Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. G, telefon 72 082. — ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Anton Patnik. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — Žiro račun: številka 5012-3-60. — Cena 1 dinar. — Tisk: Tiskarna PTT v Ljubljani Leto XII. — št. 2 Domžale, 20. februar 1973 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE NOVA ŠOLA - ŠOLA ŠLANDROVE iw™ *» BRIGADE! Za otvoritev novega, modernega in sodobno urejenega šolskega poslopja, ki je bilo predano svojemu namenu dne 8. februarja, in v katerem je že naslednji dan stekel redni pouk za 610 učencev, ki so se doslej stiskali v devetih učilnicah stare I. osnovne šole, upravni odbor za izgradnjo šol v občini ni mogel določiti ustreznejšega datuma, kot je osmi februar, obletnica smrti našega največjega pesnika, Franceta Prešerna in kulturni praznik slovenskega naroda. Ta praznik je vedno znova dan, ko se Slovenci še bolj kot sicer zavemo sami sebe in svoje kulturne samobitnosti, pa tudi svoje vloge in svojega mesta v skupnosti jugoslovanskih narodov in mesta v družbi vseh narodov in ljudstev sveta. Naš prispevek h kulturni zakladnici človeštva je neprimerno večji, kakor bi sodili po našem številu, ta prispevek pa je bil in je možen le zato, ker se je slovensko ljudstvo v stoletni borbi in odporu proti tujim vplivom in poskusom asimilacije opiralo nase, na svoje kulturno izročilo in ker je ta izročila gojilo in razvijalo zavestno, še posebno tudi v času največjih preizkušenj, zavest upornosti prenašalo iz rodu v rod, v novejšem času tudi z vzgojo v svojih šolah, za katerih slovensko vsebino se je v času politične nesvobode borilo s tolikšno zavzetostjo in upornostjo, kakor le malokateri narod v Evropi. Pa tudi sedaj, v pogojih svobodnega razvoja naših izobraževalnih institucij na vseh ravneh, od osnovne do visoke šole, je vsak korak k dvigu kvalitete izobraževanja mladega rodu za nas Slovence dogodek posebnega pomena. In ker smo se v Domžalah že pred leti odločili, da postavimo izobraževanju mladine v osnovnih šolah nove, trdnejše in sodobnejše materialne temelje, je trenutek, ko iz tega programa odpiramo največji planirani objekt pomemben mejnik na poti k realizaciji celotnega načrta. Posebno zadolžitev za vse, ko bodo vzgajali mladino na tej šoli in za vse, ki bodo to šolo obiskovali in v njej sprejemali prve napotke za življenje, pa pomeni sklep občinske skupščine, da naj se šola imenuje po prvi partizanski brigadi, ki je bila formirana na od Nemcev zasedenem teritoriju in na tem teritoriju iudi operirala, sestavljali pa so jo v velikem številu tudi borci iz Domžal in domžalske občine. Ta sklep pomeni za šolo obvezo, da bo legendarno zgodovino te brigade posredovala učencem kot temelj družbene in moralno politične vzgoje in iz nje črpala moralne vrednote, ki so nekoč navdihovale borce, da so šli zavestno v neenako borbo s tujcem — okupatorjem, v tej borbi zmagovali in za te zmage žrtvovali največ, kar so mogli, svoja mlada življenja. Iz zakladnice neizčrpnega moralnega kapitala (Nadaljevanje na 2. strani) Učenci I. Osnovne šole iz Domžal gredo v nov« šolo njen družbeni položaj Skoraj bi dejal, da človek nerad in s tesnim občutkom piše o naši delovni ženi in njenem družbenem položaju takole enkrat na leto, in to najraje okoli 8. marca, ki je smisel in simbol žene — borke, borke za svoje pravice v socialnem, družbenem in političnem smislu, simbol žene junakinje, revolucionarke, pripadnice idejam delavskega razreda. O vsem tem je bilo že veliko govora pa tudi veliko napisanega. Težka je bila pot delovne žene v času kapitalističnega izžemanja vse do zadnje vojne, samo spomine na grozote, ki so jih prestajale žene borke v drugi svetovni vojni je težko opisovati, kaj šele, da bi življenje in trpljenje prikazali tako kot je v resnici bilo. Vse to je še preblizu, težko je to plastično prikazati, pojasnjevati in dopovedovati današnjim mladim generacijam. Starejše, ki smo šli skozi vojno vihro in gorje, spominjajo na te težke čase črne rute, ki jih naše žene še niso odložile. Vse prestane strahote in tegobe, vsi boji z večjimi ali manjšimi uspehi imajo v sebi posebno moč, moč, ki daje upanje, energijo, voljo za nadaljnji boj, da ne bomo ostali tam, kjer je končala zgodovina. In tako si nehote in pod pritiskom vseh teh razmišljanj moramo postaviti vprašanje, do kje je žena delavka prišla v naši današnji družbi s svojimi zahtevami in uresničenimi pravicami. Prav gotovo daleč, pa še vedno ne do zastavljenega cilja. Še vedno je polno težav, ki tarejo ženo delavko, posebno še delavko mater in gospodinjo. Še vedno se srečujemo z nočnim delom naših žena. Tisti, ki delamo samo podnevi, si težko predstavljamo, kaj pomeni ženi, materi, nočno delo. Menda bo dovolj, če rečemo, da je to »noč in tema«. Doklej bo naša žena sama še imela moč in energijo prenašati delo v vedno bolj napetem času boja za stabilizacijo, za kvaliteto in polno izkoriščanje časa. Že danes zahteva delovno mesto marsikje več kot enega človeka — kako potem doma z gospodinjskimi posli, skrbjo za družino, vzgojo otrok? Gorje je družini in ženi, kamor se je vgnezdil še alkohol in bolezen, najhujše pa je, ko mati ne ve, kam z otrokom, ko odhaja na delo. Vsi vemo, kam to peha otroka, starše in celotno družbo. In vendar je še premnogokrat tako. Ali se bomo in kdaj skopali iz teh težav? Težko je na to odgovoriti, čeprav vemo in smo prepričani, da je tu potreben zajeten delež celotne družbe. 56 % od zaposlenih je v naši občini žena. V tem odstotku je precej družin z obojno zaposlitvijo. S tem je dovolj prikazana potreba po vrtcih, šolskem varstvu in zdravi prerTrani. Danes dajejo v naši občini otroški vrtci streho le 11 % predšolskih otrok, celodnevnega bivanja v šoli je deležno komaj 5,8 % šolarjev osnovnih šol, toplo malico prejema sicer 92 % učencev, toplo kosilo pa le 10 %. Vse to pa niso več problemi samo zaposlene žene, žene matere in gospodinje. To so problemi delovnega človeka ne glede na spol, to so skupni družbeni problemi naše občine. 2e dolgo niso samo žene poklicane, da se bodo borile za boljše delovne pogoje, za boljše stanovanje, za boljši in višji standard. Niso samo žene matere tiste, ki naj si oskrbe otroške vrtce, šolo z varstvom in prehrano, ni samo žena gospodinja v zagati s časom, iz katere bi rada prišla. To so problemi in prizadevanja vseh delovnih ljudi, in če je od teh v naši občini nad polovico žena, je to samo toliko bolj pereče. Vsi smo dolžni enakomerno prispevati k reševanju vsega tega, kar na zunaj izgleda samo problem žene (Nadaljevanje na 2. strani) NOVA ŠOLA... (Nadaljevanje s 1. strani) bo šola izhajala pri vzgoji, na tradicijah narodnoosvobodilne borbe pa bo mladino oblikovala v osebnosti, ki bo vredna teh žrtev in ki bo znala pridobitve recolucionarnega obdobja naše zgodovine ne le ohraniti, ampak jih razvijati in gojiti. Etične in moralne vrednote naše socialistične samoupravne družbe, katerih temelje je postavila revolucija, bodo vodilo dela šole, cilj njenih naporov pa bo moral biti človek, rešen spon preteklosti in z vsem svojim dejanjem in delom usmerjen k ciljem, za katerih uresničitev se zavzema vsa naša družba. Za zaključek se je ravnatelj šole v imenu učiteljev in učencev nove šole šlandrove brigade zahvalil za razumevanje vsem občanom in vsem tistim, ki so za realizacijo sprejetega programa storili največ, kar so mogli in s tem pomembno prispevali k temu, da je bil novi objekt po planu dovršen, kvalitetno izveden in opremljen ter uporabnikom tako slovesno izročen. Obljubil je, da bo šola z vsem svojim življenjem in delom skušala obvezo, ki jo je ob otvoritvi in pričetku dela sprejela, tudi trajno uresničevati. Obvezo, da bo vzgajala mlade ljudi v zavestne nosilce vsega naprednega, v ljudi, ki bodo znali ceniti svobodo in neodvisnost, ki bodo prežeti z ljubeznijo do domovine. Ki bodo utrjevali bratstvo med jugoslovanskimi narodi in medsebojno spoštovanje, ki bodo znali braniti pridobitve naše revolucije in povojnega družbenega razvoja in kateri bo marksizem osnovno izhodišče, samoupravljanje pa vsakodnevna življenjska praksa. (Povzetek iz pozdravnega govora ravnatelja šole Milana Flerina na slavnostni otvoritvi, dne 8. februarja 1973). DELOVNA ŽENA (Nadaljevanje s 1. strani) delavke, matere in gospodinje. Zdrav otrok, telesno in duševno zdrava mladina ni samo ponos žena, ampak je ponos naroda, države — celotne družbe. Z vso to problematiko in njenim reševanjem smo prišli danes dovolj daleč. Z uresničevanjem ustavnih dopolnil ne moremo več govoriti o blagohotni zaščiti delovne žene, zaščiti materinstva in o ženini razbremenitvi. Današnja prizadevanja vseh samoupravnih sil imajo cilj spreminjati in spremeniti družbenoekonomski položaj delavca ne glede na spol. S tem so tudi žene delavke dobile nove pravice in dolžnosti, ki so enake za vse občane socialistične skupnosti in jih je mogoče uresničiti s skupno akcijo vseh delovnih ljudi in naprednih sil. Novo in pomembno je danes za delovno ženo, da je boj za reševanje »ženskih problemov« reševanje življenjskih vprašanj delovnih ljudi, to pa je sestavni del boja za uveljavljanje ustavnih amandmajev in boja za samoupravljanje. To bo v naši občini s toliko zaposlenimi ženami pomenilo, da bo v bodočem delegatskem sistemu v naših skupščinah več delavcev — žena, mora jih biti več v vseh samoupravnih organih, komisijah, krajevnih skupnostih, skratka, povsod tam, kjer se odloča o ustvarjenem dohodku in njegovi delitvi tudi za vse tisto, kar obsega pojem družbeni položaj žene. Žena delavka ne more več dovoljevati, da bo v njenem imenu kdorkoli odločal o sadovih njenega dela pa tudi ne o reševanju njenih najbolj občutljivih zadev, ki so občutljive tudi za vso družbo. Pri tem morajo biti najbolj aktivne prav tiste žene, ki nosijo na svojih ramenih najtežje breme in z njimi mlade proizvajalke, ki si kujejo svoj srečnejši jutrišnji dan. Jernej Lenič Družbeni dogovor in vzgojno varstveni zavod Domžale Minilo je leto dni, kar so delovne organizacije (ne vse!) pristopile k »Družbenemu dogovoru o razvijanju, izvajanju in financiranju otroškega varstva v občini Domžale«. Pristopile so s tem namenom, da prispevajo za gradnjo novih vrtcev in za subvencioniranje oskrbnih stroškov tistih varovancev, katerih starši imajo nižje osebne prejemke. Zal, družbeni dogovor ni v celoti uspel, saj k njemu niso pristopile vse delovne organizacije. Menim, da je potrebno, da se objavi seznam vseh tistih delovnih organizacij, ki so pristopile k dogovoru za subvencioniranje in ki so to obveznost že tudi poravnale za I. polletje; račune zavod namreč izstavlja za pol leta nazaj. Zal imamo v občini tudi precej delovnih organizacij, katerih uprava je izven občine in niso pristopile, čeprav je število otrok v naših vrtcih iz teh organizacij le precejšnje. V marsikateri organizaciji se je ustavilo kar na upravi, ni šlo med starše oziroma zaposlene. Račun za enega otroka (je mati samohranilka!) smo poslali delovni organizaciji, vendar je direktor odklonil, da naj to kar sama uredi. Res veliko posluha?! Šlo pa je samo za 18,00 din. O uspelem družbenem dogovoru govorimo lahko samo takrat, ko se vsi zedinimo za to in to sprejmemo kot obveznost. Poleg zgoraj navedenega bi se dotaknil še enega problema, ki ne zadeva samo zavod, ampak širšo skupnost. V letošnjem letu je bilo v pianu, da se dokonča vrtec v Domžalah, Kidričeva, poleg tega pa se zgradita še dva montažna vrtca in sicer eden na Viru in eden v Radomljah. Na Viru je tik pred otvoritvijo, kaj pa je v Radomljah? Občani Radomelj (če ne samo nekaj?!) se niso zedinili za montažno gradnjo, ampak klasično, zidano. Na 10 Temeljne skupnosti otroškega varstva Domžale in na skupščini zgoraj imenovane (katere sem tudi sam član) je bil sprejet sklep, da se lahko tudi zida, vendar pod enakimi pogoji kot montažna izvedba (hitro, poceni in funkcionalno). Zal, to ni bilo doseženo. Smo tam, kjer smo bili pred letom dni, oziroma še na slabšem. Republiška skupnost otroškega varstva je odobrila za radomeljski vrtec ca. 40 starih milijonov. Denar je sedaj »šel«, ker so bili zamujeni vsi roki. Javno sprašujem, kdo je za to kriv in kdo bo za to tudi odgovarjal; smo res tako bogati, da izpustimo iz rok 40 starih milijonov, ko pa na drugi strani vemo, da smo prav na tem področju močno deficitarni. Ob vseh teh mahinacijah pa ne bo nihče bolj prizadet kot — otrok. Rajko Radmelič Delovna organizacija Znesek Pristopila Izpolnila obveznost »Toko« Domžale 4.518,00 da da »Tosama« Vir 2.766,60 da da »Mlinostroj« Domžale 420,00 da da »Papirnica« Količevo 804,00 da da »Napredek« Domžale 780,00 da da »Melodija« Mengeš 576,00 ne ne »Helios« Domžale 1.956,00 da ne »Termit« Domžale 180,00 ne ne »Univerzale« Domžale 1.266,00 da da »OB ZTK« Domžale 444,00 da ne »Induplati« Jarše 3.171,00 da da »SOB« Domžale (uprava) 60,00 ne ne »SDK« Domžale 180,00 ne ne »Krajevna skupnost« Mengeš 60,00 da da »Slovenijales« Radomlje 1.236,00 ne da ne »VVZ« Domžale 60,00 da »Lek« Mengeš 216,00 da ne »Tamiz« Mengeš 180,00 ne ne »Termika« Ljubljana 60,00 ne da ne »Semesadika« Mengeš 540,00 da »TIS« Domžale 171,00 da da »Utok« Kamnik 180,00 ne ne »Varteks« Ljubljana 171.00 ne ne »Slammik« Mengeš 216,00 ne ne »Biotehnična fakulteta« Rodica 222,00 ne ne »Filc« Mengeš 1.470,00 da ne »Trak« Mengeš 684,00 da ne »Geološki zavod« Ljubljana 432,00 ne ne »Avtoservis« Domžale 432,00 da ne »Energoinvest« Črnuče 60,00 ne ne »Biro 71« Domžale da »Vodna skupnost« Preserje da »Poklicna šola« Domžale da »Servo Mihalj« Domžale da »Prodajalna Univerzale« Domžale da »Dom počitka« Domžale da »Komunalno podjetje« Domžale da Hidrometal Mengeš da Opekarna Radomlje da Stanje na dan 8. decembra 1972. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE razpisuje javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev in sicer: 1. osebni avto »zastava 750«, letnik 1969, v voznem stanju. Izklicna cena je 13.000,00 dinarjev. Licitacija bo v ponedeljek dne 26. 2. 1973 ob 8. uri v ZD Domžale. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10% od izklicne vrednosti na blagajni ZD. 2. razna odpisana delovna sredstva (oprema in inventar) v enotah Domžale, Kamnik, Litija, Mengeš, Lukovica in Moravče. Licitacija bo po naslednjem razporedu: v enoti Domžale dne 26. 2.1973 ob 9. uri; v enoti Mengeš dne 26. 2. 1973 ob 13. uri; v enoti Kamnik dne 27. 2. 1973 ob 8. uri; v enoti Lukovica dne 27. 2. 1973 ob 12. uri; v enoti Moravče dne 27. 2. 1973 ob 14. uri; v enoti Litija dne 28. 2. 1973 ob 9. uri. Za letošnji kulturni praznik —nova šola 8. februar, slovenski kulturni praznik, je bil za učence in učitelje I. Osnovne šole in tudi za ostale Domžalčane, bolj svečan, bolj prazničen kot kdajkoli. Na ta dan je bila odprta nova šola, šola Šlandrove brigade. Veliko poslopje je čakalo, urejeno do poslednjega kotička, pripravljeno na svoje učence in učitelje. Pripravljeno, da pokaže staršem in drugim obiskovalcem svetle, urejene učilnice, kabinete, delavnice. Zjutraj je krenila skozi Domžale kolona učencev izpred stare šole v novo. S hiš so plapolale zastave, povsod se je čutilo praznično razpoloženje. Prostrana avla nove šole je bila pripravljena na slavnostni trenutek. Obiskovalci, mnogi so morali ostati zunaj, so si lahko ogledali razstavo o Šlandrovi brigadi. Združeni pevski zbori I. Osnovne šole, orkester ZGI Domžale in recitatorji so čakali. Ob 10. uri je šolski zvonec naznanil začetek proslave, takoj za njim pa je iz mladih grl zadonela jugoslovanska himna. Ravnatelj nove šole, tovariš Milan Flerin, je pozdravil vse navzoče, med drugimi tudi Franca Kimovca-2igo, podpredsednika republiške konference SZDL in tovarišico Lidijo Šentjurc, članico sveta federacije. Narodni heroj Mirko Jerman je govoril o Šlandrovi brigadi, ki je delovala v teh krajih in v kateri je bilo tudi veliko Domžalčanov. Po njej je šola tudi dobila ime. Skupina učencev je deklamirala Pesem udarne brigade Slavka Šlandra, potem pa so pionirski pevski zbori, mladinski zbor in dekliški komorni zbor, zapeli nekaj pesmi. Predsednik občine, tovariš Albin Klemene je po kratkem govoru izročil ključe nove šole zastopnikom šolske pionirske in mladinske organizacije in predsednici sveta šole. S Prešernovo Zdravljico, ki so jo zapeli vsi učenci, pridružili pa so se jim tudi številni drugi, je bila proslava končana. Šola je bila nato na ogled odprta do 18. ure in ogledalo si jo je izredno veliko občanov. Pouk v šoli Šlandrove brigade se je pričel. Velika zgradba je oživela. Uresničile so se besede, ki jih je zbor recitiral na otvoritveni slovesnosti: Sonce v očeh, v mladih ljudeh! Novi je dom v novih klopeh. Šola stoji, hvala zdaj vsem! Sreča in smeh v mladih ljudeh. M. G. Preteklost in sedanjost v domžalskem šolstvu Osnovna šola Šlandrove brigade je bivša I. osnovna šola, ki je imela do 8. februarja 1973 svoje prostore na Ljubljanski cesti 110, s tem dnem pa se je preselila v novo šolsko poslopje. Časovno in razvojno je naslednica predvojne meščanske šole in povojne nižje gimnazije, ki je bila edina šola višje stopnje v široki domžalski okolici vse do reorganizacije osnovnega šolstva v letu 1958. V to šolo so po končanem četrtem razredu hodili učenci, ki so se za to prostovoljno odločili, ker jim je le-ta pot odpirala možnost za nadaljevanje šolanja v gimnazijah in tehniških srednjih šolah. Takih učencev pa je bilo razmeroma malo in posledice tega se še danes odražajo v dokaj nizkem izobrazbenem produktu. Šolstvo v Domžalah je bilo do nedavna razmeroma slabo razvito, saj so bile Domžale do pred sto leti majhno vaško naselje, ki se je razvilo v večji center šele z gradnjo tovarn in naseljevanjem delavcev. Večje število prebivalcev je rodilo tudi potrebe po bolj organizirani šoli, ki pa so našle svojo izpolnitev šele leta 1864, ko je bila v Domžalah ustanovljena enorazredna državna sola. Leta 1888 je iz te šole nastala dvorazrednica, leta 1890 pa tri-razrednica. Šele leta 1910 se je ta razvila v štirirazrednlco, ki jo je obiskovalo 328 učencev. Šestrazred-na osnovna šola v Domžalah je bila Potrjena leta 1920, zadnji korak k razvoju pa je osnovno šolstvo v Domžalah doživelo leta 1938, ko smo dobili sedemrazredno osnovno šolo. In ko danes ugotavljamo, da je bila sedanja izgradnja šol in šolskega prostora omogočena s tem, da so se občani odločili za samoprispevek, je prav, da se spomnimo, da je tudi bivša meščanska šola nastala leta 1938 po desetletnem prizadevanju naprednih ljudi tistega časa in to šele potem, ko je dvanajst občin širšega domžalskega okoliša dalo izjavo, da bodo same nosile stroške za njeno vzdrževanje, sorazmerno s številom vpisanih učencev. Tako je tudi bilo in prvo leto se je v to šolo, ki je pomenila pomemben premik v smeri boljših možnosti za izobraževanje mladih ljudi našega območja, vpisalo 126 učencev. Tudi za šolsko poslopje je morala takratna domžalska občina sama poskrbeti. Odkupila je staro, leta 1886 zgrajeno stanovanjsko poslopje ob Ljubljanski cesti in ga adaptirala za šolske namene. V tem poslopju, ki je bilo kasneje še enkrat nadzidano in povečano, je bila do preselitve v nove prostore dosedanja 1. osnovna šola. V devetih normalnih učilnicah je npr. v lanskem šolskem letu hodilo k pouku v dveh izmenah 805 učencev. Od 8. februarja dalje v to poslopje, staro 87 let in 35 let uporabljano za šolske namene, ne bodo več hodili mladi ljudje, da bi si v njem nabrali osnovnega znanja in napotkov za življenje. Ne bo pa ostalo prazno. Potem, ko bo preurejeno in obnovljeno, na kar je že dolgo čakalo, bo lahko že letošnjo jesen sprejelo druge učence, tokrat vajence kovinske in galanterijske stroke, upamo pa, da tudi že učence prvega letnika Srednje ekonomske šole, saj je za poklic ekonomskega tehnika v naši občini velik interes, posebno med žensko mladino, pa tudi velika potreba. Z ustanovitvijo dislociranih oddelkov ekonomske srednje šole v Domžalah bomo storili še en, po- Častni gostje na otvoritvi, od leve proti desni: Lidija Šentjurc, članica sveta federacije, Albin Klemene, predsednik skupščine občine Domžale, Franc Kimovec 2iga, general Franc Sekirnik-Simon, predstavnik RK SZDL, Avbelj Franc-Lojko, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Domžale Kulturni del programa za otvoritev nove šole so skrbno pripravili Predaja ključev: Podbevšek Janko-Poldek predaja ključe predsednici sveta šole in predstavniku pionirske in mladinske organizacije memben korak k zagotovitvi možnosti, da bi se vsaj del mladih ljudi, ki končajo osnovno šolo, lahko šolal za svoj bodoči poklic blizu svojega doma, obenem pa bo to začetek za formiranje centra srednjih in strokovnih šol, za kar so v Domžalah prilike in potrebe že dozo- rele. Za dosego tega cilja pa bo potrebna pomoč in sodelovanje vseh, ki jim je pri srcu izobraževanje generacij, ki prihajajo. (Povzetek iz uvodnega nagovora ob otvoritvi nove šole Šlandrove brigade v Domžalah, dne 8. februarja 1973). Podatki o novi šoli Površina 4880 m\ Šola ima 36 prostorov, od tega 8 učilnic za razredni pouk, 14 kabinetnih učilnic in 4 za podaljšano bivanje. Specializirane učilnice so za tehnični in gospodinjski pouk. V kuhinji lahko pripravijo 120 kosil. Šola razpolaga seveda tudi z moderno opremljeno telovadnico, pionirsko sobo in knjižnico. Sedaj imajo vpisanih 610 učencev, v eni izmeni pa lahko maksimalno sprejmejo 650 otrok, v eni izmeni in pol pa 900. Tako opremljena šola omogoča pouk v učilnicah za nižje razrede, kabinetni pouk za višje ter podaljšano bivanje učencev. Gradbena dela so stala 13 milijonov, zunanja ureditev in oprema šole stane 3 milijone. Predvidevajo, da bodo okolico uredili do maja, pogodba o tem je že podpisana. Šola bo torej stala okrog 16 milijonov. Ta cena pa je v današnjih razmerah ugodna za občino Domžale. ravnavanju osnutka družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini pa že dobiva materialno podlago, saj smo ga že začeli obravnavati. Podpredsednik skupščine občine Domžale tov. Jakob Ccrne je tudi obljubil, da bo skupščina občine dala materialno pomoč. Poudaril je tudi, da bi sc morali študentje bolj vključevati v občinske svete. Tudi predsednik Kulturne skupnosti občine Domžale dr. Miroslav Stiplovšck nam je dal vedeti, da naj sc v primeru potreb pri izvajanju kulturne dejavnosti v klubu obrnemo na omenjeno skupnost. Drugi sklep je ta i družba nam daje polno podporo. Iz tega preprosto sledi, da jc le od nas samih odvisno, kako sc bomo lotevali dela. Najbolj je pomembno, da se vključi v delo kluba čim več študentov in študentk. Več bo tistih, ki bodo sodelovali, več oblik akliv nosti bomo lahko razvijali; s tem pa bomo oživljali tiste oblike, ki so v občini skoraj povsem zamrle. Ravnatelj osnovne šole »Šlandrove brigade«, Milan Flerin se je v imenu kolektiva zavezal, da bodo učence vzgajali v duhu tradicij NOB Ideja o ustanovitvi kluba zaživela Prvi koraki so že za nami! Klub študentov domžalske občine je ustanovljen! Na ustanovnem srečanju so se zbrali tisti, ki jim je bila misel o ustanovitvi kluba najbolj blizu. Presenetljiva pa je bila skromna udeležba kolegic. Vemo, da jc vsak začetek težak, zato je bila tudi ta pomanjkljivost hitro pozabljena. Mogoče tudi vsi miso bili informirani, zato bomo v prihodnje bolje informirali. Prvi Sklep naj bi bil torej: največja vrednost jc v dejstvu, da vemo kaj hočemo, da uresničujemo svojo pot tako kot smo si jo zamislili, in še bolj jasno, da gremo naprej! Razprava na ustanovnem zboru je pokazala več problemov, s katerimi se bo ukvarjal klub. Na podlagi osnutka programa in predlogov iz vrst prisotnih jc program Kluba študentov domžalske občine takle: I. Družbenopolitična dejavnost: a) povečanje vpliva študentov na politično dogajanje v občini; b) idejno izobraževanje in evidentiranje možnih članov za ZK; c) kandidiranje študentov v telesa občinske skupščine in interesnih skupnosti; d) sodelovanje z občinsko konferenco ZMS; c) razprave o glavnih političnih dokumentih v občini. II. Obravnava problemov, ki zadevajo študente: a) organizacija predavanj, ki zanimajo študente; b) utrjevanje povezave srednje šole z univerzo in sestanki s srednješolci ; c) proučevanje možnosti za dopolnilni zaslužek študentov; d) obravnava prošenj za štipendije,- c) vpliv na štipendijsko politiko in politiko sprejemanja pripravnikov; f) skrb za finančna sredstva. III. Rekreativna dejavnost: a) športno udejstvovanje in sodelovanje na tekmovanjih; b) organizacija izletov; c) organizacija smučanj in smučarskih tečajev. IV. Družabna in kulturna dejavnost: a) medsebojno spoznavanje; b) medsebojna pomoč; c) prirejanje bruoovanj; d) stiki z drugimi študentskimi klubi; e) sodelovanje pri ustanovitvi gledališko-kabaretske skupine v Domžalah; f) sodelovanje pri bodoči študijski knjižnici v Domžalah. Moramo priznati, da smo bili kar malce presenečeni, ker so se povabljenci zanimali in bili pripravljeni sodelovati pri delu kluba. Posebno pozornost zasluži predsednik Upravnega odbora sklada za štipendije in posojila pri občinski skupščini tov. Franc Gerbec, ki jc dal nekaj dobrih predlogov. Podprl je tudi idejo, da bi morali biti študentje izraziteje udeleženi v upravnem odboru sklada. Predlog o o>b- Ustanovni večer, združen s spoznavnim večerom, ni dosegel svojega namena posebno glede spoznavnega večera. Na srečanju se je posebej pokazala želja, da sc med seboj čimbolj spoznamo. Za drugo srečanje, ki t>o 2. marca sc moramo potruditi, da sc