem načrtu »NOVE ROJE — PRESERJE VZHOD« na gradbeni parceli, ki je sestavljena iz pare. št. 841/1 in 844/2 v skupni površini 690 m2.
Izklicna cena so stroški komunalne ureditve (priprava in komunalna oprema) in znaša 17.213,60 din. V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeta: priprava stavbnega zemljišča in sekundarno vodovodno omrežje. V stroških priprave niso zajeta manjša asanacijska dela in jih opravi investitor sam.
Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaša 30 din za 1 ma neto površine stavbne parcele.
6. Za gradnjo visokopritličnih individualnih hiš in dvojčkov v k. o. Mengeš po zazidalnem načrtu »MS-5 — MENGEŠ«.
Pare.	Površina
št.	pare. m2
296/14	876
298/8	612
298/9	627
298/10	627
298/12	507
308/4	586
312/1	438 polovica dvojčka
312/7	438 polovica dvojčka
312/8	485 polovica dvojčka
312/10	582 polovica dvojčka
312/11	598 polovica dvojčka
Izklicna cena za posamezno parcelo so stroški komunalne ureditve (priprava, komunalna oprema) in znaša 47.240,80 din za eno stavbno parcelo.
V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeto: priprava stavbnega zemljišča, sekundarno vodovodno omrežje, kanalizacija, dovozne ceste v asfaltni izvedbi in nizkonapetostno kabelsko električno omrežje.
Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaša 30 din za 1 m2 neto površine stavbne parcele.
7. Rok za položitev pismenih ponudb je vključno 15. dan po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu Domžale. Ponudbe vložite osebno v tajništvu podjetja Biro 71 Domžale, Kolodvorska 6, ali pa po pošti v za-
pečateni ovojnici z oznako »NATEČAJ ZA ODDAJO ZEMLJIŠČA«. Ponudba mora biti sestavljena na posebnem obrazcu, katerega dobijo udeleženci pri Biro 71 Domžale.
8. Rok za plačilo izlicitirane cene za stroške komunalne ureditve kakor tudi rok za plačilo odškodnine za zemljišče, bo določen s posebno pogodbo.
9. Udeleženci natečaja morajo ponudbam priložiti potrdilo o vplačilu varščine v višini 2000 din, ki jo nakažejo na račun 50120-601-30351 pri SDK Domžale. Udeleženci izgubijo varščino v korist sredstev za pripravo in opremo pri Biro 71 Domžale, če odstopijo od ponudbe, ko so v natečaju že uspeli. Udeležen-
Ropubliška resolucija o razvoju stanovanjskega gospodarstva, republiška zakonodaja ter prizadevanja družbenopolitične skupnosti so usmerjena k razvoju samoupravnih odnosov in s tom tudi k ustvaritvi organizirane skrbi za razvoj stanovanjskega gospodarstva.
Kot je znano, je po letu 1965 stanovanjsko problematiko reševal vsak sam in njegova delovna organizacija. Tako se je povečal delež sredstev, ki jih je vlagal posameznik, razvila se je nekoliko hitrejša in obsežnejša gradnja stanovanj za trg, pri kateri pa interesenti niso imeli vpliva na obseg, strukturo, kvaliteto in ceno stanovanj ter roke za izgradnjo.
Delovne organizacije so v te namene odvajale le nekaj več kot so bile dolžne po zakonu, to pa predvsem zaradi problemov, s katerimi so se borile. — Porast potreb in zelo hiter porast cen so vplivali, da je ma začetku tekočega planskega obdobja še vedno zelo visok stanovanjski primanjkljaj. Nuja gospodarskega razvoja je vplivala na izboljšanje kadrovske sestave v delovnih organizacijah. Šolani kadri so zaradi tega razmeroma laže prihajali do stanovanj, čedalje več pa je ostalo nerešenih stanovanjskih problemov delavcev, starih ljudi, mladih družin in socialnih primerov. Ta vprašanja naj bi v bodoče reševali s solidarnostnim skladom in obveznim združevanjem sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje, ob povečani stopnji prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Kot je že znano je občinska skupščina sprejela osnovne postavke srednjeročnega plana razvoja stanovanjske gradnje v občini in na tej osnovi ter na podlagi javne razprave organizirala podpis samoupravnega sporazuma in sprejela potrebne odloke s področja stanovanjskega gospodarstva, med katerimi tudi odlok O ustanovitvi solidarnostnega sklada.
NEKATERE NUJNE NALOGE NA PODROČJU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
Če hočemo, da bodo rezultati čimiboljši in primerni materialnim možnostim, je nujno čimprej organizirati tehnično službo solidarnostnega sklada, ki naj pozneje preraste v tehnični servis <ne le sklada, pač pa tudi bodoče samoupravne interesne stanovanjske in drugih skupnosti.
Po ustanovitvi tehnične službe sklada je potrebno, da ta organizira
cem, ki na natečaju ne bodo uspeli, se varščina vrne.
10. Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki izpolnjuje pogoje tega natečaja in določila pravilnika o oddaji stavbnega zemljišča.
11. O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s posebnimi odločbami in z objavo na oglasni deski Biroja 71 Domžale.
12. Zazidalne podatke, obrazložitev pogojev natečaja ter ostale informacije dobijo interesenti pri Biroju 71 Domžale, Kolodvorska 6/1, telefon št.: 72-444.
BIRO 71 DOMŽALE
samoupravno nadgradnjo sklada, v skladu z odloki.
Občinska skupščina je prav tako imenovala iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti. Naloga odbora je, da v skladu s specifičnimi razmerami v občini prouči, predlaga ter organizira ustanovitev skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti ter, da določi organizacijsko in materialno osnovo te najvišje samoupravne institucije na področju stanovanjskega gospodarstva.
Dosedanja praksa kaže na nerazumevanje vloge in statusa samoupravne nadgradnje solidarnostnega sklada, iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti.
Delo na področju stanovanjskega gospodarstva bo uspešno potekalo, če bodo uresničeni naslednji pogoji:
Solidarnostni sklad je pravna oseba, ki ima svojo -tehnično službo in samoupravno nadgradnjo ter materialno bazo. Čimprej je potrebno imenovati vodjo oz. direktorja in računovodjo sklada. Nato je potrebno organizirati samoupravno nadgradnjo sklada — sklicati <n konstituirati skupščino sklada, ki jo sestavljajo predstavniki vlagateljev in družbene skupnosti in izvoliti izvršni odbor.
Materialna osnova sklada je 30 % stopnja prispevka od minimalne stopnje od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, tj. od 7% in iz drugih virov.
Kar zadeva iniciativni odbor, je izvoljena delovna skupina, ki ima nalogo, da pripravi ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti. — Samoupravno stanovanjsko skupnost naj bi sestavljali delegati, vsi predstavniki vseh tistih temeljnih organizacij združenoga dela, ki kakor koli vplivajo na obseg in kvaliteto stanovanjskega gospodarstva in predstavniki družbene skupnosti.
Solidarnostni sklad pa bo prav tako imel svoje predstavnike v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti, kot ena od organizacij posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva. Materialno osnovo te samoupravne institucije zagotavljajo organizacije, ki 'delegirajo svoje predstavnike v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti.
Reševanje navedenih problemov moramo pospešiti. Ne smemo dovoliti, da postanemo neučinkoviti in da se oddaljimo od uresničitve ciljev, ki so za marsikoga življenjskega pomena in za katere smo vsi odgovorni. i
Dipl. oec. Čedomir Deletič
NASTAJANJE ORGANIZIRANE DRUŽBENE SKRBI ZA RAZVOJ STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA
S seje občinske skupščine v mesecu januarju 1973
Pregled sklepov pretekle seje
Na prvi seji občinske skupščine v letu 1973, ki je bila 18. januarja, se je že pri prvi točki, to je pri »pregledu sklepov pretekle seje« razvila daljša razprava, in to na poročilo direktorja trgovskega podjetja NAPREDEK Domžale o problematiki preskrbe in založenosti poslovalnic ter na investicijski program omenjenega podjetja do 1975. leta. Odborniki iz Moravč, Preserij, Doba, Ihana in drugod so namreč v tem programu pogrešali ureditev poslovalnic v omenjenih krajih in ponovno zahtevali, da trgovsko podjetje Napredek posveti več pozornosti potrošnikom izven mestnih središč tako glede njihove preskrbe kakor tudi ureditve svojih poslovalnic. Z ozirom na pojasnilo predstavnika omenjenega podjetja, da bo pri urejanju lokalov v stavbah, ki so v družbeni lastnini, sodeloval tudi upravljalec, to je BIRO-71, je skupščina sklenila, naj trgovsko podjetje Napredek skupaj z njim za naslednjo sejo skupščine pripravi poročilo o tem, kakšni so dejanski izgledi in možnosti za rekonstrukcijo lokalov na podlagi omenjenega sodelovanja. Podjetje Napredek namreč samo kljub vsem naporom kolektiva ne bo v stanju, mimo predlaganega investicijskega programa, še kaj več investirati. Odborniki so ponovno kritično obravnavali založenost poslovalnic tega trgovskega podjetja, saj pogosto primanjkuje najosnovnejših živilskih artiklov. Med drugim je problematična preskrba s kruhom in prav tako z mesom in mesnimi izdelki. Kljub temu, da ima NAPREDEK svojo lastno klavnico in predelovalnico mesa v Domžalah, založenost trga z mesom in mesnimi izdelki ni zadovoljiva in je slabša kot v sosednjih občinah, čeprav so kapacitete klavnice in predelovalnice do maksimuma izkoriščene. Slednje je ugotovil direktor omenjenega podjetja, ki je med drugim poudaril, da je dosedanje stanje na tem področju tudi za podjetje nevzdržno, saj ne more delati z izgubo, ker dosedanje maloprodajne cene svinjskemu kakor tudi drugemu mesu niso bile povišane, kljub temu, da so se nabavne cene povišale. Podjetje želi še naprej obdržati tudi klav-niško dejavnost, zato se preko gospodarske zbornice vztrajno zavzema za to, da bi se cene ustrezno uredile.
Akcijski program občinske skupščine
Naslednja zadeva na dnevnem redu skupščine je bil akcijski program občinske skupščine, njenih teles in služb. Uvod v razpravo je podal podpredsednik občinske skupščine Ivan Vidali, ki je med drugim ugotovil, da dogodki zadnjih mesecev po pismu predsednika Tita kažejo, kako nujni so bih odločni ukrepi, saj se sicer ne bi izkopali iz težav, v katere je zabredlo naše gospodarstvo, ali kar je še huje, nekateri negativni pojavi pri nas, ki so začeli razjedati naša nekdaj zdrava in trdna moralno politična načela, bi se znali razrasti tako, da bi docela zmaličili najbolj napredne težnje in prizadevanja za zgraditev novega družbenega reda. Glede na to terja pismo konkretne akcije in ukrepe ter zadolžitve. Tudi delo občinske skupščine, njenih organov in služb je imelo v preteklosti določene pomanjkljivosti, in to Predvsem na področju reševanja vprašanj socialnega razlikovanja in sklopa stanovanjskih vprašanj, zemljiške politike, davčne politike in v delu davčne uprave, v pogledu nerazumevanja do Podpisov družbenih sporazumov in njihovega izvajanja, nadalje na področju socialne pomoči, kmetijstva, stabilizacije (posebno pereče vprašanje vrnitve proračunskih presežkov gospodarstvu), v vprašanju srednjeročnega programiranja razvoja občine, odtujenosti vpliva delovnih ljudi na bančna sredstva in oblikovanje politike na Področju urbanizma in kasneje s prilagoditvijo financiranja splošnih družbenih potreb v smislu 41. amandmaja ustavnih dopolnil. Večino teh problemov in še nekatere druge zajema akcijski program. Predvsem je usmerjen v tiste probleme, ki morajo biti čimpreje rečeni. V času od prvega osnutka programa in do januarske seje skupščine so mnoge zadeve že stekle, nekatere že tudi rešile, večina pa jih je v teku. Zato bo predsedstvo skupščine že na februarski seji skupščine podalo prvo poročilo o izvrševanju progra-
Navzlic temeljiti in skrbni pripravi akcijskega programa je bilo vanj nemogoče zajeti vsa odprta vprašana, zato so odborniki v razpravi predlagali dopolnitve programa, posebno dosti jih je pripravil sekretar oziroma izvršilni organ občinske konference ZK tako clede samih akcij, kakor tudi glede rokov in »nosilcev« določene akcije oziroma naloge. Sandi Rintar je opozoril na številne naloge, ki so finančne narave in se nanašajo na svet za finance in finančno ter davčno službo. Ker pa je v teh službah, posebno finančni, trenutno vprašanje kadra zelo kritično, je menil, da mora skupščina najprej razmisliti o kadrovski zasedbi v teh strokovnih službah, ker bo v nasprotnem primeru vprašanje, če bo na primer predlog proračuna občine za leto 1973 kvalitetno in v približnem roku pripravljen. Inž. Lojze Avšič je predlagal dopolnitve glede rokov za posamezne naloge s področja kmetijstva in opozoril na nekatere, ki morajo biti stalna naloga občinske skupščine, njenih organov in služb, medtem ko je odbornik Franc Kocjan med nalogami na tem področju pogrešal ustanovitev kmetijske skupnosti ter predlagal, da se za »nosilca« nalog na področju stanovanjskega gospodarstva določijo tudi krajevne skupnosti. Odbornik Jože Knep je spomnil na zadolžitev glede dela in povezave s krajevnimi skupnostmi, ki bi morala biti v bodoče boljša, Marija Ivkovič pa je opozorila na odgovornost izvršilnih organov glede izvrševanja sklepov in na drugi strani na odgovornost voljenih organov, da stvari pravočasno obravnavajo in dajo svoje predloge. Odbornik Rudolf Osolin se je tudi ob tej priliki zavzel za to, da bi se prispevek za mestna zemljišča uporabljal tudi na območjih KS, kjer se ta prispevek ne pobira, vendar pa občani s teh območij prav tako ustvarjajo sredstva, ki jih gospodarske organizacije plačujejo za ta namen. Ivan Cerar je menil, da je treba v akcijskem programu določiti tudi konkretnejše naloge in zadolžitve za odbornike zbora delovnih skupnosti. Akcijski program občinske skupščine obsega tudi določene naloge s področja srednjega šolstva, zato je Miro Var-šek med drugim opozoril na uvajanje nove oblike tega šolstva, in sicer v tem smislu, da bi srednja šola postala obvezna, in je na ta način pričakovati, da bi najmanj 80 % otrok imelo obvezno srednješolsko izobrazbo. V razpravi je sodeloval še podpredsednik Jakob Černe in predsednik skupščine, ki je med drugim predlagal posebno komisijo za pripravo prečiščenega besedila akcijskega programa. Komisija naj mimo predlaganih dopolnitev vnese program ustreznejše roke za izvršitev posameznih nalog in jih pogoji z možnostmi za izvršitev.
Odlok o posebnem občinskem davku
Na predlog sveta za finance je skupščina nato obravnavala predlog odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Odborniki so se odločili, da se za peneče brezalkoholne pijače ne predpiše poseben prometni davek, zato je bilo treba prvotno določilo o tem iz besedila odloka izpustiti.
Poročilo o delu davčne uprave
Sledilo je poročilo o delu davčne uprave in v zvezi s tem o najnovejši organizaciji in kadrovski zasedbi v davčni upravi, o izvršenih odmerah, o stanju izterjave in drugem. Podatki o izterjavi kažejo, da je bilo konec leta 1972 neizterjanih skupaj 34 % davkov, medtem ko je ta zaostanek konec avgusta preteklega leta znašal 48 %, kljub manjšemu znesku zadolžitve. Že ta podatek kaže na to, da se stanje v davčni upravi izboljšuje. Dosedanja kadrovska zasedba je bila pomanjkljiva in neustrezna, zato je bila prva naloga sanirati stanje na tem področju, kar je že deloma uspelo. Novi predpisi, ki so že izšli in se še pripravljajo nalagajo občinskim skupščinam še dodatne nove naloge, zato je kadrovanje ustreznih ljudi v davčno upravo še kako pomembno vprašanje. Obenem je skupščini podala poročilo tudi partijska komisija, ki jo je imenoval sekretariat osnovne organizacije ZK občinske uprave z namenom, da ugotovi dejansko stanje in odgovornost za politiko in delo davčne uprave glede na obtožbe oziroma pripombe na politiko in delo
omenjenega upravnega organa. Poročilo partijske komisije je bilo v izvlečku objavljeno v januarski številki Občinskega poročevalca. Skupščina občine je dala vse priznanje partijski komisiji za tako temeljito, odgovorno in pošteno opravljeno delo. To je še posebej potrdil odbornik Ivan Cerar in menil, da bi podobna komisija morala delati še v marsikateri delovni organizaciji. Odbornik inž. Tone Dečko je zahteval, da se v bodoče za vsako sejo skupščine pripravi poročilo o tem, kakšno je stanje glede izterjave davkov, kakšni so problemi v zvezi z izterjavo z navedbo konkretnih primerov največjih zaostankov. Član partijske komisije Emil Tome je ugotovil, da so bile izrečene partijske kazni posameznikom že izvršene, občinski komite ZK je izrekel kritiko tudi predsedstvu občinske skupščine, medtem ko partijska komisija v zvezi s tem ni konkretno sklepala. Na podlagi gradiva, ki ga je komisija priskrbela je bilo namreč ugotovljeno, da načelnik davčne uprave ni niti enkrat poročal predsedstvu ali občinski skupščini o kritičnem stanju v davčni upravi, ampak je bilo celo rečeno, da stvari dobro tečejo in da kljub določenim zaprekam davčna izterjava normalno poteka. Predsednik skupščine je kljub temu predlagal, naj bi občinska skupščina imenovala še posebno komisijo, da bi preučila, če je predsedstvo morda odgovorno še za kaj, mimo tega kar je ugotovila partijska komisija (da namreč predsedstvo skupščine nosi politično odgovornost za takšno stanje v davčni upravi, ker ni energično poseglo v razčiščevanje takšne situacije in zahtevalo hitrejše in boljše reševanje vseh nerešenih problemov). Komisija ni bila imenovana, saj so odborniki ponovno izglasovali zaupnico predsedstvu skupščine. Odbornik Janez Hribar je menil, da je treba razlikovati direktno in indirektno odgovornost, medtem ko je inž. Lojze Avšič med drugim poudaril, da je predsedstvo skupščine le imelo zasluge za to, da so se te stvari pričele razčiščevati in da jih je partijska komisija končno razčistila. V nadaljnji razpravi je sodeloval še odbornik Andrej Pangeršič, Zlato Repnik, Aleksander Skok, Aleš Leopold, Janez Cerar, Jože Knep, nakar je skupščina med drugim sklenila, da je treba izvršiti suspenz dveh davčnih inšpektorjev in da je treba v davčno upravo še finančno inšpekcijo, ki naj ugotovi tudi morebitno materialno in kazensko odgovornost posameznikov.
Srednjeročni program razvoja kmetijstva
Nato je bila na dnevnem redu razprava o srednjeročnem programu razvoja na področju kmetijstva. Obširno ga je razložil predsednik sveta za kmetijstvo inž. Lojze Avšič in najprej ugotovil, da vsebuje program analizo kmetijstva in načrt razvoja. Za tem je opozoril na nesorazmerje med cenami kmetijskih pridelkov in med cenami reprodukcijskega materiala in strojev. Ta razlika se je v zadnjem času še povečala, na kar je treba v interesu izboljšanja stanja kmetijstva opozoriti pristojne republiške in zvezne organe, da po tem vprašanju nujno ukrepajo, posebno še, ker se predvideva nadaljnja podražitev mehanizacije, gnojil in zaščitnih sredstev. Nadalje je poročevalec opozoril na neustrezne cene klavne živine v Sloveniji ter ugotovil, da je nedavno objavljena primerjava cene mleka v Avstriji in pri nas nerealna, če ne še zlonamerna. Pripravljena je bila na podlagi menjalnega kurza, ne pa na podlagi ugotovitve, koliko več mleka mora oddati naš kmet za nakup enega stroja ali nakup umetnih gnojil. Omenil je kreditiranje zasebnega kmeta, ki mu bo sklad za pospeševanje kmetijstva subvencioniral obresti za kredite na 3 %, vendar pa odplačilna doba še vedno ne ustreza. Menil je, da je najbolj aktualna naloga na tem področju še vedno preusmerjanje kmetij in da je treba nadoknaditi tisto, kar je bilo zamujeno v 25. letih preteklosti, ko se kmetijska panoga ni obravnavala kot bi se morala. Opozoril je na možnosti melioracije vodotokov Rače in Radomlje, ki naj bi se, po sklepu skupščine, urejala obenem s hitro cesto. Nadalje je spomnil na podatke glede odliva kmetijskih površin za gradnjo, ki je bila v domžalski občini zelo nesmotrna. Tako je bilo v ravninskem predelu izgubljeno najmanj 800 ha kmetijskih zemljišč, zato je menil, da bi se najmanj 20 % sredstev s tega urbaniziranega področja odvedlo v zemljiški sklad za pridobivanje in izboljšanje površin, ki kmetu ne dajejo tistega kot nekoč, ker jim je ostala zemlja predvsem na slabšem in zamočvirjenem območju. Nato je ugotovil, da je nujno zagotoviti stalen vir sredstev za pospeševanje kmetijstva in menil, da bi bilo treba najmanj 0,5 % ožjega občinskega proračuna nameniti skladu za pospeševanje kmetijstva, da bi delo na pospeševanju tega področja normalno potekalo. V razpravi, ki jo (Nadaljevanje na 8. strani]
(Nadaljevanje s 7. strani)
je sprožil odbornik Franc Kocjan, so nato odborniki predvsem obravnavali problematiko v zvezi z odkupom mleka in v zvezi s tem zahtevali, da se izvrši obljuba glede ureditve zbiralnic mleka ter nato med drugim sklenili, naj gre srednjeročni program razvoja kmetijstva v širšo razpravo, finančni načrt razvoja kmetijstva pa predloži proračunski komisiji, ki pripravlja proračun občine za leto 1973.
Domžale. Prostori bivše osnovne šole Blagovica naj se uporabijo v smislu predloga, in sicer prostori v pritličju za skladišče obrata kooperacija EMONA, prostori v prvem nadstropju pa za krajevne potrebe ali stanovanja.
Pri »vprašanjih in predlogih odbornikov« je občinska skupščina obravnavala vprašanje KS Jarše oziroma odbornika Jožeta KNEPA glede pozidave »plomb«, na katero mora pristojni upravni organ poslati odgovor do naslednje seje skup-
ščine. Prav tako je treba odborniku Zlatu Repni-ku do prihodnje seje pripraviti odgovor na vprašanje, ali bodo delavci, ki so zaposleni pri zasebnih obrtnikih lahko koristili sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada. V istem roku je preučiti pripombo odbornika Andreja Pangeršiča glede sodelovanja KS v upravnem odboru solidarnostnega stanovanjskega sklada ter skupščini stanovanjske skupnosti ter pripraviti morebitno dopolnitev ustreznih občinskih predpisov.
Razvoj otroškega varstva do leta 1975
Pri naslednji točki dnevnega reda je stekla razprava o programskih ciljih otroškega varstva do leta 1975, medtem ko je občinska skupščina že v letu 1969 sprejela dolgoročni program razvoja otroškega varstva, ki naj bi trajal, dokler ne bodo potrebe pokrite. Predsednica izvršnega odbora temeljne skupnosti otroškega varstva Marija Ivkovič je pojasnila programske cilje, v katerih je med drugim pripravljen finančni prikaz, in to v štirih variantah. Izvršni odbor TSOV se je odločil za tretjo, to je za skupno stopnjo prispevka v višini 0,60 % od bruto osebnih dohodkov, sicer pa je ugotovljeno, da je v zvezi z instrumenti za financiranje te dejavnosti v letu 1973 odprta še vrsta vprašanj. Skupščina je sprejela in potrdila predlog programskih ciljev razvoja otroškega varstva do leta 1975 in sklenila, naj se preuči tudi predlog za ustanovitev posebne komisije, ki bo usklajevala stopnje posameznih interesnih skupnosti, ki participirajo na osebnem dohodku.
Postavitev transformatorske postaje, razrešitve in imenovanja, odborniška vprašanja
Nato je skupščina na predlog sveta za gradbene zadeve in urbanizem, ki ga je pojasnil vodja odseka za gradbene zadeve inž. Janez Kovač, sklenila, da se ugodi vlogi Savskih elektrarn v sestavi Združenega podjetja elektrogospodarstva Slovenije iz Ljubljane. Pristojni upravni organ za urbanizem skupščine občine Domžale lahko izda soglasje za lokacijo razdelilne transformatorske postaje Ljubljana II v Beričevem s pogojem, da bo investitor upošteval vse varnostne ukrepe za zaščito talne pitne vode.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina nato sklenila:
— da bo v času odsotnosti tajnika Sob njegove posle opravljal Dimitrije Deletič, načelnik oddelka za narodno obrambo;
— da se inž. Ivan Bregar na lastno željo razreši dolžnosti načelnika oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve;
— da se inž. Anton Knavs imenuje s 1. 12. 1972 za gradbenega in urbanističnega inšpektorja občine Domžale in istočasno inž. Janez Kovač razreši te dolžnosti;
— da se Stane Laznik na lastno željo razreši funkcije predsednika sveta za telesno kulturo in namesto njega imenuje za predsednika omenjenega sveta dr. Mitja Šircelj, medtem ko ostane Stane Laznik še naprej član sveta; _
— da se pooblašča komisija za" skrb in varstvo borcev in invalidov NOV, da ugotavlja upravičenost posameznih kmetov-borcev NOV do varstvenega dodatka v smislu določb zakona o starostnem zavarovanju kmetov.
Skupščina je nato soglasno sklenila, da se nova osnovna šola v Domžalah imenuje: Osnovna šola Šlandrove brigade, Domžale. Nadalje je odločila, da se prostori dvoriščne stavbe I. osnovne šole Domžale dodelijo v uporabo Delavski univerzi Domžale za opravljanje dejavnosti knjižničarstva, izobraževanja odraslih in tiskarstva. V dosedanje prostore knjižnice v Domžalah na Kolodvorski cesti 8, pa naj se preseli Komunalni zavod za zaposlovanje — ekspozitura
o.
to +1
1. TERMIT da
2. MLINOSTROJ da
3. HELIOS da
4. OPEKARNA RADOMLJE
5. SLOVENIJALES RADOMLJE da
6. PAPIRNICA da
7. TOSAMA da
8. INDUPLATI da
9. TRAK da
10. UNIVERSALE da
11. FILC da
12. TOKO da
13. SEMESADIKA da
14. KPC JABLE da
15. ZALOGA PIVA MENGEŠ da
16. PRODAJALNA UNIVERSALE
17. ONPZ ZORA
18. PRODAJALNA INDUPLATI da
19. GOSTINSKO PODJETJE DOMŽALE da
20. GOSTIŠČE KONŠEK da
21. MENZA INDUPLATI da
22. AVTOSERVIS da
23. MOJCA LUKOVICA da
24. SLAMNIK MENGEŠ da
25. KOMUNALNO PODJETJE MENGEŠ da
26. BIRO 71 da
27. KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE da
28. HIDROMETAL MENGEŠ da
29. VODOVOD PRESERJE
30. NAPREDEK DOMŽALE da
31. TAMIZ MENGEŠ da
32. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE da
SKUPAJ
Iz podatkov je razvidno, da so delovni kolektivi z razumevanjem pristopili k realizaciji družbenega dogovora, kar je dokaz, da poznajo vlogo in pomen telesne kulture. Večjo skrb za telesno kulturo narekujejo potrebe sodobnega človeka, povečane z načinom proizvodnje in porastom življenjskega standarda, zlasti pa potrebe za zboljšanje zdravja in telesne zmogljivosti ter razvijanja vsestranske osebnosti človeka v našem
h-
208.900	4.073	
232.200	4.527	
1,441.100	28.101	28.101
99.000	1.930	
109.100	2.127	
1,708.400	33.313	33.313
997.800	19.457	
1,335.400	26.040	26.040
256.400	4.999	2.500
653.900	12.751	
160.200	3.123	
804.400	15.685	
66.400	1.294	1.294
87.500	1.706	700
28.300	551	551
30.100	586	
66.000	1.287	
16.100	313	
15.200	296	
162.600	3.170	3.170
17.900	349	
147.900	2.929	
19.600	382	
45.000	877	
16.700	325	325
45.800	893	
123.300	2.404	
92.300	1.799	
12.600	245	
998.400	19.468	
145.000	2.830	
—	2.175	
10,143.500	200.005	95.994
samoupravnem in družbenem sistemu. Rezultat ogromnega napredka znanosti v poslednjih letih je spoznanje, da je lahko le zdrav in fizično pripravljen človek nosilec nadaljnjega napredka človeštva.
Obenem pa ta dogovor obvezuje domžalske telesno kulturne organizacije, da poleg zahvale delovnim kolektivom realizirajo zadane obveznosti iz svojih programov.
Družbeni dogovor o združevanju sredstev za sofinanciranje telesne kulture v domžalski občini
Organizacija Sklep Amortiz. P/',sp- Rea
,^.-,,^„Q„o samoupr. .    ,. ,. za te esno .
združenega dela orggr£ m sklad, ku|tum z,ra.
Akcijski program občinske skupščine
Na osnovi pripomb, ki so bile izrečene na skupščini občine na predlog akcijskega programa je posebna komisija te pripombe vključila v akcijski program. Tako dopolnjen akcijski program je skupščina občine na zadnji seji tudi sprejela.
Omenimo nekaj najvažnejših nalog, ki jih določa:
— vsi sveti, skladi, komisije skupščine občine naj najprej ocenijo svoje delo v preteklosti in sprejmejo delovne naloge za leto 1973;
— izboljšati je treba informiranje skupščine občine in njenih te-
les o delu (Op.: akcijski program pri vsaki nalogi določa nosilce in roke za izvedbo naloge);
— narediti je treba analizo kadrovske zasedbe skupščine občine in vseh njenih organov;
— izboljšanje davčne službe in učinkovitosti njenega dela, skupščina občine bo tudi ukrepala, da se popravi stanje na področju inšpekcijskih služb;
—■ naredili bodo pregled sredstev vloženih v nedokončane investicije v občini ter poročali o porabi vseh sredstev proračuna namenjenih za reprezentanco, nadome-
stila dohodkov voljenih in imenovanih funkcionarjev skupščine občine ter drugih materialnih izdatkih, ki so povezani z opravljanjem njihove funkcije;
— izdelali bodo nov sistem financiranja krajevnih skupnosti;
— pregledali bodo kako je z izvajanjem programa o odpravljanju socialnih neenakosti;
— predlagali so vrsto ukrepov s področja stanovanjskega gospodarstva;
— ustanovili bodo posebno komisijo, ki bo ugotovila, kako Je s prodajo družbenih stanovanj, stavbnih zemljišč in stanovanjskih hiš v občini Domžale.
Akcijski program poleg teh vsebuje še druge naloge za uresničitev stališč postavljenih v pismu predsednika Tita.
T. P.
Enosobno stanovanje v središču Domžal zamenjam za enako ali tudi samo za sobo, prav tako v Domžalah. Vselitev možna takoj.
Interesenti za to zamenjavo naj javijo pismeno svoj naslov na Delavsko univerzo Domžale pod šifro: Zamenjava.
OSNUTEK RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKIH IZHODIŠČIH RAZVOJA
OBČINE DOMŽALE V LETU 1973
za javno razpravo) izpolnitev ciljev in razvojne politike v letu 1972
(
Podatki o gospodarskih gibanjih
občine Domžale v letu 1972 nakazujejo, da je gospodarstvo v letu 1972 skoraj v celoti doseglo predvidene stopnje rasti razvoja. Doseženo je nominalno povečanje družbenega proizvoda v višini 21 %, dočim je realna stopnja rasti družbenega proizvoda za 2 indeksni vrednosti večja od predvidevanj. Pri tem je realna stopnja rasti družbenega sektorja 10 %, zasebnega pa 9 %. Povečanje storilnosti dela je nad najbolj opt-mističnimi pričakovanji, saj kaže 9 % povečanje. Večja produktivnost se je pozitivno odrazila v osebnih dohodkih zaposlenih. Zaposleni delavec je za prejete mesečne osebne dohodke, ki so bili v povprečju za 21 % večji kot preteklo leto, lahko kupil za 3 % več življenjskih potrebščin kot leto prej. Uresničena pa niso predvidevanja glede povečanja zaposlenosti ter investicijskih naložb. Po sprejetih usmeritvah bi naj bilo leta 1972 število zaposlenih za 5 % večje kot preteklo leto, doseženo pa je le 1 % povečanje. Zaposlitev je v veliki meri omejevalo pomanjkanje delovne sile, saj je tako v gospodarstvu kot negospodarstvu vrsta delovnih mest nezasedenih.
Planirano dvakratno povečanje investicijske graditve v gospodarstvu ni uresničeno zaradi tega, ker je bila največja investicija v vrednosti 45 milijonov din preložena na leto 1973.
Izvoz bo presegel lanskoletno realizacijo za 32 %, kar je za 4 % več kot so bila predvidevanja. Na konvertibilna področja smo izvozili 45 %.
Gibanje uvoza je bilo v letu 1972 bolj umirjeno od izvoza, tako se negativni saldo zunanjetrgovinske bi-
Dolga leta so letele opombe, dolga leta so se Prevojci in ostali prebivalci okoliških vasi, ki pa jih ni malo, stiskali v majhni prodajalni, lahko rečemo bezinici. Danes, ko Prcvojci že kupujejo v novi, moderno urejeni trgovini, se sprašujejo, kako to, da je naša socialistična družba sploh dovolila, da se prodaja blago v taki prodajalni, ki je morila manj kot 30 m2. V njej se je prodajalo le najnujnejše, od kruha pa do piva in prav zanimivo je bilo gledati prevojske gospodinje okoli
lance zmanjšuje. Še vedno pa 95 % vsega blaga uvažamo iz dežel s čvrsto valuto.
Fizični obseg industrijske proizvodnje presega lanskega za 10 % (predvideno 9 %). Večja količinska proizvodnja je bila skoraj v celoti dosežena z intenzivnejšim delom, saj je leta 1972 industrija zaposlovala le za 1 % več delavcev kot leta 1971.
V letu 1972 so se pokazali že prvi pozitivni rezultati načrtnega usmerjanja kmetijske proizvodnje. Vidni uspehi so bili doseženi v živinoreji z zamenjavo manj proizvodnih pasem s sivorjavo pasmo. V celoti je bil lani fizični obseg kmetijske proizvodnje za 7 % večji kot preteklo leto. Pri tem je zasebni sektor proizvedel Z3 5 % , družbeni pa za 9 % več.
V skladu s srednjeročnim planom preusmerjanja kmetij predstavlja leto 1972 že njegovo delno realizacijo; 69 kmetijam je bilo dodeljenih okoli 170 milijonov starih dinarjev kreditov, ki so bili zbrani s strani bančne organizacije, občine, hranilno kreditne službe, gozdnega gospodarstva in republike. Skupaj z lastnimi sredstvi kmetov predstavljajo naložbe v to dejavnost 340 milijonov starih dinarjev. Ostala potrebna sredstva za pospeševalno delo je občinska skupščina v celoti zagotovila.
Trgovina je dosegla in celo presegla napovedano 12% povečanje količinskega prometa. Odprla je nov trgovski lokal skupne površine 492 kvadratnih metrov (Napredek Domžale). Z gradnjo trgovskih prostorov pri Veleblagovnici bo po napovedih začela leta 1973.
Gostinstvo in turizem je edino
osme ure dopoldne, ko so z lukov-ške pekarne pripeljali kruh; na eni strani so bili naloženi zaboji z Radensko, kokto, pivom itd.,- velik del tistega majhnega prostora so zavzemale prodajalne mize in tako je ostalo za »vzdihujoče in čakajoče« gospodinje, ki so se »borile« za vsakdanji kruh, borih 6—7 m2 prostora. Poleg tega pa stara prodajalna ni imela vodovodne napeljave oziroma umivalnikov, ki so za snago v trgovini nujno potrebni. Tudi skladišča ta prodajalna ni imela pri-
gospodarsko področje, ki ni doseglo predvidene stopnje rasti količinskega prometa. Dosegel ga ni družbeni sektor, saj je njegova stopnja rasti lo 6% namesto predvidenih 11 %.
Za pospešen razvoj obrtne dejavnosti so bili leta 1972 izvedeni naslednji ukrepi: pripravljene so bile lokacije za šumno in nešumno obrt, sprejeti so bili novi predpisi s področja obdavčenja. Uvedeno je bilo tudi kreditiranje zasebnega sektorja na osnovi oročenih sredstev (LB — podružnica Domžale). Po rasti družbenega proizvoda je obrt presegla v resoluciji postavljeno 10 % stopnjo razvoja.
Primerjalni podatki z republiko Slovenijo kažejo v gospodarstvu za leto 1972 naslednje uspehe:
S področja prostorskega planiranja in urbanizma so bili leta 1972 sprejeti osnutki zazidalnih načrtov centra Domžal, Trzina ter Radomelj. Izveden je popravek programov za Dob in Moravče. V izdelavi je zazidalni načrt za Mengeš, medtem ko
mernega; povrhu tega pa so se številni kupci pritoževali zaradi čakanja, kateremu pa dve prodajalki res nista mogli biti kos.
Po dolgih letih »vzdihljajev« so Prevojci obupali nad družbeno pomočjo in so vzeli iniciativo v svoje roke in v začetku januarja letošnjega leta odprli novo samopostrežno trgovino z naslovom ABC. Največ zaslug za ustanovitev in odprtje tega objekta ima prav gotovo tov. Janez Pogačar, ki je v svoji hiši odstopil 1G7 m2 prostora in je prostor sam tudi uredil, le inventar je na pobudo direktorja tov. Milana Ruglja prispevalo trgovsko podjetje Napredek iz Domžal.
Prodajalna obsega 105 m2, vse ostalo pa so skladišča; poleg tega pa je zraven prodajalne še sodobno urejena mesnica. Ni več tistega dolgega čakanja, ni več borbe za kruh, le-ta se dobi tudi v popoldanskih urah, mnogo več blaga je na voljo kupcem, povečalo se je tudi število zaposlenih — od dveh prodajalk na štiri in še in še bi lahko naštevali ugodnosti, ki jih daje nova trgovina. Prijazne prodajalke pa so tudi povedale, da se je promet mnogo povečal.
Za konec se lahko še vprašamo, zakaj so morali Prevojci tako rekoč z lastnimi rokami zgraditi trgovino, v nekaterih drugih krajih pa zidajo podobne objekte (celo po dva skupaj!?) z občinskega proračuna, v katerega pa vlagajo svoj prispevek tudi delavci in kmetje s Prcvoj.
Tone Homar
bo zazidalni načrt za Preserje izdelan letos.
V skladu z resolucijo o razvoju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji so bili lani sprejeti predpisani odloki ter srednjeročni načrt stanovanjske graditve v občini.
Zgrajenih je bilo 125 stanovanj v blokovnem sistemu.
Na področju komunalnega gospodarstva je bila zaključena I. faza izgradnje povezovalnega kanala Domžale—Kamnik, novo črpališče, sedem transformatorskih postaj s skupno napetostjo 140 kV. Asfaltiranih je bilo 8203 m cest IV. reda, 1650 m pločnikov (ob Savski cesti) ter 3880 m-' križišč.
Zagotovljena so bila vsa sredstva za redno funkcioniranje šol ter
7
izgradnjo šol po programu. V podaljšano bivanje otrok v šolah je bilo zajetih 5,6% otrok. V letu 1972 je bilo podeljenih 57 štipendij v povprečni višini 330 dinarjev. Število novih štipendij je v primerjavi s planiranim večje za 17 štipendistov.
Kulturna skupnost je financirala delovanje kulturnih ustanov. Mimo tega je uredila Grobeljsko cerkev kot muzej Jelovškove umetnosti ter zbrala gradivo in uredila prostore za postavitev slamnikarske muzejske zbirke na Krumperku. Muzej bo odprt že letos.
V otroško varstvo je bilo zajetih 484 otrok. Tekom leta je bil odprt nov vrtec v Domžalah s kapaciteto za 120 otrok. Vrtec na Viru je dograjen in bo sprejel 120 novih otrok v varstvo. Plačevanje oskrbnin za bivanje otrok v VVZ je bilo diferencirano glede na plačilno sposobnost staršev.
Sprejet je bil družbeni dogovor o financiranju telesne kulture.
Redne priznavalnine za kmete — borce so se povečale za približno 10 %. Povprečna priznavalnina je znašala 400 din.
Opravljena je bila revizija družbene denarne pomoči, ki znaša povprečno 166 dinarjev.
Sklad za financiranje gradnje in adaptacije stanovanj za borce NOV je 146 upravičencem razdelil milijon 450.000 dinarjev posojil. Poleg tega je bilo kupljenih in dodeljenih 7 stanovanj.
II. SMERNICE DRUŽBENO-EKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1973
Upoštevajoč temeljne cilje in politiko razvoja SFRJ, SRS, ekonomsko in kadrovsko sposobnost občine ter temeljne cilje srednjeročnega razvoja posameznih gospodarskih področij, predvidevamo, da obstajajo realne možnosti za dosego naslednjih stopenj rasti osnovnih kazalcev razvoja v letu 1973:
(Nadaljevanje na 10. strani)
Na Prevojah nova samopostrežna trgovina
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva	Domžale	V % SRS
— realno	10	7
— nominalno	22	24
Industrijska proizvodnja	10	9
Izvoz blaga in storitev	32	20
Uvoz blaga in storitev	26	0
Zaposlenost v družbenem sektorju	1	3,
Storilnost v družbenem sektorju	9	3
Kmetijska proizvodnja	7	2
Količinski promet v trgovini	13	—
Količinski promet v gostinstvu	6	—
Realni osebni doh. na zaposlenega	3	1
(Nadaljevanje z 9. strani)	
	V %
Nominalni družbeni proizvod	20
v tem: družbeni sektor	21
Realni družbeni proizvod	8
v tem: družbeni sektor	9
Število zaposlenih	2
Investicijske naložbe	
družbenega sektorja	100
Izvoz	13
Uvoz	9
Fizični obseg industrijske	
proizvodnje	9
Kmetijska proizvodnja	5
Promet v trgovini	12
V letu 1973 bo v skladu s sprejetimi načeli zvezne in republiške ekonomske politike za stabilizacijo gospodarstva, skupščina občine v okviru svojih možnosti in pristojnosti podpirala akcije gospodarstva pri krepitvi njegove akumulacijske sposobnosti ter izboljšanje likvidnosti z usmerjanjem akumulacije v krepitev trajnih obratnih sredstev. Pri reševanju problemov v zvezi z nelikvidnostjo gospodarstva bo skupščina skupno s službo družbenega knjigovodstva analizirala situacijo, pripravljala sanacijske programe ter mobilizirala, usklajevala in usmerjala aktivnost vseh družbenih dejavnikov za dosego tega cilja.
Da bi se oblikovalo čim več sredstev za kreditiranje gospodarstva, bo skupščina izvedla akcije med delovnimi organizacijami, bankami in njihovimi dejavniki na področju družbenih dejavnosti, da bi le-te izplačevale osebne dohodke na hranilne knjižice ali tekoče račune občanov.
Skupno s političnimi organizacijami bo skupščina povedla akcijo za hitrejše uveljavljanje ustavnih dopolnil, ki se nanašajo na ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela.
Podpirala bo samoupravno organiziranje in integracijske procese, ki bodo bistveno izboljšali ekonomski položaj integriranih enot.
Značilno za gospodarstvo v naši občini je njegova razdrobljenost. Zato bodo strokovne službe v letu 1973 preučile, kakšne so možnosti sodelovanja in združevanja v občini in zunaj nje.
Za razvijanje gospodarske moči občine Domžale je odločujoč nadaljnji ekonomski razvoj industrije. Zato bo podpirala razvijanje in krepitev njenega materialnega temelja. Zlasti se bo zavzemala za uresničitev investicijskih naložb, ki bodo po predvidevanjih več kot dvakrat večje kot leta 1972.
Trgovina na drobno je v naši občini na videz dobro razvita. V resnici pa je preskrba nezadovoljiva. Posebno je neustrezna preskrba s hitro kvarljivimi živili, v oddaljenejših krajih pa tudi z drugimi predmeti, ki jih prebivalci dnevno rabijo. Zato se bo skupščina zavzemala za takšno organizacijo trgovine, ki bo sposobna oskrbeti prebivalstvo z blagom v potrebni količini in izbiri.
Zavoro razvoja predstavlja v občini Domžale gostinsko-turistič-na dejavnost družbenega sektorja. Skupščina si bo prizadevala, da pridobi investitorje v drugih panogah ali gostinsko-turističnih podjetjih izven občine za gradnjo turističnih objektov.
V obrtni dejavnosti bo posebna skrb posvečena ustvarjanju pogojev (davčna politika, lokacije, izgradnje najemniških lokalov) za razvijanje storitvenih obrtnih dejavnosti, ki so v deficitu (predvsem klasični poklici). Storjeni bodo maksimalni napori za združevanje obrti v obrtne zadruge ter za oblikovanje sklada za pospeševanje obrtne dejavnosti.
Kmetijstvo naše občine zaostaja v razvoju, zlasti zaostaja za razvojem drugih gospodarskih dejavnosti. Prav posebno zaostaja zasebni del kmetijstva. Zato bo skupščina sto-
rila vse za realizacijo programa razvoja kmetijstva zastavljenega v srednjeročnem načrtu. Program predvideva v prvi fazi oblikovanje okoli 70 tržno usmerjenih kmetij ter usmerjanje enakega števila kmetij, ki bodo tržni značaj dosegle postopoma. Iz tega izhaja, da bomo morali v letu 1973 zaključiti usmeritev na okoli 20 kmetijah, na drugih pa izvajati vse potrebne tekoče ukrepe za usmeritev. Zato bo potrebno veliko strokovnega in organizacijskega dela ter zagotoviti zadostna finančna sredstva. Iz bančnih in drugih virov bo morala hranilno kreditna služba v letošnjem letu dodeliti okoli 300 starih milijonov posojil kmetom, s čemer bi bilo zagotovljenih polovico potrebnih investicijskih sredstev za to leto. Razliko bodo prispevali kmetje sami. Skupščina in družbeno politične organizacije v občini se bodo zavzemali za kadrovsko krepitev strokovne kmetijske službe na področju občine ter za zagotovitev potrebnega povečanja finančnih sredstev za sklad za pospeševanje kmetijstva, ki ima na tem področju vse pomembnejšo vlogo. Skupno z bančnimi in drugimi zbranimi sredstvi za kreditiranje kmetijstva predstavlja to zagotovilo za realizacijo srednjeročnega programa razvoja kmetijstva.
V letu 1973 se zato predvideva 5 % povečanje celotne kmetijske proizvodnje.
Podpirali bomo interes obrata za kooperacijo, da doseže boljšo organiziranost kooperacijske proizvodnje ter da bo s svojim odkupom resnično zajel čimveč tržnih viškov, proizvedenih na našem področju.
Predvidevamo 20 % povečanje odkupa mleka in 30 % povečanje odkupa klavne govedi.
V skladu s predvideno novo kmetijsko zakonodajo se bo formiral kmetijski zemljiški sklad in ustanovila kmetijsko zemljiška skupnost, ki bo v bodoče usmerjala kmetijsko zemljiško politiko. V pristojnosti te skupnosti bodo važne naloge o izkoriščanju razpoložljive kmetijske zemlje, v preprečevanju in skrbi za nadomestilo izgubljenih kmetijskih površin.
Na področju prostorskega planiranja in urbanizma bo občina v letu 1973 storila vse, da strokovne službe in ustanove izdelajo kakovostno dokumentacijo o gospodarjenju s prostorom (zazidalni načrti, novela-cija urbanističnega programa, urbanističnega načrta in urbanističnega reda), za kar bo občinska skupščina morala zagotoviti ustrezna finančna sredstva. V prvi vrsti bo potrebno dopolniti z manjkajočo dokumentacijo in to načrte komunalnih naprav, zazidalne načrte centra Domžal, Mengša, Trzina, Radomelj, ki so bili v osnutku izdelani lani.
Nadalje moramo v letu 1973 storiti vse, da se pospeši gradnja stanovanj v skladu z resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, sprejetimi odloki s tega področja in političnimi smernicami.
Premostiti bo potrebno težave, ki se pojavljajo pri pridobivanju zemljišč za gradnjo primernih družbenih najemnih stanovanj in usposobiti samoupravno stanovanjsko skupnost, da v letu 1973 že vodi politiko stanovanjskega gospodarstva v naši občini in skrbi za realizacijo gradnje stanovanj, ki je predvidena v srednjeročnem načrtu stanovanjske graditve.
Za redno funkcioniranje šol bo občinska skupščina zagotovila temeljni izobraževalni skupnosti sredstva v skladu z veljavnimi predpisi, mimo tega bodo potrebna še dodatna sredstva za povečano dejavnost z vselitvijo v nove prostore, za nove oddelke ter sredstva za materialne izdatke, ki bodo v sedanjih pogojih mnogo večji.
Za nadaljevanje programa izgradnje šolske mreže bo skupščina morala poleg 4.000.000 dinarjev za nove šole in adaptacije, ki bodo dokončane v letu 1973 zagotoviti še sredstva za prve anuitete, ki zapadejo v izplačilo.
Na področju štipendiranja bo skupščina nadaljevala politiko prejšnjega leta. Podeljenih bo 40 do 50 novih štipendij in posojil v povprečni višini 400.— dinarjev. Poleg štipendistov za gospodarstvo bo sklad štipendiral še kadre za šolstvo, zdravstvo in otroško varstvo. Skupščina bo skrbela za sodelovanje z organizacijami združenega dela na področju štipendiranja.
Temeljna skupnost otroškega varstva bo delovala v okviru politike sprejetega programa in družbenega sporazuma.
Zmogljivosti vzgojno varstvenih zavodov se bodo v letošnjem letu povečale z dograditvijo vrtcev na Viru in v Radomljah. Za vrtec v Radomljah bo treba zagotoviti 1.480.000 dinarjev. Skupnost bo z vsemi drugimi pristojnimi dejavniki in strokovnimi službami skrbela za optimalno izkoriščanje kapacitet in izhoda oblike dnevnega in skrajšanega varstva otrok, tudi tistih, ki v krajih bivanja nimajo na voljo ustanov za dnevno varstvo. Plačevanje oskrbnin bo tudi letos diferencirano, za osnovno dejavnost bo sredstva zagotovila skupščina v deležu od ekonomske cene tako, kot to določa družbeni dogovor.
V letošnjem letu preide obveznost financiranja male šole na TIS in bo za celotno malo šolo potrebno 700,00 din za otroka. Skupnost mora zagotoviti večji vpliv delovnih ljudi na programiranje in izvajanje politike na področju otroškega varstva, posebno glede na družbeno dogovarjanje. Skupnost bo še nadalje posvečala svojo pozornost zdravstveni zaščiti kolektivnega bivanja otrok in zdravstvenemu stanju predšolskih otrok.
Na področju telesne vzgoje je treba čimprej ustanoviti samoupravno interesno skupnost, ki bo skrbela za boljši razvoj telesne kulture in vključevanju občanov in mladine v množično rekreacijo.
Socialno varstvo v občini mora v skladu s programom odpravljanja socialnih neenakosti dobiti najširšo družbeno podporo, za katero se morajo zagotoviti finančna sredstva.
V letošnjem letu bo treba po predhodni kadrovski izpopolnitvi socialne službe realizirati skupščinski sklep o ustanovitvi zavoda za socialno varstvo, v šolah in večjih delovnih organizacijah pa ustanoviti socialne službe, ki se bodo ukvarjale z vprašanji alkoholizma, stanovanjskimi vprašanji in drugimi problemi delavcev ter mladine.
Materialne pomoči občanom bodo v okviru proračunskih možnosti valorizirane, kar je opravljeno v akcijskem načrtu občinske skupščine.
Pomoč ostarelim in socialno ogroženim občanom bo povečana v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, SZDL in RK ter občinskimi socialnimi in zdravstveno službo.
Pri varstvu borcev in invalidov bodo v okviru proračunskih možnosti zagotovljena sredstva za revalorizacijo priznavalnin ter del sredstev za varstveni dodatek in pokojnine kmetom-borcem.
Tudi za starostno zavarovanje kmetov bo potrebna intervencija občine, ker nekateri zavezanci ne bodo zmogli obremenitev.
S kadrovsko sanacijo davčne uprave smo v letu 1972 le delno uspeli. Po sprejeti sistemizaciji — 38 delovnih mest, je sedaj zasedenih 28 delovnih mest, vendar pa je bilo sprejetih dosti mladih uslužbencev, ki sicer imajo ustrezno izobrazbo, za kvalitetno delo pa jih
bomo morali še dodatno usposabljati.
Posebno pozornost bomo posvetili davčni inšpekciji, ki je bila do sedaj zanemarjena, saj ima dobra davčna inšpekcija velik vpliv na realno ugotavljanje davčnih osnov in odpravljanje neopravičenih socialnih razlik. Posebno nujno je, da takoj začnemo uvajati avtomatsko obdelavo podatkov v davčno upravo, ker se bodo tako uslužbenci lahko bolj posvetili strokovnim opravilom.
Na področju zakonodaje je nekaj sprememb, ki bodo vplivale na višino odmerjenih davkov. Tako ima občinski odlok o davkih občanov približno 10 % nižjo lestvico za davek od obrti, kot je bila v letu 1972. Sprememba zakona o davkih občanov pa bo prinesla novost, da bo obrtnik za tisti del dohodka, ki je po višini enak osebnemu dohodku delavca po samoupravnem sporazumu obdavčen le toliko, kot je obdavčen dohodek delavca. Ti dve spremembi bosta vplivali na višino odmere, razliko, ki bi eventualno lahko nastala med odmero v letu 1972 in v letu 1973 pa bo treba pokriti z realnejšim ugotavljanjem davčnih osnov.
Poudarek je treba dati tudi doslednejši izterjavi, saj nam je v letu 1972 ostalo 34 % neizterjanih davkov.
Ze ob oblikovanju osnutka resolucije postaja jasno, da zbrana sredstva ne bodo zadoščala za potrebe splošne in skupne porabe. Zato bo potrebno za neodložljive obveznosti uvajati izredne ukrepe, kot so: dosledne izterjave davkov ter drugih neplačanih obveznosti občanov, ustreznejšo opredelitev višine prispevka za uporabo mestnega zemljišča, postavitev učinkovitejše davčne službe za odkrivanje davčnih utaj in natančnejše obračunavanje in izplačevanje maloprodajnih prometnih davkov ter drugih. Pri dejavnostih in investicijah, ki so posebnega pomena za razvoj občine pa bo potrebno sporazumevanje s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi dejavniki na osnovi družbenih sporazumov.
Da bi ublažili probleme usklajevanja najnujnejših potreb na ravni občin, zlasti temeljnih izobraževalnih skupnosti, bo tudi izvršni svet skupščine SR Slovenije predlagal nekatere izredne obdavčitve dohodka in premoženja občanov in njihov odstop občinam.
(OP.: Končni tekst resolucije bo sprejet po javni razpravi na prihodnji seji skupščine občine Domžale). Domžale, 16. februarja 1973
Novoletna obdaritev
Občinski odbor Rdečega križa z osnovnimi organizacijami Rdečega križa na terenu se je letos spomnil vseh starejših občanov nad 75 let Starosti, da jih ob novem letu obišče, obdari in zaželi srečno novo leto.
To akcijo so izvedle osnovne organizacije RK Domžale, Mengeš. Krašnja, Homec, Moravče, Rafolčc, Vir, Krtina, Prcvojc, Dob, Radomlje, Jarše in Trzin. Skupno je bilo obdarovamih 805 starejših občanov in nepremičnih bolnikov. Pomoč v denarju so prispevale organizacije RK, družbeno politične organizacije, društva, krajevne skupnosti in organizacije mladih čianov RK po šolah.
Pričakujemo, da bo ta akcija postala tradicionalna, tako da bo vsako leto zajela vso občino in da bomo k sodclovanjai pritegnila tudi tiste, ki so sodelovanje letos odklonili.
Občinski odbor RK Domžale
Skrb tudi za pokopališče
Tudi urejeno pokopališče prispeva ik lepoti kraja. Krajevna skupnost Domžale je posvetila pozor-
nost tudi temu problemu. Obstoječe pokopališče v Domžalah, ki meri 149 X 60 m, bo za potrebe kraja
kmalu postalo premajhno. Zato ga namerava Krajevna skupnost razširiti in urediti. Razširitev bo izvede-
na tako, da bo sedanjemu delu pokopališča na zahodu dodan novi del pokopališča, enake površine kot stari, vmes pa 'bo potekala zelenica. Novi del je zasnovan tako, da se bodo obstoječe vrste grobov in poti harmonično vključile v novo celoto. Glavni obstoječi vhod ostane, predviden pa je še pomožni vhod na novi del pokopališča.
Zaradi preglednosti in lažjega dostopa h grobovom bo celotno pokopališče razdeljeno na pokopališč-na polja. Med njimi so predvidene širše in ožje poti, po sami sredini pa potekata glavni aveniji. Pokopališče bo v celoti ograjeno, ob ograji pa so predvidene grobnice, večji grobovi, negovane grede z vrtnicami, mahom in ruševjem.
Celotno pokopališče, kakor tudi plato pred grobovi borcev, se bo uredilo in olepšalo z zelenicami, robniki, brezami, z drogovi za zastave ter z nizkimi gredami zimzelenih rastlin.
Mod pokopališčnimi polji bodo skrbno negovane, s travo zasejane zelenice. Ponekod na zelenicah bodo v geometričnih oblikah zasajene breze. Še poseben poudarek pa bodo dajali pokopališču špalirni drevoredi iz zasajenega vzhodnega ste-bričastega kl oka ali borovcev.
Celoten prostor bo dajal vtis tihega in mirnega ambienta.
BODO OBČANI PRISPEVALI ZA REKONSTRUKCIJO CEST
Krajevna skupnost Domžale je izdelala program rekonstrukcije vseh cest IV. reda na območju KS v času od 1973. do vključno 1976. leta.
V programu o rekonstrukciji cest je razvidno, da se z razvojem gospodarstva, ki ima v občini čedalje pomembnejšo vlogo, povečuje tudi vloga cest. Cesta je postala sestavni del problemov našega komunalnega gospodarstva in istočasno tudi problem prebivalstva in vseh zaposlenih na območju KS Domžale. Tu prebiva danes skoraj 7000 prebivalcev, na enega pa pride okoli 19 m2 javnih cestišč in pločnikov. Te površine je sorazmerno veliko, posebno še, ker imajo Domžale kot gospodarsko središče širše regije veliko dnevno migracijo delavcev (preko 6000) in relativno dobro razvito trgovino. Poleg tega je to območje pomembno prometno križišče trgovskih in turističnih tokov z obsežnim tranzitom.
Program krajevne skupnosti nam pove, da je na njenem območju 7 km asfaltiranih cestišč in 24 km v makadamski izvedbi. Večina cestišč je preobremenjena in dotrajana, zato ni zagotovljena varnost, ki jo zahteva promet.
Rekonstrukcija cest je po programu predvidena po štirih območjih, kar je v skladu s časovnim programiranjem. Poleg tega pa program predvideva tudi drugo varianto, po kateri bi se rekonstrukcija cest izvajala po prometni obremenitvi. Odločila bo KS, ko bo preučila sugestije in mnenja zainteresiranih prebivalcev in sofinancerjev.
Krajevna skupnost se zaveda, da z omenjenimi variantami ne rešuje problema idealno, ker ima ena ali druga varianta dobre in slabe strani. Dobre strani prve variante so v tem, da je urejen določen kompleks, slaba stran pa v tem, ker istočasno
rekonstruiramo tudi manj obremenjene ceste. V drugi varianti pa je dobra stran v tem, da se v prvi vrsti rekonstruirajo najbolj prometne in najbolj pomembne ceste, zanemarjamo pa obdelavo območja. Pri obeh variantah je potrebno proučiti problem neizvedenih komunalnih naprav, to je kanalizacije, vodovoda, elektrike itd.
Ugotavljamo, da dosedanji sistem financiranja ne bo zadostna osnova, da bi lahko upali v realizacijo postavljenega programa. KS z lastnimi sredstvi in skladi Občinske skupščine ne more zagotoviti dovolj sredstev za realizacijo postavljenih nalog. Dosedanji obseg rekonstrukcij je bil vedno prilagojen razpoložljivim finančnim sredstvom KS in skladom občinske skupščine, ki pa za današnje prilike ne ustreza in ga bo moral dopolniti sistem, ki bo v večji meri temeljil na prispevkih uporabnikov cest. To so predvsem prebivalci, ki živijo na območju KS, gospodarske in druge organizacije. Sistem financiranja bomo morali obogatiti z načelom solidarnosti, ki naj se izraža v uvedbi krajevnega samoprispevka in delnega prispevka prebivalcev KS, ki prebivajo ob predvideni cesti in se bo rekonstruirala.
Predlog o uvedbi samoprispevka občanov vsebuje: vsi zaposleni, ki prebivajo na območju KS naj bi plačevali 1 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, 1 % od katastrskega dohodka in 1 % od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Oproščeni plačila samoprispevka pa bi bili: upokojenci, invalidi, moški stari nad 60 let in ženske stare nad 55 let in vsi tisti, katerih osebni dohodek iz delovnega razmerja ne dosega znesek 1.000 dinarjev.
Predlog za prispevek gospodarskih organizacij pa je, da plačajo
1 % od osebnega dohodka zaposlenih.
Na podlagi sredstev KS Domžale, proračuna in skladov občine, uvedenega samoprispevka, prispevka prebivalcev, ki prebivajo ob predvideni cesti, ki se bo rekonstruirala ter prispevkov gospodarskih organizacij, so podani vsi pogoji, da bodo vse ceste na območju KS Domžale modernizirane v asfaltni izvedbi. Odstopanje od predlaganega načina financiranja ima za posledico, da se akcija časovno podaljša.
Že dosedanji napori v izgradnji in rekonstrukciji cest na območju krajevne skupnosti niso bili zaman. Vsakodnevni uporabniki cest se tega dejstva dobro zavedajo in so v svojih delovnih organizacijah ali sami brez posebnih omahovanj sprejemali sklepe o financiranju teh del.
Seveda pa še vrsta problemov čaka nadaljnjega reševanja, vendar pa dosedanji razvoj na komunalnem področju priča o izredni pridnosti in prizadevnosti prebivalcev KS Domžale in sposobnosti njenih občanov, da sami in s pomočjo pristojnih krajevnih organizacij urejajo nastajajoče in stare probleme, to pa je tudi zagotovilo za nenehni in nadaljnji hitrejši razvoj kraja.
Na osnovi vseh teh predlaganih in ugotovljenih dejstev smo prepričani, da je program zelo ambiciozno postavljen, toda uresničljiv, če bodo vsi prizadeti storili svoje. To je predlog programa KS in družbeno političnih organizacij, ki ga daje v razpravo prebivalcem z željo, da dajo svoje predloge in pripombe na podani program. Vsaka misel ali predlog za učinkovitejše izvajanje postavljenega programa bi nam bila izredno dobrodošla pri realizaciji postavljenih nalog.
Krajevna skupnost Domžale
Ustanovitev dislociranih oddelkov POŠ Homec v Moravčah
V šolskem letu 1972/73 sta bila s posredovanjem Posebne osnovne šole Homec ustanovljena dva oddelka posebne šole v Moravčah. Pouk se je pričel v dveh prvih razredih, ki ju obiskuje 16 učencev. S tem se odpira lepša prihodnost tudi tistim učencem, ki bi bili v redni osnovni šoli manj uspešni.
Mnogi starši so v začetku z nezaupanjem gledali nov oddelek, v katerem se je znašel njihov otrok, posebno še, ker so morali preslišati marsikatero opazko, ki jo je nepremišljeno izustil ta ali oni znanec. Kmalu pa so svoje mnenje spremenili, saj so videli, da se otrok v šoli dobro počuti in po svojih močeh napreduje. Tudi on bo lahko uspešno končal šolo, tudi on se bo mogel zaposliti in skrbeti sam zase.
Starši se redno udeležujejo roditeljskih sestankov, pa tudi sicer se pogosto zanimajo za uspeh in napredek svojih otrok. Dolgoletni problem šolanja teh otrok iz Moravske doline smo pričeli s tem uspešno reševati. Predvideno je, da bo v prihodnjem šolskem letu odprt oddelek za 2. razred; v naslednjih letih pa še za 3. in 4. ra2rcd- Anton Turšič
OBČINSKI KOMITE KONFERENCE ZKS DOMŽALE
RAZPISUJE prosto delovno mesto steno-daktilografke.
Pogoji: končana srednja ekonomska ali administrativna šola ali nižja administrativna šola z dve leti prakse. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave pošljite na Komite občinske konference ZKS Domžale, Ljubljanska 70.
53
4277
Ob tridesetletnici Zveze pionirjev Jugoslavije
Organizacija naših najmlajših je 27. decembra 1972 praznovala 30-letnico. Na prvem kongresu USAOJ od 27. do 29. decembra 1942 je bila ustanovljena tudi ZPJ.
Otroci so med NOB po svojih močeh prispevali svoj delež k osvoboditvi. Delo pionirjev med vojno je bilo marsikdaj za dosego določenih nalog naših partizanskih enot odločilno, posebnost v zasužnjeni Evropi pa je bilo naše partizansko šolstvo, kjer so si otroci kljub vojni vihri nabirali znanja in se vzgajali v novem duhu.
Po osvoboditvi je ZPJ delovala najprej v okrilju ZMJ in to v obdobju prvih povojnih let, ki so kronana z velikimi delovnimi akcijami naših otrok in mladine. Po končani obnovi je za naše otroke — pionirje nastopila doba igre, športa in vzgoje v najrazličnejših smereh. Po letu 1952 pa je skrb za pionirsko organizacijo prevzela ZPM. Novo vsebino dela je ZPJ dobila leta 1960 v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger, ki vključujejo v posameznih letih otroke vse države na najrazličnejših področjih: tehnika mladih, telesna kultura mladim, 25 let v svobodi, Tisoč radosti itd.
JPI 1970-72 TISOČ RADOSTI, ki je bila v Radomljah, na kateri so sodelovali pionirji iz Radomelj in otroški orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale. Po pionirski himni je pionirka prebrala pismo predsednika Tita vsem otrokom Jugoslavije, sledil je slavnostni govor Ob 30-letnici ZPJ. Pionirji vseh odredov, ki so tekmovali za znak TISOČ RADOSTI, pa so komaj čakali razglasitev tekmovanja in razdelitev priznanj in nagrad.
Pionirski odredi so dosegli v tekmovanju za znak TISOČ RADOSTI po vrsti naslednja mesta: 1. PO Radomeljska četa, 2. PO Mengeš, 3. PO Miran Jarc Domžale I, 4. PO Brdo, 5. PO Venclj Perko Domžale in 6. PO Jurij Vega Moravče. Prvi trije PO so prejeli poleg znaka še po 5, 3, 2 para smuči, vsi pa ploščo pionirskih pesmi.
Vse delo v pionirski organizaciji je slonelo na mentorjih PO in drugih mentorjih raznih dejavnosti, ki so nesebično žrtvovali mnogo delovnih ur za delo s pionirji, ki ni nič manj vredno, kakor učno-vzgojno delo, pa na žalost danes kljub temu še premalo cenjeno.
Pangeršič, Ivo Penko, Stane Habe in Rajko Hafner.
Zaključna prireditev je bila res svečana in je pomenila pregled dela PO naše občine in zahvalo vsem navedenim in nenavedenim mentorjem, ki so nesebično živeli z našimi mladimi državljani ne samo pri pouku, ampak tudi pri raznih dejavnostih in prepričani smo, da bo tako tudi v naprej. Smatram, da je to delo, ki je vzgojno tako pomembno v naši družbi, premalo cenjeno in
bodo morali družbeni činitelji razmisliti, da za take ljudi, ki dobesedno izgorevajo v delu s pionirji, ni dovolj le pismeno priznanje, ampak tudi druga stimulacija, če hočemo, da bodo ljudje še pripravljeni deliti svoj prosti čas za delo s pionirji. Nemalo smo bili na prireditvi presenečeni, ko na njej ni bilo predstavnikov skupščine, družbeno-poli-tičnih organizacij, razen SZDL in Občinske zveze za telesno kulturo.
Rajko Hafner
Pionirski odred Radomeljska četa
Na prireditvi: 30 let ZPJ in zaključek JPI »Tisoč radosti« v Radomljah,
27. 12. 1972
Tudi pionirji domžalske občine so pridno sodelovali v JPI in iz leta v leto dosegali večje uspehe. Največjo razgibanost smo zasledili v zadnjem obdobju med leti 1970-72 v tekmovanju za znak TISOČ RADOSTI. V to tekmovanje je bilo vključenih šest odredov, ki so tekmovali v najrazličnejših zvrsteh. Pionirji iz domžalskih šol so se najbolje odrezali v prometnem tekmovanju, Mengšani so zelo dobri v smučanju, folkloro gojijo v Radomljah in v Mengšu, v Moravčah so dobri zgodovinarji itd. Ne smemo pozabiti na šah, ki je zelo priljubljen med pionirji na vseh šolah. V zadnjem času pa se množično razvija strelski šport, glasbeno življenje pa daje skoraj pečat vsemu delu, saj se razne revije zborov in drugih nastopov vrstijo druga za drugo. Množično je tekmovanje za Kersnikovo in Cici-banovo bralno značko, tekmovanje v znanju VESELA ŠOLA zajema iz leta v leto veano več pionirjev.
Ob 30-letnici ZPJ, dne 27. decembra, sta ZPM Domžale in PO Radomeljska četa iz Radomelj pripravila zaključno  prireditev ob zaključku
Pismena priznanja, knjigo TITO MED NAMI in ploščo pionirskih pesmi so prejeli mentorji PO: Rija Pre-skar, Štefka Mlakar, Marija Velka-vrh, Ana Trček, Cirila Hren in Amalija Lemut.
Pismena priznanja in knjižna darila ter ploščo so prejeli tudi naslednji mentorji raznih dejavnosti na šolah: Majda Lipovšek, Boža Lenič, Nečemer Majda, Marija Rak, Ela Košir, Anton Pajer, Ivo Penko, Janez Gostiša, Marija Benko, Momo Lisičić, Miklavž Trobec, Jelka Čurčija, Marija Lampič, Jelka Markovšek, Mario Petrič, Alojz Jagodic, Tone Turšič, Jože Naroločnik, Peterka Jelka, Darinka Debeljak in Zdravko Smerdelj.
Ob 10-letnici kurirčkove pošte so prejeli za dolgoletno sodelovanje pri tej akciji priznanje Glavnega odbora ZZB NOV in Zveze prijateljev mladine Slovenije naslednji tovariši in tovarišice: Franc Avbelj-Lojko, Nace Vodnik, Marija Velkavrh, Ela Košir, Marija Benko, Anton Križaj, Štefka Mlakar, Jožica Šmon, Cirila Hren, Jelka Peterka, Amalija Lemut, Jelka Čurčija, Albin Penič, Marija
Predstavimo naj PO RADOMELJSKA ČETA iz Radomelj, ki že tri leta dosega v občini prvo mesto:
Mentor odreda je tov. Rija Pre-skar, ki ne štedi moči in svojega velikega znanja za delo s pionirji in vse delo, ki je zelo pestro, vodi na samoupravni podlagi pionirjev, kar se seveda obrestuje. Vse akcije so izpeljane po dogovoru razrednih skupnosti in pa odbora PO. Pri delu s pionirji veliko pomagajo učitelji, zlasti: Majda Lipovšek, Anica Cerar, Lisičić Momo, Repovž Franc, Ivo Penko, Janez Gostiša in drugi.
V zadnjih dveh letih je odred organiziral tri samostojne koncerte, 23 proslav in prireditev, pohod pionirjev na Golčaj, kjer je padla Radomeljska četa, pohod na Sipek, kjer je bila ustanovljena Šlandrova brigada, dvakrat na RUDNIK, kjer vsako leto 6. januarja priredi komemoracijo pri spomeniku žrtev političnega aktiva kamniškega okrožja.
Vesela šola zajema vsako leto več pionirjev, tako je leta 1972 tekmovalo 140 pionirjev, za Kersnikovo in Cicibanovo bralno značko pa skoraj 300 pionirjev.
Leta 1972 je odred organiziral občinsko prvenstvo v prometu in revijo otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol občine Domžale, leta 1971 je folklorna skupina in harmonikarski orkester nastopila na Zboru pionirjev v Trnovskem gozdu, folklorna skupina pa je sodelovala na republiški reviji v Vinici in v Preddvoru.
Šahisti so leta 1971 v skupini mlajših pionirjev zasedli prvo mesto v občini, leta 1972 pa so starejši pionirji bili prvaki, mlajši pa so zasedli tretje mesto. Na III. srečanju pionirjev strelcev v Postojni je naša ekipa pionirjev postala republiški prvak, pionirke pa so zasedle drugo mesto.
Ob 30-letnici ZPJ se je odred vključil v kviz tekmovanje in smo junija 1972 organizirali šolski kviz, na katerem je tekmovalo 12 ekip.
Najboljše tekmovalce smo določili za občinsko tekmovanje, katerega je organiziral tudi naš odred. Naša ekipa je zasedla prvo mesto v občini in na področju Zasavja in kamniško-domžalske regije in se plasirala v zaključno tekmovanje osmih najboljših ekip na TV Ljubljana. Uvrstili smo se med štiri najboljše in šele v polfinalu izpadli.
Ob priliki občinskega tekmovanja VSE VEMO VSE, ki je bilo na naši šoli, je naš odred pripravil tudi razstavo fotografij pod naslovom: 30 LET ZPJ, iz katere je bilo razvidno delo pionirske organizacije v Sloveniji in našega odreda. Razstavljenih je bilo nad 300 fotografij.
Naši pionirji tudi redno sodelujejo v MALI GROHARJEVI SLIKARSKI KOLONIJI, redno sodelujejo tudi na pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane«, sodelujejo v raznih humanih akcijah in smo za zbiranje sredstev za gradnjo šole — spomenika NOB v Cerknem prejeli od pokroviteljskega odbora na zaključni prireditvi 27. decembra 1972 pismeno priznanje.
Na šoli delujejo v tem šolskem letu naslednji krožki: novinarski, ki je v tem šolskem letu izdal že dve številki svojega glasila LOKVANJI, literarni, strelski, fotokrožek, šahovski krožek, gospodinjski krožek, tehnični krožek, namiznoteniški krožek, angleški krožek, dramatski krožek, imamo pa tudi harmonikarski orkester, ki ga vodi tov. Modec Stane, dva pevska zbora pod vodstvom tov. Majde Lipovšek in Iva Penka.
Vsako leto imamo tečaj za smučarje petih razredov in plavalni tečaj za pionirje četrtih razredov, imamo medšolska tekmovanja v košarki, nogometu, namiznem tenisu in drugih panogah.
to je nekaj dejavnosti odreda RADOMELJSKA ČETA, ki je v tekmovanju za znak TISOČ RADOSTI zasedel v občini prvo mesto.
Rajko Hafner
Oh, ti prispevki!
Reja perutnine je kmetijska proizvodnja
Reja perutnine do nedavnega ni bila pomembnejša kmetijska panoga. Vendar način reje, ki je sedaj v rabi, daje možnost za razvoj te proizvodnje kjerkoli in ni nobenih naravnih ovir za to proizvodnjo. Če to upoštevamo, spoznamo, da bi bilo primerno rediti perutnino poleg ostale kmetijske proizvodnje.
Perutnina ne bo nikdar izpodrinila reje govedi, ki je in bo ostala glavna kmetijska proizvodnja na kmetijah v osrednji Sloveniji. Nihče niti ne želi, da bi jo kdaj izpodrinila, se pa zelo lepo dopolnjuje z njo in prispeva k dohodku kmetije.
Kmetija usmerjena v govedorejo potrebuje veliko zemlje za pridobivanje krme. Donosne so le velike kmetije, kakršnih je pri nas malo. Tudi ne moremo pričakovati, da bi se oblikovale zaokrožene kmetije že zaradi zakona o agrarnem maksimumu, ki omejuje kmečke posesti na 10 ha obrata. Kmetijski stroji, ki so na razpolago imajo tolikšno delovno storilnost, da je težko reči, da je 10 ha kmetija optimalno velika. Prilike, ki krojijo pogoje kmetovanja so takšne, da bo namesto velikih kmetij treba oblikovati manjše, zato pa donosnejše.
Reja perutnine s svojo moderno tehnologijo ne potrebuje zemljišč. Perutnina živi v zaprtem prostoru, ki mora biti ustrezno urejen, hranimo jo pa s kompletno krmo iz tovarne. Opravila v urejenem kokoš-njaku je mogoče mehanizirati tako, da je krmljenje, napajanje in ogrevanje avtomatsko. Vsa ta mehanizacija se izplača le, če je dovolj velika jata živali v pitanju. Namensko grajeni kokošnjaki imajo prednosti pri notranji organizaciji opravil pod adaptiranimi gospodarskimi poslopji. Nekaj več ročnega dela je prvih štirinajst dni, ko živali pripravimo, da iz ročne oskrbe preidejo na strojno oskrbo. Potem pa do konca pitanja strežemo in kontroliramo delovanje strojne opreme. Na dan nalaganja dopitanih piščancev pa potrebujemo večje število delavcev, ker je treba živali loviti in nalagati
Nc zamudite zimskega veselja na Dobenu, posebno nc v zimskih počitnicah na snegu in soncu. Kadar je v dolini megla, tedaj na pobočjih Dobcna prijetno sije sonce na kristalno bleščeči sneg kakršnega na žalost ni več v dolini. Do tako zaželene idile je od vznožja do prvih pobočij, smučišč in do gostišča lc kilometer. Cesta do teh bližnih smučišč in do gostišča je zadovoljiva in jo plužijo po vsakem svežem zapadlem snegu. Za parkiranje vozil je poskrbelo gostišče »Ručigaj«, kakor tudi za dobrote, hrano in vino, za katerega trdijo, da je »prima« in jim tudi verjamem. Sedaj ko so cesto uredili do vrhnjega Dobcna se pride tja tudi z vozili. Pripominjam, da so si cesto uredili domačini sami z delovnim »samoprispevkom« za pesek pa je poskrbela skupščina občine Domžale.
Že takoj pri gostišču ali neposredno nad gostiščem so že lepa in gladka smučišča. Če se pripeti, da je tudi tu megla, tedaj se povzpnite dvajset minut višje, kjer megle nc poznajo, pridete že v območje višinskega zraka in sonca, kjer so vsa pobočja prav tako brez skal in drevja. Tako, da je
v gajbe. Od oddaje piščancev pa do ponovne vselitve je štirinajst dni premora in v tem času moramo ko-košnjak skidati, razkužiti, ponovno nastiljati, ogreti na ustrezno temperaturo in pripraviti vse za sprejem enodnevnih piščancev.
Če bi hoteli izmeriti v urah, ki jih dnevno porabimo v urejenem ko-košnjaku za 10.000 brojlerjev v turnusu, za ta opravila bi dejali, da rabimo prvih 14 dni približno 6 ur na dan, do konca pitanja še po 3 ure na dan, za nalaganje še ca. 60 ur in približno 90 ur za kidanje in ponovno pripravo vzrejališča. Proizvodnja poteka enakomerno vse leto in je možno vzrediti 5 turnusov na leto. V kokošnjaku, ki meri 660 m2 vselimo v turnusu 10.000 piščancev in je letna prireja mesa ca. 65 ton.
Za izgradnjo in opremo kokoš-njakov bodo letos na razpolago krediti. Krmo in piščance dobi kmet-kooperant tudi na kredit. Kooperant vlaga svoje redno delo ter stroške za porabo elektrike, za ogrevanje, vodo, nastilj, razkužila, vitamine in zdravila. Zaslužek je zelo ugoden. Natančne pogoje sodelovanja določa pogodba. Z njeno vsebino se lahko interesenti seznanijo na obratu za kooperacijo Emona Ljubljana, Glonarjeva 1, telefon 320-922. Kooperant prejme tudi ves strokovni poduk in veterinarsko pomoč tako, da je riziko reje čim manjši.
Interesenti za rejo perutnine naj se zglase v obratu Perutnina Ljub-Ijana-Zalog, kjer bodo dobili strokovna navodila.
Hranilna služba Emona Ljubljana bo dala rejcem perutnine, ki bodo kooperirali z obratom za kooperacijo Emona Ljubljana kredite z ugodnimi odplačilnimi pogoji. Tako predvidevamo, da bomo kreditirali te kooperante s posojili tudi do 15 milijonov S dinarjev, in sicer: za gradnjo hlevov za piščance za dobo do 10 let, za strojno opremo pa za dobo do 5 let. Obrestna mera za ta posojila bo znašala do 3 % na leto.
Ernest Krume
narava poskrbela za varnost smučarjev pa naj si bo za mlade, stare in začetnike, zato zlomov ne bo.
Izredni užitek imajo na teh pobočjih turni smučarji s svojimi dolgimi svežimi smučinami po pre-Icstni belini.
Takšne terene za smučanje in sankanje, kakršne ima Dobcno si morajo pripravljati marsikje za drag denar, obenem pa so tako blizu mestno-industrijskih naselij in lahko jim nudijo ceneno duševno in telesno rekreacijo.
Seveda nc sme biti daleč čas ko bo na spodnjem in na gornjem Dobenu, kjer so pobočja najbolj izpostavljena zimskemu višinskemu soncu, če že ni zamujeno, nujno potrebno postaviti eno ali dve ceneni vlečnici.
Bližnji kmetje na gornjem Dobenu vam v potrebi nc bodo odklonili prijetnega, toplega zavetišča.
S tem dopisom vam želim samo nakazati, kje, kdaj, kako in kam se napotite, po najkrajši poti, do najlepšega in cenenega razvedrila. Dobcno vas vabi v svoje naročje.
Ivan Dobovšek
Prispevki za to, prispevki za ono in še in še. Tako tožijo večkrat naši delovni ljudje, ko gledajo svoje plačilne liste, ali davčne terjatve. Pa vendar bi bilo morda prav, da si to težavo ogledamo po domače od vseh strani. Najprej tO: ali so ti prispevki res potrebni? Nekateri se sprašujejo celo, če so zakoniti. Eni jih stoično plačujejo, drugi se upirajo vsemu. Pristojni odločno dokazujejo, da ta ali oni prispevek, ki ga je sprejela občina ali krajevna skupnost ni in ni zakonsko utemeljen in zato ga oni žc v naprej odklanjajo in nc plačajo, pa če gredo do najvišjega mesta. Mislim pa, da bi bilo le prav, da vsemu temu pogledamo bolje v oči in se prepričamo, kdo ima prav.
Vzemimo konkretno plačevanje prispevkov za uporabo mestnega zemljišča! Morda je ime napačno formulirano. Morda bi bilo prav, da bi se reklo prispevek za komunalne zadeve te in one krajevne skupnosti. Saj se v resnici vsi nabrani prispevki s področij posameznih KS v resnici stekajo na račun istih. Naši občani v večini tega niti nc vedo in se jezijo, češ vse požre občina, vse gre za Domžale, pri nas pa se nič ne pozna. Zato sabotirajo, ne prijavljajo svojih stanovanjskih površin, ali pa dajejo lažne in neutemeljene izjave. Mnogi navajajo v prijavi samo dnevni prostor, kuhinjo in spalnico1. Izpuste vse ostale prostore, pa tudi poslovne prostore. Redki so, ki tudi poslovne prostore prijavijo1. Iz zbirnih seznamov nekaterih KS, ki plačujejo ta prispevek, je razvidna razlika v prijavi toh stanovanjskih površin. Mmogi mali najemniki v stanovanjskih blokih prijavljajo skoraj do centimetra vso površino, d očim pa velika večina hišnih posestnikov navaja premajhne stanovanjske površine, samo da bo prispevek manjši. Tako plača nekdo, ki ima 24 kv. metrov stanovanjske površine toliko kot nek hišni posestnik z veliko hišo. Tu bi bila potrebna strožja kontrola od strani svetov KS, saj so v prvi vrsti le-te zainteresirane, koliko bodo dobile od svojih občanov tega prispevka. Mnogi obvezane! toga prispevka so se vsa ta leta lepo zamaskirali in nlSO ničesar plačevali, češ da ni bilo nikogar k njim, sami se pa tudi niso silili. Šele, ko so nekatere KS izdelale točni zbirni seznam vseh prebivalcev na svojem področju, na osnovi izdanih hišnih številk na geodetski upravi pri SOB Domžale, so prišli tudi ti skrivači na dan. Sveti KS bi imeli vso pravioo od njih izterjati vse dolžne prispevke za   nazaj.   Saj   odredba občinske
skupščine pravi, da je dolžan plačati vsak uporabnik stanovanskih, poslovnih prostorov od prejema gradbenega dovoljenja naprej. Prav bi bilo, da bi na prijavo svetov KS hitreje poslovali vsi merodajni forumi in da se novi prijavljcnci čim-prejc vnesejo v plačilne bloke tega prispevka. Potem ne bo toliko nejevolje med občani češ, mi plačujemo, oni pa ne. Dobijo pa se tudi nekateri, ki pravijo svojemu sosedu, da je neumen, če plačuje, saj on tudi ne plačuje. Ko se je le-ta o tem informiral, pa je zvedel, da je njegov sosed zelo reden plačnik tega prispevka. So pa tudi taki, ki v resnici ne plačujejo, odnosno ga nočejo plačevati in jim ne pride do živega niti sodišče s prisilno izterjavo. Precej zapletov je, kjer se gospodar in gospodinja nista pogovorila predhodno, kdo naj podpiše prijavo. Zgodilo se je, da sta to prijavo izpolnila oba, vsak zase. Zato sta prišla tudi oba v plačilni blok in imeli smo opravka z dvojniki, /ki so ta prispevek plačevali za isto stanovanjsko površino dvakrat. Prav smešno se sliši, da mož ne prizna ženinega imena, češ ona nima nobene pravice izdajati kakršnekoli prijave, saj nič nima, zaito tudi ne bo plačala, če bo namesto mojega imena napisano njeno in ne moje. Kje je tu enakopravnost, o kateri toliko govorimo v naši socialistični družbi? Mnogi ne reagirajo na prejete opomine in se rabo jezijo, ko jih sodišče prisili, da morajo poleg obveznega prispevka plačati še sodne in iztirje-valne stroške. Na zborih volivcev pa sprejemajo sklepe, da bodo naredili to in ono. Radi bi imeli danes že vsi, tudi na podeželju, asfalt, ne samo na cesti, tudi na domačem dvorišču. Zakaj pa ne, če so sami pripravljeni prispevati. Treba je napraviti nov most, avtobusno postajo, razširiti domače pokopališče, javno razsvetljavo, pločnike itd. Zakaj me, če sami tudi prispevajo pri tem! To je bistvo prispevka za komunalne zadeve, zakaj bi se ga zato branili in zavestno sabotirali? So tudi slučaji, ko nekateri niti tega ne zmorejo im to iz utemeljenih razlogov. Tedaj so sveti KS dolžni, da vsak rak primer obravnavajo in tiste tudi začasno oproste. Prizadeti pa naj se pismeno obračajo na svoje pristojne svete KS o pravem času.
Nace Vodnik
KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE
prireja v dvorani komunalnega centra v Domžalah
PUSTOVANJE
v soboto, dne 3. marca ob 20. uri in
v torek, 6. marca ob 19. uri
KULTURNA SKUPNOST, DPM in KK DOMŽALE
prirejajo v dvorani komunalnega centra
KARNEVAL OTROŠKIH MASK
v nedeljo, 4. marca ob 14. uri Vse občane vabimo, da se prireditev udeleže!
Informacije in predprodaja vstopnic v VELEBLAGOVNICI v Domžalah, tel. 72-531.
Zimsko veselje na Dobenu
Zlata poroka Frančiške in Janeza Lipovška
Vsi, ki poznamo Gebeževo družino, in vsi tisti, ki ob takih jubilejih z veseljem pozdravimo Franči-ško in Janeza LIPOVŠKA, ki sta si pred petdesetimi leti obljubila zakonsko zvestobo. Redki so, ki dočakajo dan, da si lahko ob zlatem jubileju poroke sežejo v dlan in v
krogu svojih najdražjih obujajo spomine na lepe in težke trenutke skupnega življenja.
Ob takih in podobnih slavjih si nehote pričaramo v spomin leta mladosti, ki so polna pričakovanj, radosti, načrtov, delovnega poleta ter uresničljivih in neuresničljivih želja. Vendar življenje in usoda ne krojita te mladostne sanje po svoje in ne prizanašata s težavami. V takih trenutkih potrebujemo ob sebi človeka, ki nas razume, nam daje oporo, pokaže na lepote, ki nas obdajajo in s toplo človečnostjo vzbudi željo po novem in lepšem življenju. Prav gotovo sta se tudi naša slavljenca mnogokrat srečala z nevšečnostmi, ki pa sta jih znala reševati z razumevanjem in si kljub vsemu ustvariti v svojem domu prijetno harmonijo, v kateri si mi vsi lahko iščemo svetal vzgled. Menimo, da je prav, če se ob tako pomembni obletnici spomnimo življenjske poti slavljencev.
Ženin Janez je bil rojen 10. avgusta 1900 na Lazah v Tuhinju. V tem kraju je preživel tudi svoja otroška leta. Osnovno šolo je obiskoval v Tuhinju. Po končani šoli je pomagal na večjih kmetijah pri delu ma polju in drugje. S tem si je zaslužil vsakdanji kruh, saj je bila družina v težavah in ni mogla preživljati vseh otrok. Očeta je izgubil že zelo zgodaj, saj mu je bilo komaj 4 leta. Ko je pomagal kmetom, se je izučil za tesarja. Odšel je na delo po raznih krajih, prišel je tudi v Črni graben. Tu se je spoznal s svojo sedanjo ženo Frančiško Usti-nec, ki je bila rojena 6. januarja 1895 v Trnjavi. Kmalu zatem sta se 29. januarja 1923 v Krašnji poročila. Najprej se jima je rodila hčerka Francka, katero sta pri porodu zgubila. Leta 1924 se jima je rodil sin Janez, leta 1925 se je rodil sin France, leta 1927 hčerka Marija, leta 1929 sin Ludvik in kot najmlajši leta 1933 sin Peter. Poleg otrok je preživljal še mamo, ki je bila 7 let neprestano v postelji. Družina je bila velika, zemlje je bilo malo in zato ni bilo drugače, kot da je oče trdo prijel za delo. Delal je pri les-
nih trgovcih in zadnje leto pred 2. svetovno vojno tudi prevzemal les.
Vojna se je pričela. Oče se je zaposlil na posestvu na Brdu, sin Janez pa pri gradnji ceste.
Ko jc divjala vojna vihra, so mnogi ranjenci našli svojo rešitev prav pri Lipovškovih. Oče se je
vključil v OF, sin Janez pa jc odšel v partizane. Kmalu zatem pa še sin France. Tako so Nemci slutili, da je oče povezan s partizani. 4. septembra 1943. leta je oče dobil obvestilo, da bodo selili in jc pripravil družino za odhod v gozd. Nemci so prišli, da odpeljejo vso družino v taborišče. Ko so hoteli vdreti v hišo, je bila družina le nekaj streljajev nad domačijo. Ncm-
Letos jc minilo 80 let, odkar jc bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo ferialno društvo »Sava«. Od takrat poteka dejavnost Počitniške zveze v Sloveniji kontinuirano, z izjemo
Obdobij, ko sta divjali svetovni vojni. Počitniška zveza je imela vseskozi jasen cilj: skozi različne aktivnosti vzbujati mlademu človeku ljubezen do domovine, njenih
ci so odpeljali s seboj vse, kar so mogli, celo drva. Hiše na srečo niso požgali, temveč so jo pustili za past, kamor so večkrat prihajali na ogled. Oče pa jc v Ruisovem grabnu skopal podzemno bivališče, kamor je preselil družino. To je bilo hkrati tudi zatočišče partizanom, iilcgaloem, borcem in ranjencem. Januarja 1945. leta pa so to bivališče Nemci odkrili. Ulovili so vso družino razen Franceta, ki jc bil v enoti, in Janeza, ki je 8. junija 1944 padel v borbi na Moravškcm.
Po zasliševanju na policijski postaji so družino razdelili v bunkerje. Nato jc sledil zagovor. Družina je bila poučena, kako mora vsak odgovarjati na vprašanja nemških poliioistov. Na važna vprašanja, kje so dobili mleko in moko, ®o bili vsi odgovori enaki. Trditev, da ml oka sploh niso pili, odkar so odšli v gozd, moko pa jc prinašal neznan človek, jc uspela. Pomagali so jim tudi aktivisti iz Lukovice, ki so šli do oskrbnika graščine, naj gre do policije s pretvezo, da rabi tesača pri obnovi hlevov in zagotovi, da družina ne bo šla več v gozd. Ko jc bila družina doma, so borci bližnjih enot spet prihajali. Oče jc v času ilegale gradil z otroki bunkerje, shrambe in v zimskem času popravljal obutev.
Po vojni se je vključil v obnovo Zlatega polja in vaških hiš, ki so bile požganc. Večkrat je bil izvoljen za odbornika KLO. Bil je tudi predsednik KLO. Zadnja tri leta obstoja krajevnih ljudskih odborov je bil tajnik v Krašnji. Leta 1948 je družino hudo prizadela smrt Franceta, ki je umrl za posledicami vojne.
Ob sojetnici poroke imata še dva sinova in hčer. Dosegli so vsak svoj poklic, s katerim si služijo boljši kos kruha, kot pa sta si ga njihova oče in mati. Imata pa tudi že 4 vnuke.
Vsa ta plemenita dejanja so zapisana z zlatimi črkami v tista po-
prcbivalccv, običajev, zgodovinskih in drugih dediščin.
Na pobudo vodij Počitniške zveze iz Slovenije jc bil ustanovljen Ferialni savez Jugoslavije. Vojna jc leta 1941 pretrgala delovanje organizacije, ki je bila leta 1952 ponovno formirana.
Dne 18. novembra je bila v Portorožu združena proslava 20. obletnice povojnega delovanja Fcrialnc-ga saveza Jugoslavije in 80. obletnice Počitniške zveze Slovenije. Te proslave smo se udeležili: Marinka Vrhovnik, Marta Vojska, Drago Mrdjcnovič in jaz, z našo mentorico. Bili smo delegati Počitniške zveze iz družine, ki je na Osnovni šoli Dob. Proslava, katere geslo jc bilo: »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil!«, je vsebovala več pozdravnih govorov in lep kulturni program. Prebrali so tudi pismo, ki smo ga poslali našemu maršalu, tovarišu Titu. Po končani proslavi smo se vsi povabljenci zbrali v sejni sobi, kjer so najbolj zaslužni člani prejeli priznanja. Naša družina Počitniške zveze na Osnovni šoli Dob je tudi dobila priznanje, in sicer kot najbolj delavna družina na osnovnih šolah v Sloveniji.
Breda Pclan, 8. b razred, Osnovna šola Dob
glavja naše zgodovine, na katera smo najbolj ponosni.
Tako jc minilo 50 let njune skupne poti, ki se jc vila zdaj po sončnih poljih, zdaj po senčnih gozdovih. Vsi vemo, da jc bilo potrebno mnogo skromnosti in nesebičnosti, da sta jo lahko prehodila in sta nanjo resnično lahko ponosna.
Za vse, kar sta v življenju žrtvovala, da sta pripomogla k temu, kar danes uživamo, se jima najlepše zahvaljujemo.
MASELJ MARIJA — PARTIZANSKA MATI
Tovarišica Marija Maselj se je rodila 1885. leta na Korencm kot kmečka hči v številni družini, v kateri doma ni bilo za vse kruha. Že pred prvo svetovno vojno se je spoznala in poročila z Damjanom Mas-Ijcm iz Znojila. V zakonu so se jima rodili štiri hčerke in sin. Njen mož Damjan jc moral iskati delo v tujini, da je preživljal svojo družino. Kljub temu pa je vsa družina živela v prvi svetovni vojni v pomanjkanju. Zaradi tega so morali otroci že v rani mladosti iskati zaposlitve drugod.
V letu 1941 in v času nemške Okupacije jc Mascljnova mama in vsa njena družina stopila v OF ter pomagala s hrano in skrbela za ranjene partizane vselej, kadar je bilo to potrebno.
Njen sin Janez je bil organizator osvobodilnega boja žc leta 1941 do svoje smrti. Padel je leta 1944
Maselj Marija
kot komisar tiskarne Triglav na Kočevskem. Njegova smrt jo je zelo prizadela, vendar jc delo nadaljevala z vsemi močmi do osvoboditve.
Po osvoboditvi je pomagala vsa njena družina obnavljati požgane domove v Zlatem polju in okolici. V letu 1950 je izgubila svojega moža Damjana. Trdo življenje je ni uklonilo vse do visoke starosti. Umrla je 27. 1. 1973. Od nje so se poslovili njeni sorodniki, znanci ter številni borci.
Marija Maselj je bila za nas borce prava partizanska mati, zato je ne bomo nikoli pozabili.
Franc Avbelj
Delegati počitniške zveze v Portorožu
KRONIKA TELESNE KULTURE V DOMŽALAH
(Zapiski in spomini iz preteklosti domžalske telesne kulture)
Predvojno leto 1926 naj bi pomenilo začetek orodne telovadbe v naši občini. Res je, da si je ta zvrst športa, katero so tedaj gojila telovadna društva že poprej utirala svojo pot. Tako je leta 1922 na vsesokolskem zletu v Ljubljani nastopila vrsta članov v nižjem razredu. Naraščajniki domžalskega društva, katere je vodil Vidmar Franc, so kmalu zasloveli po svojem znanju v kamniškem okraju. Ze naslednje leto je bila izbira gim-nastičnega naraščaja taka, da je domžalski Sokol imel vzorno vrsto. Dijaki, ki so se vozili v Ljubljano v šolo so v popoldanskem času vadili na
ksandrove diktature« je bil Orel ukinjen. Takrat so se pridružili DISK-u Ivan Vrečar, Josip Senica, Martin Mali, Franc Končan in Alojz Škrabar. Sklenili so obnoviti nedejavnost društva, pomnožiti članstvo in storiti vse za nadaljnji napredek. DISK so prijavili oblastem in podzvezi. Leta 1931 se je proslavljala 10-letnic,a: lahkoatletske in kolesarske tekme, otvoritev novega igrišča na Polževem travniku, nogometni turnir itd. in še istega leta je prišlo do razdora. Povzročile so ga ideološke razlike. Del članstva, predvsem pa napredna mladina, ki je takrat vadila pri Sokolu je
MLADINSKA ŠAHOVSKA LIGA KONČANA
Komisija za šport pri OK ZMS Domžale ter ŠK Domžale sta organizirala šahovsko ligo med mladinskimi aktivi iz vse občine. Lige se je udeležilo 7 ekip, prvo mesto pa si delita ekipi predsedstva OK ZMS in MA iz Radomelj. Prvak lige pa je ekipa predsedstva, ki ima boljši rezultat proti zmagovalnim ekipam kot pa Radomlje.
Posamični rezultati:
1. kolo: Domžale II : Radomlje 1:3, Blagovica : Domžale I 4:0, Predsedstvo : Prevoje 3:1,
2. kolo: Papirnica : Domžale II 3:1, Radomlje : Blagovica 4:0, Domžale I : Predsedstvo 1:3; 1:3;
3. kolo: Blagovica : Papirnica 0:4, Predsedstvo : Radomlje 2:2, Prevoje : Domžale 1 4:0;
4. kolo: Papirnica : Predsedstvo 2:2, Domžale II : Blagovica 3:1, Radomlje : Prevoje 2:2;
5. kolo: Prevoje : Papirnica 2:2, Predsedstvo : Domžale II 3:1, Domžale I : Radomlje 0:4;
6. kolo: Papirnica : Domžale I 3:1, Domžale II : Prevoje 2:2, Blagovica : Predsedstvo 0:4;
7. kolo: Radomlje : Papirnica 2:2, Domžale I : Domžale II 2:2, Prevoje : Blagovica 4:0.
Najboljši igralci po deskah:
1. deska Skok (Pred.) 6
2. deska Hribar Viktor (Papirn.) 6
3. deska Jereb (Radomlje) 5
4. deska Jare Stojan (Dom. II) 5,5. Končni vrstni red:
1./2. Predsedstvo, OK ZMS, Radomlje 17,
3. Papirnica (Količevo) 16,
4. Prevoje 15,
5. Domžale II 10,
6. Blagovica 5,
7. Domžale I 4.
Treba je tudi povedati, da se ekipa Blagovice zadnjih treh kol ni udeležila ter je izgubila dva dvoboja brez borbe.
Šahovska liga mladinskih aktivov iz vse občine bo zopet čez približno dva meseca, tako da bo zaključek lige sovpadel s praznovanjem dneva mladosti. Zato naj aktivi, ki nameravajo tekmovati v tej ligi, že sedaj pošljejo svoje prijave, saj želimo, da se lige udeleži čim več ekip.
Jože Skok
Naraščajska vrsta domžalskega Sokola: (od leve proti desni) Zule, Bolhar, Čad Ivan, vodnik vrste Vidmar Franc, Janežič Vinko, Janežič Joško in Čermak.
telovadišču Sokola iz Narodnega doma v Tivoliju. Med člani so jim bili vzorniki Porenta, Šumi in Gregorka, med naraščajniki pa Pustišek. Pridobljeno znanje so kmalu prenesli na domače telo-vadišče ob železniški progi, kjer so Domžalčani kmalu videli prve veletoče na drogu in salte na priljubljenih krogih. Mnogi med njimi so pozneje z uspehom nastopali v višjih razredih na župskih tekmovanjih in prvenstvih Sokolske zveze.
Športni klub DISK dolgo časa ni bil prijavljen oblastem, niti podzvezi v Ljubljani. V času »Ale-
z ing. Skokom na čelu ustanovila novi nogometni klub SK Domžale, katerega so takratni tržani imenovali »ESKA«. Igrišče so imeli na sejmišču pri Kebru. Tako od tega leta dalje obstajata dva športna kluba DISK in Domžale, ki sta pomenila politični stranki: SLS (Slovenska ljudska stranka
— klerikalci) in NNS (Narodna napredna stranka
— napredna. Oba kluba sta bila ostra tekmeca. Imela sta po 40—50 aktivnih članov in vsak tudi nad 100 navdušenih podpornih članov.
SMUČARSKI TEČAJ SMUČARSKEGA DRUŠTVA MENGEŠ
Ze vrsto let prireja prizadevno smučarsko društvo Mengeš v času šolskih zimskih počitnic smučarske tečaje za člane svojega društva.
Zaradi pomanjkanja snega na Gobavici nad Mengšem, kjer je gostoljubna planinska koča in so smučišča opremljena z dvema vlečnicama, je bilo smučarsko društvo tudi letos prisiljeno organizirati 4-dnevni smučarski tečaj izven Mengša, v Gozd Martuljku. Vsako jutro se je ob 7. uri izpred trgovine Emona z avtobusi Viatorja, kombijem Gasilskega društva Mengeš in osebnimi avtomobili odpeljalo 180 tečajnikov, 17 smučarskih učiteljev in vaditeljev ter peščica neutrudljivih društvenih delavcev v Gozd Mar-tuljk. Ganljivi so bili prizori, ko so se od svojih najmlajših poslavljali starši in jih z zaupanjem izročali v varstvo njihovim vaditeljem.
Celotna smučarska karavana je bila razdeljena na 17 vrst, ki so predelovale snov od začetnega, nadaljevalnega do tekmovalnega programa.
Formirane so bile naslednje vrste:
1. tri vrste najmlajših predšolskih otrok v starosti od 5 do 7 let, kjer je vadilo 30 »palčkov«;
2. A vrst otrok in mladine do 18. leta z 91 tečajniki, med katerimi je bilo 30 učencev osemletke Mengeš, ki so se vključili v tečaj po rednem šolskem programu;
(Nadaljevanje na 16. strani)
Zeleno-belo moštvo SK Domžale: (od leve proti desni) štiftar, Krek, Ambrožlč, Janežič Vinko, Eg-ger, Čad Ivan, Bitenc, Kovač, Vidmar Jože, Hace, Janežič Miha.
3. 2 vrsti odraslih v starosti od 18 do 45 let z 28 tečajniki;
4. vrsta tekmovalcev z 18 člani od cicibanov do mlajših mladincev, ki bodo poleg šole smučanja še nadaljnje štiri dni vozili »med koli« na zahtevnejših smučiščih.
Za zaključek tečaja so prizadevni smučarski delavci SD Mengeš organizirali tudi tekme za vse kategorije tečajnikov. Najboljši in naj-prizadevnejši so prejeli diplome in pohvale ter društvene značke za 4 kvalitetne razrede.
Cena tečaja je bila zelo primerna in dostopna vsem kategorijam prebivalstva, saj je plačala mladina do 18. leta 100 din, odrasli pa po 200 din za vse stroške tečaja, ki vključuje prevoze, enolončnice, vlečnice im vaditelje. Pri tem je regresiralo društvo 80 % sredstev iz svojih rednih dotacij, učitelji in vaditelji pa svoj redni oziroma izredni dopust. Vse to kaže na veliko prizadevanje   društvenih   delavcev za
množično vključevanje najširših slojev našega prebivalstva, za kar jim gre vse priznanje. Zaradi pravilne politike društva je zanimiva ugotovitev, da jc v štirih letih število tečajnikov narastlo od 80 na 180 v letošnjem letu. Prav tako je šla vzporedno tudi rast strokovnih kadrov od 7 na 17 smučarskih vaditeljev in učiteljev ter klubskih vad-nikov.
Pred tečajem je tehnična komisija organizirala tudi suhi trening na prostem in v telovadnici TVD Partizana Mengeš. Zato so končni rezultati tečaja nadpovprečni, za kar se zahvaljujemo upravi društva in prizadevnim klubskim vaditeljem in učiteljem, ki za svoj-e požrtvovalno in strokovno delo zaslužijo vso pohvalo in priznanje.
Op.: Prispevek o tem sta poslala še Stane Omahna in Miklavž Trobec.
Lovro Korcnčan
NAGRADNI IZLET PO DOLENJSKI
Bil jc meglen, deževen dan. Temni oblaki so krožili po nebu in pošiljali dež. Zazdelo se mi je, kot bi ga kdo naročil, tako vestno je lilo z neba. V takšnem »lepem« vremenu smo se odpeljali na izlet po Dolenjski.
Drobne deževne kapljice so padale na šipe avtobusa in puščale dolge, mokre sledi. Da jc dež moker, smo sc prepričali, ko smo izstopili, da bi si ogledali grad Turjak. Ves mogočen stoji na hribu, pod njim jc raztresena vas. Okoli jc gozd in prepadi kar zijajo, da bi te pogoltnili. Grad je še zelo dobro ohranjen. V njem jc nekoč živela Turjaška gospoda. Gotovo se spominjate, da je Prešeren nekdaj spesnil romanco »Turjaška Ro-zamunda«. Lepo jc opisal ošabnost in prevzetnost takratne gospode, ki je menila, da je najlepša in najpametnejša. Med NOB se jc del belogardistov zatekel v turjaški grad in se močno utrdil. Vendar ga je Prešernova brigada po hudih, osemdnevnih bojih zavzela in zajela okoli 700 belogardistov, med njimi tudi vplivnejše organizatorje te vojaške formacije.
Odpeljali smo sc naprej. Še vedno jc lilo. Videli smo Taborsko jamo. Vhod v jamo je iz ledenice, prehod je umetno skopan. Šele nato smo vzstopili v prave naravne lepote Taborske jame. Jama obsega tri velike dvorane z velikimi kapniki. Polno je stalaktitov in stalagmitov, ponekod so zrasli celo skupaj. Tu in tam smo zagledali tudi netopirje. Če pogledaš v temo in zagledaš dve svetli lučki, to sta seveda netopirjevi očesi, si lahko predstavljaš ogromno zver in še strah te postane.
Ta strah, če ga je sploh kaj bilo, pa nam je prešel v Ribnici. Tu so ljudje vedno veseli, vsaj stari reki pravijo tako. Ribničani so znani po suhi robi in po svoji čudni govorici.
Kočevje je malo mestece, okrog in okrog se razprostirajo gozdovi. V Sloveniji je samo v kočevskih gozdovih nekaj medvedov. Vsi smo si želeli, da bi videli vsaj
enega, pa sc nam želja ni izpolnila. Kočevje jc znano iz NOB; tamkajšnji ljudje so bili že od nekdaj zavedni Slovenci in ko se jc začela vojna so pobrali orožje in odšli v gozdove. Branili so domovino. Tako imamo v Kočevju muzej NOB, v katerem jc veliko Kočevski Rog in Bazo 20, prav slik in predmetov, ki pričajo o ljubezni kočevskega ljudstva do rodne domovine. Obiskali smo tudi tako znano iz časa druge svetovne vojne.
Vožnja domov jc bila prijetna, polna smeha in veselja. Vsi si že: limo še veliko podobnih izletov, ki bogatijo naše znanje in nam odkrivajo nove kraje, pokrajine in ljudi.
Vrhovnik Marinka 8. a razred Osnovna šola Dob
PODRAŽITEV OBČINSKEGA POROČEVALCA
Z novim letom smo ceno Občinskega poročevalca povečali na 1 dinar. Upamo, da bodo bralci ta ukrep sprejeli z razumevanjem, saj je cena časopisa dolga leta ostala nespremenjena, medtem ko so drugi stalno dvigali ceno. Sedanja cena je seveda še daleč od ekonomske.
Uredniški odbor
Osnovna šola Šlandrove brigade v Domžalah razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoj: dovršena ekonomska ali njej enaka srednja šola ali pa vsaj triletna praksa na enakem ali sorodnem delovnem mestu.
Nastop službe takoj. Samsko stanovanje na razpolago.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
KINO DOMŽALE
21.-22. II. 24.-26. II. 28. II.—1. III. 3.-5. III. 7.-8. III. 10.—12. III. 14.—15. III. 17—19. III.
fr. b. VV film angl. b. film amer. b. film it. nem. b. CS film fr. b. W film amer. b. film it. b. VV film amer. b. film
2ANDAR GRE V POKOJ HRUP V AVTOBUSU ANTIBEBI PILULE ISABELA, HUDIČEVA KNEGINJA MALO VELIKO STRASTNO HUDIČEVI DVOJČICI SONČNICE POLNOČNI KAVBOJ
POTUJOČI KINO DOMŽALE:
it. b. VV film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO
20. II. v MORAVČAH
21. II. v IHANU
23. II. v BLAGOVICI
24. II. v KRAŠNJI
25. II. v PREVOJAH
amer. film STO TRAPARIJ STANA IN OL1A
KINO RADOMLJE:
20.—22. II. 24.-25. II. 27. II.—1. III. 3.-4. III. 6.-8. III. 10.—11. III. 13.—15. III. 17.—18. III.
KINO MENGEŠ:
21.—22. II. 24.-25. II. 28. II.—1. III. 3.-4. III. 7.-8. III. 10.—11. III. 14.—15. III. 17.—18. III.
amer. b. CS film
amer. b. film
šp. it. b. CS film
amer. b. film
nem. b. film
it. amer. b. CS film
dan. b. VV film
angl. fr. b. CS film
it. b. CS film amer. b. VV film fr. it. b. VV film amer. b. CS film it. b. CS film amer. b. film amer. b. film amer. b. CS film
NA POTI V ŠAJLOH HERBIE — AH, TA ČUDOVITI AVTO NOĆ NASILJA V TOMBSTONU NE MOTI KAVBOJA V LJUBEZNI HOTEL Z RDEČO SVETILKO KRALJ STROJNICA ŠOLA ZA M02ITEV ORLI NAD LONDONOM
AFERA NA AŽURNI OBALI MALI, VELIKI M02 LOV NA ŠEFA BANDE MACHO CALLAGAN VRAŽJI AGENT USPPERSEVEN EL CONDOR
KLICALI SO JO KOBILICA VITEZI RULETE
27. II.
28. II.
2. III.
3. III.
4. III.
MORAVČAH
IHANU
BLAGOVICI
KRAŠNJI
PREVOJAH
amer. b. film V ZNAMENJU PIŠTOLE
6. III
7. III
g. m
10. III
11. m
v MORAVČAH v IHANU v BLAGOVICI v KRAŠNJI v PREVOJAH
amer. film IDIOT V HOLLYWOODU
v MORAVČAH v IHANU v BLAGOVICI v KRAŠNJI v PREVOJAH