»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 2<> *r V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 62 misijon v Melrose-u pri Novem Jorku. Tu je prišla neka žena. kateri je roka gnjila. En perst je namreč pričel gnjiti. in cela roka se ji je gnojila. K temu se je pridružil še prisad in treba bi ji bilo roko odrezati. Položil sem svetinje na bolni» roko in dejal ženi, naj pride prihodnji dan v cerkev: v tem pa bodem jaz blaženega Petra Klaverja pomoči prosil. Žena je prišla in čutila med mašo silen udarec v roki. Takoj je vstala in željna vedeti, kaj se je zgodilo, šla je ven na cesto in odvezala obvezo. In glej, dobila je tako rekoč čisto novo roko, ker meso je bilo tako nežuo kakor olupljeno kuhano jajce. O gnjilobi pa ni bilo nobenega sledu več. Ko je videla to spremembo, pričela je glasno klicati: ,,< ast, čast Najvišjemu! ozdravljena sem!" Nato se je zbrala velika množina ljudstva, med njimi lekarničar, kateri je imel svojo lekarno nasproti cerkve. Ker je poznal prejšnje stanje one žene, dejal je ljudstvu: „Sicer ne vem, kaj je duhoven v cerkvi storil, da bi to roko ozdravil, toda to rečem. — da je to čudež." Tudi to me še ni nagnilo v Rim poročati. Toda ko sem se podal iz Melrose-a v sosednjo župnijo Manhattanville in stal v zakristiji, čutil sem naenkrat v perstu vbod in radi bolečine sem komaj mogel na nogah stati. Perst mi je pričel otekati. Prišlo mi je na misel, da me morebiti bi. Peter Klaver tako muči, ker se nisem spomnil, da je morebiti Bog te čudeže storil, da bi pospešil njegovo kanonizacijo. Obernil sem se do njega, s prošnjo, naj me ozdravi in z obljubo, precej v Rimu poz vedeti, kaj mi je storiti z ozirom na mnoga, pač da, brezštevilna ozdravljenja, katera so se izveršila s polaganjem relikvij zveličanega Petra Klavra. P. Boero, pro-motor v Rimu, mi je odgovoril, naj dam te dogodke od škofov preiskati in poterditi. Potem pa naj te slučaje pošljem v Rim kongregaciji ss. obredov, da se preiskujejo. P. Boero je dejal, da dva očitna čudeža popolnoma zadostujeta; da. celo jeden sam čudež perve verste, kteri se je po beatitikaciji zgodil, je zadosti. Zato sem poslal v Rim samo poročilo o petih čudovitih ozdravljenjih. Od teh je kongregacija tri izbrala in „navodila" razposlala škofom. Pervo ozdravljenje bilo je ono neke gospe v Mihvaukee-i, Barbare Dressen, 82 let stare, ktera je imela 12 let raka na desnem licu. Drugo je bilo neke deklice z zlomljeno roko ključnico v Rippinose-u Nallev v škofiji Philadelphia: tretje nekega moža v St. Louis-u, kteri je terpel za gnjilobo persne kosti in treh reber, razun tega pa je imel tudi pljučnico. Pervi slučaj se je tako-le zgodil: Na sv. Petra dan prišla je stara gospa in prosila blagoslova s svetinjami Petra Klaverja na raka. In ta je precej zginil. Vesela je šla domu. obraz mela z rokami in dejala ljudstvu: ,/rlejte tu! dejala sem vam, da bode rak zginil, ko bodem prišla domu." I >rugo ozdravljenje se je zgodilo na deklici, katera si je bila zlomila ključnico. Že štiri mesece so jo zdravili nekateri zdravniki v Williams-port-u, toda brez vspeha. Zlomljena kost se ni hotela skupaj zrasti in mati ji je dejala, ko ji je obvezovala roko, predno je šla v cerkev k misijonu: „Ljuba hči, nikoli ne bodeš več zdrava. Toda potolaži se, ker z jedno zdravo roko se ravno tako lahko zveličaš, kakor z obema." K spovednici prišedši se je deklica z levo roko prekrižala. Prašal sem jo zato, kaj je temu vzrok. „Nadložna sem," je odgovorila. „Z desno roko ne morem nič ganiti, ker je ključnica zlomljena". Nato sem jo vprašal, če je kaj prosila svetnike pomoči. Ko mi je deklica priterdila, peljal sem jo v zakristijo in položil svetinje na obvezo. „Lepa hvala," dejala je, odvezala obvezo in se podala po maši naravnost v župnijo, kjer je priterdila perilo. Ko je prišla domu, je veselo stegovala roke pred materjo, rekoč: „Glej, nobena kost ni več zlomljena!" In pričela je precej seno na voz nakladati. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. (Demantna slavnost.) .Zadnje nedelje so se praznovale po naši domovini lepe cerkvene slovesnosti — nove maše, ki so pravi prazniki dobremu našemu ljudstvu Zlasti sorodniki in bližnji rojaki novomašnikov se zelo vesel6 teh dnij in hvalijo Boga, da je izmed njih poklical mašnika. „Danica" kot ogledalo verskega gibanja in življenja pri nas vestno opisuje te lepe preznike. Prav v tem času pa se zahvaljujejo Bogu mašniki, ki jih je Vsega-mogočni v svoji dobroti ohranil 25 ali 50 let, da mu vsak dan darujejo nekervavo daritev Njegovega Sina. Koliko milosti so si v tem času izprosili pri najsve- tejši daritvi za se, za izročene jim ovčice, za vse kristjane! Kako morejo njih serca kipeti hvaležnosti do predobrega Boga! In kolika hvaležnost naj navdaja serce mašniku. ki ga je Bog ohranil 60 let! To veliko milost so dosegli letos Č. papežev kamornik. konzistorijalni svetnik, preč. g. Mihael Potočnik. Preblagi, častitljivi 85letni monsignor radi bolnih nog sicer niso mogli darovati 11. t. m. demantne sv. maše v zahvalo Vsegamcgočnemu, a z iskreno hvaležnostjo so prejeli v svojem stanovanji presveto Rešnje Telo in se v duhu vdeležili sv. maše v nunski cerkvi, kjer so sami skozi 44 let darovali Bogu dar nove zaveze. Čč. gg. uršulinke so pokazale ta dan preč. g. demantnemu mašniku, svojemu 44letnemu duhovnemu očetu, prav iskreno hvaležnost in vdanost; spletle so jim prelep duhovni šopek iz 380 obhajil, 886 duhovnih obhajil. 660 ss. maš, 260 kri-ževih potov, 86 rožnivencev, 60 litanij i. t. d. Podale so jim nadalje prelepo spominsko tablo z vdetimi simboli mašmštva. kelihom in masno knjigo in občutke svoje hvaležnosti in vdanosti izrazile so v tej - le pesni: V spomin derr.antr.e sv. mase p recast: tega gcspcia Msg. Mihaela Potočnika, dne ii. avgusta 1895. Radostno danes samostan Obhaja praznik prekrasan, Izreden in častitljiv god; Izpolnil Bog je željo našo, Učakali demantno mašo Ste veleslavljeni gospod! Čast mašništva, časti vseh cvčt, Vas diči šestdeset že let. Dan's jubilej je Vaš, Častiti! Spomin na dan preznameniti, Ko pervič ste daritev nekervavo Gospodu darovali v spravo; Stanii ste svojega Vi kras. Zato ves dom spoštuje Vas. Obdaril Vas je Bog obilo, Dodal še lepo let število; A vse ste Vi, kot malokdo. Na božjo slavo porabili. Mladino ste skerbno učili Poznati, ljubiti Boga. Kar je človeku sreča vsa; Voditelj samostanu bili. Mu sreče iz nebes prosili, Obilih Vaših trudov plod Še pozni bode vžival rod. Kak bi povernil samostan Vam, Monsignor, hvaležno vdan, Preblago delovanje Vaše Na srečo delovanje naše? V nebo pošiljamo prošnjo, Da spolni Bog voščilo naše Za slavni god demantne maše. Življenja Vašega vse dni Veselje sreča naj sladi. Ko zemsko potovanje mine, Bog daj nebeške Vam dobrine, Ovij okrog častite glave Vam venec nevenljive slave! Hvaležne hčere sv. Uršule v Ljubljani. Ljnbljana. (ObljubnamašaiV torek. 13. t m . v praznik sv. Emigdija, škofa in mučenca. posebnega pomočnika zoper potres, je bila ob 8ih v stoljnici tiha sv. maša v smislu obljube 13. maja t. 1. Sv. opravila se je vdeležilo prav veliko ljudi; posebno veliko mladino in otrok, ki naj jih Bog usliši. da naj bi se nadomestovale prošnje in zahvale, ktere premnogi odraščeni, mlačni in nemarni opuščajo! Potresi še niso čisto jenjali, sem ter tje se zemlja še hudo stresa, kakor bi hotla s sebe vreči ali pa pod-suti terdovratneže. ki božje ime prederzno skrunijo ostudno preklinjajo, pijančujejo. kradejo, živč ostudno kakor zveri in brezumna živinčeta Pred maln dr.» vi sem na lastna ušesa slišal starega dedca, ki pri branjevki kruh kupovaje nesramno kričal m pi klinjal. Favno te dni pa je neki gosprd pripovedoval o lOletnom potepinu, ki je s tako pn kanjon«» lisičnostjo kradel, da je kos izšolanemu tatu na Žahjeku ali na Gradu. Bralo se je te dni v »Slo vencu." kako bogoskrunsko so počenjali zaveržen^i blizu Ljubljani, ki se hočejo šteti celo še med „oli-kane" Ali ni tedaj res silo potrebno moliti da bi nas Bog zarad tako gerdih ljudi še dalj»* w stra-hoval? — Ljubljana. Slovensko angleška slovnica. Spisal Peter Jeram. Zaloga ameriknnskega Slovenca 1895. -- Kaj vender človek vse doživi' Nikdo n«* ve koliko let je že. odkar je stal pred menoj čverst si venski mladeneč. mislim iz '■>. gim ra/.r v Kranju in * » mi je povedal, da je na potu v Amerik«» Donu je /. vasice Smolčve pri Železnikih (boter in učit.d) mu j»» bil verli fužinar. učitelj, znani pisatelj itd. gosn .J. /. Le v i čn i k.) In glejte 10. c m., sv Lorenca Inn nam je došla v roke slovnica z omenjenim naslov«.m. sana od imenovanega takratnega mladenka /daj . serčnega misijonarja v Ameriki, poslan;» nam po o si vedno bližnji po parnikih in železnicah; kd<» v<* če se skoraj ne začno celo še po obnebji voziti' -Pogreša se še to. da bi se med seboj razumevali, česar pa brez učenja tujih jezikov ni misliti, < zgodilo se bo to še le po smerti ko bo le em< sam« slovnica); tudi volapik ne pomaga dosti. Za zdaj bodi gorko priporočena naši mladini posebno za vedrilo o počitnicah. slovensko-an<_dešk» Peter Jerarnova slovnica; to jim utegne več koristiti kakor pa daljni shodi in popivanje po gostilnah, ko der se denar trosi in velikokrat inrači tudi zdrava pamet in ovira srečno prihodnjost, kar tudi najnovejši izgledi poterjujejo. Sapi nti sat St. Vid. (Pervo sv obhajilo naših šolarjev ) Dasi nismo imeli letos pri nas nobene posebne slovesnosti, niti cerkvene niti svetne. — vse je bilo zaradi potresa nekam otožno, užaljeno — smo imeli vendar slovesnost cerkveno sicer staro, vsako leto se vračajoče, a vendar zmiraj novo. ljubko milo Koncem šolskega leta, zadnjo nedeljo preteklega mesca julija, stopilo je 70 naših učencev in učenk praznično a ne nečimumo oblečenih, k mizi Gospodovi. Kako nepopisno veselje se jim je videlo na obrazu ko so par za parom, s cvetlicami okusno okrašeni, stopali v procesiji med slovesnim zvonenjem izpred kaplanije v cerkev! Kako rajsko nedolžno veselje občutilo je njihovo serce, ko so prejeli med sv mašo iz rok svojega kateheta kateremu so pri-serčno vdani, preljubega Zveličarja, kateremu so ponavljaje kerstno obljubo zvestobo slovesno in glasno pred vso zbrano množico obljubili! Kakor bi se ne mogli od svojega ljubega Zveličarja ta presrečni dan ločiti, zbrali so se še pri popoldanski službi Božji, po kerščanskem nauku, petih htanijah in slovesnem blagoslovu vsi (»koli oltarja, kjer se sedaj hrani ljubi Jezus v presv. Kešnjem Telesu, ter so se kakor neradi šele potem ločili iz presrečnega kraja. Slovesnost povzdigovalo je zjutraj in popoldne krasno a ginljivo petje n;išegn pevskega kora. O da bi vedno v lju b^zni sklenjeni ostali s svojim milim Zveličarjem presrečni mali tudi v poznejšem viharnem življenji, to je bila vseh navzočih goreča želja! Iz Tcrnja na Pivki. 10. avg. (Zidanje nove c- rkve ) Čestitajoč Vam za petdesetletnico Vašega mašništva in zahvaljujoč se za izročene mi darove naznanjam Vam in bralcem rDaničinimu, da gre zi-d ve cerkve sv. Trojice dobro od rok. Ako nam nakloni Bog lepih jesenskih dnij in novih dobrotnikov. upamo stavbo letos spraviti pod streho. Menili sino spočetkoma. da zidanje ne bode tako drago. A ko smo dobili v roke podrobne načerte, nas je delo nekoliko ostrašilo. Proračun pa tako ni nikoli zanesljiv. Vender smo in hočemo stavbo popolnoma po načertih zgotoviti. da ne bode delo pokvarjeno. ampak dobro in lepo. Strokovnjaki pohvalno govor»' o Stavbi ki bode nekaj novega za našo cerkveno umetnost. Kamnje je odzunaj na debelo ob-klesano in ne bode ometano, skladi (Fugen) pa se za 111 a žejo s portland - cementom. Tudi notranjščina je jako praktično urejena in obok bodo nosili stebriči, stoječi na poslonih. Kamenje za kamnoseška dela smo pobrali in priličili največ iz starih podružnih cerkva sv. Trojice, sv. Marjete in kuracijske cerkve sv. Klija Ljudje dovažajo gradivo z veseljem — le denarja ne dosti, ker ga nimajo. Bog nas podpiraj! Vse na večo čast Božjo! P. Bohinjec, kurat. Iz Bosne. (Pismo br. Fridolina prokuratorja misijonske sirotišnice v Marija - Zvezdi.) Te dni mi je došlo naslednje pismo. Ljubi brat Fridolin! Pred nekoliko dnevi so posvetili mene in štiri druge v. č. g mil. nadškof Sarajevski v mašnike. Tedaj sem imel veliko milost, tudi v samostanu Tra-pistov v Marija-Zvezdi, kjer sera sprejemal perve nauke, darovati sv. mašo. Moji predniki so bili turški sužnji, jaz sem mašnik Gospodov! Kolika sreča za-me! Kar sem sedaj, za to se imam zahvaliti za Bogom oo. Trapistom v Bosni in mnogim dobrotnikom. kteri so mi pomogli s prostovoljnimi darovi za Trapiste, da sem dosegel mašniško čast. Peti duhoven sem. ki je prišel iz misijonske sirotišnice Marija-Zvezde, in kmalu pridejo še trije. Naj bi bilo ljubo 1 ;ogu Vsemogočnemu, da bi pridobilo še mnogo darežljivih sere za delovanje oo. Trapistov v Bosni. Vaš hvaležni tnladomašnik Marko Tvrtkovič. Pri tej priložnosti naj naznanimo, častitim dobrotnikom. da je zdaj ravno 2 leti, odkar smo začeli novo napravo v Dalmaciji. Trapisti so imeli pri svojem prihodu silno siromašno stanovanje; njih pervo ležišče so bila gola tla, za podzglavje samo nekaj slame. Nobene klopi, nobenega žeblja na steni, da bi obleko obesili. Pervo delo je bilo, da so obdelali zemljo, sozidali skedenj in hlev za živino, in potem še mlin, ki je v deželi tako zelo redek. Malo potrebnih sredstev ne dopušča nam pričeti nove stavbe samostana in misijonske naprave za uboge dečke v Dalmaciji. Dovoljujem si. da priporočam vnovič prav iskreno to blago napravo dobrotljivosti pobožnih vernikov. Br. Fridolin Teller, prokurator misijonske sirotišnica Marija - Zvezde v Bosni. Iz Jugoslavenske Bosne. (Porcijunkula.) (Zakasnjeno, pa jako podučljivo o Porcijunkuli.) Osmo nedeljo po Binkoštih. naznanil se je v cerkvici sv. Jožefa v Prjedoru milostni čas veleslavnega. velikega, popolnega odpustka „Poroijunkule" ali cerkvice Marije od angeljev pri Asisu. kt»jrega je sam Jezus Kristus po posredovanju deviške matere svoje podelil na pri-prošnjo sv. očeta Frančiška Seratinskega. Ta imenitni in milostni odpustek zamore se sedaj zadobiti od večernic 1. avgusta, v vseh cerkvah frančiškanskega reda tolikokrat, kolikorkrat se omenjeni čas taka cerkev obišče in se v zadobljenje tega velikega odpustka vse pogoje spolnijo. Cerkvico sv. Jožefa smo za ta milostni čas kolikor mogoče lepo okinčali. V nedeljo pred .. Porcijunkulo" bil je v cerkvi iskreni, temeljiti in podučljivi govor v pripravo na ta milosti Božje podeljen veliki blagor ubogih grešnikov na zemlji, pa tudi v pomiloščenje in blagor ubogih duš v vicah. Tega milostnega časa „Porcijunkule" željno in hrepeneče pričakujejo uboge duše v vicah, ker v tem času mnoge zadobijo okrajšanje, mnoge popolno po-milostenje časnih kaznij, ktere morajo terpeti v ne-popisljivih mukah. Kajti znano je, da jedna oseba, prav in dobro pripravljena, zadobi v teku tega milostnega časa mnogo popolnih odpustkov, jednega lahko za sebe, a druge v priprošnjo za duše v vicah; toraj ena sama oseba zamore s temi odpustki mnogim dušam pomagati. O, ko bi se verni kristjani obilno in pridno tega milostnega časa posluževali, vse pogoje za pridobitev teh odpustkov skesani, poboljšani in z živo vero izpolnili, zarnogli bi mnogim terpečim dušam v vicah pomagati, kazni jim skrajšati, mnoge celo iz tega, nezapopadljivih muk polnega, čisti-lišča rešiti! In, ker je „Porcijunkula" velika pomoč in pomiloščenje na tem svetu istinito skesanim, poboljšanim in spokornim grešnikom, pa tudi dušam terpečim v vicah. smo vstanovili po miloclarnosti nekega rimsko kat. slovenskega duhovna, z lepim zemljiščem, katerega smo pridobili novi cerkvi sv. Jožefa, da se bode v tej cerkvi obhajala „Porcijunkulau v večjo slavo Božjo in v blagor živim katolikom na tem svetu in dušam vernih umerlih, ktere se očiščujejo v vicah. 1. avgusta so bile slovesne večernice in spove-dovanje. 2. avg . v milostni dan Porcijunkule — Marije od angeljev, so bile zjutraj ss. maše, spovedo-vanje in sv. Obhajilo, ob 'J. uri je bila slovesna sv. maša, potem pridiga in blagoslov z Najsvetejšim; potem se pa verstijo počasi v procesiji verniki, ker je pervotna cerkvica premajhna, obiskajoči redoma cerkvico in opravljajoči molitve v zadobljenje velikega odpustka. Ob 6ik zvečer slovesne večernice in sklep. Spominjali smo se tudi vseh pokojnih ranjcih dobrotnikov in dobrotnic stare in nove cerkve sv. Jožefa, ter darovali za nje v priprošnje popolne odpustke. O, da bi skoro mogli novo cerkev toliko do-veršiti in opraviti, da bi v njej še dostojneje obhajali presv. službo Božjo in sv. cerkvene pobožnosti! — II. V soboto, 3. avgusta, obhajali smo v cerkvici ženina Marije Device, varha in rednika Kristusovega, redko slovesnost, v spomin petdesetletnega mašni-škega jubileja ljubega dobrotnika in pomočnika. — velečastitega monsignora in vrednika mile „Zgodnje Danice", po kteri so nam ta zlatomašnik veliko posredovali in pridobili; pervo za vele-ubogo pervotno cerkvico, potem pa za zidavo velepotrebne dostojnejše cerkve sv. Jožefa tu na jugoslavenski zemlji med raznoverci. V nedeljo poprej se je v cerkvi vernim oznanilo, da se bode 3. avgusta zlata sv. maša obhajala, po zlatomašniku Luku Jeranu,*) in da iz veliko hvaležnosti spodobi se, da tudi mi v cerkvi sv. Jožefa obhajamo slovesno, zahvalno, prosilno, častilno in zadostilno najsv. službo Božjo za zlatomašnika pomočnika. pospeševalca in dobrotnika stavbe nove cerkve, in s tem cele uboge rimsko katoliške občine tu med ločenimi kristjani in mahomedanci. Vsa ker-ščanska rimo kat. občina bila je z iskrenimi in gin-ljivimi besedami povabljena, da se zbere 3. avgusta v obilnem številu v cerkev k službi Božji, da zahvali Boga, ki je dal doživeti ljubljenemu dobrotniku naše cerkve, veliko, a redko milost zlate sv. maše; pa da vsa občina, združena v hiši Božji, oni dan skupno moli in prosi obilnih milostij, pomočij in dobrot zlatomašniku. Vsi zbrani v cerkvi, oznanovalec in poslušalci, so pri tem naznanilu v serčni hvaležnosti bili do solz ginjeni. Kajti vsi dobro vemo in čutimo, kaj se pravi in koliko pomeni pomagati k zidavi in opravi velepotrebne nove cerkve v tem kraju in med temi okoliščinami in v toliko ubogi novi, vedno naraščajoči rimo-kat. občini med raznoverci! Zatorej je hvaležnost naša do pomočnikov, pospeševalcev, pod-pirateljev in dobrotnikov za isto prav serčna. V dan zlate maše drazega nam dobročinitelja zbrali so se katoliki vse razprostrane župnije v obilnem številu, kakor o velikih svetkih, v cerkev sv. Jožefa. Pervo opravil se je skupno koralno sv. rožni-venec za zlatomašnika in v njegov namen, potem slovesna sv. maša, na to zahvalnica: „Tebe Boga hvalimo" in blagoslov z Najsvetejšim. Iz mnozih vernih in hvaležnih sere puhtele so zahvale, molitve in priprošnje k Njemu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu, k Božji in deviški materi Mariji in Njenemu ženinu, sv. Jožefu za jubilejnega mašnika, z iskrenimi željami in voščili: Gospod Bog ohrani, poživi, pomilosti Ako je mogla «Danica» kaj pripomoči, hodi čast Bogu in Mariji, pridnim Bošnjakom pa preserčna hvala za toliko lepih molitev in priprošenj. kterih je močno potreben vrednik «Zgodnje Danice.» Vsi v tem dopisu postavljeni hvali se čisto odpovemo. ona gre dobrotnikom in ne slahemu skerhanemu orodju, kateremu Bog milostiv. Vr. in oblagodari še mnogo let zlatomašnika, Marija Devica in sv. Jožef ga varujta, mu obilno pomagajta in ga pripeljita enkrat pred obličje najvišjega Boga tro-jedinega! Tako smo se osobito v dan zlate sv. maše, z Vami, mili nam Zlatomašnik. v duhu zjedinjeni bili; kajti istinito vtripajo za Vas hvaležna rimskokatoliška slovenska in slavjanska serca i tu v Bosni jugoslavenski. Vse pa naj bode v večo čast in slavo Božjo, v obilneje češčenje Marije Device in sv. Jožefa, v vzvi-šenje in razširjevanje sv. rimo-kat. Cerkve, v časni in večni blagor zlatomašnikov in v izveličanje ne-umerlih duš: 7 Andrej Praprotnik. Nekoliko čertic o njegovem življenju. (Dalje.) Rajni Andrej pa ni le marljivo pomagtl č. g. B. Bartol-u pri poslovenjevanju knjige „Nevesta Kristu sova." temuč polotil se ji bil in tudi zveršil sam molitvenik pod naslovom: „Marij i naša pom ičnica in šopek duhovnih cvetic, molitvic in pesmic, posvečen milostivi Devici Mariji, češč-ni na Brezjah na Gorenjskem. Nabral m zložil A (nlreji P (raprotnik)". Ali je bil pokojnik spisal to knjigo še na Dobrovi, ali vsaj kmalo po pres-Iitvi v Ljubljano, to mi ni natančno znano. Je pa zelo obširna, obsega 3."»."» strani in mora našemu nar >du. zl isti pa Brezijskiin romarjem na moč priljubljena biti, ker je učakala že peti natis. Samo neko zmoto moram tu omeniti, ki se je vrinila na čelo 5. natisa (ali morebit že ktereg i prejšnjega). Ondi stoji namreč natisnjeno, daje knjigo spisal Janez Parapat Kelo je to zmoto zakrivil, ne vemo. V 2. natisu (I 1871.) stoji v naslovu še: „Nabral in zložil A. P"; ta napika naj se torej popravi, ako doživi knjiga še šesti natis (Moja malenkost sicer nima pravice tega zahtevati, opira se pa na starodavni pregovor: „Vsakemu svoje'") L. 1858 dne 1. sušca podeljena je bila t Pra-protniku učiteljska služba pri novi mestni deški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani, ki se je poznej prekerstila v I mestno deško ljudsko šolo Njej je postal 1. 1870. vodja, in to jej je bil do konca 1. 1800, ko je stopil v stalni pokoj. Koliko je on v tem dolgem teku let storil s svojim telesnim trudom in s peresom za razvoj slovenskega šolstva, je pač težko povedati. Priiično se sme reči, da kar je bil neumerli rajni dr. Jan. Blei\veis za naš narod, to je bil pokojni Andrej Praprotnik za naše š »lstvj. Poleg .Učit. Tovariša," katerega je vstanovil 1. 18(il in vredoval do 1873, potem pa zopet od 1 1882 do 1880, in za katerega je neizrečeno veliko sam s peresom deloval, spisal je še mnogo drugih knjig, kakor so: „Slov. nemški Abecednika; — „Pervo berilo za slov šole" , — „Drugo berilo za slov. šole"; — „Koledar slov. za 1 1858"; — „Dolžnosti podložnih"; — „Cecilija, muzikalni mesečnik- (izdajati je bil pričel ta list t Kamilo' Mašek po njegovi smert i v dan 20. jun. 1. 185U jm je nadaljeval in vredoval potem rajni Andrej izdajo III. IV. V. VI zvezka » — „Jedilne in strupene gobe"; — „Darek pridni mladosti" (3 zvezkei: — .Palček" (koledarček za 11. 1*66-1808.); — „Slovenski Abecednik" do generala jezuitov hvali delovanje jezuitovskih misijonov ined egiptovskimi Kopti, in pravi, da skušajo krivoverci z denarjem in posvetno prekanjenostjo preprečiti vernitev Koptov k edinosti katoliške vere. Proti temu pravijo sv. Oče. se mora z največjim prizadevanjem delati, da se zmagajo nasprotniki. Papež dalje naglašajo, da so najimenitnejši Kopti že dobili pomočke. da bodo podpirali prizadevanje rimskega Stola, in naznanjajo, da so odločili precejšnjo svoto za jezuitovske misijone, in da vsled njih pisma do Koptov pride kmalo v Rim koptiški odbor naznanit hvaležnost sv. Očetu Spreobernjenje jutrovih ločencev b">de začetek spreobernjenja Koptov. Konečno opominjajo papež jezuite k serčnemu napredovanju v tem oziru. kakor so delali to vedno v blagor Cerkve in narodov. Rim. Kot odposlanec turškega sultana pri sv: Očetu se pričakuje bliž..ji čas v Vatikanu Galeb - bej. Ta bode prinesel razven bogatih daril tudi lastnoročno sultanovo pismo. Pismo obsega odgovor na pisanje Leona XIII, katero |so poslali o svojem času po Mgr. Jussef-u v Carigrad, in v kterem so raz-odeli papež načerte o zedinjevanju obeh cerkv.i Kakor govorč, bode sultanov odgovor vgoden zedi-njevanju celo še znatno pomoč obeta. Vsakako se lahko veselimo, da je razmerje med Vatikanom in „visoko Porto" po volj no, dobro in tudi boljše, kakor med Vatikanom in marsiktero kerščansko vlado. — Iz tega ozira je zanimiva neka novejša izjava sv. Očeta. Predstojnik neke verske družbe, katera ima svojo hišo ob Bosporu, je imel zasebno avdijeno pri sv. Očetu, in je bil poln hvale o sterpnosti, katere se v Turčiji sedaj katoličani veselč. „Di. da/ so rekli sv. Oče. „to je res redka stvar. V glavnem mestu mahomedanstva obhajajo dandanes očitne slo vesne procesije v češčenje presv. Rešnj. Telesa; v glavnem mestu kerščanstva so pa postavno prepovedane. Tolažba pri umiranju. V maju 1893 je umeri v Kolinu odlični župnik pri sv. Janezu, Hubert Miinchs. Ta mož je 200 krivovercev sprejel v sv. Cerkev in približno 20 judov kerstil. Vsacega teh spreobernjencev je podučeval z veliko natančnostjo in poterpežljivostjo in ni prej odjenjal. čeravno je terpel poduk mnogo mesecev. Na smertni postelji ga pa spreleti pri pogledu na večnost neka plašljivost. Pričujoči sobrat ga navdušuje, rekoč, da ne sme samo na dozdevno pomanjkljivost misliti, ampak tudi na to, da je z božjo pomočjo mnogo delal in posebno, da je toliko spreobernjencev podučeval. „Res," rekel je bolnik vidno potolažen, „to je res in nikoli nisem, ako sem bil še bolj z delom preobložen, spreobernjenca odvernil, in vse sem posamič in večkrat prav dolgo podučeval. i Corresp.) 1. Bratovske zadeve molitvenega a p o s t o 1 j s t ▼ a. N r m n i za mesec vel. ser pâ n i avgust) 1895. a» Glavni namen: Jjrloi m> ltn*r\o Ijudrti v po deželi. b) Posebni nameni: IS. S. Jcatlir. Hla«:or našega sv nčeta papeža. Rešenje deržav od skrivnega hudodelstva — prostozidarskega 11». S. Sebald. Mno^'i nesrečni zakoni. Le Bogu znane bridke serčne težave. Rešenje iz neprimernih ali prehudih služb. 20. S. Eemard. živo vdeleževanje duhovnov pri rešitvi so-ci)alnega vprašanja. Ponižanje sovražnikov sv. pisma. Važne Šolske zadeve. 21. S. Joh. FraočUka Šantalska. Pospeševalci molitvenega aposoljstva Bolj goreče prejemanje ss zakramentov pri moških. Zadeve našega časnika. 22. S. fflarlcljal. Katoliško gibanje na Češkem. Župljani na tujem. pobitev dobrih gospodinj in poslov. 23. S. Filip BenlolJ. Servitovskj red. Razširjevanje molitvenega apostolstva na Koroškem. Več časti tih jubilarnih duhomov. Bolni na duhu. (Ko,wc •ledi-> n. Bratovske zadeve N. 1J. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priproSnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naSih angeljev ▼arhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. preSest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse poSastne pregrehe — Osel»a, da bi v edinosti med seboj živeli. — Za ohranjenje domačega pohištva na priprošnje Naše Ij. Gospe. sv. Jožefa, sv. Antena, sv. Ev. Lukeža in sv Janeza K. — Sreča pri kupčiji. — Za pridne učence v stanovanje. Lustek za raznoterosti. LJubljana. V. č. g. Jožef Smrekar, profesor cerkvene zgodovine in prava itd. v bogoslovji je postal častni kanonik. — Župnija Šmartin pri Kranju je podeljena Č. g. Jožefu Razboršeku, dekanu na Gradu, in župnija Vače C. g. Mih. Bar bo-tu, župniku na Trebelnem. Č. g. Anton Berce jo bil 1. avgusta kanonično umeščen na župnijo Boštanj. C. g. Leopold Picigas, katehet in kapelan v Idriji, je imenovan za prefekta v c. kr. terezijanski akademiji na Dunaju. — Stalno je stopil v pokoj č. g. Janez Š tam car, župnik na Poljanici, začasno pa Č. g. Janez Hudovernik, beneficijat na Vačah. Upokojen je č. g. Viljem Wessel, duhoven nemškega reda in župni vpravitelj v Černomlju; na njegovo mesto pride č. g. Peter Skuhala iz istega reda dosedaj župni vpravitelj pri Veliki Nedelji na Štajarskem. Premeščeni so naslednji čč. gg. kapelani: Janez Volk iz Škocijana pri Dobravi v Stari Terg pri Poljanah, Janez Pele iz Šmartnega pri Litiji na Vinico. Matej Kos iz Starega Terga pri Pojanah v Škocijan pri Dobravi, Viktor Köhler iz Boštanja v Šmartno pri Litiji. Novo sta nastavljena čč. gg. r dr. Aleksij Ušeničnik kot drugi kapelan v Stari Loki, semeniški duhoven Anton Oblak za kapelana v Boštanju. — Č. g Jak. Pavlovčič pride z Višnje gore za beneficijata na Vače; na njegovo mesto pa novoposv. č. g. Jož. Dostal. Razpisane so župnije: Grad v radovljiški de-kaniji, Col v vipavski dekaniji, Tre bel j no v trebnj. dekaniji, Poljanicav novomeški dekaniji, Gerčarice v ribniški in Podlipa v verhniški dekaniji. Ljubljana. Kanonično obiskovanje in birmovanje bode letos: 15. avgusta v Št. Vidu pri Zatičini na Dolenjskem; 25. avgusta na Verhniki. Od 1. do 7. septembra v dekaniji semiški, in sicer: 1. septembra v Semiču, 2. septembra v Černomlju, 3. septembra na Vinici, 4. sept. v Dragatušu, 5. sept. v Podzemlju in 7. septembra v Metliki. Duhovne vaje za duhovne se prično letos dn6 26. avgusta zvečer ter se končajo dne 30. avgusta zjutraj. — Vabijo torej č. duhovščino, da se vdelež6 duhovnih vaj v prav obilnem številu, zlasti tisti, ki se jih že dolgo niso vdeležili. Čč. gg duhovni naj o tem obvestč dekanijske vrade, da morejo ti v škofijo poročati do 20 avgusta. Na Dobrovi bode tudi ob delavnikih gotova sv. maša ob 6ih in ob 8ih med šmarnimi mašami, .to je, od Včlikega Šmarna do presv. Imena Marije Device. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Bog Vas živi, Zlatomašnik ljubeznjivi \ Niste kapitalist; toda v 48 letnikih «Danice» imate več ko Rot-šildi. Gouldi, Bleichroderji i drugi milijonarji. Vaše sicer v papir j u (spisih) naložena glavnica, bode donašala ne 4 °/„ obresti kakor «zlata renta» ali v kronah, 4'2 %, kakor srebro in noten-renta — da. «centuplum accipies et vitam aeternam!» 20 kronic pošlje za dijaško mizo serčno vdani quondam Skalovič. — Pre-blaga gospa s pristavkom: «Vošim mnogo, mnogo let — dijaškemu ministru še živet' — da b' mogli za vboge dijake skerbett — 5 gld. — Tri dobre osebe «za kruhe sv. Antona 3 krone v dober namen. — Prečastiti gosp. župnik Mat. Tavčar 20 gld. o priliki zlatomašništva. — D. 1 gld — V. č. g. župnik in duhovni svétnik Mat. Preželj 10 gld. — «Za kruhe sv. Antona» J. V. 1 gld. — Č g. župnik Jan. Tavčar 5 gld. Za sv. Detinstvo: V. č. g. župnik Jan. Tavčar 5 gld. Za eno njbolj revno cerkev: Neimenovana 6 gld. Za cerkev presv. Serca Jezusovega v Ljubljani: Neimenovan, s Krasa 1 gld. Za novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani: Č. g. župnik Jan. Tavčar 20 gld. Za cerkev v Temu: Č. g. župnik Jan. Tavčar 5 gld. Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Č. g. Jan Tavčar 30 gld. Za brat. S. Rešuj. Telesa: Č. g. župnik Jan. Tavčar 5 gld