pc-n.na dWm. .	, Pto , XT	y Lju5,iani? v sohok) 2> septembra my	*tev. 199 a	( en;. 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi oi.b/III
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — aočna 2996, 2994 in 2090
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
ček. račun: I.jub* I lun« št. 10.050 in 10.349 /.a inserate; Sarajevo šiv. 75(>3 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 2 4.797
Uprava: Kopitarjeva fa. telefon 2992
Problem, hi ne bi smel bili problem
Zadeva slovenskih učnih knjig na naših srednjih šolah je preveč važna, da bi jo smeli smatrati za odpravljeno z golo ugotovitvijo dejstva, da se število slovenskih učnih sredstev in
Cripoinočkov na naših učnih zavodih čedalje olj krči. Zakaj to dejstvo je vsekakor abnormalno, nima nobene opruvičbe in se ne sme trpeti tako s stališča našega narodnega občestva kakor z vidika osnovnih zahtev vzgojeslovja.
Slovenska učna knjiga — pa naj gre za srednjo ali za osnovno ali za najvišjo šolo — je prav tako kakor slovenska knjiga sploh neobhoden bistveni del jugoslovanskega državnopolitič-nega edinstva in jugoslovanske kulturne skupnosti ter njenega živega razvoja. Svet vidi v Prešernovem delu in duhu prav tako nujen in celoto dopolnjujoč izraz jugoslovanstva kot v Meštrovičevem ustvarjanju. Ker spadata oba k celotnemu duhovnemu obrazu jugoslovanstva, od katerega si ne moremo odmisliti ne enega ne drugega, zato bi bistveno okrnil to, kar pod ju-goslovoustvom razumemo, kdor bi hotel enega iz njih izločiti iz te nuruvne skupnosti Oba sta enakovredna in z drugimi vred enako bistvena za kulturo jugoslovanstva ter ne more eden drugega absorbirati, ker sta dve svojevrstni vrednoti, pač pa drug drugega dopolnjujeta v višjo enoto. Kdor jugoslovansko skupnost pojmuje drugače, ta bi se postavil na stališče menanistič-nega pasemskega nacionalizma hitlerjevcev, ki manjšini sploh odrekajo pravico do obstoja in zahtevajo njeno zlitje v večino golega števila in sile, kar moramo Jugoslovani odločno odklanjati. Mi se smatramo taki, kakor smo, z vsemi svojimi dobrimi osobinami kot enakovreden del jugoslovanstva in zato ne moremo in ne smemo dopuščati, da bi se naš jezikovni in kulturni obraz, naša nrav in nuše mišljenje izmenjalo, ker sino vsem jugoslovanskim rodovom tako kulturno enakovredni kakor politično enakopravni ne samo v Liberalnem smislu enakopravnosti vsakega pos.ime/.nika, ampak tudi v smislu enakopravnosti vsakega dela naše politične celote. Naša skupnost je in mora biti taka, da se razvija in živi v neprestanem svojevrstnem prejemanju narodnih etičnih in kulturnih vrednot enega od drugega, ne da bi se menjale osnovne asobine slovenske, srbske, hrvatske biti.
Če kdo take enote ne razume, je to samo dokaz, da se je popolnoma oddaljil od ljudskega občestva, od njegovih nravi in duha, da z njim nič več ne čuti in ne misli. Tuk človek je tuj živemu narodnemu in nravstvenemu občestvu tako svojega ljudstva kakor bratskega hrvatskega in srbskega. Toda nazori takega posameznika ali posameznikov ne morejo in ne smejo biti merodajni za občestvo, za njega naravni razvoj in hotenje. Čisto jasno je, da mnenje profesorja Petra Skoka iz Zagreba ne more in ne sme biti tnerodnjno ne za nas ne za naše brate, ampak da je stvar slovenskega jezika in kulture izključno naša lastna zadeva oziroma zadeva slo-venskegu ljudstva. Kar sc naše državnopolitične relote tiče, pa je slovenski jezik od samega po-četka državen, srbohrvatskemu enakopraven jezik in neštevilnokrat je bilo z najinerodajnejših mest rečeno in potrjeno, da sta naš jezik in naš kulturni in nravni tip v svojih temelj njih potezah in v svojem razvoju na tej naravni osnovi enakovredna ostalim v jugoslovanski zajednici. To velja tudi za nuše šolstvo in za našo šolsko knjigo, in ljudstvo, ki ima svojo univerzo, zrastlo iz njegovega kulturnega prizadevanja, bi se sA-mo odreklo pravice do nje, ako bi se ne brigalo za slovenko učno knjigo nu svojih srednjih šolah in ako bi je slovenski profesorji ne negovali ter izpopolnjevali. Kdor je resničen Jugoslovan in zato interesiran s svojim srcem nn tem, da se ta skupnost goji in poglobljuje po svobodnem in iz lastnega srca izvirajočem prizadevanju, tn ob negi slovenske knjige in diiliA ne bo zanemarjal učenja in poglabljanja v jezik in dušev-nost ter kulturni zaklad naših bratov. Vsak nepristranski človek, ki ne gleda stvori s stališča kakšne politično-strankarske ideologije, narekovane v pretežni večini slučajev od osebnih interesov (kakor skušnja vsak dan uči in potrjuje), ta mora priznati, da naša šola po prizadevanju vseh svojih učiteljskih moči vzorno goji duha jugoslovanske državne enote in kulturne skupnosti; želeti bi samo še bilo, dn bi se sprejemanje kulturnih vrednot slovenstva in poznavanje slovenske nravi na drugih srednjih šolah države gojilo v enaki meri kakor se goji na nnših.
Spričo vsega tega je vprašanje slovenske učne knjige nn naših srednjih šolah važen problem, dasi bi bilo želeti, da sploh ne bi bilo nikoli postalo problem. Rešitev tega nenadno nastalega problema bi ne bila težka, ako bi vzrok, da se število slovenskih učnih knjig krči preko meje tega, kar je zahtevano po naravni in nujni potrebi in nacionalni zahtevi (da se namreč naš dijak seznani in poglobi v jugoslovanskega srbo-hrvatskega duha), bil samo v tein, da se slovenske učne knjige po zahtevah učnega načrta zadosti hitro in na zahtevani višini ne napišejo. Toda zdi se, da je upravičena domneva, da je vzrok temu pojavil globlji, da ni sam6 v slučajnih okoliščinah, ampak v vplivu gotovih nazorov na eni in gotovih interesov nestvarne narave na drugi strani, o čemer se nam zdi odveč še podrobneje razpravljati — saj je o tem zadosti povedal naš včerajšnji dopisnik. Naš namen ni, da hi obtoževali ali pretiravali, ker se zavedamo, da so človeške slabosti velike — nam je na tem. da se napravi remedura. Naša srednja šola naj služi ustvarjanju močne in neizkoreninljive jugoslovanske skupnosti, narodne zavednosti in najtrdnejše vzajemnosti na vseh poljih duhd, politične volje in nravstvenega hotenja, obenem pa mora z enako ljubeznijo negovati in razvijati slovenski jezik, kulturo in nrav kot neobhodno sestavno, nezamenljivo prvino jugoslovanstva.
Dunajska vremenska napoved; Jutri zjutraj mogoče deževno, temperatura v splošnem neizpre-menjena.
Zagrebška vremenska napoved: Podnevi toplo, aoči precej hladne, vreme se bo ustalilo.
Senzacionalna odkritja o Titulescovih načrtih za vstop Bolgarije v biok Male zveze
Sprava na Balkanu 7
Romunija ponuja Dobrudzo
Jugoslavija ie po tem načrtu voljna privoliti na predvojno bolgarsko-srbsko meto
Belgrad, 1. septembra (telef.).
Bukareški dopisnik »Neue Zurcher Zeitung« g. L. N. je poslal svojemu listu skrajno zanimive informacije o velikopoteznih diplomatskih pogajanjih na Balkanu, ki jih Vaš dopisnik lahko v izvlečkih stavlja listu na razpolago.
Romunski zunanji minister Titulescu je po teh informacijah začel razvijati največjo aktivnost, ka noče nič manj in nič več, kakor da pridobi Bolgarijo za vstop v Malo zvezo in je za to tudi pripravljen doprinesti vekke žrtve. Potek dogodkov pa je sledeči:
Meje leta t913...
Romunski zunanji minister Titulescu.
Dva predloga:
1.	Titufescu (Francija)
2.	Ruždi bet (Italija)
Ko se je predsednik bolgarskega sobranja Ma-linov nahajal v Londonu na gospodarski konferenci, ga je nenado 'a obiskal tudi romunski zunanji minister Titulescu in mu predložil obširen načrt za balkanski sporazum med Romunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. Istočasno je izjavil, da je pripravljen priti osebno v Sofijo in začeti tozadevna pogajanja s sofijsko vlado Ker Malinov ni član bolgarske vlade, je mogel obljubiti Titulescu samo to, da bo njegove predloge predložil vladi V Sofiji je ta nenadni korak Titulesca vzbudil največjo pozornost. Toda nekaj dni po povratku Malinova iz Londona je pri-h i tel v Sofijo bolgarski poslanik v Italiji še z drugim predlogom, ki da mu je bil sporočen od turškega zunanjega ministra Ruždi beja. Bolgarski predsednik vlade Mušanov je takoj nato sklical veliko konferenco vseh bivših ministrskih predsednikov, vseh bivših zun. ministrov in vseh voditeljev strank, da jim prebere oba predloga, romunskega in turškega. Na tej konferenci se je večina prisotnih državnikov dvom!j'vo izrazila o možnosti sporazuma z Jugoslavijo, medtem ko so vsi izrazili mnenje, da je sporazum z Romuni ne samo zaželjen, ampak tudi mogoč. Konferenca je sklenila, da naj vlada Titulescua takof povabi. Mušanov je to tudi storil koncem julija. Romunska vlada je povabilo sprejela in je Titulescu svoj obisk v Sofiji določil za 10. september. Znano je. da je tudi francoski državnik Herriot nujno svetoval bolgarski vladi, da romunski predlog sprejme in da v tem primeru lahko računa na najiskrenejšo pomoč francoske vlade.
Romunski predlog DobrudŽa!
Kakšni so predlogi, ki jih bo predložil Titulescu bolgarski vladi? Javnost o tem seveda še ni v podrobnostih poučena. Vendar pa je bilo mogoče dobiti iz najboljših virov sledeče podatke:
1.	Romunija se obveže, da bo takoj ustavila naseljevanje kucovlahov v Dobrudži.
2.	Da bo spoštovala vse pravice bolgarskih narodnih manjšin v Dobrudži in v Besarabiji in da bo v pokrajinah, kjer živijo Bolgari v večini, postavila bolgarske osnovne šole.
3.	Da bo odstopila neki del Dobrudže Bolgariji in sicer ozemlje, ki sc nahaja južno od črte, ki jo tvorita mesti Tutrakan in Balčik. Tutrakan in Bal-čik bi ostali v Romuniji, mesto Dobrič pa bi prišlo nazaj pod Bolgarijo.
Bolgari spre mejo popafania
Romunski predlogi so po mnenju vodilnih bolgarskih politikov na vsak način sprejemljivi. Težava je le v tem, da se Romunija po statutih pakta Male zveze ne sme sama pogajati z Bolgarijo, ampak le sporazumno s Češkoslovaško in Jugoslavijo. Titulescu je izrečno poudaril, da ne more biti govora o osamljenem sporazumu med Romuni in med Bolgari, ampak le o skupnem sporazumu med Bolgarijo in vsemi tremi državami Male zveze.
Medtem, ko je romunsko-bolgarski sporazum na ta način prav lahko mogoč, se pojavljajo skoraj nepremagljive ovire za enak sporazum med Bolgarijo in med Jugoslavijo. Sicer je res, da je velika večina bolgarskega naroda iskreno pripravljena iskali prijateljstva z Jugoslavijo in je bilo poslednje čase tudi že več otipljivih dokazov za takšno razpoloženje. Težave dela le vprašanje Macedoni-ie, ker očividno Bolgarija više ceni interese naro , da, kakor pa interese države.
Jugoslovanska vlada bo s posredovanjem Titulesca sicer tudi predložila svoje predloge, med katerimi se nahaja tudi predlog, da se Bolgariji vrnejo vsi po svetovni vojni odstopljeni kraji in da se vzpostavi zopet meja iz leta 1913. Ta predlog ni nov, ker ga je svoje dni že predložil v Sofiji rajni jugoslovanski poslanik Nešič, ko je bil bolgarski zunanji minister še general Burov. Burov, ki osebno ni bil naklonjen Jugoslaviji, je ta predlog
odklonil in izjavil, da brez ureditve macedonskega vprašanja pogajanja sploh niso mogoča. Od takrat se je položaj na obeh straneh ugodno razvil in je razpoloženje tako v Soiiji kakor v Belgradu boljše, ker bi se pogajanja vršila na širši podlagi in ker je bila revizija mirovnih pogodb medtem že oiiciclno sprožena po nekaterih evropskih prestolnicah.
Ako se Titulescu posreči, da najde sporazum med Bolgarijo, Romunijo in Jugoslavijo, potem je čisto jasno, da bo Bolgarija vstopila v krog držav Male zveze.
II
Italijanska intriga.- Turčija „pOSreduje
Ne v Malo zvezo, ampak v črnomorski pakt brez Jugoslavije
Sedaj pridemo k drugemu načrtu, k onemu namreč, ki izhaja od Turka Ruždi beja. Jasno je za vsakega, da stoji za romunskimi načrti Francija, medtem ko podpira turške načrte Italija.
Bolgarija je s Turčijo zvezana s prijateljsko pogodbo in so se vršili že veliki svečani obiski med obema vladama. Za mesec oktober je celo najavljen turški ministrski predsednik Ismet paša, ki bo ofi-cielno predložil Bolgarom svoj načrt, ki je sledeči:
1.	Sporazum med Turčijo, Bolgarijo in Grčijo, s katerim se garantirajo vsem trem državam sedanje meje.
2.	Pakt vseh obalnih držav ob Črnem morju, to je med Bolgarijo, Romunijo, Turčijo in Rusijo.
3.	V primeru, da Bolgarija predlog sprejme, bo Turčija posredovala pri Romunih in v Jugoslaviji, da ti dve državi privolita v revizijo meja v prilog Bolgariji.
Bolgari odktanjaio:
Vrnite nam prost dostop k morju
Zanimivo je pri tem drugem predlogu, da turški zunanji minister popolnoma molči o vprašanju bolgarskega dostopa do Egejskega morja, čeravno je mirovna pogodba, sklenjena v Neuilly, dohod do morja Bolgarom obljubila. Grčija je pripravljena
r s; %*■	s - . . "U ___
Turški zunanji minister Ruždi hej.
odstopiti Bolgarom del svojih pristanišč v Dede-agaču ali v Solunu, toda Bolgarija tega ne sprejme, ker želi imeti svoje lastno pristanišče. Ker turški predlog vprašanja direktnega dohoda do morja ne omenja, ga bo bolgarska vlada brez dvoma v celoti odklonila, tem bolj, ker je sličen predlog od strani turške vlade odklonila že pred tremi leti in tudi lani, in sicer iz istih razlogov. Znano je nadalje, da se je tudi Musolini vedno temu upiral, da bi izvajal v Grčiji pritisk radi svobodnega dostopa Bolgarije do Egejskega morja in da je ves dosedanji
italijanski neuspeh, ki ga je žela v Bolgariji, le posledica tega Mussolinijevega zadržanja. Mussoli-niju se ni posrečilo pritegniti Bolgarov v svoje politično območje.
Ta dva načrta bosta ležala na mizi bolgarske vlade, ko se bodo ta mesec začela usodepolna pogajanja za pot, ki naj jo v bodočnosti ubere naša slovanska soseda Bolgarija.
"Observer" o Balkanu
London, 1. sept. m. Znani publirist Hadlestone nadaljuje s svojimi članki v »Observerju«. V zadnjem članku, v katerem sijajno analizira aspira-cije Italije, se obširno bavi tudi s stališčem, ki ga je Italija zavzela do balkanskih držav. Publicist pravi: »Balkanske razmere so, kakor so bile vedno, tudi sedaj strašno neurejene. Jugoslavija je nasproti Italije na drugi obali Jadranu. Pogrešilo bi bilo predstavljati si oba naroda v obliki dveh psov iz kitajskega porcelana, ki se gledata na omari, človek bi jih lahko imenoval beneška leva, ki pa nista iz kamna. Francija se je postavila na stran Jugoslavije, toda Italija je zabodla na najbolj občutljivo mesto trn, ki se je zasadil v Albanijo. 1' Albanije hoče Italija zagospodariti na Balkanu ter grozi, dn jo obkolje tudi na jugu, a Jugoslavija se je odločila, da igra vidno vlogo v vzhodni Evropi. Sicer pa tudi položaj Italije na Balkanu ni ravno zavidanja vreden. Nacionalizem na Balkanu raste in se bohoti iz dneva v dan. Italiaj torej lahko z isto verjetnostjo doseže uspeh, kakor tudi neuspeh. Ona lahko povzroči požar na Balkanu, vendar pa se čuti, da priznava svojo veliko odgovornost ter da ravno zaradi tega misli na mir na Balkanu. Gospodarjenje na Balkanu od Cnrig'a<la do Budimpešte je izredno nevarna ambicija, '<i je zvezana z velikansko odgovornostjo.
Vesf o zbližan u med Jugoslavijo in Bolgarijo se pothuje
Budimpešta. 1. sept. c. Sofijski dopisnik »Uj Nemaedeka« poroča, da se potrjujejo vesli » prizadevanju za zbližani«1 med Jugoslavijo in Bolgarijo, pri čemer se opozarja na to, da je imel bivši francoski ministrski predsednik Herriot na potovanju v Varno dolg razgovor s predsednikom bolgarsko vlade Mušanovom o tem vprašanju. Mušanov jc izjavil, da jc Bolgarska pripravljena, izkoristiti vsako priliko za vpostavljenje prijateljskih odno-šajev i Romunijo in Jugoslavijo. Te dni se je nahajal v Sofiji odličen francoski politik, ki je imel razgovore z bolgarskimi politiki v enakem -mislil, ter je po pisavi listov v kratkem času pričakovati nove orientacije bolgarske zunanje politike.
Jugoslavija-Poljska
Varšava, 1. sept. b. Na inerodnjnem mestn demontirajo vest agencije Tclegrnphen Union o predstoječem vojaškem sporazumu med Jugoslavijo in Poljsko.
Danes bo podpisana italijansko-ruska pogodba
Rim, 1. sept. b. Pred podpisom italijansko-ruske pogodbe o prijateljstvu in nenapadanju, kar pričakujejo vsak trenotek, se je objavilo uradno poročilo, v katerem se v glavnih črtah podaja vsebina in namen pogodbe. To poročilo se glasi: Nova pogodba hoče okrepiti obstoječi položaj obeh držav in zboljšati medsebojne odnose ter določiti politične smernice za bodočnost. Ta pogodba se nekoliko razlikuje od onih dveh pogodb, ki jih je sovjetska Rusija sklenila v juliju s Poljsko in Malo zvezo, v tem da ne menja obstoječih odnošajev med Italijo in sovjetsko Rusijo, ki so bili takoj od meseca februarja 1924, ko je italijanska vlada priznala de iure sovjetsko Rusijo, zelo dobri. Pogodba je izdelana na način, ki si jih je moskovska vlada izposlovala tudi pri zaključitvi drugih stičnih pogodb. V njej so obveznosti o nenapadanju in nevtralnosti, poleg tega pa se pogodbenici vzajemno obvezujeta, da druga proti drugi ne bosta izvajali gospodarskega bojkota. Nadalje se zavezujeta, da ne bosta sodelovali v taki akciji, če bi jo proti eni ali drugi ukrenile druge države. — Končno se v tej pogodbi določa načrt za mirno ureditev eventuelnih medsebojnih sporov, ki se ne bi mogli rešiti rednim diplomatskim potom.
Pariz, 1. sept. b. »Reinpart«. se bavi danes v avodniku s potovanjem bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota v Rusijo, ki da ima namen, An nripr»vi vojaško zvezo med Sovjeti in Francozi. List pozdravlja eventuclno zvezo z Ru-
Francozi pozdravljajo vojaško zvezo z Rusijo
sijo radi nastalega položaja v Nemčiji, pri tem pa se vprašuje, če bo imela Francija velike koristi od tega, da se čisto gospodarska pogodba s sov. Rusijo zamenja s čisto vojaško pogodbo. Člankar je mnenja, da je vojaška pogodba z Rusijo zelo važna, ker je Rusija dragoceni partner z modernim orožjem in izredno dobro izvežbanimi vojaki.
Romunija prizna Rusijo
Varšava, t. sept. c. V tukajšnjih političnih krogih se smatra zn gotovo, dn se bodo v kratkem času vzpostavili normalni odnošnji med Rusijo in Romunijo. Trdi se, da je Herniof v času svojega bivanja v Moskvi znatno pomagal k razčiščen ju odnošajev med Rusijo in Romunijo. Pričakuje se, da bo Romunija sedaj de jure priznijlu sovjetski režim v Rusijii, nakar se bodo med obema državama vzpostavili diplomatski odnošnji.
Palačo ruskega poslaništva popravliaio
Belgrad. 1. sept. m. Palačo bivšega ruskeg* poslaništva nasproti dvora v Kralja Milana ulic? K-i začeli intenzivno popravljali na zunaj in pre-urojevati notranje prostore. Ni mogoče doznati. če se poprave vršijo po nalogu ruskega Rdečega križa, ki cj v palači nantiilijeii. ni i fe je palača namenjena » bodoče za drugo uporabo.
99
S terorjem
je treba pobijati sovražnike režima"
(Adoll Hitler na kongresu narodnih socialistov v Nurnbergu)
Niirnberg, 1. sept. (a) Davi se je začel s svečano otvoritvijo kongres nacionalnosocialistične stranke v navzočnosti Hitlerja.
V izjavi, ki jo je Hitler prečital, je v uvodu očital nemškim nacionalističnim intelektualcem, da niso izprevideli pred prihodom nacionalnega socia-lizjna na vlado, da marksističnega režima ne morejo pohiti s »silami, ki so 50 let korak za korakom popuščale pred marksizmom ter naposled klavrno kapitulirale«. Nato je kanclcr naglasil potrebo pobijanja sovražnikov režima s terorjem, češ, da so vsa druga sredstva jalova. Omenil je, da pred tremi leti bavarska meščanska vlada nacionalnim socia-
listom ni dovolila, da bi priredili kongres v Nurnbergu. Toda, je poudaril Hitler, to mesto bo poslej tisto mesto, kjer se bodo vr&ili vsi naši kongresi
Dalje je Hitler vnovič nastopil proti židom,
češ, da so »kvas razkroja v življenju narodov« in prešel na potrebo vzgajanja ljudskih množic in o socialnih problemih ter naglasil, da nima nihče več pravice sedeti križem rok in gledati, kako drugi zanj delajo. Naposled je spet obsodil parlamentarizem in izjavil, da je nacionalni socializem edino pravo zastopstvo volje nemškega naroda. Vlada bo kakor doslej stremela po tem, da učvrsti načelo avtoritete. (Havas.)
ff
Razorožite v" velesil napreduje
(Razorožitvena konferenca bo začela delovati)
V novi Nemčiji
Po narodno socialistični revoluciji
Koln, avgusta.
Po volitvah z dne 5. marca 1933 je Nemčija doživela drugo narodno revolucijo. Kakor je prva revolucija, sloneča na načelih liberalne demokracije, nemški narod strankarsko razje-dinjevala, tako je smer in tendenca druge revolucije vse uniformirati, centralizirati in tipizirati ves nemški narod, vsa njegova gibanja, vse njegove stranke, organizacije, ustanove, ves njen tisk in vse njene idejne pokrete, vse, vise, celo do — pozdrava. Besede kot Gleich-schaltung ali totalistična država, ki pa niso samo fraze, ampak vsakodnevno dejstvo, so na ustih vsakega Nemca in se vedno ponavljajo.
Toda, kjer človek ni mrtva materija, ki se io lahko samovoljno mesi in premešava, ampak, ker je človek svobodno duševno bitje, ki tudi pod največjim pritiskom lahko ohrani svojo notranjo svobodo in svoje lastno prepričanje, je razumljivo, da nas ne smejo zapeljati zunanji pojavi službenih izjav, ali vseh vrst zunanjih manifestacij, da bi si usodili po njih ocenjevati narodno-socialisiično tretje cesarstvo.
Spoznati dejanski položaj v novi Nemčiji in dejansko razpoloženje v širokih slojih naroda, je torej velik in težak problem, ker na-v«eza<lnje ostane vendarle res, da narodni socializem v Nemčiji pri zadnjih volitvah ni dobil več. kakor 44% vseh oddanih glasov. Res jc, da je danes velika večina nemškega naroda sicer za Hitlerja, toda pri tem igra, kakor mi to dobro vemo, odločujočo vlogo tudi taktika in razni oportunizmi. Prav posebno pa nam narekuje veliko opreznost v presoji nove Nemčije prehitra zmaga socializma nad njegovimi nasprotniki. Ako vpoštevamo, da ti nasprotniki niso bili — kakor je bil to slučaj v Italiji ob nastopu fa-šizma — samo organizacije deklama-torjev in diletantov. ampak številčno najmočnejše in najbolj solidno zasnovane organizacije na sveto, in ako vzamemo nadalje v obzir, da so ravno socialisti in komunisti kakor na povelje v masah prestopili v Hitlerjeve vrste, tedaj šele nam postane razumljivo, kako težko je presoditi, koliko iskrenih pristašev med toliko raznolikimi elementi ima novi režim okrog sebe.
Iz časopisja se ne more ničesar ra»bran. Vse časopisje piše po isti formuli, tako, da če ste prečitali samo en časopis, ni treba več segati po nobenem drugem. Inozemski časopisi se dobijo samo po prodajalnah in se mnogo kupujejo, ker so ljudje željni slišati kakšno objektivno kritiko o nemškem režimu.
Revolucija mladine
Ko je bil Hitler dne 30. jan. poklican na mesto državnega kanclerja in ko je po zakonu o polnomoči z dne 24. marca dobil vso oblast v svoje roke, se je izvršil osnovni preokret v nemški politiki. Prenehalo je vladati demokratsko formalistično načelo in je zavladalo revoluci jona mo načelo mlade Nemčije pod vodstvom Hitlerja. Narodno-socialistična vlada nikdar ni bila in nikdar ni hotela biti parlamentarna vlada, tudi takrat ne, ko se je še naslanjala na narodno-socialistično — nemško nacionalno — centrumsko večino. Narodni socialisti na noben način nočejo biti stranka, tudi najmočnejša stranka ne, četudi bi imela v svojih rokah vso oblast. Narodni socializem je narodni pokret za obnovo Nemčije, on je narodna revolucija, ki hoče uničiti in očistiti vso sramoto in ves gnoj, ki se je v povojnih letih na-gromadil na nemškem narodnem telesu, ter hoče podvigniti nemški duh in poživiti ponos in vero v samega sebe. Dr. Gohbels, minister za propagando, človek i/, najožjega Hitlerjevega kroga in eden najboljših narodno-socialističnih govornikov ee je nodavno pri otvoritvi vse-nemške radio-razstave ta.kole izjavil: »Mi smo izvršili velikopotezno revolucijo, ki se ne boji nikogar, se ne ustavlja pred nikomur in ki v vsakem pogledu revoluci jona rno preoblikuje življenje, našega naroda. Naša revolucija se ne imenuje zaman narodna revolucija, kajti ona je prišla iz najglobljih virov naše narodne duše. Narod jo nosi in zaradi naroda je bila izvržena. Ona je zavrgla individualizem, ga strmoglavila s prestola in postavila nemški narod r sredino življenja.«
Nobena revolucija, če to ime zasluži, se ne eadovoljuje s polovičarstvom. Ona hoče zgrabit" vse in na vse udariti svoj pečat. Zato opažamo tudi pri narodno-socialistični revoluciji ravno iste značilne pojave, ki jih zapažamo pri vseh revolucijah: ukinjenje političnih strank, zaplemba njihovega premoženja in njihovih lokalov, razpust delavskih organizacij, kontrolo 'iska, preganjanje in zapiranje v masah vseh oolitičnih in javnih delavcev, omejevanje svo-jode tiska, zborovanj in govora, izdajanje norih zakonov z veliko brzino in tako dalje.
Ti pojavi so svojstveni vsem revolucionarnim pokretom. Toda nemška revolucija ima nekaj čisto novega, česar v istem obsegu ni doživela niti italijanska fašistična revolucija, namreč nespodbitno dejstvo, da se jc v Nemčiji revolucija izvršila z mladino. Velika večina narodnih socialistov, ki so glavna zaslomba današnjega režima, sestoji Iz ljudi od 20. do 35. leta. To so pravi, vojna in povojna mladina, ki je dorasla v 6enci svetovne vojne, sredi lakoto in pomanjkanja in ki je stopila v življenje, v moško dobo, popolnoma s spremenjenimi vidiki na probleme dnevnega^ življenja. Ta mladina je biia sita vsega nere^m, vse negotovosti, posebno pa gospodarskega pomanjkanja in je
Washington, 1. sept. b. Predsednik Roosevelt je storil značilen sklep, ki bo brez dvoma vplival na potek prihodnje razorožitvene konference. V okvirju programa za gospodarsko obnovitev je moderniziranje ameriške vojske na suhem in v zraku, kar bi stalo 80 milijonov dolarjev, sedaj pa se je izvedba tega načrta odgodila na nedoločen čas. Ameriška vlada hoče, tako zatrjujejo v političnih krogih, najpreje počakati na rezultat ženevskih pogajanj. Tu sicer ne gre za popolno opustitev načrta o modernizirainju ameriške vojske, ki bo izvršen tudi v primeru, če bo imela razorožitvena konferenca uspeh. Modernizacija ameriške vojske se bo izvršila po zgledu Francije.
London, 1. sept. b. Po vesteh »Daily Heralda« okrepJjuje Japonska svojo mornarico nad kontingentom, ki je bil dodeljen z vvashingtonsko in lon-
Pomorske slovesnosti v Splitu
donsko pogodbo. List zatrjuje, da se tajno oboroževanje Japonske sestoji predvsem v gradnji podmornic, takozvanih lovskih podmornic. Podmornice se gradijo v seriji in se njihovi deli razstavljeni pošiljajo v skladišča raznih vojnih Ink, kjer se v primeru potrebe lahko v par dneh montirajo. Gradijo se podmornice najprimernejšega tipa e 600 tonami in brzino 40 milj na uro. Te podmornice nazivajo Japonci »morski volkovi«. Tudi drugi listi poročajo o mrzličnem pomorskem oboroževanju Japonske.
London. 1. sept. b. V tukajšnjih političnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli Davisovo izjavo, da se bo na prihodnji razorožitvam konferenci poleg razorožitvenega vprašanja načel tudi problem vojnih dolgov.
Nova motorna jadrnica ,,Jadran
a
proti vsemu temu protestirala, boreč se v vrstah narodnega socializma. Verjetno je, da bi se narodno-socialistični pokret ne bil nikdar dvignil do take moči in sile, ako bi Nemci ne bili zgubili svetovne vojne in če bi svetovna gospodarska kriza ne bila vrgla 5 milijonov nemških delavcev v brezposelnost. Toda globoko razočaranje do bahatosti ponosnega nemškega naroda vsled izgubljene vojne in ponižujoče mirovne pogodbe, nadalje vsled gospodarske krize zaradi senilnosti liberalističnih načel, zaradi sterilnosti socialne demokracije, ki je vodila narod naravnost v boljševizem, zaradi orgi j židovsko-masouskih klik, ki so vedno bolj zavzemale vse višje pozicije v javnem življenju in s svojim naravnost sadističnim uživanjem rušile vse narodne, verske, zgodovinske-in etične svetinje nemškega narodu (spomnimo samo na razno pornografijo, ki je v povojni dobi ravno v Nemčiji odnesla svetovni rekord, na nudistične pokrete, na razne proletarsko-svo-bodno-brezbožna gibanja, ki so navajala k apo-staziji od vere, na razno zasmehovanje verskih obredov, homoseksualnost itd.), vse to je moralo dovesti do uporu pri onem delu naroda, ki je bil še edino sposoben, da krepko reagira proti tej uničujoči bolezni, namreč pri mladini. Ta upor še zdrave, nepokvarjene mladine se je manifestiral v narodno-soeinlističnem gibanju, ki baš zaradi tega odklanja strankino obeležje in modro skombiniran strankarski program, da bi z njim lovila mandate. Če govorimo o na- | rodno-socialistični revoluciji, moramo priznati, da je ta pokret, ki je instinktivno prihajal iz iracionalnih sil nemškega naroda, to je — iz mladine.
Ne smemo pa pozabiti, da je proces, izvirajoč iz iracionalnih sil in ki ga nosijo instinktivno široke plasti naroda, nekaj drugega, kakor pa ustvarjanje novega naroda. In baš to zgraditev novega naroda naglaša par ljudi i/. Hitlerjeve okolice in jo hoče izvesti z diktatorsko oblastjo ter hoče ravno iste široke plasti nemškega naroda prisiilti, da se pokoravajo in molčijo. Zato je vprašanje upravičeno, če jc mlada Nemčija našla pravo pot in pravega voditelja k obnovi svoje mladine. Bonpor.
Nemirna Irska
London, 1. sept. h. Na Irskem se je politični položaj še bolj poostril z ustanovitvijo nacionalnega bloka opozicije. Tri opozicijske stranke so se združile pod vodstvom generala 0'Duffya. Nova nacionalna stranka bo v soboto objavila proglas na narod in mu sporočila svoj program. Glavna točka tega programa je po-mirjenje z Anglijo. Združitev opozicije se je izvršila tako hitro radi tega, ker se pričakujejo nove parlamentarne volitve.
Republikanska vojska je izdala proglas, v katerem obsoja postopek de Vnlere in zahteva združitev vseh republikancev na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen 1. 1921 na bazi vpo-stavitve neodvisne irske repiiblike. Do opozicije irske republikanske vojske proti de Valeri je prišlo radi tega, ker je de Valera pod pritiskom javnega mnenja nastopil tudi proti irski republikanski vojski in izvršil nekaj preiskav, da najde orožje v taboriščih te vojske.
Sfavfta v Amerihi
Filadeliija, 1. sept. c. V ameriški industriji svile je nastala stavka delavcev, katere se udeležuje dosedaj 40.000 delavcev. Prišlo je do krvavih spopadov med stavkujočimi in onimi malimi skupinami delavcev, ki so hoteli delati. Pri tem sta bili dve osebi ubiti, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Položaj je tako resen, da namerava ameriška vlada mobilizirati nacionalno gardo.
Agrarna reforma v Španiji
Pariz, 1. sept. (a). Iz Madrida poročajo, da je španski kmetijski minister imenoval 14 delegatov, ki imajo nalogo prevzeti prihodnji teden zaplenjena posestva španskega plemstva v raznih pokrajinah in pri tej priložnosti prouče, pod kakšnimi pogoji bi se ta posestva dala najumneje eksplo-atirati. V komisiji je tudi več inženjerjev-agrono-mov, ki bod^> pomagali delegatom kmetijskega ministrstva.
Madrid, 1. sept. c. Dne 1. oktobra se začno v Španiji veliki jesenski manevri, katerih se bo udeležilo nad 30.000 vojakov, 80 letal ln mnogo tankov. Namen manevrov je, da se ugotovi učinkovitost novih vrst orožja v vojni.
Jubilejne slavnosti na Dunaju
Dunaj. 1. sept. c. Prva velika prireditev domovinske fronte bo 11. septembra v okviru proslave osvoboditve Dunaja od Turkov. Na tej proslavi bo razvil zvezni kancler dr. Dollfuss svoj program za jesen v velikem govoru, v katerem se bo dotaknil tudi možnosti sporazuma z Nemčijo. V propagandne svrhe se bodo izdale posebne poštne znamke z novim avstrijskim križem, ki se križa navpično. Sličen je nemškemu kljukastemu križu in se bo uvedel v Avstriji enako, kakor hitlerjev-ski kljukasti križ v Nemčiji.
Polno desetletje je zbirala »Jadranska straža«, sedaj pa bo izročila mladi naši vojni mornarici šolsko ladjo. Pred tremi leti je bila naročena pri hamburški ladjedelnici Stilcken Sohn jeklena motorna jadernica s 720 tonami. Dolga je 49 m, široka 9 m. Za pogon skrbi Dieslov motor s 350/400 HP, ki bo vozil z brzino 8 m. m. na uro. Trije jambori nosijo jadra s skupno površino 800 m2. Urejena je najmoderneje in po vseh higijenskih predpisih. Poleg poveljnika ima prostora za 9 častnikov, dalje za 16 korvetnih poročnikov kot gojencev in 150 gojencev podčastnikov ter za posadko. Krščena je na posnosno ime »Jadran«, da bo že s svojim imenom vedno in povsod spominjala vsakogar na divno naše morje, na čigar bisernih valovih je naša bodočnost. Na rojstni dan pokrovitelja JS, prestolonaslednika Petra, bo slovesno izročena v Splitu čuvarjem našega morja, naši vojni mornarici.
V zvezi s tem je pripravil Izvršilni odbor Jadranske straže celo vrsto svečanosti. Že na predvečer 5. septembra bo velika akademija Pomladka JS. Naslednji dan bo Pomladek cele naše države izročil »Jadranu« zastavo in defiliral pred njo. Popoldne so na sporedu pomorske športne tekme, Dri katerih bo poleg pomorskih športnih udruženj odelovala tudi vojna mornarica. Zvečer bodo kon-rli in vaje mornarjev.
Dne 7. septembra bo posvečen spominu usta-ovitelja in dosmrtnega predsednika JS pokojnemu ministru Juriju Biankiniju. Posebne ladje bodo vo-
zile v Stari grad na otoku Hvaru, kjer bo na grobu velikega pokojnika odkrita spominska plošča. Stari grad leži na koncu globokega in romantičnega fjor-da in bo vožnja tja pravi užitek.
Na Mali Šmaren pohite izletniki v ljubko mestece Omiš ob izlivu reke Cetine v Jadran. Takoj za mestom so divne klisure s krasnimi vodopadL Tam si je izbral Oblastni odbor JS Veliki Bečka-rek skupno z nekaterimi bratskimi odbori prostor za oddih svoji mladini, včlanjeni v Pomladku Jadranske straže. Zgradili so si razkošen dom, ki bo ta dan posvečen skupno z zastavo imenovanega Oblastnega odbora JS.
Naša edina pomorsko - obrambna organizacija — Jadranska straža — je izposlovala za opisane svečanosti v času od 4. do 14. septembra četrtin-sko vožnjo v vseh razredih in na vseh vlakih razep ekspresa. Na parnikih je znižana vožnja v Stari grad in v Omiš za polovico.
Blizu 20.000 članov in prijateljev JS pohite one dni v našo pomorsko prestolnico Split, osobito naša mladina noče zaostati, zato vsi, ki ljubite svoje morje, vsi, ki cenite nesebično delo pomorske organizacije, vsi, ki hočete biti priča temu veličju na našem Jadranu, izkoristite priliko in pohitite doli na kršne obale, ki jih ližejo srebrne pene ažurnega našega morjal
Potne objave za znižano vožnjo dobite pri Oblastnih odborih JS v Ljubljabi in Mariboru kakor tudi pri krajevnih odborih in poverjenikih Jadranske straže.	V, P.
Lord Grey umira
Pariz, 1. sept. (a). Po poslednjih vesteh iz Londona, se je stanje obolelega lorda Greya ponoči hudo poslabšalo. Bolnik komaj diha iri zdravniki pričakuieio katastrofe vsak tenotek.
Občinske volitve
Belgrad, 1. sept. m. Kakor se doznava iz političnih krogov, bodo občinske volitve v vseh onih banovinah, kjer jih ie ni bilo, najkasneje meseca oktobra in sicer še pred jesenskim zasedaajem narodnega predstavništva, v dravski banovini baje 25. oktobra.
Otvoritev zagrebškega sejma
Zagreb, 1. sept. c. Jutri ob 11 bodo otvorili zagrebški velesejem kot 20. priredbo mednarodnih vzorčnih sejmov. Nekoliko prej bodo na mestnem sejmišču otvorili banovinsko razstavo in sejem plemenske živine.
Zdravniški kongres
Crikvenica, 1. sept. c. Za zdravniški kongres, ki bo v Crikvenici od 2. do 5. septembra, vlada v zdravniških krogih veliko zanimanje. Po vesteh, ki se vedno bol j'množijo, bo udeležba na tem kongresu nenavadno velika. V počastitev udeležnikov kongresa bo zdravniška uprava v Crikvenici pri-ledila izlet s salonskim parobrodom Jadranske Plovidbe okoli otoka Krka in druge izlete po Adriji.
Propagandni teden za grozdje
Banska uprava dravske banovine razglaša:
Propagandni teden za konzum grozdja in sadja v dravski banovini od 2. do 8. oktobra t. 1.
Velika gospodarska stiska, ki neizprosno pritiska zlasti na mnoge plasti našega kmetskega naroda, imperativno nalaga vsem merodajnim JSini-teljem, da intenzivno in umno delajo na ublaženju bede našega kmetovalca, pred vsem onega iz vinorodnih in sadjarskih krajev.
Znano je, da v dravski banovini pridelamo velike količine prvovrstnega namiznega sadja, pa tudi znatne količine grozdja. Presno sadje in grozdje ima priznano veliko zdravilno in hranilno vrednost. Naj bi postalo zato grozdje in sadje važen del hrane tudi v najširših plasteh našega ljudstva v mnogo večji meri, nego je to doslej!
Na posebnem sestanku se je zato sklenilo prirediti za vso dravsko banovino propagandni teden za konzum grozdja in sadja od vštetega 2. do vštetega 8. oktobra t. 1.
V tem tednu se bodo vršila radijska predavanja za kmetovalce in meščane, gospodinje in šolske otroke. V strokovnih in dnevnih listih se bo vršila propaganda za večji konzum grozdja in sadja. Na vseh šolah v banovini bo učiteljstvo predavalo o važnosti grozdja in sadja kot zdravilne iin človeškemu organizmu potrebne hrane. Tozadevna predavanja za šolsko deco se bodo vršila predvidoma v soboto, dne 7. oktobra in za odrasle v nedeljo, dne 8. oktobra. Za odrasle bodo predavali kmetijski strokovnjaki, zdravniki, učitelji in razni drugi kulturni delavci. Kjer jo le mogoče naj bi se ia teden in pred vsem v nedeljo, dne 8 oktobra priredila propagandna razprodaja sadja in grozdja, združena s primernimi slavnostnimi prireditvami.
Pri vseh teh prireditvah bodo sodelovali m.id drugimi) Kmetijska družba. Vinarsko društvo. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, vsako z vsemi svojimi podružnicami, dalje učiteljstvo, zdravniki in tako dalje.
Gotovo je, da bo ta prireditev naletela tudi povsod pri občinstvu na simpatičen odmev — že v interesu dobre stvari same.
Belgrajske vesti
Belgrad, 1. sept. (a) Interesenti se opozarjajo, da sc bo zaklana živina, ki sc izvaža v Avstrijo, od 31. avgusta carinila po dogovorjeni carinski postavki le s priloženim izkazilom, ki ga izda urad za nadzorstvo nad izvozom živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
Belgrad, 1. septembra, (a) Prometni minister je predpisal nov pravilnik za brzojavno in tel3-fonsko službo. V pravilniku so odredbe o brzojavni službi, o izrocevanju in odpremi brzojavk, o | prevzemanju brzojavk in o ravnanju osebja ineu službo.
Osebne vesti
Belgrad, 1, sept. m. Napredovali so: na tehnični fakulteti ljubljanske univerze v 2, pol. skupino 1. stopnje inž. Ivan Vurnik, prof. na isti fakulteti, na tehnični fak. ljublj. univerze v 6. pol. skup, za asistenta inž. Stojan Globočnik in Janez Žurga. Premeščeni so: na glavno carinarnico v Mariboru: za carinika 8. pol. skup. Zvonimir Me-danič iz Rakeka, Vekoslav Slavič v isti skupini, dosedaj v Bitolju, Mihael Nendič, dosedaj v Viro-vitici, Svetislav Petrovič, dosedaj v Gornji Radgoni. V Virovitico za carinika 8, pol, skup. Kosta Veselinovič, dosedaj v Mariboru, na carinarnico prvega reda v Hercegnovem carinik 8. pol. skup. Edmund Šrems, dosedaj v Mariboru, na carinarnico prvega reda v Kotor carinik 8. pol. skup. Jegoš Lazarevič, dosedaj v Mariboru, na carinarnico prvega reda v Bitolj, carinik 8. pol. skup. Josip Laginja, dosedaj v Mariboru, na carinarnico prvega reda v Šibeniku carinik 8. pol. skup. Dragotin Ukmar, dosedaj v Baru, na carinarnico prvega reda v Debru za pomožnega carinika 9. pol. skup. Stanko Mikijela, dosedaj na glavni carinarnici v Mariboru, na carinarnico prvega reda v Rakeku pomožni carinik 9. pol. skup. Marij Vitezica, dosedaj v Ljubljani.
Verslta siouesnosf v Predosh"ah
Kranj, 1. septembra.
Če te pot zanese te dni v Predoslje, boš gotovo kje na prostoru med cerkvijo in župniščem naletel na častitljivega sivolasega gosp. župnika Zupanca, ki meri, šteje, računa in ogleduje svoje načrte ter vodi vse priprave za nedeljsko versko slovesnost v Predosljih. Po njegovem do vseh podrobnosti izdelanem načrtu bo izdelan oltar na prostem pred župniščem, po njegovih navodilih se vrši vsa okrasitev slavnostnega prostora. Pravijo, da je gosp, župnik Zupane pravi strokovnjak v takih načrtih in se je večkrat prav izborno izkazal. Oltar ves obdan, v polkrogu od mlajev in vencev, se dviga precej visoko ter bo viden daleč navzdol po vasi. Nad oltarjem se bo dvigal čez 3 m visok križ, pritrjen na visok mlaj, ki nosi na vrhu kroglo s križem.
Iz vseh teh priprav in del se lahko sklepa, kako vneto se predaška fara z gosp. župnikom Zupancem in gosp. kaplanom Pogačnikom na čelu pripravlja za čim najbolj slovesen potek prireditve. Pa tudi drugod, kot se čuje, se ljudstvo celo v najoddaljenejših farah pripravlja na obisk nedeljske proslave. Mogočen val navdušenja je zajel vernike kranjske dekanije, ki bodo prihiteli jutri v Predoslje.
Uvod v slovesnost bo že v soboto. Po vseh cerkvah onih fara, ki bodo prihitele na proslavo 1900 letnice Odrešenja v Predoslje, bo v soboto zvečer zvonilo, na gričkih se bodo kurili kresovi. V nedeljo zjutraj od pol 9 do 9 zbiranje fara na določenih prostorih pred oltarjem. Ob 9, to je pred pričetkom proslave je napovedan prihod knezo-škofa ljubljanskega g. dr. Gregorija Rožmana. Nato bo pridiga, zatem pa sv. maša, katero bo daroval prevzvišeni gosp. škof dr. Rožman.
Ukraden papir prodajal
Kamnik, 1. sept.
Te dni so se kamniški meščani zelo začudili, ko so hodili orožniki okrog nekaterih obrtnikov in nalagali na voziček razne vrste papirja, včasih kar cele bale. Pri tej svoji neobičajni kolekturi so ga nabrali okrog 54 kg. Izkazalo se je, da je to papir, ki je bil ukraden v Bonačevi tovarni papirja na Količevem. Neki 27-letni moški, ki dobro pozna razmere v tovarni, si je menda priskrbel različne vetrihe in je v ponočnem času obiskoval tovarniške objekte. Pri vsakem obisku si je prisvojil večjo količino papirja, kolikor mu ga je prišlo pod roke in ga je mogel odnesti. V tovarni so menda že nad 3 mesece opažali, da izginja papir, vendar pa si niso mogli raztolmačiti, na kakšen način. Tat pa je medlem ukradeni papir na tihem spravljal v denar. Največ ga je menda spravil v promet v Kamniku, kjer je imel dovolj odjemalcev, ki niso bili poučeni o izvoru tega blaga. Tatu so domžalski orožniki izsledili in ga privedli v kamniške . zapore.
Vzorna živino zdravniška razstava
Nad 7000 slik in 2000 preparatov razstavljenih
Pogled na oddelek z živalskimi spački v paviljonu »I«.
Ljubljana, 1. septembra.
Okrog ene milijarde dinarjev škode vsako leto trpi narodno gospodarstvo naše države samo radi kužnih in drugih živalskih bolezni. To škodo je mogoče omejevati le z razsodnim in vse kraje obse-gajočim delovanjem živinozdravnikov, ki na letošnji veleseimski razstavi nazorno pojasnjujejo panoge, načine in uspehe veterinarskega dela. Razstava obsega ves paviljon I in polovico paviljona H in po svoji dovršenosti presega vse doslej pri nas prirejene razstave. Saj pa je dala ožjemu pripravljalnemu odboru tudi delal Celo leto se vlečejo priprave, na sejmišču pa pojejo kladiva in žage že dva meseca.
Pri sprednjem vhodu v paviljon H je najprej oddelek, ki kaže razdelitev živali po naši državi in primerjalne statistike z drugimi državami. Z druge tabele razberemo, kje in kako razsajajo živalske kužne bolezni. — Velika dvorana pred rotundo je kar obložena z dragocenimi anatomskimi slikami, ki v naravni velikosti in povečavi kažejo, kako se prepletajo mišice, žile in živci po človeškem in živalskem telesu. Te slike iz veterinarske fakultete v Zagrebu in so večinoma ročno delo. V rotundi so razstavljena okostja živali. Človek dobi vtis, da je prišel v živalsko grobnico. Zanimiv za našega kmetovalca je nadaljnji oddelek, ki kaže z nazornimi fotografijami razvojne bolezni živali in posledice enostranskega krmljenja.
Prav posebno zanimiv pa je oddelek, kateri kaže zlasti z mnogimi nagačenimi preparati razne živalske spačke. Človek se ne more načuditi zra-ščenim teličkom, ovčkam s šestimi nogami in dvema glavama, konju brez nog in še marsičemu drugemu, kar spominja bolj na pravljico kakor resničnost.
Za moderno živinorejo so v posebnem oddelku razstavljeni modeli vzornih hlevov in staj, ob njih pa za primerjavo najbolj nezdravi in skromni hlevi iz goratega juga naše države. Oddelek zase ima tudi higijenska živalska prehrana.
Naslednji oddelki obsegajo konjerejo, govedorejo, svinjerejo, kozjerejo in ovčjerejo, perutninar-stvo, čebelarstvo in kunčerejo. Vsi ti oddelki z lepimi slikami kažejo vse pasme, ki žive pri nas, hkrati pa je tam zbranega mnogo statističnega materijala, ki kaže kako posamezne panoge posegajo v naše narodno gospodarstvo. Sledita ribarski oddelek in razstava pasjih pasem.
Sledeči oddelki kažejo moderne klavnice, klav-niške naprave ter važne statistike. Omenjamo statistiko »ljubljanskega želodca«, ki izgleda prav žalostno med leti svetovne vojne, ter preglede izvoza mesa in žive živine v sosednje države, s čemer je zaključen paviljon I.
V paviljonu H nas sprejme razsežna razstava bakteriološkega oddelka, katero je uredil Bakteri-jološki zavod v Ljubljani. Na desno je velik oddelek, ki obravnava kužne bolezni živali, ki se prenašajo na človeka, tako smrkavost konj, vranični prisad, slinavko, parkljevko itd. Številni v tekočinah hranjeni preparati, ki so tam razstavljeni, so izdelani v Bakt. zavodu v Ljubljani iz živali, ki
so poginile za raznimi kužnimi boleznimi v Sloveniji. V mali koji na levo so razstavljena najvažnejša orodja in naprave, ki jih potrebuje skromen veterinarski laboratorij za bakteriološke preiskave. V drugem oddelku na levo so razstavljene slike bakterioloških zavodov v državi ter njihovo delo: zatiranje živalskih kužnih bolezni, cepljenje itd. V drugi koji na desno pa so na vpogled živalski črevesni zajedalci, ki prehajajo tudi na človeka, tako trakulja, trihina, metljavost itd.
Prav poučen za vse, ki imajo opravka z molžo mleka, je naslednji oddelek na levi, ki obravnava higijeno mleka. Posrečena je serija slik, ki kaže, kako se pravilno molze in kakšne so lahko napake. Prav tam so nazorno pokazani različni načini bakterioloških preiskav mleka ter higijenično prede-lavanje in prevažanje mleka. - V četrtem oddelku na levo so slike iz veterinarske prakse, veliki žolčni in črevesni kamni in tuja telesa iz želodcev goved. Zelo poučne so slike za prvo pomoč pri živini.
Tretji oddelek na desni obravnava podkov-stvo, bolezni kopit in parkljev. Prav zanimive so različne, pravilne in napačne oblike kopit. Četrti oddelek na desni ima slike iz živalskega prometa. Tu so obdelani sejmi, prevoz živine, razne vprege itd. Zadnji oddelek na desni pa ima zbirko veterinarske literature. V posebni omari je razstavljena najpotrebnejša literatura veterinarja v praksi, zanimive so revije iz vsega sveta, najinleresantnejši pa je seveda zgodovinski del oddelka, ki kaže, kaj in koliko veterinarske literature smo premogli Slovenci v preteklem stoletju.
Predzadnji oddelek na levo obravnava maza-štvo. Z barvanimi slikami so pokazane žalostne posledice nestrokovnega zdravljenja živali, na mizici pa je razložena veterinarska literatura, ki so jo zadnja leta spisali strokovnjaki iz — drugih poklicev. V zadnjem oddelku na levo pa je ponazorjene izkoriščanje živalskih produktov, tako žime, mila, usnja. Zbirko izpopolnjujejo škodljivci in bolezni, ki uničujejo kožo, tako da se ne da ustrojiti v dobro usnje.
Mnogo bi se dalo še pisati o tej tako poučni razstavi. Tisti, kogar zanima, ali pa se hoče kaj naučiti, se bo precej uric zamudil v obeh paviljonih. Saj pa je tudi veselje gledati tabele, risbe in modele, ki so vsi opremljeni z dobrimi, raziagajo-čimi napisi. Nazornost je tako velika, da bo vsak, tudi najpriprostejši človek z zanimanjem čital in gledal od oddelka do oddelka. Bogata zbirka vsega razstavljenega materijala, ki je bil zbran z najrazličnejših zavodov, tako zagrebške veterinarske fakultete, ljubljanske univerze, kmetijskih šol, muzejev in drugih zavodov, pa prepriča vsakega o velikem pomenu veterinarstva za naše gospodarstvo. Prepričani smo, da bodo vsi številni sodelavci, ki so prebili vroče poletne mesece v obeh razstavnih paviljonih in že preje skoraj leto dni zbirali mate-rijal, našli tem lepše plačilo za svoj trud v tem, če bo razstava čim več koristila našemu kmetovalcu, ki se mora zlasti v današnjih časih varovati najmanjše škode.
K veterinarski razstavi in kongresu
Dobro veterinarstvo podlaga
kmetijstvu
Letošnja velika veterinarska razstava v Ljubljani ima med drugim namen |K»kaznti vsej javnosti številne in odgovorne naloge, ki jih opravljajo veterinarji v javni službi in pri tej priliki opozoriti, du je uspešna izvršitev mnogoštevilnih nalog, ki spadajo v delokrog veterinarja, mogoča le s sodelovanjem, zlasti pa pravilnim razumevanjem in podporo javnosti. S to razstavo in tako obsež.no nazorno sliko sodobne veterinarske znanosti, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče, stopi veterinarski stan prvič pred javnost, da jo opozori, da je naše narodno premoženje potrebno veliko večje zaščite. Po cenitvah strokovnjakov upropaščajo letno živinske kužne bolezni čez, eno milijardo dinarjev narodnega premoženja in če vzipore-dimo to veliko vsoto z vsakoletnim državnim proračunom, nam bo takoj razumljiv velik pomen dobro razvitega veterinarstva v naši državi. Da bo slika ogromne škode popolna, moram takoj povdariti, da so poleg kužnih bolezni, katere je posestnik obolelih živali dolžan v smislu zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni prijaviti oblastem, razširjene v naših krajih številne druge kužne in nekužne bolezni, katerih posestnik obolelih živali ni dolžan prijaviti. Lastnikom je prepuščeno zdravljenje Bangove bolezni, kosiolomnosti.
in da je sedanje prilike potrebno čimprej izboljšati.
Veterinarski stan je v drugih državah že davno izvedel socializacijo ž.ivinozd rnvniško prakse na deželi in s pomočjo oblasti ustanovil številne veterinarske ambulante, katere že mnogo let obstoje celo v južnih državah na Balkanu tako v Bolgariji, Turčiji. Vsa javnost se zavedu, da so neprecenljive vrednosti za živinorejce dotičnega okoliša. Jugoslovansko veterinarsko združenje je na lanskoletnem kongresu napravilo temeljito izdelan načrt prepotreb-nega zakona o ureditvi veterinarske službe, s katerim bi končno tudi v naši državi bilo mogoče zaščititi čimbolj zdravje živine našega kmetu, ga obvarovati velikih denarnih izgub vsled pogina živine, omogočiti ustanovitev ambulant 'n veterinarskih znanstvenih zavodov k|er bi se raziskovale bolezni, ki vladajo nie:l živino na njenem teritoriju, zaščititi veterinarsko prakso itd. in ni izključeno, da se i»> s tem piojektom dogodilo tako kot s projektom zakona o veterinarskih zbornicah, katere imajo veterinarji v vseh drugih državah, pri mus pa le drugi akademski stanovi! Projekt zakona o veterinarskih zbornicah, izdelan na kongresu veterinarjev Jugoslavije letu 192-1 v Ljubljani in predložen kompetentnim faktorjem, iki do
Bakteriološki oddelek veterinarske razstave, ki obravnava živalske kužne bolezni, kd se morejo prenesti na človeka. Paviljon »H«.
Trgovina s saharinom cvete okrog Kranja
Kranj, 30. avgusta.
Dva hitro si sledeča zaporedna slučaja aretacije prodajalk saharina sta dosti jasno pokazala, da se je zadnje čase v kranjski okolici silno razširila prodaja vtihotapljenega saharina.
Prejšnji teden sta žandarmerijska kaplarja iz Kranja Žapušek Jakob tn Mesarič Janko pozno zvečer na polju blizu Rupe zasačila prodajalko in tihotapko saharina, kakor je »Slovenec« že poročal.
Včeraj, to je v torek 29. avgusta zvečer pa je kaplar Mesarič Janko krenil proti Primskovem, kjer mu je padla v roke zopet druga prodajalka saharina, 48 letna Frančiška. Ura je bila že 11, ko jo je kaplar Mesarič zalotil. — Ta se je namreč tisti dan mudila po Primskovem, hodila od hiše do hiš«, nrndajala copate, svoiim zaupnim osebam in
Na sliki je predsedstveni odbor veterinarske razstave in sicer od leve proti desni: podpredsednik odbora vet. Hugo Turk, predsednik dr. Josip Kune, odbornik dr. Leopold Hribar. Zadaj: blagajnik vet. Viktor de Glera in tajnik dr. Leon Kocjan.
stalnim odjemalkam pa tudi saharin, in je razpe-čala že 6 škatljic. Pri zaslišanju je povedala, da je kupila 22. avgusta večjo količino saharina od neke znanke iz Šenčurja z namenom, da bi ga dalje razpečavala. Vsega skupaj je vzela letos 170 ška-telj in sicer maja 30, junija 30, julija .30, avgusta pa 80. Plačala jih je po 5 Din, prodajala pa po 5.50 dinarjev. Pri aretaciji je imela seboj še 21 škatelj, 6 škatelj, katere je prodala, so kupcu odvzeli. Na stanovanju so pod posteljo našli še 52 škatelj. rranca je povedala, da je prišla k njej že omenjena znanka in jo nagovarjala, naj prodaja saharin, ker bo lahko nekaj zaslužila, ko je drugače brez zaslužka. Baje se Franca že dalj časa peča s prodajo saharina. Vse kaže na dobro organizirano družbo, ki vtihotaplja in prodaja saharin, kjer je le količkaj mogoče.
rahitisa, nekaterih oblik tubekuloze, smolike, metiljavosti fei številnih drugih parazitarnib bolezni, košjega tifusa, difterije itd. Samo v drav. ban. te bolezni povzročajo škodo več deset milj. din. letno. Povzdiga živinoreje, konjereje, perutninarstva, čebelarstva, mlekarstva itd. brez zadostnega števila veterinarjev in odločujočim sodelovanjem veterinarskega stanu je nemogoča. Neuvaževanje vedno novih pridobitev veterinarske znanosti in zapostavljanje veterinarskega stanu se na našem narodnem premoženju lahko še bolj maščuje!
Zakaj so te izgube narodnega premoženja vsako leto tako ogromne in zakaj zelo maloštevilni veterinarski stan v naši državi ni v stanju teh izgub še bolj zmanjšati, je več vzrokov, kateri bi se dali z malo večjo uvidevnostjo vseh odločujočih faktorjev odstraniti!
Maloštevilni veterinarji v javnih službah, ki opravljajo zatiranje živalskih kužnih bolezni navedenih v zakonu, nalete pri izvrševanju te odgovorne službe na številne predsodke in zapreke. Zlasti veterinarji na vodilnih mestih so pogosto predmet številnih intervencij odločujočih faktorjev radi odredb, katere so izdali samo zato, da se gospodarsko zaščiti kmet in | da se pojavi kužnih bolezni čimprej omeje. Vsako polovičarstvo in popuščanje ima vedno lahko katastrofalne posledice za živinorejo okuženega kraja ali celo cele banovine. Morda bi imel le še kdo pomislek, da se veterinarji premalo brigajo za zdravje živali, zato navajam sedanje stanje, da v zelo, zelo mnogih slučajih zdravijo vse lx>lezni povprek več ali manj »poučeni« ljudje, ki imajo veselje do zdravljenja in se uče iz raznih pisanih prvih pomoči in poljudnih živinozdravniških knjig, ljudje, I ki so napravili kako kmetijsko, gospodarsko, i podkovuko šolo. Bolezni se pa širijo dalje in • redko izve za nje uradni veterinar na okraju. ; Dogaja 6e večkrat, da izve oblast za pogin živali šele. ko je posestniku poginila že tretja, četrta žival, zadnje goveda ali konj in pride obupani lastnik na oblast s prošnjo za podporo.
Potrebno je podčrtati dejansko stanje statusa živinozdravnikov v Dravski hnnovini, poleg onih v javnih službah na okrajih in javnih klavnicah večjih mest, kjer so strankam na razpolago, vendar radi številnih nujnih uradnih poslov ne morejo se vsaki čas odzvati takoj, ni nobenih drugih živinozdravnikov v pravem sirtisln besede, ki bi se pečali samo z zdravljenjem, ra^en dveh na teritoriju bivše ljubljanske oblasti (Metlika. Prevoje) in štirih na teritoriju bivše Mariborske oblasti (Ormož, Kozje. St. Jurij ob j. ž., Sevnica). Nihče se ne naseli in ne bodo se mogli naseliti, dokler ne bodo nastavljali ali po vzoru banovinskih zdravnikov, da jim bo zagotovljena pokojnina in stalna jiodpora ali pn od večjih zainteresiranih občin odnosno zadrug, kajti nastavljeni živino-zdravnik s privatno prakso bo moral še mnogo let razblinjati razne predsodke in zlasti te. da je žival potrebna pomoči že prej in ne takrat ko že leži v zadnjih zdihljniih v hlevu, da ni to nobena pomoč, ee se prikličejo sosedje oli če se zdravi žival z zdravilom dvomljive vrednosti. ki trn je lastnik dobil od sosedov, odnosno po moledovanju ali brez. za prvo silo v lekarni.
Letošnjo obsežna veterinarska raz^ta^a nudi tako inteligentu kakor živinorejcu priliko, da se seznani z delom in velikim delokrogom veterinarja in se javnost prepriča, dn je za na«e prilike nujno potrebno dobro razvito veterinarstvo. Nekateri oddelki so nazorno 7 znanstvenim materialom izpopolnjeni /ato. da javnost uvidi. rU delo veterinari« ni delo druac vrste
danes ni uzakonjen. Vsi oni faktorji, ki se resno zavzemajo, da se izboljša gospodarsko sli/ nje naše države, bodo imeli uspeh pri svojem trudu, če se bodo zavzeli z vso resnostjo za predlagani projekt zakona o ureditvi veterinarske služ.l>e in ga čimprej uzakonili. Denarne izgube zlasti malega kmeta-živinorejca vsled pogina živali so včasih tolike, da jih s celoletnim marljivim poljskim delom ne more nadomestiti.
Sod a n ja generacija veterinarskega stanu je tudi v Dravski banovini dovolj opozorila celokupno javnost na vse pomanjkljivosti in ne bo njegova krivda, če bo naš kmet še nadalje moral trp>eti številne gospodarske katastrofe pri svoji živinoreji in če raz.ne številne živinorejske, mlekarske in druge zadruge ne bodo mogle kljub agilnosti in zadružne zavednosti napredovati tako, kot napredujejo v drugih državah.
K poglavju slovenskih učnih knjig
na naših gimnazijah, ki smo ga objavili včeraj, smo dobili celo kopico priznalnih izjav, kar ni čudno, če pomislimo, da gre za važno zadevo življenjskega pomena za našo kulturo. Nekdo, ki je strokovnjak na polju slovenske knjige in vzgoje, nam piše: »Vsak resnični in odkriti Jugoslovan, ki v slovenskem jeziku in mišljenju vidi neobhoden bistveni del jugoslo-vanstva, je va.š članek toplo pozdravil, vsak strokovnjak pa, ki pozna predmet, se mu je pridružil tem rajši, ker je napisan z izredno objektivnostjo. Da bo stvar tem točnejša, je treba dve podrobnosti iz vaših izvajanj popraviti. oziroma bolj precizirati. 1. Ko govorite o Melikovi »Jugoslaviji«, ste se zmotili v toliko, ker ne gre za Melikovo »Jugoslavijo«, ampak za Meliikov »Zemljepis kral jevine SI IS«. Je pa vaša tozadevna trditev še premalo jjodčrtana in se mora poudarjati, da je ta knjiga bila v veljavi kot pomožna knjiga do leta 1929, ko je bila aprobirana kot redna učna knjiga in da je rodna učna knjiga ostala do letos, čeprav ni ustrezala učnemu načrtu, dočim se Grafen-auerjeva slovenska čitanka niti ko! pomožna knjiga ne dopušča več. 2. Kar se tiče Sovrčtove »Satura lanx«, bi bila lahko ostala kot čitanka za naprej tudi za V. in eventualno še /,a VI. razred (za to namreč gre), ker knjiga ni samo vseskozi zadostna, ampak naravnost prvovrstna
in povrh tega ni draga (80 Din), torej nikakor ni kazalo je zamenjati s Perinovieevo (za V) in čoličovo za (za VI. razred), tako z ozirom
no njeno visoko kvaliteto kakor nn žep spoštovanih staršev. Ad quid?... Torej imate popolnoma prav in zasledujte to prevn/.no zadevo dalje.«
Inženirju v tovarni odrezalo nogo
Jesenice, 1. septembra 1933. šele pred dobrim tednom je g. inž. Bandel stopil v službo pri KID ter bil nameščen v oddelku na Javorniku. V četrtek zvečer ob pol-devetih je bil namenjen na Jesenice ter se hotel z Javornika prejieljati z električno lokomotivo. Prekoračil je tir ravno, ko jo lokomotiva pripeljala z Jesenic. Noga se mu je zapletla med kretnico, vozač j>a lokomotive ni mogel več ustaviti, vsled česar je bila nesreča neizogibna. Kolesa težkega stroja so nesroe-1 nemu inženerju nogo popolnoma odrezala. Prepeljali so tT« takoj v bolnišnico.
Ljubljanske vesli:
Misijonska etnografska razstava
na velesejmu
Posebni razstavni odbor, ki ga sestavljajo naši znani misijonski delavci pod vodstvom univ. prof. dr. L. Ehrlicha, je priredij na letošnjem ljubljanskem, velesejmu zanimivo razstavo predmetov iz treh najvažnejših misijonskih pokrajin: Kine, Indije in Afrike. Razstava je nameščena v paviljonu »N«.
V	oddelku Indije razstavljajo oo. jezuiti predmete, ki so jih dobavili misijonarji prve samostojne slovenske postaje v Bošontiju (Bengalija). Zanimiva je zlasti serija pestrobarvnih slik, ki predstavljajo prizore iz indijskega baje — in vero-slovja, dalje zbirka živopisanih indijskih metuljev.
Kineški oddelek nam kaže predmete, ki jih je oskrbel predvsem salezijanski misijonar g. Jožef Kerec pa tudi drugi znani frančiškanski kitajski misijonarji, tako p. Avbelj. Del kitajske razstave oskrbujejo francoske sestre, frančiškanske Marijine misijonarke, ki razstavljajo posebno lepe vzorce vezenin. Izredno zanimiva in rezbarsko visoko vredna je kineška pohištvena garnitura, -last itniv. prof. dr. Ehrlicha.
V	afriškem oddelku so razstavljeni predmeti, ki jih je poslal znani slovenski brat Kolenc, deloma pa predmeti, ki so last Družbe sv. Petra Kla-verija, ki je ta oddelek tudi aranžirala.
Zračna proga Ljubljana - Sušak
Ljubljana, 1. septembra.
Danes je bila odprta zračna proga Ljubljana-Sušak. Prvo letalo je odletelo davi ob 7.15 ter je čez pol ure pristalo pri Sušaku na Grobničkem polju, kjer je sušaško letališče. Letalo se je ob pol 6 pop. vrnilo v Ljubljano. Vožnja do Sušaka ali obratno velja prav tako 180 Din, kakor za vožnjo v Zagreb ali nazaj. K otvoritveni vožnji sta bila povabljena dva časnikarja. Občinstvo pa zaenkrat še ni bilo o pravem času informirano o otvoritvi te nove zračne proge.
O tvor/en /e se/em, — pa si ga oglejmo, pri tem pa vsem znancem odkrito povejmo: Najboljše Kse, kar za ielodček želimo, le v Slamičevem paviljonu dob mo!
Mariborske vesti:
Vsem ustreženo
Kai bo danes?
Kino Kodeljevo: Ob 20: »Sence s preteklosti«
in »Rantanplanov Sivko«.
*
0 Kitajski misijonar g. Jožef Kerec na misijonski razstavi. Kakor znano ostane naš zaslužni kitajski misijonar gospod Jožef Kerec še nekaj tednov v Sloveniji. Obiskovalci velesejma bodo imeli priliko, da ga pozdravijo na misijonski razstavi. G. misijonar Kerec bo na razpolago obiskovalcem te razstave zlasti na Marijin praznik dne ■ 18. septembra in jim bo ob tej priliki ob razstavi kitajskih predmetov dajal zanimive informacije o Kitajski.
© Najmodernejša slaščičarna v beli Ljubljani.
— Veliki oglas v »Slovencu« je izvabil tudi našega poročevalca na otvoritev razširjene slaščičarne g. Adolfa Pelicona v Wolfovi ulici št. 14. V splošnem gleda časnikar na razne adaptacije in povečave lokalov z mrkim pogledom, saj v Ljubljani redko najdemo v stari stavbi moderno preurejen lokal, ki bi mogel kot gostišče služiti za zgled lokalom v novih stavbah.
Prav prijetno pa je bil presenečen naš poročevalec, ko je stopil v svetle in kar najmodernejše preurejene prostore razširjene slaščičarne Pelicon v Wolfovi ulici. Že prvi bežni pogled po stenah, opravi in opremi je zadoščal, da je človek obstal presenečen ob prijetni domačnosti prostorov, ki vplivajo s svojo izbrano opremo in okusnostjo na obiskovalca kar najugodneje. Davi ob 11 dopoldne so bili novi prostori izročeni prometu: stari gostje in prijatelji slaščičarne so napolnili nove prostore in se počutili v njih kakor domači.
In v resnici se je človek lahko počutil domačega v teh prostorih. Iz nekdanjih starih prostorov, v katerih so bila stara študentovska stanovanja, je preuredil inž. Josip Dedek dva moderna in svetla prostora, ki sta kar najbolj primerna za udobno slaščičarno.' Stene so moderno poslikane po načrtu prof. Gojmira Kosa, slikarijo pa je izdelala tvrdka Martine & Cerne. Oprava je naravnost elegantna. Vsa mizarska dela je izvršil mizarski mojster Rok Berlič iz Št. Vida. Izredno pripravne
Svečano resen je kotiček, posvečen največjemu slovenskemu misijonarju in prvemu indijanskemu škofu Frideriku Baragi. — Njegova veličina je skromno nakarana s portretom Langusa (last ljub- j ljanskega semenišča) )in portretom alcad. slikarja, prof. Mežana (last misijonske pisarne v Ljubljani), | dalje z nekaterimi Baragovimi slovenskimi in indijanskimi deli. Glavni pomen tega kotička pa je, da nas opozori na njegovo svetniško veličino in na našo dolžnost, da mu čim preje pripomoremo do slave oltarja.
Čeprav je letošnja misijonska razstava po obsegu skromna, vendar je ziv odraz vedno krep-kejšega misijonskega mišljenja in hotenja med našim ljudstvom. Obiskovalci velesejma naj ne gredo mimo te razstave; z obiskom ne bodo zadostili ls gonu radovednosti, temveč si bodo lahko bogato oplodili tudi dušo z ideali misijonskih stremljenj, j
Upoštevajoč današnje težke razmere, ni raz- \ stavni odbor določil nikake vstopnine, pač pa je dobrodošel sleherni tudi najmanjši prostovoljni | dar, ki ga obiskovalci izroče na razstavi.
Na razstavi se vedno stalno nahaja eden izmed j I strokovnega vodstva razstave, ki je na razpolago j
1 obiskovalcem za eventuelna pojasnila. — '
so okrogle mizice, ki so pokrite z masivnimi stekle- j nimi ploščami, nadvse udobni pa stoli. Vsa oprava je iz težkega orehovega lesa. Na oknih in ob vratih povzdigujejo udobnost prostorov okusne in moderne zavese, ki jih je dobavila tovarna »Štora«, tako da izgledajo prostori v resnici kar najbolj udobno in moderno in prepričani smo, da v Ljubljani še dolgo ne bomo dobili tako lepe in udobno opremljene slaščičarne, kakor je ta.
Pravi vzor higijenske ureditve pa je delavnica in pekarija. Tla in stene so obložene z belimi plo-ščicami. Ob stenah stoji mešalni stroj in druge pri- j prave ,ki so potrebne za hitro zamesitev testa. Posebnost je cela vrsta pečic za slaščice in sušilnice, j ki jih je izdelala tvrdka Martinčič. V delavnici j sta tudi dva velika hladilnika firme Frigidaire. Ta- j ko delavnica kakor prostori za občinstvo so oprem- j ljeni tako, da smo prepričani,, da bo ljubljansko , občinstvo z največjim veseljem obiskovalo te pro- ! store, ki po svoji domačnosti presegajo do sedaj j najbolj prijetne lokale. Prav posebno moramo po- ' udariti posrečeno zamisel okrasitve novih prosto- i rov z zelenjem, ki tako lepo poživi vso notranjost. Podjetnemu g. Adolfu Peliconu želimo, da bi se razmeroma visoka investicija za preureditev lokalov lepo obrestovala in tako tudi poplačala njegov pogum, ki ga je imel, da je tako lepo preuredil lokale in s tem dokazal naprednost ljubljanskih obrtnikov.
0 Znani gostilničar pri »Kaplanu« g. Pepe Lončar je, kakor pove inserat, z današnjim dnem prevzel gostilno pri Češnovarju (Starem tišlerju) v
Kolodvorski ulici. Drevi bo svojo novo gostilno slovesno odprl. Za to priliko je Pepe pripravil — poleg drugih dobrih vin — izboren cviček in okusen prigrizek, vse to bo pa zabelila godba »Zarja« pod vodstvom g. Franceta Dolinarja. Vsi Pepetovi prijatelji in znanci kakor tudi vsi drugi so prijazno vabljeni.
0 Kino Kodeljevo ima od danes naprej večerne predstave zopet ob 8.
© Mleko za mestne uboge. V Ljubljani imamo danes in jutri razstavo goveje živine montafonske pasme na Ljubljanskem velesejmu. Kar 6e bo ta dva dneva namolzlo mleka, ga je Zadruga Jugomontafon ozir. uprava Ljubljanskega velesejma brezplačno odstopila me- , stnernu socijalnemu uradu, ki bo mleko raz- I delil med najpotrebnejše.
0 Bivši salezijanski gojenci in oratorijanci imajo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne ; 10. sept. t. 1. ob 8 (zjutraj na Rakovniku. Vsi vljud- , no vabljeni, tudi novi.	, , . , ■
© Okrožna strelska družina v Ljubljani obvešča strelske družine in strelce tekmovalce, da so državne strelske tekme v Belgradu preložene na j čas od 17. do 23. septembra. Od ljubljanskih strel-cev pričakujemo v nedeljo pri strelskih vajah čim- ! večjo udeležbo. — Odbor.
o Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, ■ Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 20.
0 Nogavice, razne svilene, flor in otroške, dobite trpežne pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg.
©Med prepirom topen. Dne 30. avgusta smo poročali, da je v Leonovi kavarni nekdo udaril po glavi nekega delavca. O tej zadevi smo dobili verodostojno poročilo, da se je vse to zgodilo zunaj na ulici, kamor so prepirajoči se
Že detj časa so bili izpraznjeni prostori prejšnjega Kreditnega društva in lepi ter prostrani stanovanjski prostori v prvem nadstropju v poslopju Mestne hranilnice. Za te prostore se je vršila pravcata tekma. Tako so se potegovala mestna podjetja, piestna zastavljalnica, ki se snuje, in drušlvo »Šola in dom«. Prav posebno je šlo za to, da se pridobijo ti prostori za magdalensko osnovno šolo. Znano je, da je magdalenska osnovna šola hudo prenapolnjena in morajo zato otroci iz rnagdalenskega okraja hoditi v solo daleč tja v Cankarjevo ulico, dočim bi imeli zelo blizu v šolo,
če bi se posrečilo pridobiti prostore v omenjenih izpraznjenih lokalih. Akoravno je bilo več prosilcev, vendar se je vsem ustreglo. V prostore bivšega Kreditnega društva se vseli snujoča se mestna zastavljalnica, v stanovanjske prostore dr. Der-novška pridejo Mestna podjetja. Tudi magdalen-ski osnovni šoli so bili dodeljeni prostori. Vselil se bo lahko en razred v te prostore, tako da bo s to pridobitvijo ustreženo mnogim staršem rnagdalenskega okraja, pa tudi otrokom iz rnagdalenskega predmestja bo zlasti v zimskem času precej lažje.
□	Na prestolonaslednikov rojstni dan v sredo j 6. septembra bo v tukajšnji stolnici ob osmih pon-tifikalna sveta maša z zahvalnico »Te deum«. Na predvečer bo manifestacijski sprevod narodnih društev z zaključkom na Glavnem trgu pred ro-tovžem.
□	Gradnja zasilnih stanovanj. Načrt s preureditvijo dela Scherbauniovega mlina v zasilna stanovanja je, kakor smo poročali, padel v vodo. Na vidiku je gradnja zasilnih stanovanj zunaj v Metelkovi ulici. Ker je zadeva nujna in pereča, bo o njej razpravljal mestni občinski svet na izredni seji dne 7. septembra.
□	Težek udarec ie zadel delavstvo tukajšnjih železniških delavnic. /, včerajšnjim dnem je stopil v veljavo nov delovni red, v smislu katerega bodo delavnice obratovale odslej po sedem ur dnevno, ob sobotah pa samo šest ur. Kako naj si delavstvo opomore, ko so zraven tega na dnevnem redu brezštevilna praznovanja?
□	Nedeijene uradne ure na magistratu so se podaljšale do 15. septembra t. 1.
□	Zastoj... je nastal v gradnji cestne zveze Smetanova—Orožnova ulica. Dela so se približala svojemu zaključku, do katerega pa ne more priti, ' ker še ni baiiska uprava v Ljubljani rešila zadeve glede porušenja hiše v Strosmayerjevi itlici št. 6. Ako bi rešitev prišla čimpreje, jjotem bi bila omenjena prikladna in ugodna cestna zveza upostav-ljena za celokupni promet še pred nastopom zime.
□	Dobrodelna invalidska tombola. Kakor že sporočeno, priredi Združenje vojnih invalidov v Mariboru jutri v nedeljo 3. septembra ob 14 na Trgu Svobode v Mariboru javno dobrodelno invalidsko tombolo, katere čisti dobiček je namenjen v podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Karte po 2.50 Din se dobijo v vseh tobačnih trafikah, kakor tudi na prometnih ulicah, kjer so postavljene mizice v svrho nabave tombolskih kart.
□	Žetev smrti. Danes zjutraj je umrla v Mag-dalenski ulici 9 80 letna zasebnica Marija Pichler. Pogreb bo v nedeljo ob pol 15 na magdalensko pokopališče. Žalujočim naše sožalje, rajni pa naj sveti večna luč!
□	Zopet šverc... Obmejni organi so prijeli dva avstrijska železničaria, ki sta hotela vtihotapiti 20 kg saharina. Oddana sta bila mestnemu načelstvu, ki jima bo odmerilo precejšnje število jurekov...
□	SSK Maraton, lahkoatletski odsek, Atleti, ki so določeni za dvoboj, se zberejo v nedeljo ob 8 zjutrai na Glavnem trgu.
□	Bodi apostol! Ravnokar ie izšla v Cirilovi tiskarni kot 1. "zvezek Knjižnice K. A. v Mariboru brošurica »Bodi anostol«. Knjižica je namenjena vsem, ki si v današnjih razrvanih časih želijo katoliškega preporoda. Cena ie izredno nizka: samo 5 Din. Naroča se pri Tajništvu K. A. v Mariboru (Aleksandrova cesta 6), dobi pa se tudi v prodajalnah Cirilove tiskarne. Sezite po njej!
□	Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden do vključno 10. septembra Konigova lekarna pri Mariii Pomagaj na Aleksandrovi cesti.	•
□	Slovenske domačije v pepelu. Na Dravskem polju se iz dneva v dan oglaša rdeči petelin. Žrtev požara je zopet postalo gospodarsko poslopje posestnika Franca Kodriča v Račah, ki je do tal pogorelo, Pogorelo je 80 meterskih centov sena, 60 meterskih centov slame, dve brani in natovorjen voz z ovsem, ki je bil last posestnika Antona Ekerta, ki je letos že pogorel in je radi tega pri svojem sosedu Kodriču shranil z ovsem natovorjen voz. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil na bližnje, s slamo..krite objekte. Kodrič trpi škode 50.000 Din, zavarovan pa je za 49.000 Din, Živali se je posrečilo rešiti. Ker se požari na Dravskem polju v zadnjem času zelo ponavljajo, obstoja upravičen sum, da gre za zlodejanja zlobne roke, ki požiga kmečke domačije.
□	Programa nikdar ne zmanjka v vrstah mariborskega športa. Danes ob 16 na Maratonovem
prišli iz neke druge gostilne in ne iz kavarne Leon, katera je pri tem dogodku- čisto neude-ležena.
igrišču pričetek lahkoatletičnega dvoboja med SSK Maratonom in SK Železničarjem, ki se jutri ob 9 nadaljuje na Mariborskem otoku. — Tudi nogomet bo imel svojo privlačnost. ASK Primorje se jutri popoldne pomeri na novem Železničarjevem igrišču s prvim Železničarjevim moštvom. Kibici, pozor!
□	Ulica...« »Zapuščena, zanemarjena kakor pastorka je Ribiška ulica. Trava ob straneh in sredi ulice poganja kakor v kakšnem pragozdu, radi pestrosti in romantične zunanjosti štrlijo sredi ulice sedaj, ko so zadnji nalivi izprali ves pesek, ostri kamni kvišku. Stranska ulica je sicer Ribiška ulica, toda še vedno toliko vredna, da bi se nekoliko kultivirala in olepšala.« — Stanovalci in tisti, ki morajo tod skozi.
□	Glasbena šola Glasbene Matice otvarja svoje novo šolsko leto. Poučevali se bodo isti instrumenti, oziroma predmeti kakor lani. Tudi društvena članarina ostane neizpremenjena, šolnina letno 15 Din in ukovina (2 učni uri na teden) mesečno 80 Din. V ozira vrednih primerih se dovoli znižanje ali oprostitev ukovine. Vpisovanje se prične 2. septembra in traja, dokler sc učenci prigla-šajo. Vpisovanje se vrši v društvenih prostorih do nadaljnjega vsak dan (razen praznikov) redno od 10 do 12 in od 4 do 6, v potrebi tudi ob drugem času. Pouk se bo pričel, ko se ustali poslovanje na javnih šolah, redno pa s 16. septembrom. Vodstvo šolskih poslov je namesto g. Hladeka poverjeno g. Ubaldu Vrabcu.
Celje
■& Apostolstvo mož in fantov. Jutri prva nedelja v mesecu, zato ob 6.30 pridiga, skupno sv, obhajilo in nato sv. maša. Ker je jutri obenem god farnega patrona sv. Daniela, zato naj se vsi udeleže te cerkvene slovesnosti v največjem številu.
Akademija društva »Soče« z izbranim sporedom bo nocoj ob 20.30 v mestnem gledališču.
0 Umrla sta v celjski javni bolnišnici Drofenik Jernej, 77 let, posestnik iz Šmarja pri Jelšah, in Planko Ana, 5 mesecev, hči delavca iz Slivnice pri Celju. N. v m. p.l
£5 V mesecu avgustu je umrlo 19 oseb in sicer 2 v mestu in 17 v javni bolnišnici.
-0- Tujski promet v avgustu. Avgusta je obiskalo Celje 1265 tujcev z 2183 prenočninami. Po narodnosti je bilo največ Jugoslovanov, po poklicu pa trgovcev in trgovskih potnikov.
0 Športne prireditve ob priliki proslave petletnice SK Olimpa. Danes ob 20 bo štafetni tek skozi mesto, ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma rokoborba in boks; nastopijo atleti težko-aj-letske sekcije SK Olimpa. — Jutri bo ob 10 obhod sodelujočih športnikov v sprevodu z železničarsko godbo po mestu, ob pol 11 na Glaziji lahkoatletsko tekmovanje, pri katerem sodelujejo vsi celjski klubi, ob pol 12 nogometna tekma med mladimi moštvi SK Jugoslavije in SK Olimpa; ob 14.30 na Glaziji nogometna tekma med rezervama SK Celja in SK Olimpa, ob 16 nogometni brzo-turnir za pokal RK Olimpa.
Ptui
Požar. Preteklo noč je v vasi Drstelja na še nepojasnjen način izbruhnil požar. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnika M. Rebernalca. Sosedom se je posrečilo ogenj omejiti v toliko, da se ni razširil na sosednja poslopja. Zgorel je Skedenj, parma, kolarnica, hlevi in listnjak. Skoda znaša okrog 12.000 Din in je krita z zavarovalnino. Sumi se, da je ogenj zanetila zlobna roka.
Otrok padel v 5 in globok prepad. Huda nesreča se je dogodila 31. avgusta popoldne na Grajeni. 6-ietni Stanko Vodan iz Krčevine je splezal na ograjo mostu, ki vodi čez potok Grajeno. Zgubil je ravnotežje in telebnil v 5 m globoki prepad. Na kamenju se je pobil tako hudo, da je obležal v nezavesti. IC sreči ni bilo vode v strugi, sicer bi utonil. Otroku so pozneje našli stariši in ga prepeljali v bolnišnico. Poškodbe otroka so smrtnonevarne.
Kulturni obzornik
Jo van Ammers-Kiitler: Upornice
Roman. Leposlovna knjižnica, 13. Prevedel Fer-do Kozak. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1933, — Med vsemi svojimi deli si je nizozemska pisateljica Jo van Ammers-Kuller pridobila največ priznanj s plastično risanim trodelnim romanom »De opstandigen« — Upornice, kjer s prodorno silo odgrinja svojsko življenje žene treh razdobij; popolne brezpravnosti, emancipacijskih borb ter pretirano zmaličene emancipiranosti.
Prva knjiga, ki je brez dvoma umetniško najmočnejša, zgoščuje v sebi življenje ponosne patri-cijske rodbine Coornvelt, živeče v staromodnem nizozemskem mestecu Leiden od 1840. leta dalje. V tej nam pisateljica z živo plastiko kleše značaj in miselnost starega Coornvelta, pobožnega pesnika, industrijalca, a še posebej družinskega očeta, čigar »najvažnejši dogodki delovnega življenja so bili pasti in polniti želodec«, dalje značaj in miselnost njegove žene in otrok ter končno miselnost vse tedanje dobe v odnosu ženskih otrok do staršev in ostalega sveta. Otrok ne sme imeti svoje volje; ta izhaja le iz poglavarja družine in se do podrobnosti razteza na podrejene člane. Posebej velja to za ženski svet, kateri mora v naravnost suženjski pokorščini dan za dnem opravljati do obupno-sti monotona dela, streči moškim članom družine, možiti se kadar in kakor veleva neizprosna očetova volja, nikoli se ne zagledati niti skozi špranjo v javno življenje, v lepoto knjige, sploh ven iz svojega brezživlejnjskega delokroga. Vlogo novega duha igra v tej knjigi sestrična Coornveltovih otrok, Marija Elizabeta Sylvain, katera prinaša hiši prvo »apico ženskih gibanj, ki so se prav takrat spora-dičnn iavljala v Franciji in Angliji, a se je morala radi pregrobega odpora starega Coornvelta umaknil'
Druga knjiga, ki obsega razdobje od 1872 dalje ter se zadržuje na drugi in tretji Coornveltovi generaciji, je vsa v ognju borb za žensko enakopravnost. Ženski otrok te dobe noče biti več brez poklica in imena, sam si hoče služiti kruh, dasiravno velja to za neizbrisno sramoto patricijskih tesno-srčnežev. Tudi sega po knjigi, išče življenjskih problemov izven družinske matice, sega kljub viharnemu odporu vseh moških po visokošolskem študiju. Izoblikovala se je beseda: emancipacija, katere prva generacija po starem Coornveltu, ki je kore-ninila še vsa v okovih njegove miselnosti (David Coornvelt itd.), ni mogla prenesti brez divjanja. V mladini obeh spolov se je dramilo socialistično gibanje. Multatulijevo ime je šlo z občudovanjem skozi palače patricijskih otrok. Deklice so se predajale službi bolnikov in otrok slabo plačanih delavskih družin. Vrnila sc je stara Svlvain, borite-ljica zoper tiranijo mož, ki so zrli v ženski le »kos pohištva, katerega po mili volji pehajo sem in tja«. Žena mora postati enakovredna družica možu in članica člov. družbe. Okrog Sylvain sc zbira zmerom večje število, prepad med dvema generacijama je sleherni dan globlji. Prvi ženski osvobodilni list se pojavi. Sporadično prihaja spoznanje: Starši nimajo pravice siliti otrok v poklice, ki so otrokom odvratni...
Tretja knjiga, ki sega v povojna leta, pokaže izmaličene svobodnosti ženskih zahtev. Prva ženska zdravnica dr. Eliza Wijsman se vrača kot sedemdesetletna starka v pokoj na dom svojega nečaka dr. Stevena, kateri je v družbi svoje žene vzgojil svoje otroke v najsodobnejšem duhu. Ko sc nekdanja boriteljica za ženske svoboščine zazre v življenje in nazore sodobne mladine, se zgrozi nad razvalinami pogrešene vzgoje. Spoštovanje do starih sc je povsem razblinilo, starši so otrokom Ie suhoparni tovariši, očetni dom pa komaj več kot hotel. Ženski svet, ki se navdušuie izključno za kult telesa, je prevzel moškim službe Ločitev pomeni danes »komaj več kot selitev ali izmena služin-čadi«. Deklice se čutijo s 16. letom žene in zrelo rvnazuiein snolni razkroi med očetom in materjo.
^na izmed Stevenovih hčera, ki se je najživeje bavila s problemi zakona, je prišla do zaključkov, da je vzrok tolikih brezupnih ločitev v tem, ker žene nimajo več vere prejšnjih časov v moč, v ne-razdružnost tega, kar je prav za prav središče njih življenja (zakon), ker ne verjamejo več v božansko , moč ljubezni...
Roman »Upornice« je zgoščen niz slik iz zgo-j dovine ženskega gibanja preteklega stoletja, a J hkrati zrela kritika posledic te pretirano napredujoče ženske emancipiranosti. Pisateljica je mojstr-i sko prodrla v miselnost in značaj posameznih raz-| dobij in ljudi ter nam v prijetnem kramljanju raz-i krila pot znamenite Coornveltove rodbine skozi tri ; bistveno različna razdobja, katerih sleherno nam pokaže svojski stadij ženskih pravic. — Prevod je i v celoti lep in sočen, vendar se je vrinila vanj ne-lepa napaka, ki jo srečujemo že nekaj časa na oglasnih straneh dnevnega časopisja: Množinske oblike za besedo blago (snov!) nimamo, najmanj pa bi bila ta: blago vi! — Knjigo priporočamo predvsem ženskemu svetu, brez dvoma pa bo nudila tudi moškemu čitalclju dovolj razmišljanja in pametnih nagibov.	L. O-.
»Mladi utripi«. Napisali in izdali: Ernest Ba-der, Drago Bajt, Jože Kerenčič, Danilo Viher. Linorezi: Klavdij Zornik. Maribor, 1933. — Zgoraj imenovanih pet abiturijentov mariborskega učiteljišča je izdalo v začetku avgusta nekak literarni almanah ..Mladi utripi«, kjer so razvrstili svoje prve leposlovne sestavke. Značilen za vsebino knjige je uvod: Pošiljamo v svet nekaj bežnih vtisov iz naših let. Živeli smo v dobi, ki je zahtevala kruha in samo kruha. Tudi naša srca so občutila to borbo za kruhom. Bili smo jo pet let, dokler nismo dospeli do smotra. A ko smo ga dosegli, smo spoznali, da smo se tudi tu varali... Nekaj vtisov iz te borbe in obdaiajočega nas življenja smo zbrali bežnih in mladih, da bi ms v poznejših letih spominjali teh zagrenjenih dni.« Po večini imaio ti mladi orisDevki nKrniemo ostrino
proti sodobni šolski vzgoji, ki pozna le teorijo in je zategadelj brez soka življenja, proti zmaterijalizi-rani dobi, ki je sleherno duhovnost zadušila, proti golemu kruhoborstvu itd., a iščejo poti skozi vsa | mlada razočaranja v duhovne vzore. Vsi ti sestav-I ki, ki pomenijo neposreden krik razočarane mla-I dine, so po svoji umetniški vrednosti začetniški, i neizbrušeni, izrazno tipajoči v vse smeri. To pa za : enkrat ni važno, saj se utegnejo avtorji v prihod-I n,osti sami v sebi izbrusiti in poiskati svoj lastni izraz, važnejše je dejstvo, da se je opogumila pe-I ščica učiteljskih absolventov na samozaložbo knji-i ge svoje razbite mladosti, protesta in upov v lepše ! dni. S tega vidika smo se razveselili mladih tan-> tov (literatov; Viherja, Baderja, Bajta in Kerenčiča, i kakor tudi grafika Zornika) in smo prepričani, da bo njihov almanah ostal v lep spomin na dobo generacije, ki jc hrepenela iz materialnega v duhovni svet.	L. G.
Grada za povijest književnosti Hrvatske.
Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti. Knjiga XII. Uredio dr. Franjo Fancev. U Zagrebu, 1933. — Ob stolctnici hrvatskega preporoda, katerega so Hrvatje preteklo ! leto obhajali, je zagrebška Akademija znanosti in ; umetnosti posvetila spominu tega prebujenja svojo vsakoletno izdajo »Grade«, kjer je v nizu razprav ponatisnila nekaj vidnejših publikacij iz let 1790 do 1832, katere so utirale preporodu pot. Zanimive so vse le razprave, v katerih zrcalu so videti vse velike borbe kulturnih Hrvatov za enakopravnost njihovega jezika ter za prebujanje širokih plasti, dokler ni končno zasadil pluga Ljudevit Gaj, za katerim je narodno zavalovala vsa Hrvatska. Ena i in štirideset razprav kaže v jasni luči velika kul-I turna prizadevanja nekaterih Hrvatov z.a povzdig ; posameznih kulturnih dobrin (lasten jezik za občevanje in pismo, nar. knjižnica itd.). Brez dvoma bo | zbrano gradivo dobrodošlo vsem literarnim zgodo-I vinarjem za sestavo hrvatske slovstvene zgodovi-! ne iz preteklih časov do današnjih dni, kar bi bilo pač nujno potrebno, da se zamaši občutna vrzel v hrvatski kulturni zgodovini.
Cerkvene razstave na vetesejmu
Ljubljana, 1. sept.
Čeprav danes še ni bila izpolnjena razstava slovenskih cerkva ter so popoldne šele urejali misijonsko razstavo in umetniško razstavo slovenskih Madon, vendar je gotovo, da bodo te tri razstave, ki so nameščene v paviljonih M in N izredno zanimive in tudi izredno lepe. Do otvoritve teh razstav, ki bo v soboto dopoldne obenem z otvoritvijo drugega velesejma, pa bodo vse tri razstave že urejene in bo moglo občinstvo na njih dobiti prav dober pogled v kulturo naše cerkvene umetnosti.
Razstavo »Slovenska cerkev« je organiziralo umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani. V prvem oddelku razstave so razstavljeni modeli nekaterih bolj značilnih slovenskih cerkev. Razstavljeni so modeli cerkva v Mokronogu, Dragi pri Višnji gori, Št. Rupertu na Krškem polju, Malem gradu pri Kamniku, Dobrovi pri Ljubljani, Ptujski gori, Tunicah, Novem mestu, Pleterju in Brezjah, dalje dva modela prof. Vurnika ■ in en model Kralja.
Drugi oddelek bo obsegal fotografije cerkva, njihovih notranjščin in njihove opreme. Tretji oddelek pa bo obsegal umetniške slike domačih umetnikov. Slike ponazorujejo estetsko važnost naših cerkvenih podružnic in estetsko mikavnost notranjščin.
Znani zbiratelj grafične umetnosti in antikvi-tet g. Pavel V i n t e r je v teku svojega življenja žrtvoval očitno ogromno truda, da je zbral izredno bogato in nadvse zanimivo zbirko božjepotnih podobic in raznih, tudi umetniško vrednih cerkvenih odlikovanj. Njegova zbirka je tudi obogatila razstavo slovenske cerkve.
Akademski slikar Tone Kralj je uredil po lastnem načrtu in z lastnimi slikami in opravo sodobno kapelico, ki bo še povečala mikavnost in zanimivost te razstave.
Povsem ločena, vendar pa v idejni zvezi z razstavo slovenskih cerkva je razstava slovenskih Madon. Madona je bila vedno in vedno bo najbolj priljubljen slikarski motiv našega naroda in seveda tudi naših slikarjev. Razstava je izredno bogata in so na njej zastopane vse umetniške smeri in vsi okusi, ki pač obdelujejo skoraj en in isti motiv. Primerjava med posameznimi smermi in okusi bi utegnila biti posebne važnosti. Tako so zastopane na lej razstavi naši slikarji Franke, Vav-potič, Gaspari, Smrekar, France in Tone Kralj, Mara Kraljeva, Globočnik, Maleš, Piščančeva, Se-dej, Pregljeva in drugi. S plastikami Madon pa so predvsem zastopani Tone in France Kralj ter Gorše. Razstavo je aranžiral in organiziral ak. slikar prof. Olaf Globočnik.
Misijonsko-etnološka razstava je bila organizirana pod vodstvom neutrudljivega misijonskega delavca univ. prof. dr. Lamberta E h r 1 i c h a. Razstava nam ponazoruje razmere in vse obširno polje, ki ga obdelujejo katoliški apostoli med najbolj različnimi narodi v Kini, Indiji ln Afriki. Ne samo z verskega stališča, temveč tudi z etnološkega in geopolitičnega stališča je ta razstava izredno važna ter bo razširila obzorje slehernemu, ki jo obišče.
Nedvomno je, da bo sleherni, ki obišče velesejem, obiskal tudi te tri razstave, saj so izredno pestre in vse tri nudijo dovolj prilik, da se človek na njih poglobi v smisel za lepoto, da si oplemeniti srce in dušo.
Na poti v sejem oropan in umorjen
A d 1 e š i č i, 27. avgusta.
V petek 25. avgusta je šel ob treh zjutraj posestnik Peter Veselič iz Vrhovč št. 5 — po domače Lovre — na sejem v Karlovec. Ob tričetrt na pet je že prišel povedat mlad mož iz Marindola, da je bil Peter napaden in da leži napol mrtev na cesti od marindolske šole proti hosti. Ko so pripeljali napadenega domov, je bil v nezavesti. Domači župnik mu je podelil sv. olje in tedaj je izprego-
Prevzel sem staroznano
gostilno pri Češnovarju
(Starem Tišlerju) v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Točil bom prvovrstna vina in postregel z dobro, ceneno hrano. Sprejmem tudi abonente na hrano. -Lep, senčnat vrt in prostoren salon, primeren za razne prireditve.
Cenjenemu občinstvu se zahvaljujem za dosedanio naklonjenost in se priporočam za številen obisk v novi gostilni.
Pepe Lončar,
doslej gostilničar pri »Kaolanu«.
voril zadnje besede: »Jezus, usmili se me.« Zdravnik je kmalu došel — a ni mu mogel več pomagati. Umrl je napadeni ob 7 zvečer. Drugi dan 26. t. m. ob 4 je bila obdukcija — nato pogreb. Umorjenemu je bil vzet ves denar v znesku 501 Din.
Sum je takoj padel na dotičnega moža, ki je prišel sporočit o napadu. Orožniki iz Prilišča in Dragatuša so ga zasliševali in ga končno zvezanega z njegovim bratom odpeljali v zapor v Karlovec.
H kongresa mladih intelektualcev
Polovična vožnja je dovoljena za kongres z odlokom M. S. št. 17.983 od 17. avgusta od 2. do 4. septembra na vseh vlakih in vseh razredih razen ekspresnih in 4. razreda. Vsak udeleženec kongresa kupi na odhodni postaji celo vozovnico, ki je naj ne odda v Ljubljani na postaji ob prihodu, ker bo veljavna s potrdilom o udeležbi kongresa tudi za povratek. Za kongres vlada splošno veliko zanimanje vseh inteligenčnih krogov. Povabljena so poleg oblasti tudi vsa stanovska društva in strokovne organizacije ter prosvetne institucije.
Kongres se radi prevelike udeležbe ne more vršiti v sejni dvorani mestnega magistrata, kakor je bilo prvotno sporočeno, ampak v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti ob 9 dopoldne z nespremenjenim sporedom.
Pozivljemo obenem vso intelektualno javnost, da se v nedeljo 3. septembra v čim večjem številu udeleži našega kongresa, na katerem hočemo in skušamo poudariti našo vrednost in obrazložiti naše težnje. Vabimo vse brezposelne in zaposlene intelektualne delavce, da s svojo udeležbo pripomorejo k zmagi človeške misli nad sirovimi silami življenja, k zmagi misleče logike nad nelogičnimi tvorbami, s katerimi se mora danes boriti današnja inteligenca.
Na tem kongresu hočemo položiti osnovne smernice za naše socialne in kulturne potrebe in naše socialno-zaščitne ustanove.
Koledar
Sobota, 2. septembra: Štefan, kralj; Maksima, mučenica.
Novi grobovi
Najstarejše Jeseničanka umrla
Jesenice, 1. septembra 1933.
Ni je več med živimi, Markotove matere, ki je bila splošno znana pod tem imenom, dasi je njeno pravo ime Barbara Vilman. Celih 92 let je dočakala in je bila torej najstarejša oseba v jeseniški župniji. Kljub visoki starosti je do nedavnega časa sleherno jutro prihajala v savsko cerkev k sv. maši ter vsak dan pristopala k mizi Gospodovi. Po maši pa ni našla miru, dokler ni dobila v roko »Slovenca«, katerega je odnesla v svojo sobo ter ga prečitala vsega. Ob četrtkih je prišel še »Domoljub« na vrsto in ob mesecu »Bogoljub« in »Glasnik«. Malo je ženic na 6vetu, ki bi v tako visoki starosti prečitale toliko, kolikor nadvse spoštovana Markotova mati.
Dolga je vrsta gospodov duhovnikov, ki so v teku let maševnli v savški cerkvi ter prihajali JH) opravilu na običajen skromen zajtrk v Markotovo gostilno. Vsi ti se bodo danes v molitvi spomnili Markotove matere. Blag ji sjio-min. Spoštovani Čuferjevi in Tratnikovi družini pa naše globoko sožalje.
-f- V Dravljah so v četrtek pokopali Flor-jančič Magdaleno, ki je dosegla 82 let in ki jc
do zadnjo bolezni ohranila pravo gorenjsko ži-lavost. Lepo jc preskrbela in vzgojilu svoje otroke ter materinsko ljubila svoje vnuke. — Blag ji »pomin!
Osebne vesti
—	V imenik odvetnikov je bil vpisan odevtnik Fran M a 1 n i č , ki odpre svojo pisarno na Brdu pri Lukovici.
—	Iz carinske službe. K glavni carinarnici v Mariboru so premeščeni cariniki 8. polož. grupe: 1. Medanič Zvonimir iz carinarnice na Rakeku na prošnjo; 2. Slavič Vjekoslav iz carinarnice v Bito-lju po potrebi službe; 3. Nenadič Mihajlo iz carinarnice v Virovitici po potrebi službe; 4. Protič Svctislav iz carinarnice v Gor. Radgoni po potrebi službe. — K carinarnici na Rakek: Vitezica Marij, pomožni carinik IX. pol. skup., iz glavne carinarnice v Ljubljani po službeni potrebi. — Od carinarnice v Mariboru cariniki 8. pol. grupe: 1. Veseli-novič Kosta k carin. I. reda v Virovitici po služb, potrebi; 2. Sremc Edmund k carin. L reda v IJer-ceg Novi po potrebi službe; 3. Lazarevič Jagoš k carin. I. reda v Kotoru po prošnji; 4. Laginja Josip k carin. I. reda v Bitolj po potrebi službe; 5. Mi-kijelj Stanko, pom. carinik 9. pol. grupe, k carin. I. reda v Debru po potrebi službe.
DOPISNA TRGOV. ŠOLA
v Ljubljani, Pražakova 8,11.
Začetek novih knjigovodskih, stenograf-skih, trgovskih in jezikovnih tečajev. Pišite takoj po pojasnila!
Ostale vesti
—	Zanimanje Nj. Vel. kralja za živinorejo. V
okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani bo 2. in 3. septembra prirejena tudi velika razstava živine montafonske pasme. Najboljši rejec jugomontafonske pasme zadruge »Jugomontafon« prejme od kralja Aleksandra v dar lepo telico iz kraljevega hleva. Telica prispe v Ljubljano še pred otvoritvijo razstave.
—	Vsem lavantinskim župnijskim uradom. Kakor je bilo v listih že objavljeno, se vrši v dneh od 28. sept. do 4. okt. slovensko romanje v Rim. Stroški bodo znašali od Ljubljane do Rima in nazaj v Ljubljano 1400 Din. Pot od domače postaje do Ljubljane in nazaj plača vsak sam posebej. Vsi župnijski uradi se naprošajo, da to v nedeljo oznanijo vernikom raz prižnic. Kdor se namerava romanja udeležiti, se naj takoj javi pri župnijskih uradih, ti pa naj blagovolijo imena priglašencev sporočiti po možnosti do 8. sept. t. 1. tajništvu K. A. v Mariboru (Aleksandrova c. 6/1). Spored romanja je bil objavljen v »Slovencu« dne 20. avgusta t. 1.
— Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josei« voda ne le naglo odstrani* najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. »
—	Prihod bolgarskih gospodarstvenikov. V
četrtek 6. t. m. pride v Ljubljano skupina bolgarskih gospodarstvenikov, po številu približno 20. Ta skupina si bo prej ogledala važnejše gospodarske institucije po večjih mestih naše države, med temi tudi zagrebški velesejem, v Ljubljani pa si ogleda prav tako velesejem, enako tudi druge gospodarske ustanove. V Ljubljani ostanejo bolgar-ski gospodarstveniki dva dni.
—	Spominska ploSča ponesrečenemu Sandiju Wisiaku bo odkrita v nedeljo, dne 3. t. m. ob 10 dopoldne na mestu nesreče ob poti s Kamniškega sedla na Planjavo.
Čatežke Toplice
Najbolj vrofe radiotermalno kopališče v drnvski banovini (54'50C). Za revmo, išias. otrpelost. želodčne in ženske bolezni! - Od L septembra do 31. oktobra 20-dnevno pavšalno zdravljenje za ceno 1200 Din (stanovanje, 4 krat dnevno dobra hrana s kruhom, 20 kopeli, zdravnik, dovoz in odvoz od žel. postaje Brežico ali Dobova. takse in davek). Prosjiokti na zahtevo.
—	40 valjačev, doplarjev in ivajcarjev za težko železno industrijo, in sicer za železo in pločevino, dobi delo. Pojasnila daje Borza dela v Ljubljani.
—	Posebni vlak v Belgrad. Na L /emaljsko higijensko razstavo v Belgrad bo vozil |>oseben vlak s hitrostjo brzeca, če se jiriglasi najmanj 300 oseb za potovanje iz Ljubljane ven. Cena tja in nazaj /. vstopnino na razstavo 145 Din. Vlak bo odhajal iz Ljubljane v četrtek, 7. septembra ob 20, prihod v Belgrad v |>etek, 8. septembra ob ca 9, prihod vlaka nazaj v Ljubljano v soboto, dne 9. septembra ob 9. Prijave sprejema higijenski zavod v Ljubljani (nasproti Leonišča) v sobolo 2„ nedeljo 3. in ponedeljek 4. septembra samo dopoldne od 8—12. Prijav-Ijenec vplača znesek 145 Din in jirejme prizna-nico, ki se mu eno uro jired odhodom vlaka zamenja na peronu glavnega kolodvora v Ljubljani z voznim listkom. V slučaju, da bo število prijavljencev premajhno, se to objavi v časopisih in vrne denar.
—	Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
—	Ne blagoslovitev, ampak razvitje. Z Jesenic: Popravljamo, da pevsko društvo »Sava« nn Jesenicah ob 25 letnici svojega obstoja nima na sporedu blagoslovitve zastave, kafcor je bilo v »Slovencu« pomotoma jiovedano, ani|>ak le razvitje prapora.
Lukič otvarja
jesensko sezifo! ■■■■■mMnBai
Dame. kakor vedno, je tudi za to sezijo založila jesenske obleke in plašče od preprostih do najelegantnejših pariških modelov. Najnižje cene.
—	Velikega gospodarskega pomena in važnosti je pri nas brezdvomno sadje. Baš sedaj, ko je veliko sadja že dozorelo, si naše gospodinje prizadevajo, kako isto dobičkanosno u|x>-rabiti. Iz zadrege bo izborno pomagala izvrstna knjiga »SADJE V GtDSPODINJSTVU«, ki jo je spisal naš prvi sadili strokovnjak g. Martin Ilumek. Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi del opisuje razne vrste in sadna plemena ter nego sadja itd. Drugi del se bavi z uporabo sadju, kako ga vkuhavamo in pripravljamo razne kompote, konzerve, marmelade in sadne sokove. Tretji del nudi razna navodila v kon-serviranju in sušenju zelenjadi. Knjiga je bogato ilustrirana in naj ne bo brez nje nobena slovenska gospodinja. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Liubljani ter velja 24 Din.
Primarij dr. Demšar zopet redno ordinira.
—	Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice.
Cerkveni vestnih
II. Vnanja Marijina kongregacijn pri Ur-šulinkah v Ljubljani ima jutri v nedeljo, 3. t. m. zjutraj ob 6 skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2 j>a mesečni sestanek. Pridite vse. — Voditelj.
Božjepotni izlet Križanske moške kongregacije se izvrši v nedeljo, 3. septembra ob vsakem vremenu. Odhod s kamniškim vlakom ob 8.50 dopoldne. Prijatelji družbe vljudno vabljeni!
Stanko Golob - rekorder v drobni pisavi
Ljubljana, 1. septembra.
V izložbi Jugoslovanske tiskarne visi dopisnica, popisana s čudovito drobnimi črkami. Je to tista dopisnica, na kateri je zasebni uradnik gosp. Stanko Golob jiotolkel v drobni pisavi gdč. Bošnja-kovo iz Maribora, ni pa se mu posrečilo priboriti rekorda za Ljubljano, ker je prav tedaj napisal Mariborčan g. Marko Dolinšek na dopisnico še več črk. (1. Karel Lauler je na to priboril še z večjim številom črk venec rekorda Ljubljani. Toda gosp. Stanko Golob se nikakor ni nameraval vdati ter je vse te rekorde sedaj temeljito potolkel.
Poslal nam je dopisnico, na kateri je v lepi in tudi prostemu zdravemu očesu čitljivi, čeprav silno drobceni pisavi — črke so približno pol milimetra visoke — napisal na običajno dopisnico 199 vrst, ki obsegajo 5273 besed, oziroma 24.943 črk in 956 raznih ločil, torej je prekosil rekord g. Lauterja za 1613 besed in 5593 črk. G. Golob je pisal z navadnim peresom, brez vsakih drugih pripomočkov, dela pa je imel z izpolnjenjam le dopisnice 13 ur in 16 minut (g. Lauter pa lo 10 ur). Prepisal je članek Jakoba Zupančiča: *>Izj>re-hodi v Gorjance«, ki je izšel v >Plan. Vestniku«. S tem napornim, a vztrajnim delom si je g. Golob pridobil rekord, ki ga zlepa ne bo mogel kdo potolči. Tudi druga dopisnica g. Goloba bo razstavljena v izložbi Jugoslovanske tiskarne.
Poškodba pri razstreljevanju
Novo mesto, 31. avgusta.
Fink Franc iz Broda pri Novem mestu jo bil zaposlen pri širjenju ragovsike ceste. Razstreljevali so kamen. Tako so delali tudi danes. Popoldne proti 16 jia se naboj ni hotel užgati. Izpraznili so že luknjo do tri četrtine. Ko so ponovno deli v luknjo železni klin, je ostali smodnik hir>oma eksplodiral. Pri tem je Fink dobil hude poškodbe po obrazu, vratu in prsih. Izbilo mu je dva zoba, prebilo gornjo čeljust, jx)škodovalo oči. Vse polno ran ima tudi po rokah. Prepeljan je bil takoj z avtom v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Kolesarska nesreča
Jesenice, I. septembra 193"*.
Na nevarnem ovinku pred Dečmnnovo prodajalno na Javorniku se je davi, kmalu jio šestih pripetila večja kolesarska nesreča. Od Žirovnice je privozil kolesar, ki je bil namenjen v tovarno na delo. (XI Jesenic pa je isti hip pripeljal tovarniški kovač Oven, ki se je vozil z nočne službe. Vse bi bilo dobro za oba, ker sta vozila pravilno, ko bi se nc bil v istem trenotku izza hiš pri svabovi gostilni pripelja tretji kolesar, ki ie prvima dvema pol prerezal tako. dn sn vsi triie padli iu se ie uri tem Ovcu
Zakaj ne toži gospa Marica, čeprav jo čaka veliko delo; pranje perila? Ali ni to delo za njo težavno? Nikakor nel Saj ona jč odlične
bonbone in ti olajšajo tako vsako delo.
se počuti bolje ta je dobre volja,
čudo osvežuje, se prileže, prija.
Proizvod: Union, Zagreb.
Slovenske gorice
Sv. Anton. Srebrna maša in 50-letni jubilej.
Kakor masivni, preprosti, a vendar trdni in za veke zgrajeni spomenik, ki ga stavi mojster, je v duhovnem oziru naš gosjiod župnik Franc škof, ki je 27. avgusta obhajal srebrnomašniški jubilej in 50-letnico svojega Bogu jiosvečenega življenju. Jubilant jc ob asistenci več č. g. duhovnikov daroval srebrno mašo. Navzoča sta bila tudi kanonik Časi iz Maribora in dekan Gomilšek. — Iz hvaležnosti za vse njegove zasluge so mu vse katoliške organizacije izrekle prisrčne čestitke. A|KistoIstvo mož mu je v z,nak hvaležnosti izročilo krasen namizni križ. Občine so sprejele srebrnomašniika za svojega častnega člana in mu jioklonile lepo diplomo. Srebrnomašniku kličemo: Bog ga ohrani še do zlate in biserne" maše! — Dne 27. avgusta je obhajala tuk. fantovska in dekliška Marijina družba 50-letnico svojega obstoja na zelo slovesen način. Pri pozni službi božji so vsi člani in članice pristopili k mizi Gospodovi. G. voditelj Marijinih družb kanonik Časi iz Mariboru pa je sprejel v Marijino družbo lepo število novih članov in članic. Obenem je blagoslovil tudi novo zastavo dekliške Marijine družbe. Popoldne pa je bil še sprejem žen v Marijino družbo iu lepa akademija v Cerkvenem domu.
Danes in jutri
razstava goveje
živine
montalonske pasme na Ljubljanskem velesejmu!
Najboljši rejec prejme darilo — lepo telico — dar Nj. Veličanstva kralja Aleksandra.
Tržič
Nedeljo 3. sept. jc kranjska dekanija določi!;' za proslavo Odrešenja. V vseh farah tržiškega kota se vrše primerne pobožnosti v soboto zvečer in nedeljo dopoldne. Tržič sam pa je začel že v četrtek popoldne in zvečer s slovesnostjo za otroke, ki se je prisrčno končala v petek zjutraj s skupnim obhajilom vseh otrok. Petek zvečer in danes zjutraj so bile na vrsti žene, a moški imajo svojo pobož-nost danes zvečer. Sklepna pobožnost pa bo za vse okoliške fare v nedeljo zvečer z večerno procesijo, ki jo bo vodil prevzvišeni g. škof Gregorij Rožman ki bo imel pred procesijo sklepni govor.
rra&rami ttadio-Lluhllana t
Sobota, 2. sept.: 10.00 Prenos otvoritve jesenskega velesejma 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 19.00 Radio orkester 20.00 Pregled zim. pol. dogodkov (dr. Jug) 20.30 Tambu-raški sekstet 21.30 čas, poroči'a 21.45 Kupleti (g. Bučar) 22.15 Havajske kitare (trio), prenos z velesejma.
Nedelja, 3. sept.: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek) 9.00 Versko predavanje (dr. Gvido Rant) 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz št. Peterske cerkve 10.00 O zakonu za zaščito živali (dr. Veble) 10.30 Bosanski muslimani (11. Ma rja novi č) 11.00 Radio orkester 12.00 Čas, plošče 15.00 Kmetijska ura (g. Jamnik) 15.30 O slovenski cerkvi na velesejmi<ki razstavi (dr. Štele) 16.00 Plošče 17.00 Prenos z velesejma 20.00 Pevski koncert ge. Josipine Sivec 20.45 Radio orkester 21.45 Čas, poročila 22.00 Prenos z velesejma.
Drugi programi«
Sobota, 2. septembra: Belgrad: 20.00 Radio orkester, 22.15 Narodne pesmi — Zagreb: 20.30 Koncert radio-orkestra z violo — Dunaj: 17.10 Simfonični orkester — Brno: 19.10 Slovaške ljubavne pesmi
—	Budimpešta: 20.00 Stare in nove vojaške pesmi, 21.00 Madjarske pesmi s spremijevanjem ciganske kapele — Leipzig: 16.30 Koncert vojaške godbe, 20.00Koncert sinifon. orkestra — Rim: 17.15 Orkestralna glasba, 20.30 Žongler Naše ljube Goepe, Massenet — Varšava: 17.15 Koncert solistov, 20.00 Koncert turške glasbe
—	21.30 Chopinova glasba. (Iz »Radio Beograd«).
Nedelja, 3. septembra: Belgrad: 19.30 Koncert godalnega kvarteta, 20.00 Orkestralni koncert. 21.00 Koncert radio orkestra (ksilofon in petje) — Zagreb: 20.30 Koncert tamburnškegu orkestra — Dunaj: 11.10 Petje zliorn \Vicner Stingerknaben, 12.05 Simfonični koncert 19.10 Vokalni koncert. 20.15 Petje, kvartet, klavir, orkester — Budimpešta: 17.15 Zliorovski koncert, 19.15 Operetni večer, 22.00 Klavirski koncert — Leipzig: 11.30 Bachova kan t a ta, 15.00 Pevski zbor dijakinj, 20.00 Klavirska glasba — Milan: 20.40 Žongler Naše ljube Gospe, opera, Massenet — Praga: 16.00 koncert vojaške godbe, 20.05 Koncert mando-linskega orkestra — Varšava: 16.30 Arije iz oper, 20.00 Lahka glasba rndio-orkestra. — (Iz »Radio Beograd«).
lako močno poškodoval, da je moral iskati pomoči v bolnišnici.
Omenjeni ovinek jo zelo nevaren. Tam se je pripetilo že več nesreč in je treba vsakemu DOtsebnc previdnosti.
Kgi pripoveduje begunec iz Hitlerjevega tabora
Tragedija nemškega naroda
Zverine v človeški osebi
Mlad časnikar iz Tiibingena, pristaš bivšega centruma, ki ie bil kmalu po volivni zmagi Adolfa Hitlerja aretiran, a že čez par tednov izpuščen na intervencijo svojega prijatelja, visokega uradnika v Hitlerjevi vladi, pripoveduje;
Ko sem dne 7. marca ob 9.30 zajtrkoval, nekdo inočno pozvoni na vrata. Nečak stopi k vratom in jih odpre. Trenutek kasneje stopita v sobo dva člana napadalnega oddelka, oblečena kot stražnika, in mi kratko javita, da sem aretiran in da naj grem takoj z njima. »Prosim vas,« ugovarjam, »kdo vam je dal nalog za aretacijo?« »Ne upirajte se, boste že izvedeli,« mi odgovori eden. Uvidel sem, da je vsako upiranje zastonj in sem šel z njima. Peljala sta me v ljudskošolsko poslopje, v telovadnico. Tam je bilo že vsega skupaj 173 aretirancev. Vsi so bili aretirani tistega dne in tukaj čakali na zaslišanje. Za menoj je prišlo še kakih dvajset oseb. Nato se je pričelo zasliševanje. Jaz sem prišel na vrsto med prvimi, že okrog enajste ure. Dva surova člana S. A. sta me peljala v šolsko sobo, kjer se je vršilo zasliševanje pod vodstvom poveljnika napadalne čete. Zasliševanje je bilo kratko. Zanimalo jih je predvsem moje časnikarsko udejstvo-vanje; po desetih minutah sem že končal. Ostal sem v sobi in čakal, da me odvedejo.
Tedaj se je odigral pred mojimi očmi strašen prizor. Neki komunist — poznal sem ga že več let ■— se je branil dajati odgovore na stavljena vprašanja. »Čakaj, svinja, boš že govoril,« je zarohnel nad njim zasliševalni komisar in ga udaril s pasjim bičem po glavi, da se mu je vlila kri po obrazu. Komunist je zavpil in se postavil v bran, a že so ga zgrabile trde pesti članov napadalnega oddelka. Komunist je vztrajno molčal. Nenadoma se je pojavil pred njim kozarec z ricinovim oljem. »Če koj ne govoriš, izpiješ to!« Ob tem pogledu se nisem mogel premagati: »Toda prosim, gospodje ...« sem se hotel potegniti za komunista. »Jezik za zobe,« je zavpil nad menoj vodja udarne čete. Hotel sem govoriti dalje, a že mi je zatisnil usta in me odpeljal v sosednjo sobo.
Tam se je začelo drugo dejanje. V sobi so sedeli sami priprosti tovarniški delavci, funkcijonarji socialno demokratske stranke. Vsi so bili ostriženi
22 letna Angležinja Sunny Lowry, ki je preplavala Rokavski preliv od rta Grisneza do Dovera, in sicer v 15 urah in 45 minutah. To je po treh letih prvi slučaj, da je kdo preplaval Kanal.
Porohe na vlahih
Železniška družba, 'ki vzdržuije promet na progi Newyork—San Francisko, je vpeljala pri vsakem vlaku »voz za sklepanje zakonov«. Posebna okrožnica naznanja potnikom, da »hoče uprava ustreči onim osebam različnega spola, ki sc seznanijo med vožnjo in občutijo nagnjenje do skupnega zakonskega življenja«. Železniški notar je pripravljen takoj zabeležiti poroko na ozemlju in po postavah one države, skoizi katero teče vlak. »Na ta način se prepreči tudi najmanjša izguba dragocenega časa«, kajti ameriške določbe ne zahtevajo od ženina in neveste stalnega bivanja v istem kraju. Čudaški Američani so pohitela izrabiti priliko. Železniške »poročne pisarne« so zabeležile 78 porok v teku prvih 14 dni. Ameriški dnevniki svetujejo zdaj pod-ietni železnici napol za šalo, napol za res, da bi vpeljala še vagone za ločitev zakona.
Zvočni film naravnih glasov in prizorov izdeluje s podporo nemške vlade Arnold Kiihncmann, tvorec nemškega kulturnega filma. Posamezni film ho podajal ves potek življenja posameznih vrst živali, od parenja staršev do lastne zrelosti, torej popolno biologijo. Prizore in zvoke je treba posnemati iz precejšnje daljave, da se žjvaii nc prepiaše. Na stiki vidimo himanic lonovščice (gaiebaj, desno
kos i iimJL
kot obsojenci. Tudi mene so ostrigli na čisto in me peljali nazaj v telovadnico. Tam smo čakali do 4 popoldne, ko je bilo zasliševanje končano. Nekatere so takoj po zasliševanju izpustili.
Sedaj se je začelo tretje dejanje. Iz telovadnice vodijo ena vrata v sosednjo sobo, ki so jo navadno uporabljali za garderobo. Sedaj so postavili tja telovadnega konja in klicali posamič enega za drugim noter, lz sobe se je začulo obupno vpitje in klicanje na pomoč. Prisluhnil sem in začul udarce gumija po živem človeškem telesu. Spreletela me je zona. Tedaj začujem svoje ime. Stisnem zobe in stopim v sobo. Obenem z menoj je bil klican neki 17 letni komunist. Štirje člani napadalnega oddelka me zgrabijo in slečejo do golega.
»Čakaj, pes, izbili ti bomo iz glave pacilizem in Panevropo!«
Prostor je smrdel od krvi in potu. Vržejo me na konja. Kri mi je tekla iz ušes in nosu, po hrbtu in po nogah. Dobil sem kakih trideset udarcev z gumijevko, nakar sem padel v nezavest. Ko sem prišel čez nekaj minut k sebi, se mi je nudil gnusen prizor. Mladi, 17 letni komunist se je branil na življenje in smrt in končno padel pod udarci v nezavest. Še nezavestnega so brcali in pretepali. Zona me obliva še danes, ko se spomnim tega prizora.
Okrog 8 so nas naložili v policijske avtomobile. Večina ni mogla niti sedeti niti stati. Izložili so nas pred staro, že davno ne več rabljeno jetniš-nico. Mladega komunista in še nekega 30 letnega socialnega demokrata so zaprli skupaj z menoj v isto celico. Pet dni nisem mogel ne ležati ne sedeti. Mlademu komunistu sva morala vsak dan umivati nezaceljene rane. Zdravnik je izjavil, da fant ni sposoben za koncentracijski tabor. Dobil je odgovor, naj gre sedet mesto njega, pa bo iant prost. V ječi so postopali z nami dobro. Stražili nas niso, hvala Bogu, podivjani člani napadalnih oddelkov, ampak stari jetniški pazniki. Hrana je bila slaba in nezadostna. Vsak dan pred zajutrkom smo morali telovaditi na jetniškem dvorišču, lahko si mislite, vsi ranjeni in sestradani
Imel sem srečo. Že čez nekaj tednov sem bil izpuščen na intervencijo nekega vplivnega prijatelja, ker nisem bil nikak marksist, še manj komunist. Pred odhodom so mi predložili v podpis izjavo, da »so v vsakem pogledu dobro postopali z menoj«.
Kako vzgaja svojo hčer
holandska kraliica
Da je holandska kraljica Viljemina modra in stroga deželna mati, je splošno znano, a da je enako modra in stroga mati tudi svoji hčeri, nas prepriča zgodbica o perilu princezinje Julijane, ki jo pravkar priobčujejo listi.
Holandska prestolonaslednica Julijana je v Leydenu študirala pravo, kakor študentka med študentkami. Odtod ima nešteto prijateljic meščanskega stanu, s katerimi občuje čisto neprisiljeno kakor s svojimi tovarišicami. Družba teh deklet ji je tudi najljubša in z njimi hodi k telovadbi in na izlete, povsem sama, brez vsakega nadzorstva in spremstva. Ob teh prilikah je dobra volja prekipevala in najbolj razposajena je znala biti vedno princezinja. Tako pripoveduje ena njenih tovarišic: »Ko je prvič prišla k telovadbi, smo postale vse plahe, ker smo mislile, da je zdaj vsa radost pri Kraju. Predstavljale smo si bile, da jo bo vedno spremljala kaka dvorna dama in da ne bo več mogoča nobena prava beseda. A prišla je sama. In na naše veliko začudenje ji niso odkazali nobenega posebnega prostora za preoblačenje, marveč se je pomešala med nas. Najprej smo se obotavljale, a ko smo videle, da ne gre nikamor, smo začele slačiti zgornjo obleko in oblačiti telovadno. Nenadoma princezinja vstane in pravi; »Kako lepo, svileno perilo imate — neverjetno.. .« Zijale smo, kajti kajj naj bi pomenil ta poklon? Saj ima sama gotovo še vse lepše perilo. Ena izmed nas je tudi bleknila nekaj takega. Tedaj se je iprincezinja glasno zasmejala. »Jaz in svileno perilo . . . Otroci... kaij pa mislitel Čakajte, ali ho-čete videti?« In v naslednjem trenutku je že slekla zgornjo obleko in stala pred nami v »staromodni« platneni kombinaciji. »Le poglejte ... takole me oblačijo ... same predpotopne stvari. . . Ampak, kakor hitro spravim skupaj ka/j denarja, si kupim svileno kombinacijo rožnate barve.« Trajalo je štirineujst dni, preden je mogla svojo namero uresničiti. Kombinacija je šla potem pri telovadbi iz rok v roke in vse jo je občudovalo. Bila je nežnorožnate barve in iz čisto mehke svile, spredaj pa je bila okrašena z aplikacijo iz čipk. Na prihodnjo telovadno uro je prišla Julijana zopet v »predpotopnem« platnenem perilu; nijena mati je bila opazila kombinacijo in jo enostavno zaplenila.«
Diktator ameriške petrolejske industrije: državni tajnik Ickes. Tega moža je predsednik Roosevelt imenoval za upravnika petrolejske industrije, ki se upira njegovemu gospodarskemu programu, ter mu dal skoraj diktatorska pooblastila.
Misijonar Ling iz Midnapura v Indiji pripoveduje vprav čudovito zgodbo o dveh deklicah, ki sta zašli v oblast divjih zveri in živeli med njimi ; v kraljestvu džungle. Nehote se spomnimo pri tem na Tarzanovo zgodbo, toda v tem slučaju imamo opraviti z resničnim dogodkom, ki si ga tudi pri-rodoslovci ne vedo raztohnačiti.
Misijonar Ling je potoval nekoč v spremstvu nekoliko domačinov skozi prostrano džunglo. Pot je 'bila naporna in jih vodila mimo nekega pobočja. Tedaj se je zazdelo staremu možu, da postajajo njegovi spremljevalci nekako čudno razpoloženi in boječi. Imel je v občevanju z domačini svoje izkušnje in je dobro poznal njih vraževerstvo, saj mu je delala v večletnem trudapolnem misijonskem delu nemale preglavice. Jel jih je izpraševati, česa ee boje in ni miroval, dokler mu niso povedali vzroka. Pripovedovali so mu, da so v tem predelu gozda često opazovali svojevrstne demone, nekaka ljudem podobna bitja, ki so se plazila kakor opice po vseh štirih in se družila najraje z volkovi. Pogumni misijonar je sklenil priti zadevi do dna. Nagovarjal je svoje spremljevalce, naj gredo z njim na omenjeno mesto, dokler se niso le-ti vdali. Niso dolgo hodili, ko so ugledali ob koncu pobočja volkuljo, ki je ravno stala ob vhodu svoje jame. Za njo se je neokretno plazila dveletna detklica in se pomikala po obronku. Domačini so zver pregnali in vzeli otroika, ki je kazal po telesu brazgotine in praske, v varstvo. Dekletce jim je rado sledilo. Iz volčje jame so privlekli na dan še drugo 6tarejšo. nekako 8 ledno deklico, ki se je pa krčevito posta-! vila v bran z zobmi in dolgimi nohtovi. Morali so jo zvezati in odvesti s silo iz njenega gozdnega ' domovanja.
škof VValsh se je za obe siroti zavzel in jih i oddal v posebno zavetišče, kjer naj bi nesrečni bitji zopet našli pot v človeško družbo. Toda to ■ ni bilo lahko. Upirali sla se vsaki vzgoji in ostali trmasti. Govorili sita malo in se izogibali ljudi. Mlajša deklica je leta 1921 v zavetišču umrla. Sta-I rejša, ki so jo nazvali Kamialo, se je telesno nor-i malno razvila, duševno pa je ostala še vedno brezčutna. Veselje in žalost sta ji še danes, ko šteje že 18 let, skoroda nepoznani.
Indijski prirodoslovci si nikakor ne morejo j tolmačiti tn čudni dogodek, ki je pokazal nekako vea med človekom in volkom. Domnevajo le, da je volkulja, ki je bila ravnokar zgubila mladiče, v svojem materinskem nagonu ugrabila deklici. Slič-ne shičaje so opazovali tudi pri mački. Dogodilo se je, da je mačka, kateri so odvzeli mladiče, ugrabila mladega psa in ga dojila, dočim je v naravi sovraštvo med mačko in psom splošno znano.
Volkulja ukradla in
odgojila dve deklici
Policijski komisar: »Kako sc pišete?« Potepuh: »Nak, zdaj bi me morali pa vendar že poznaii, gospod komisar, sai sem veildai uučli vaših delodajalcev,«
Nemški pesnik Ch. M. Wieland, eden izmed nemških klasikov ki js bil rojen 5. sept. 1733. Nemci bodo njegovo 200 letnico slove*no tiramo vali.
Ogromni ledeni ]ez ob reki Shyok v severnem Kašmirju, ki se je v štirih letih sedaj že tretjič razpočil. 700 milijonov ton vode se zliva v reke, ki prestopajo bregove; bati se je, da zajame po-
vodenj vso deželo,
Z gnojnimi vilami nad balon
Ko se je spuščal slavni francoski fizik 27. avgusta 1783, torej ravno pred 150 leti, s svojim prvim balonom na zemljo, so vraževierni kmetje napadli in balon z gnojnimi vilami uničili. Imeli so ga za ogromen nestvor. Tako je končal prvi balon v bližini Pariza, ko je bil plaval nad 40 minut v zraku.
Knjižnice na prostem
Rimski magistrat je otvoril po mestnih parkih javne »knjižnice na prostem« za poletne mesece. Postavil je v ta namen lične ute z izdatno zalogo knjig. Občinstvo dobiva knjige brezplačno, a proti malemu znesku kot jamstvu. Ta denar se povrne čitatelju, ko prinese knjigo nazaj. Meščani radi obiskujejo knjižnice na prostem. Dosedanje zahteve dokazujejo, da imajo največ »čitateljev v naravi« romani, potopisi in življenjepisi. Mesto je ustanovilo prve knjižnice na prostem z državno podporo in se je zavezalo, da bo nudilo čitateljem samo izvirno italijansko sodobno in klasično knjigo.
Trije jubileji med ruskimi učenjaki
Letošnjo jesen proslave Rusi tri jubileje svojih znamenitih učenjakov: 50 letnico znanstvenega dela mineraloga akademika Levinsonn - Lessinga, 50 letnico znanstvenega dela kemika prof. N. Ze-linskega in 70 letnico rojstva geologa prof. Obru-čeva, strokovnjaka za sibirske pokrajine.
Kriza prizadeva tudi Nobtovo nagrado
Letos prejmejo izbranci Noblove ustanove 1421 švedskih kron manj nego lanski nagrajenci. Nagrada bo znašala 170.331 kron, torej št vedno prav lepo vsoto. Zmanjšanje je nastalo zaradi slabšega obrestovanja. Pri vsem tem se je zvišal zaklad za glavno nagrado za 167.000 kron in znaša sedaj 31,709.034 kron.
Sir Edvard Grey, angleški zunanji minister začasa svetovne vojne, ki je zdaj smrtno nevarno obolel.
Sveže grozdie do Božiča
Če želimo ohraniti sveže grozdje več mesecev, ravnajmo taikole: Izberimo na trti najlepše, po-pobioma zdrave grozde in odrežiino jih previdno z ostrim nožem. Doma vsak grozd natančno pre-iščimo in odstranimo vse počene, suhe, črvive ali drugače okvarjene jagode, sploh vse nezdravo. Potem pripravimo stopljen, vroč pečatni vosek in previdno pomočimo vanj grozdove peclje. Nato obesimo grozde na niti s pecljem navzgor na suhem, zračnem prostoru, ki je vedno enakomerno hladen. Napačno je obešati grozdje med okno ali v bližini okna.
Zahteve vlagateljev
ZagrebSko društvo za zaščito vlagateljev je poslalo na pristojna mesta posebno spomenico, ki izraža zahteve vlagateljev v sedanjem gospodarskem položaju.
Uvodoma ugotavlja društvo, dn so bile v ustanovah čl. 5 in (i vzete v praksi najširšim narodnim slojem pravice razpolagali s svojo imovino, poleg tega pa trgovini, obrti in industriji njih obratni kapilali. Vendar vse žrtve vlagateljev ne prihajajo v korist kmetu, kateremu v pomoč je bil namenjen baš zakon o zaščiti kmeta. Narodna banka bi morala V veliko večji meri pomagati gospodar-slvu kot pomaga sedaj, ko celo jemlje gotovino posameznim denarnim zavodom, ki morajo vračati svoja izposojila pri emisijski banki. Bančne režije so še vedno previsoke kakor tudi obresti. V seda-
Zaščitni /.nak
nji stiski ni dovolj zanimanja za pereSe probleme, ki se rešujejo brez strokovnega znanja in sodelovanja. Zato se bo treba ozirati na številne resolucije in spomenice vseh gospodarskih krogov države, ki iioudarjajo nujnost izhoda iz sedanje kreditne krize.
Zato zahteva društvo, da 6e naj vlagateljem čimprej da pravica razpolaganja njih imovine na ta način, da se dovoli saj delna kompenzacija terjatev, da ne bi bili vlagatelji preveč oškodovani zaradi previsokih režij denarnih zavodov. Nadalje se naj zakonito zniža obrestna mera, posebno pa naj Narodna banka daje potrebne kredite in' naj ne odvzema gotovine, ki prihaja v blagajne denarnih zavodov z izterjevanjem posojil.
Najnovejši Rooseveltovi ukrepi
Iz Newyorka poročajo, da je nepričakovano predsednik Roosevelt odredil, da smejo ameriški rudniki prodajati zlato za industrijske in podobne svrhe zasebnikom po višjih cenah, kot so veljale doslej, po cenah, ki odgovarjajo sedanji zlati vrednosti dolarjev. S temi ukrepi hoče Roosevelt poživiti rudarsko industrijo, da bo korakala vštric z ostalimi panogami.
Izvoz zlata.
je poslej dovoljen za industrijske in podobne svr-
he, no pa za denarne. Ves izvoz je pod kontrolo zveznega finančnega ministrstva, ki določa ludi cene.
Posebno oslro pa nameravajo nastopiti proti
zasebnikom, ki kupujejo zlato v svrho tezavriranja. Vsalk, kdor hoče kupiti zlato, mora zaprositi tudi v notranjem prometu za dovoljenje. Kdor že ima zlalo, ga bo moral čez 1000 dolarjev oddati.
Vr
Nobenih odpadkov ne trpi rarijotalno gospodarstvo. To bo dokazni oddelek na veterinarski
razstavi na Ljubljanskem jesenskem velesejmu, kjer bodo prikazali veterinarji, kaj se da napraviti z onimi odpadki, ki nastanejo pri klanju domačih živali, ki pa se še v veliki meri zametujejo, čeprav daje njihova predelava velikemu številu delavcev svoj dnevni kruh. Vsak odpadek so lahko racijonalno izrabi in zna služiti celo za izdelajo dragocenih zdravil. Zalo si naj vsakdo ogleda tudi ta oddelek veterinarske razstave, da bo vedel ceniti vrednost odpadkov potem, ko bo videl, kaj se da vse iz njih napraviti.
Razstava semenogojskih postaj na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra. V naši državi imamo že mnogo zavodov, ki so bavijo s proizvodnjo novih vrsrt 'kulturnih rastlin. Na jesenskem velesejmu bodo razstavili svoje, vrste nekateri od teh zavodov, predvsem oni, ki že prodajajo seme od proizvedenih vrst. Videli bodemo oplemenjene vrste domač« banovinske semienogoj-ske |>os1aje v Beltincih, dalje postaje kmetijske visoke šole v Zagrebu, največje postaje v državi na državnem posestvu »Belje«, postaje veleposestva Čoka in končno zveze semenogojskih postaj kmet. društva v Osijeflru, ki združuje sedem postaj iz okolice tega mesta. Kmetovalci bodo torej imeli priliko, da na gori omenjeni razstavi pridobijo zanimiv pregled vseh oplemenjenih vrst, ki so se v naši državi proizvedle na temelju dolgoletnega znanstvenega proučavanja. Saj vsakdo ve, da vsak kraj in podnebje zahteva svojo vrsto in da le prikladna vrsta rodi maksimalne donose, ter obilno poplača vloženi trud in denar.
Davčni uradniki in eksekutorji dobe uniformo. S 1. januarjem 1934 bodo morali nositi davčni uradniki in eksetkutorji, kadar so v službi, posebno obleko. Predpisan je že pravilnik za razne vrste oblek: navadno, svečano, poletno in zimsko.
Zadružništvo v Vojvodini. Zveza kmetijskih zadrug v Vojvodini s sedežem v Novem Sadu je imela lani v začetku leta včlanjenih 335 zadrug, na koncu pa 361, torej prirastek 26 zadrug. Največ članic je kreditnih zadrug: 306, nadalje nabavljal-nih: 18 in živinorejskih 14.
Razpis dobav. Ljubljansko mestno načelstvo razpisuje v skrajšanem roku dobavo oniroma izdelavo raznega pohištva, železnih postelj, žime, žimnic, blaga za posteljnino in razaio perilo ter kompletni pribor za javno kuhinjo (porcelan, emajl itd.) v zgradbi »Delavskega doma« v Ljubljani. Vsi pripomočki se dobo v vložišču mestnega grabenega urada. Kolkovano ponudbe je vložiti rf»y 18. septembra 1933 do 11 dopoldne v omenjenem uradu.
Borza
Dne 1. septembra 1933.
Padec funta
V današnjem prometu so ostali neizprem en jeni tečaji Bruslja, Curiha, Newyorka in Prage, dočim so vsi ostali tečaji bili nižj^.
Avstrijski šiling jo na ljubljanski borzi noti-ral neizpremenjeno 8.75—8.85 zaključki, na zagrebški borzi 8.55 in na bel graj sik i 8.6055. Grški boni so notirali v Zagrebu 3&50—39 (38.50), v Belgradu 39 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2310.96—2322.32, Berlin 1365.69—1376.49, Bruselj 801.35—805.29. Curih 1108.35—1113.85, London 182.30—183.90, Ne\vyork 4008.27—4036.53, Pariz 224.88—226, Praiga 169.90 —170.76, Trst 301.01—303.41.
Kurfa očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijnh ali naravnost iz tvornice iu glavnega skladišča M- Hrnjclk, lekarnar, Sisak
Varnjte so potvorbl
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.254 Din.
Curih. Pariz 20.29, London 16.38, Ne\vvork 361, Bruselj 72.30, Milan 27.20, Madrid 43.20, Amsterdam 208.35, Berlin 128.40, Dunaj 72.94 (57.75), Slockholni 84.50, Oslo 82.30, Kopenhagen 73.25, Praga 15.33, Varšava 57.825, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08.
Dvig cen zlata
I/ondon, Zlato 130/8 in 'A. (Najvišja dosedanja cena.) Srebro v palicah kasa IS1/«, term in »ko 18 U, fino srebro 19>», termin. 19»/„.
Puriz. Ob 11.45. Newyorik 17.76, London 80.70. London. Ne\vyork 4.53, Pariz 80.95.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes izredno čvrsta in so posebno narastli tečaji vojne škode, h kateri je sedaj obrnjeno največ pozornosti. Promet je bil večji kot včeraj in je znašal na zagrebški borzi vojna škoda 500 kom. in 6% begi. obveznice 50.000 Din noin.
Ljubljana. 7% inv. jios. 49—53. agrarji 27—29, vojna škoda 241—245, H% Bler. |>os. 35—37, 7% Bler. pas. 33—35, 7% pos. DHB 4« den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pes. 49 bi., ngrarji 27—29, vojna škoda 242—245 (242), 10.
242—243 (243) 12 . 243 —244 (243), 6% beg), obv. 36—37.25 (37), 8% Bler. pos. 35-37, 7% Bler. i>os. 34.50—35. — Delnice: Narodna banka 3800 bi., Priv. agr. banka 225—228, feečerana Osijek 170 bi., lmpex 50 den., Isis 40 bi.. Trboveljska 125 bi.
Belgrad. Priv, agr. bamka 229-231 (230, 229), 7% inv. pos. 52 den., agrarji 29—30, vojna Skoda 242.50-243.50 (243, 241), 12. 2-15.50—246.50 (246.5, 245.70), 6% begi. obv. 37.50-37.75 (37.50), 8% Bler. pos. 36.25—36.50 (36.50. 36.25), 7% Bler. pos. 34.25—35, 7% pos. DHB 49.50-51.
Žitni trs
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 62 vagonov.
Sombor. Pšenica bač. potiska 110—112.50. koruza bač, žel. prompt 60—62, bač. bela 69—71, ostalo neizpreinenjeiio. Tendenca neizpremenjena. Promet 77/j vagona.
Budimpešta. Tendenca ž vrsta. Promet živahen. Pšenica okt. 8.29—8.48, zaklj. 8.42—8.43, marec 9.29—9.43. zaklj. 9.43—9.44, rž okt. 5.08, zaklj. 5.10 —5.15, marec 6.05—6.07, zaklj. 6.07— 6.09, koruza sept. 6.72, maj 7.50—7.53, zaklj. 7.53—7.54.
Chirago. (Začelni tečaji.) Pšenica maj 93.625, sept. 85, dec. 89.375, koruza maj 50.875, sept. 48.37, dec. 54.125, oves maj 53.125, sept. 46.875, dec. 50.125, rž maj 82.375, dec. 76.
Winnipeg. Pšenica okt. 70.626, dec. 72.625, marec 77.375.
Zivma
Svinjski sejem v Ptnjn dne 30. avg. je bil glede dogona dobro založen, kupčija pa je bila slaba. Pripeljanih je bilo 351 ščetinarjev, prodanih pa 77. Cene so ostale neizpremenjeno in sicer 7—8 Diu va 1 kg žive leže; prasci 6—12 tednov stari pa so se prodajali po kakovosti od 120—300 Din. Prihodnji sejem za prašiče bo 6. t. m.
Mirnejša kupčija s hmeljem
Žalec, 1. sept. Radi prevzemanja nafcupljenega blaga in nekih nepredvidenih težkoč pri nakazovanju in obračunavanju potrebnih vsot iz Nemčije je bilo tudi danes povpraševanje prav mirno in so le nekateri trgovci posegali v kupčijo. Cene so ostale v glavnem neizprenienjene ter se je plačevalo po 80—95 Din za kg, kakor je bila pač kakovost blaga. Po položaju na inozemskih tržiščih sodeč bo tjekom prihodnjega tedna tudi pri nas pričela zojiot Živahna kupčija.
ČEVLJI
26/28
29/30 31/35 30/39 rjavi
ZA
OTROKE
Otroci kvarijo čevlje veliko bolj nego odrasti. Zato naj
se kupujejo za deco samo naši čevlji res dobre kakovosti.
Spori
Poslovilna tekma Ilirije
Jutri ob 17 Ilirija : Austria na igrišču Ilirije
20 HP parni stroj
vodoravno ležeč
(Verboundstroj pat. Scliraidt štev. 130) 7, Ventilkrmilom (Ventilsteuerung) in kon-denzacijo, proizvod Breitfeld, Danek & Co, Praga, zelo dobro ohranjen
ugodno naprodaj!
Interesenti dobe natančnejše informacije pri tt. »Petovia« d. d., Ptuj, Dravska banov.
Naš najstarejši klub se seli. Zapušča igrišče, ki ga je imela Ilirija v najemu od prevrata dalje. Težko bo slovo, saj je s tem igriščem zvezan velik del zgodovine in razvoja slovenskega športa. Igrišče ob Celovški cesti jc bilo odprto 24. avg. 1919. Veliko tekem je videlo to igrišče. Višek je doživelo v letu 1926, ko je Ilirija praznovala 15-let-nico svojega obstoja. Njeno moštvo si je takrat priborilo dragoceni pokal mestne občine. Dvajsetletnica je morala odpasli zaradi finančnih težkoč. Proslava 25-letnega obstoja bo že na novem igrišču na Stadionu.
Jutri bo zadnja tekma na starem igrišču. Z
Nogometna tekma med Poljsko in Jugoslavijo
se vrši 10. t. m. v Varšavi. Naš zvezni kapitan g. inž. Brana Veljkovič je določil naslednje moštvo, ki bo reprezentiralo naš nogomet na tej važni tekmi: Glaser—-Bivec, Tosič—Arsenijevič, Gayer, Marušič—Tirnanič, Marjanovič, Kodrnja, Kragič, Kokotovič. Rezerve: Mihelčič, Dimitrijevič, Zech-ner, Vujadinovič in Valjarevič. Moštvo je torej isto kakor napram Češkoslovaški. Ekspedicijo bosta spremljala bivši zvezni kapitan g. inž. Simonovič in odbornik JNZ g. dr. Bratič. Naši reprezentanci želimo obilo uspeha.
SUtžbene objave LNP
(Seja p. o. dne 30. avgusta 1933)
Navzoči gg.: Kuret, Šetina, Novak, Skuhala, Oman, Kosirnik, Zupane, Brumen, Anko, Vrhov-nik. — Upravičeno odsoten Starec.
Kazenskemu odboru se preda igrač Lipovšek Ferdinand (SK Sloga, Ljubljana) zaradi ponovnega prestopa iz kluba v klub.
Odobrijo se prijateljske tekme Železničar: Primorje, dne 3. sept. v Mariboru; Maribor:Celje, dne 3. sept. v Mariboru; brzoturnir »Olimpa«, dne 3. sept. v Celju, na katerem sodelujejo vsi celjski klubi in »Dobrna« iz Trbovelj; AtletikiJlirija, dne 10. sept. v Celju; športni dan SK Zagorja Zagorje: Hermes s predtekmo Zagorje II:TrbovIje II; Hrast-nik:Svoboda (Zagorje) s predtekmo obeh rezerv, dne 3. sept. v Hrastniku; Amater:Grafika s predtekmo Amater lI:Retje II, dne 3. sept. v Trbovljah; športni dan SK Javornika Javornik:Primorje, dne 3. sept. na Rakeku; športni dan SK Save Sava:Zet (Zagreb), dne 3. sept. v Sevnici; Domžale: Jadran, dne 3. sept. v Domžalah.
Vzameta se na znanje preklica SK Diska in SK Dobrne, s katerima preklicujeta svoj športni dan 3. sept t. L, ter se s tem razveljavi rezervirani termin 3. sept. t. 1. v Domžalah in v Trbovljah. Rezervira pa se SK Disku, v sporazumu z drugim klubom, termin 10. sept t. 1.
Prijave mednarodnih tekem Ilirija:Auslrija (Celovec) 3. sept. t. 1. v Ljubljani; Maribor:Austrija (Celovec) 10. sept. v Mariboru in Svoboda (Maribor): Gemeindebedienstete SK Graz 2. in 3. sept. t. 1. v Gradcu, se odstopijo JNZ. Opozarjajo se klubi, ki prirejajo mednarodne tekme, da morajo predhodno predložiti LNP dovoljenje politične oblasti.
Naknadno se odobrita prijateljski tekmi Alle-tiki:Vojaški team 39. pp. (Celje) 27. avg. v Celju, in Mura:Rapid 27. avg. v Murski Soboti.
Vzamejo se na znanje dopisi SK Jugoslavije (Celje) od 24. avg., Svobode (Maribor) od 25. avg., Save (Sevnica) od 25. avg., JNZ (Belgrad) br. K. 68 od 22. avg. o poslanem seznamu verificiranih igračev za zvezno kartoteko, Bratstva (Jesenice) št. 222/33 od 24. avg., SK Ptuj od 21. avg. (avi-ziranega denarnega nakazila podzveza ni prejela), Maribor, št. 155 in 156 od 26. avg., Javornik (Rakek) št. 83/ng33 od 28. sept. ter zapisnika MO Trbovlje od 28. avg. 1933, in MO Maribor od 14. avgusta 1933.
Dopisa Mure, št. 118/33 od 3. avg. in Jadrana (Ljubljana), št. 82/33 od 29. avg. se odstopita PZ.
Verificirajo se s pravom takojšnjega nustopa za SK Sava (Sevnica): Tihole Avgust, Konec Franc, Šost er I'ric, Loždorfer Konrad, Czermak Edo, Grutschreiber Kurt, Žitnik Maks, Konec Karel, Planine Ivan, Planine Rihard, Špnt Avgust; za SK Jugoslavija (Celje) Milher Franjo; za SK Gra-uka (Ljubljana! DonCar oiankn. Ustnik lo?e; za
Zelo dobri čevlji za štrapac, črni ali rjavi R. boks podplat i* krupona.
D.
nogometno prireditvijo je bilo igrišče otvorjeno, j z nogometno tekmo se Ilirija poslavlja. Za nasprotnika si je izbrala koroškega prvaka, Avstrijo iz Celovca, koje uspehe smo že včeraj priobčiti. Nasprotnik Ilirije sicer nima glasu svetovnega moštva, vendar ga navzlic temu ne sme podcenjevati. . Zmaga nad znanim amaterskim prvakom Avstrije, I nad GAK, dovolj jasno priča o znanju enajstorice. ! Upamo, da nas moštvo belo-zelenih ne bo raz-I očaralo in da se bo dostojno poslovilo s starega ! igrišča, ki jc doživelo toliko lepih uspehov dolgo-J letnega prvaka slovenskega nogometa.
SK Ilirija (Ljubljana) Pogačnik Miro; za SK Jadran (Ljubljana) Kranjec Ivan. — S pravom nastopa 9. sept. 1933 za SK Svoboda (Maribor) Tkalec Ivan; za SK Slovan (Ljubljana) Batič Viktor, Dečman Vili, Pere Drago; za SK Jadran (Ljubljana) Kačar Drago; za SK Ilirija (Ljubljana) Škerl Josip; za SK Sloga (Ljubljana) Lipovšek Ferdinand; za SK Zalog Bobec Franc, Bertossi Gvido, Perhavec Rudolf, Hus Alojz, Kralj Danilo. — Citata se za SK Ptuj: Kovač Ivan, Ivič Franc. — Zavrnejo se verifikacije igralcev Jemšac Josip, Sigulin Marjan (SK Železničar — Maribor), in Sajovic Ivan (Trbovlje) zaradi pomanjkljivih podatkov. — Preklic igralca Brun Viktor za SK Ilirijo, se ne vzame na znanje, ker je treba predložiti novo verifikacijo.
Tajnik II
Službene objave LHP
Za klubsko žensko lahkoatletsko prvenstvo LHP so določeni sledeči službujoči odborniki: v Ljubljani dr. Bradač in prof. Jelenčeva, v Mariboru pa Bergant Evgen. Pozivajo se klubi: SK Bratstvo, SK Korotan, SK Celje in Cakovački SK, da poravnajo svoje denarne obveznosti do pod-zveze, sicer se jim ne ukine zabrana igranja, kar z ozirom na prvenstveno tekmovanje, k' začne 10. sept. odnosno 17. sept., ne bo v interesu prizadetih klubov. Pred prvenstvenim tekinovanj3m se opozarjajo vsi klubi, da u. o. ne bo dovolil nobene tekme, ki ne bo pravočasno t. j. 6 dni ireje (izjema so prijateljske tekme, kalere se sme v nujnih slučajih prijaviti tudi 24 ur pred tek nu) prijavljena in vplačana prijavnina. Vsak klub mora prijaviti vsako javno tekmo. Prvenstvene tekme bodo v slučaju zakasnelih prijav verificirane s 6:0 za oni klub, ki bo tekmo pravočasno prijavil. Prijave brez prijavnine se ne bodo upošte/ile. Skupno s prijavo mora prositi klub, ki ima tekmo v režiji, tudi za določitev sodnika. Imenoma se sme navesti sodnika samo, ako sta se oba kluba sporazumela zanj. V prijavi mora navesti klub, ki ima tekmo v režiji, začetek igre in igrišče. Isto j mora javiti pravočasno tudi svojemu nasprotniku. : Naroča se vsem klubom, da oddajo pred vsako I tekmo na predpisanih tiskovinah postavo svoje družine, sicer bodo kaznovani z globo Din 25. Tiskovine se dobijo pri podzvezi. ti predpisi se ne bodo več ponavljali v služb, objavah, klubi naj se točno ravnajo po njih, ker bo u. o. stroco obravnaval vsak prestopek. Sodniki, ki so 2. jul. položili sodniške izpite naj oddajo podzvezi po 2 sliki. — Tajnik I.
Zbor lahkoatlctskih sodnikov, Ljubljana. (Službeno). Obvezen sestanek vseh gg. sodnikov bo v ponedeljek 4. t. tn. oh 20 v posebni sobi pri /Sla-mičuNa dnevnem redu je vprašanje sodelovanja sodnikov pri damskih mitingih, določitev sodniškega zbora za klubsko prvenstvo LHP. Podpredsednik; Kermavner Ivo 1. r.
SK Olimp. Celje-Oalterje praznuje svojo petletnico obstoja in IV. športni dan s sledečim sporedom; V soboto zvečer teŽkoatletski nastop v Narodnem domu. V nedeljo dopoldne lahkoatlotske, popoldne nogometne tekme na Glaziji, s sodelovanjem vseh celjskih in nekaterih zunanjih sp. klubov. V nedeljo zvečer rokoborbn, boks in dviganje uteži v Narodnem domu. Gostuje težko-atletska ekipa SK Ilirije iz Ljubljane. Opozarjamo sporlno publiko na te zanimive prireditve.
Maks Bner jc suspendiran. Znani bokser M. Bner je bil od pristojnega mesta obenem s svojim mena goram Jack Donipsev-jem suspendiran. ker ni izpolnil nekih po.gojet.
36-41
Telovadni čevlji (sokolski) tel. 31—35 D. 32'—, vel. 42-46 D. 45"—.
4§umamk
LJUBLJANA: Tyrševa cesta la »Petovia«. M Alti BOR: Gosposka ulica 17. CELJE: Aleksandrova cesta 1.
Po znanem finskem metalca kopja M. Jarvi-nenu in svetovnem rekorderju v tej športni disciplini, je nek Amerikanec ponudil precejšnjo vsoto denarja, ako vrže kopje 80 m daleč. To bi se znalo zgoditi, saj ga je že vrgel 76.1 m daleč, s katero znamko drži tudi svetovni rekord; vprašanje seveda nastane, če bo on to ponudbo sprejel, ker potem bi bila njegova amaterska karijer« zaključena. Pa še poglejmo, kako «o se stopnjevali rekordi v tej športni panogi:
Leta 1912 je vrgel kopje Saaristo (Finska) 61.45 metrov;
L. 1912 Lemming (Švedska) 62.22 m.
L. 1914 Myyra (Finska) 63.29 m.
L. 1916 Peltonen (Finska) 64.35 m.
L. 1919 Myyra (Finska) 65.55 m.
L, 1919 Myyrii (Finska) 66.10 m.
L. 1924 Lindstrom (Švedska) 66.62 m.
L. 1925 Lindstrom (Švedska) 67.31 m.
L. 1927 PentillS (Finska) 69.88 m.
L. 1928 Lundkvist (Švedska) 71.01 m.
L. 1930 Jarvinen (Finska) 72.38 m.
L. 1930 Jarvinen (Finska) 72.93 m.
L. 1933 Jarvinen (Finska) 74.28 m.
L. 1933 Jarvinen (Finska) 74.29 m.
L. 1933 Jarvinen (Finska) 74.61 m.
L. 1933 Jarvinen (Finska) 76.10 m.
Kakor je videti, je kopje domena severnjakov, zlasti Fincev, ki v tej športni panogi ne pustijo nikogar blizu. Le tu pa tam se je posrečilo Švedom, da so zamenjali vlogo Fincev, toda ne za dolgo; takoj so jim iztrgali prvenstvo mojstri Finci. In če bo šlo tako naprej, ne bo dolgo, ko bomo ,culi: znamka 80 m je padla.
Tudi Skandinavci so prav dobri atleti. To
nam najbolj nazorno dokazujejo njihovi uspehi pri zadnjih tekmovanjih, ki tako-le izgledajo: 800 m: Johannesen (Norveška) 1:52.8; ljirsson (švedska) 1:53.2; 5000 m: Magnussen (švedsika) 14:43.8; 400 m zapreke: Areskoug (Švedska) 53.6 sek.; Ilange (Norveška) 54.5 sek.; troskok: Svensson (švedska) 15.18 ni; kladivo: Jansson (švedska) 50.17 m; skok s palico v višino: Lindblad (Švedska) 4 m.
1/. gornjih rezultatov je torej videti, da so Švedi lx>ljši. Pri norveških prvenstvenih tekmovanjih pa je zopet nastopil kot amater bivši svetovni rekorder v skoku s palico Charles IToff ter je s skokom 3.80 m zmagal.
Lahkoatletskn prvenstva Švedov, ki so se vršila v Stockholmu, so prinesla naslednje rezultate: 20(1 m; Mentzner 22.5; 80(1 m: Larsson 1:53.2; 5000 m: Magnussen 14:43.8; kopje: Rahinquist 54.36 m; skok v višino: I,undquist 1.88 ni; troskok: Svensson 15.18; 100 m: Mentzner 10.9; 100 m; Stromberg 49; 1500 m: Ilolmgren 3:58.2; 10.000 m: I.indgren 31:38.4; 110 ni zapreke: St. Pettersson 15.1; 100 m zapreke: Areskong 53.6; disk: Ander sson 47.08 m; krogla: Norrbv 15.05 m; kladivo: Jansson 50.17 m; skok v daljavo: Svensson 7.24 m; skok s palico v višino: Lindblad 4 ni.
K m nJ
Z gimnazije. Ta teden so se vršili popravni izpiti. Pokazalo se je, da je na zavodu izdelalo 84.1 % učencev in učenk. — Tudi iz nižjega in višjega tečajnega izpita je bilo nekaj popravnih izpitov. Tako so napravili popravne izpite v nižjem tečajnem izpitu 3 iz 4a razr. in 3 iz 4 b, vsi z dobrim uspehom. — Pri ustnem tečajnem izpitu so junija 4 učenci in 3 učenke dobili popravne izpite. Napravilo jih je 5, 3 učenci in 2 učenki, 2 maturanta pa sta zavrnjena za celo leto. — Višji tečajni izpit so ta teden dovršili: Bencdik Valentin, Bricelj Katarina, Kristan Silva, Rooss Marjan in VCohlgemut Marjan. — Obolel jc prof. telovadbe g. O. Žagar ter najbrže ne bo gimnazija kaka 2 meseca imela telovadbe.
Ajda cvete. Kljub strašni suši v preteklih dneh, ki je grozila vse uničiti, so se nekateri jesenski pridelki po dežju prav lepo opomogli. Tako zaenkrat prav dobro kaže ajda, ki je v vsej kranjski okolici sedaj v najlepšem cvetju, polnem medu in čebel. Ni sicer tako velika ko včasih, vendar pa dovolj gosta in bo dobro obrodila, če ne bo kake hude slane. Nevarna ji je tudi toča, ki pa v kranjskem okraju /e več let ajdi ni prizadela škode. — Prav lep je pogled na njive polne razcvele in dišeče ajde.
Obrtniki kranjskega sodnega okraja ne pozabite priti jutri na ustanovni občni zbor podružnice »Društva jugoslov. obrtnikov za Dravsko banovino«, ki bo ob pol 9 zjutraj v hotelu »Jelen«. Obravnavala se bodo zelo važna in pomembna obrtniški stan zadevajoča vprašanja. Popoldne sc pa vrši v hotelu Stara pošta« velika obrtna ve-i stdica.
ža kvas zahtevaite nainižje ponudbe od nove nekartelirane tovarne Atoizij Kane v Mengšu
Mali oolasi
V malih oglasih velja vsako beseda Din 1*—{ ienttovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko.
Letovišča
Pension Nevenka
samo 100 m od kopališča. Soba in popolna oskrba za osebo 45 Din. Izvrstna kuhinja. Senčnat vrt, v neposredni bližini javen park. - Pension Nevenka, Novi Vinodol, Hrv. Pri-morje.	(L)

Šolski nahrbtniki, BhtOftlC,
torbi«.
Ivan Krafos,
Maribor, Aleksandrova 13.
II
Službe iiče jo
Kmečko dekle
išče stalno službo. Vajena tudi samostojnega gospodinjstva. Veber, Žalec.
»Tiru™
Gospodično
perlektno v francoskem in slovenskem jeziku — iščem k dvema otrokoma za čas med 4 in 7 uro. Ponudbe na upravo • SI.« pod »Vzgojiteljica« štev. 10153._(b) |
Šofer
dobi takoj stalno službo. Ponudbe z natančnimi podatki, tudi kavcije v gotovini. Naslov v upra-ri »Slovenca« pod štev. 10116. (bi
Dekle
pošteno, delavno, zdravo sprejmem za vsa hišna isitk. Ponudbe pod »Delo in |elo« št. 10177 na upravo »Slovenca«.	(b)
Trg. sotrudnico
izurjeno v delikatesni stroki, mlajšo moč, z znanjem nemščine, iščem za samostojno vodstvo podružnice. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 9981_(b)
Trgovski pomočnik
verziran v vseh panogah, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželo. Ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod »Dobra moč« št. 10074. b
Žagarja
oženjenega, sprejmem za nov venecijanski jarm na 4 liste in krožno žago. Vešč mora biti vseh popravil in se razumeti na lesno manipulacijo Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nova žaga« 10073. b
Pouk
Profesor glasbe
poučuje glasovir. Informacije: trgovina muzikalij: Modic, Kopitarjeva ulica.
Nemščina
Samo še do 20. septembra imate čas. Potem bo prepozno. Jezikovna dopisna Sola, Jesenice-Fu-žine. Priložite znamko za odgovor.	(u)
Esperanto
Kdor se želi priučiti esperantu, naj se kmalu prijavi. Prijave sprejemam samo še do 20. septembra. Esperantska dopisna šola, Jesenice-Fu-žine. Priložite znamko za odgovor.	(u)
So'shE torbice nahrbtnike, aktovke.
Ivan Ifravos
Maribor, Aleksandrova 13.
Šoferska šola
L Gaberičik. bivši komisar z« šoferske izpite, Slomškova ulica Garaža Stupica
Zaslužek
Dva mlada trgovca
s kavcijo, iščeta za dobo velesejma v svoj paviljon dobro idoče blago v komisijsko prodajo. Cenjene ponudbe na upravo -SI.« pod šifro »760«.	(z)
Dijaki
Dijaka
sprejmem na stanovanje. Cerkvena 19-11., Trnovo.
Dijaka
sprejmem na stanovanje z dobro oskrbo za 550 Din. Bolgarska ul. 21. (D)
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Novi trg 4/II.	(D)
3 dijake
sprejmem na stanovanje v veliko zračno sobo na Rimski cesti. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 10159.	(D)
Dva dijaka (-inji)
sprejmem z vso oskrbo ali brez. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10168. (D)
Sobico
svetlo in čisto, v bližini gorenj, kolodvora oddam mirni gospodični (dijakinji) za 200 Din. Eventu-eino z zajtrkom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10166.	(D)
Stanovanja
Stanovanje
komfortno, dvo-, tri-, Štiri- in petsobno, z vrtom, takoi oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10008.	(č)
Dijake
sprejmem v vso in dobro oskrbo. Grajska štev. 2. G. Brumen, Maribor. (D)
Na ljubljan kem jesenskem velesejmu v paviljonu .F* je razstavila svoje izdelke
tvrdka 1. Knific, tovarna za žimo Stražišče pri Kranju.
Kdor si želi nabaviti spredeno žimo, naj se obrne na omenjeno Ivrdko katera tamfi za točno in solidno postrežbo.
šolske torbice nahrbtnike aktovke.
Ivan ifravos.
Maribor Aleksandrova 13
Dijaka ali dijakinjo
vzamem v vso oskrbo v najlepši bližini državnega učiteljišča. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10169.	(D)
Dijaki
se sprejmejo na stanovanje v bližini srednje tehnične šole. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 10149	(D)
2 mlajša dijaka
se sprejmeta po zmerni ceni v vestno nadzorstvo in dobro oskrbo. Gosposka ulica 10-1., Hcking. D
Mlajši dijak
se sprejme k dobri družini. Dobra oskrba. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10170.	(D)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami takoj oddam. Predovičeva it. 19, Selo.	(č)
Trisobno stanovanje
komfortno — oddam za 950 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 10145.
„ADLER" pisalni stroji
potni in pisarniški - najnovejši modeli Glavno zastopstvo za Dravsko banovino
Maria Krell, Zagreb, Nikoličeva12
Zahtevajte ponudbe, iščemo Krajevne zastopnike
Dijakinji
se sprejmeta na hrano in stanovanje. 500 Din. — Dobra instruktorica doma zastonj. Poizve se v trgovini Mahkota v Šiški, Celovška cesta.	(D)
Sprejmem brezplačno
na hrano in stanovanje pridnega, nadarjenega dijaka, poitenih kmečkih staršev, kateri bi vzgajal in poučeval 12 letnega fanta iz boljše družine. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« z natančnimi opisi in priporočili pod »Lepo vzgojen e it. 10055,	(D)
Stanovanje
2 ali 3 sob in vseh pri-tiklin oddam s 1. novembrom. Triglavska 3 — ob Dunajski cesti — čez sle-pit tir._(č)
Elegantno sobo
strogo separirano in novo, opremljeno event. z vso oskrbo, oddam na Mirju, Marmontova 27. č
Denar
Posojilo
dam na hiio na I mesto. Ponudbe na upravo »SI.« pod iilro »Banknote« it. 10152. _ (d)
Posojilo
do 100.000 Din proti 6% obrestovanju in vknjižbi na 300.000 Din vredno | kmetijo — iičem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10146.	(d)
2 stoletji
svetovnega uspeha! Ali ni to najboljši dokaz visoke kakovosti izdelka GIBBS? Po vsem svetu kopirajo in ponarejajo GIBBS, toda kopije nikdar ne dosezajo vrednosti originala! Da imate v resnici dovršen izdelek, rabite milo za zobe in sicer pravi izvirni
Posestva
iiiiiiiimiiiimiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiif
Ur o t> en oglas r •Slovencu• oosestvo ti hitro proda; it ie nt t gotovim denarjem oai kupca ti t kniiiieo da
iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihhiii
Novo vilo
petstanovanjsko, moderno urejeno, z velikim vrtom, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 10007._(p)
Enodružinsko hišo
z vrtom ugodno prodam. Vpraiati: Cerkvena ulica it. 25 (Trnovo).	(p)
Krasne parcele
v sredini mesta ugodno naprodaj. Pojasnila daje »Herkules«, izdelovanje plomb, Ljubljana, Poljanska cesta 42.	(p)
Kupim hišo
v Ljubljani ali bližnji okolici. — Ponudbe oa upravo »Slovenca« pod »130.000« it. 10148. (p)
Za podpolovično ceno
naprodaj skoro nov pet-sedežni osebni avto Fiat 521, šestcilinderski, zaprta karoserija, v brezhibnem stanju. Naslov v upravi -Slovenca it. 10139.
Posestva, hiše, vile
graščine, gostilne, mline, trgovine — prodaja: Posredovalnica Maribor — Frančiškanska ulica 21. p
rmrm
Otroški voziček
na peresih, globok, zelo dobro ohranjen, poniklan — prodam. Svetčeva ul. it. 4, Pod Rožnikom. (1)
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg 32.
Stavbne parcele
prodam. Stožice, blizu Dunajske ceste. Tudi na . . hranilne knjižice. Naslov pod pove uprava »Slovenca« (f)pod št. 10087.	(p)
Otroški vozički
tricikli, igralni vozički, lepi modeli, so naprodaj. Nizke cene. M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (t)
Volna, svila, bombaž
stalno » bogati izbiri v vseb vrstah, za stroino pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Specialno izbiro
modnih hlač in pumoarc
dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c.
Parno pekarno
novo, že vpeljano, na dobrem kraju v Ljubljani — prodam. Mesečni donos 2000 Din. Potrebno 150.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 10158.	(1)
Predpasnike (halje)
črne, za iolo, dobite že od 35 Din naprej. Velika izbira vseh velikosti. — Tomšič, Sv. Petra c. 38.
Creppe de Chine svila Ia
v vseh barvah
39 Din
Manulakturna trgovina »Pri Jurju«, Pogačarjev __trg it. 1.
Psa jazbečarja
(Vorsteher) 4 mesece starega, čistokrvnei?« nemškega kratkodlakaria, najboljše pasme, takoj proda Julij Wieser, Zeleni jama.	(IJ
Obri
Tvrdka A. Volil
Ljubljana. Helijeva centa 24. nu<fi najceneje »«e vmte pScnilne moke in druge
mlevske izdelke
Zahtevajte ceniki
Osrednta vinarsko zadruga
za Jugoslavijo v Ljubljani
ima svojo
založno hief
na CelOVSh! C. M 81
Dobro blago - cene nizke I
širile »Slovenca«!
s "S.a
•o e j: o> o C o o >
«:= 2oo
ž:-s a
jO S rf«
»-1	'ct O
-ji .3 s-6
o£ « S ,
•2'Š* » — g m o>
dUJ
j j Si" a E " •
* Eu3M §
«.9! j . "E>
e0- :š rt £ sB
u Sin
O
I t^ •5 .2
S g£cO a
-O I If
o
Ss š.so^a « ^OOgD o »„moo
O	-. .
«t p „ N «[N
S "J? a
.—i
-3.SJ „
s qq e
'3 o o ffi-S!
■N U	>
O -O * « ° £
lj-m >
— O •- . n ti
S -žig-
•n co . j ca >
:§£ 'a -g
.S o°
| sls-
Isi-H
* s
c a. o «, -o
Samuel Lover:
106
3-o o -* O
RORV 0'M0RE
Irski ljudski roman.
»Irska je za nas storila vse, kar moremo pričakovati ali želeti: napravila je razkol v naš prid. Premislite, razkol. O, moja uboga domovina! On, ki bi se moral boriti za svobodo in ima moč za to, on daje tak odgovor in tako ravna s trpečim ljudstvom! Prekleti!«
»To je strašno,« je pripomnil De Lacy. »A mogoče direktorij...«
»Je pod istim klobukom,« je dopolnil Tone. »Ti so me poslali k Bonaparteu.«
»Ali ni povedal, zakaj je za zdaj odklonil pomoč?«
»Ne.«
»Ali tudi za pozneje ni upanja?«
»Tudi ne. Ko se je lakonični Korzičan ponorčeval z ubogo Irsko, nam je dal slovo.«
»To je strašno po vsem tem, kar smo pričakovali in upali.«
»Strašno? Nesramno je,« se je razburil Tone. »Tega mu ne morem odpustiti in naj mu nebo, ki vidi, kako brezsrčno se obrača od krika trpečega naroda, ki kliče na pomoč, vrže ta zločin v tehtnico in naj ga težko tehta. Naj živi, da se bo spominjal in preklinjal uro, ko se je obrnil od Irske in si jo napravil za sovražnico!«
Tone je govoril ognjevito z narodnim gnevom in preroškim duhom, zakaj v bitki pri Waterloo je bila Irska Napoleonova sovražnica in njen sin njegov pre-magalec.
Tone in De Lacy sta se še naprej pogovarjala in iz njunega glasu se je čutila zagrenjenost. Ko se je Tone nabesnel in natožil, je odšel.
Ko je bil De Lacy sam, je žalostno premišljeval, koliko bridkih razočaranj je doživel na vse strani, odkar se je vrnil na Francosko.
»Ali ni zvestobe, kreposti, načel na tem svetu?« je rekel sam pri sebi. »Tu imajo moč tisti, na katerih ustnicah je beseda «svoboda» vratar. Odprejo jih samo, da sveto besedo izgovore in zlorabijo. Branijo se pomagati najbolj trpečemu ljudstvu na zemlji. Sramota! Zdaj pozabljajo na svobodo in jo zamenjujejo z zmago. Bojim se, da ne mislijo na mir in svobodo, ampak na vojsko in gospodovanje. Njim je manj za to, da bi gojili oljko kakor lovoriko. In ta razkošnost direktorija! Spočetka so imeli komaj majhno sobo z golimi stenami, nekaj stolov, mizo in toliko peres, črnila in papirja, kolikor so za silo rabili. Zdaj pa imajo cele vrste sob, imajo sijajne pisarne, slike, fotelje itd., koncerte, pojedine, plese in sestanke, pri katerih razsipajo s polnimi rokami, kar bolj spominja na monarhijo, ki so jo prekucnili, kakor pa je primerno za skromne vire republike. Bojim se, da je več govorjenja kakor resnice v patriotizmu in svobodi, kreposti in resničnosti, čuvstvu in odkritosrčnosti tega nepremišljenega ljudstva. In vendar so storili slavne stvari — dela, ki se ne bodo nikoli pozabila! Bojim se, da je tiste, ki vladajo, vpijanil uspeli in da se bodo njihove visoke in plemenite aspi-racije, ki so jih gnale, da so si priborili svobodo, izgubile v narodni ničemurnosti in mogoče jih bodo zmage, ki so jih pridobili v boju za svobodo, napravile žejne po slavi, kar bo usodepolno. Svoboda jim bo lahko še poginila pod tistim orožjem, s katerim so si jo priborili.«
S tistim duhom, s katerim je De Lacy zrl na javne zadeve, je zrl tudi na zasebne. Ko se je spomnil na obljube in čuvstvenost dekleta, ki jo je tako resnično ljubil in primerjal njeno hinavščino s svojo nehlinjeno ljubeznijo, ga je bilo sram pred njeno ničvrednostjo in svojo lahkovernostjo. Kamorkoli je pogledal, je bil prevaran v svojih upih in z naglico kakor je to navada pri navdušenih naravah, je postal nezaupen in namesto navdušenja je stopil gnus.
»V velikem in malem so enaki,« si je mislil, »in najsibo zaradi usode naroda ali srčne zadeve, to je vseeno; nanje se ne moreš zanesti.«
Njegova mržnja je bila lako velika, da se je odločil, da za enkrat rajši pusti orožje, kakor da bi se udeležil vojske, če ne gre za irsko reč. »Rajši pojdem na Irsko kakor bi šel na jug, ali pa ostal v deželi, kjer sem bil tako razočaran v vseh svojih upih,« je dejal.
Ko je tako premišljeval, je dobil pismo, ki mu je naznanilo, d? je njegov stric nevarno bolan, in ga pozvalo, naj pride nemudoma k njemu.
Stric je živel v Bordeauxu. De Lacy ni izgubljal časa, da se ne bi odzval pismu tem bolj, ker je bil Bor-deaux pristanišče, iz katerega je hotel odpotovati nazaj na Irsko.
De Lacy je bil dobro založen z denarjem, zakaj njegov stric je bil bogat, a tudi razumen in je vedel, da grenadirski stotnik, naj še tako čvrsto koraka, ne mr.;e narediti poti iz Normandije v Guienno brez denarja, zato je pismu, s katerim ga je vabil, priložil denar da bi čimprej prišel.
V Bordeaux ga je spremljal Rory, ki je na poti tja vsak dan v vsaki novi reči videl kakšno čudo, kar ga je na vso moč kratkočasilo.
Ko sta prišla v tisto slavno okolico, ki jo bodo za vedno spoštovali kot rojstni kraj hladnega, prijetno dišečega vina, ki se iskri kakor rubini in je najboljše za tiste, ki imajo dosti denarja in časa — zakaj za čašo vina moraš imeti čas — ko sta torej prišla v Bordeaux, je De Lacy hitel k stricu s tisto naglico, s katero Mte mladi vojaki, da bi staremu gospodu lajšal ure, morda zadnje ure.
Stričeva bolezen, dasi so vedeli, da se bo končala s smrtjo, je bila taka, da se ni moglo vnaprej reči, koliko časa bo še živel. Stari mož je bil tako trdoživ, da so se zdravniki čudili.	'
Za »Jugoslovansko tiskarno« v LfiihH««'- Kami f«*
Izdaiateli: Ivan Rnknvec.
Urednik: Lojze Golobič.