Dopisi. Iz Gradca. 9. marc. (Nekaj veaelega za S1 o v e a c e.) Nekaj veselega za Sloveace — iz Gradca! boste čudeč se rekli, ko Vaai ta dopis pred oči pride. Pa veadar je veselo, kar Vam porocam. V Gradcu živi blizo 30.000 Slovaaov, večjidel Sloveacev. To je rodilo pri čč. sloveaskib tukajšaib dabovaikih misel, tem zapuščenim dašam oskrbeti sloveasko božjo službo. Kakor čujemo, se bo po veliki aoci pričela. — Tej srečai misli doaioljabaib graških dabovaikov želiaio prav obilaega sada, brez kterega gotovo ae bo, ker je to res že zdavao sila potrebao bilo. Tadi v Laakovca pri Voitsbergu, kder je maogo sloveaskib delalcev, ozaaaujejo oo. Fraačiškaai vsako aedeljo Božjo besedo sloveaski. Sploh ai Gradec čisto aemško mesto, kakor se maogim Gradčaaom poljubi trditi. Nasprotao spričaje omeajeao število tukajsnih Slovaaov, kakor tudi to, da vidiš aa tablah ia v listiaab toliko Čisto sloveaskih imea! Prav je imel nas vrli poslaac, g. Hermaa, ko je eakrat v dež. zbora (seveda v veliko jezo zagrizeaim aernčurjem) rekel: ,,Gradec so pozidali ia krstili Sloveaci, ia od aekdaj so ae Nemci po sloveaakej krvi omladovali ia — pomaoževali!" Ljubljana 5. marcija. Pri aas se kaj lepe reči godijo, da eaakib se iz velikih mest ae beremo. V sodaijski [deaaraici, kjer je sirotiaaki ia dragi deaar uložea, je deaaraičar Payer aad ŠO tišač! pograbil. Imel je vse kljaČe svojega kontrolorja poBarejeae ia je kradel že od leta 1860. Pač so deaetkrat v tem času deaaraico pregledali, pa le povrb; daaas ta oddelek, jutri drugega, ia Payer je iz predelka v predelek preaaaal, da je bil le zaesek pola, aa ime ia številke zavezaic gg. pregledovalci niso gledali, vsaj tudi aimajo čaaa; kdo bi mesto ajih vpil, delal ia govoril v ustavacm društva? Zadaje dai febraarja se je druga zgodila. Mestni deaaraičar Gajdič se je aa pokopališču u- strelil. Prciskali so deaarflico ia aašli listek, v kterem piše Gajdič, da maajka pri realkiaem zakladu 5800 gld. — Zdaj pa Baj kdo reče, da zaBiore država tudi brez vere obstati! Samo v eaeia mesta storita le dva človeka, kterima ai za 7. ia morebiti tadi za diage Božje zapovedi mar bilo, toliko aesreče ! Pustao Bedeljo so bile pri aas za Bovega škofa javae molitve, ktere so dosedaaji pree. škof razpisali, da bi volitev aasledaika bila prav srečaa. Društvo ,,Sloveaija" je po daljem razgovoru 5. marcija skleailo, da se aarodajaki udeležijo volitev v mestai odbor. V 3. razredu je bila vselej zmaga aaša ia letos utegae biti tudi v prvem. Bouio vsaj vedili", kaj da delajo v tej kameri obskuri. Do zdaj smo le drobtiaice pobirali v ,,Laibaberici." Volitve bodo 17., 18. ia 20. marc.; 3. razred je prvi aa vrsti. Od sv. Lenarta, v Sl. g. (Kako pri aas ljudje visoko letajo.) Tukajani mogotei v okr. zastopu ategaejo še z BogoBi pravdo začeti, ako jili skoro kteia višja oblast zabrzdala ae bo. Laai so po svoji osorBosti \n brezoziraosti aekterim takajšajih posestaikov kazeasko preiskavo aakopali, čes, da so se javae posilaosti krivi storili. Ker še pa omeajeai zatožeaci aiso v ,,lakaji", aapravijo gospodje okr. zastopa kozji skok ter zatožijo okr. sodaijo v Celji pri — deželaem odbora! češ, da aaj ta pripomore, ka bi stvar drugej sodfliji se izročila. Upamo, da jili bo dež. odbor podučil, kam da ajih pritožba gie. Isti vladarski adje okr. zastopa so aedavao sklep iztisčali, da se aa korist tukajšai hraailaiČBi založbi aapravi zajem, segajoč do 10 % ° krajae priklade ia vrh tega še 30.000 gld. aa posodo vzame. Ib ob enera še zahteva okr. zastop celo aa svojo roko pri dež. odbora posojila za 6000 gld.! Vprasamo, je li prav, da se okraj z aovo priklado obloži aa korist šeatleaarškej braBilaici ? Ako 8e braailaica po deaaiaib vlogab sama vzdiževati Be more, se aaj likvidira ia braailaica zapr6, okraj je pa zalagati ae more. Da braailaica res posebBega zaupaaja Bema, spričuje to, da jej takajšaa okr. sodaija sirotinskih deaaijev aoče izročiti. Gospodje, ki so tukaj le predolgo že zvoBec aosili povsod, aeaiajo Bikjer več zaapaaja. Meada jib bo tudi dež. odbor glede ajib deBarae spekulacije Ba piavao pot zavrnol. Iz Vozenice, 4. sušca. Živa resaica je, da 8e trda godi dabovBikom aa kmetib, pa tadi v mestu jim rožce Be cveto več. Vsaka reč defldeaes tako kviško bije , dobodki pa se od dae do dae krčijo, prostovoljaa darila za dubovaa opravila zgiajajo, beraja se ima za morebiti prav aizko ceao resiti; zravea tega pa se marsiktere Beaavadae priklade ali pristojbiae aalagajo dubovaikom ia kakor se nam zdi, bo tieba zanaprej dubovaikom, vsaj žap¦jukoia, še odrajtovati daeo za staaovaaje v farovžu.  — Nektere župaije so vsled pridržane koagrue tako slabe, da ae aiogo vise dobiti stalaega dušaega pastirja. Pri Sv. Aatoaa Ba Poborji že več let Bi župaika, ker se je koagraa vzela; faraiaai so prosili aedavao aaaiestaijo, aaj se spet toliko plače dovoli, da zamorejo dobiti stalaega župaika; pa dozdaj še Bi ajih prošaja uslišaaa, ampak vpra-  šala je Bamestuija vozeaiškega aadžapaika kot patrona Št. Aatoaske žapaije, če zamore oa kaj dostaviti ? Saiešao dovolj; revež saai potrebaje pomoči. V Soboti, aaj bolj oddaljeai ia zakotai župaiji lav. škotije, se je bovo aameščeaemu  župaiku koj vsa koBgraa vzela, ia revež aaj živi  samo ob besedi Božji. V Vozeaici dobiva pvvi kaplaa le od aadžapaika plačo, se ve da pičlo; za plačo dragega pa, kterega stari ia slepi siromak aadžupaik sila potrebuje, že više polleta prošajo pošilja od Poacija do Pilata, pa vse zastoaj. To je britko, ia čaditi se ae bo, ako začae kmalu pomaBJkovati dubovaikov. Kteri ailadeflič bi si v tako britkib okolščiaali izvolil dubovai staa? Tadi dabovea je človek ia ima duševaih ia telesaib potreb. Žcliiao si za viaograd Gospodov Biaogo vaetili, učeaili ia zvestih , pa tadi ravao tako zadovoljaib ia veselib delalcev. Tacih bo pa eedalje meaj, ker ai upati, da se bo lefaa plača duhovnikorn tako liitro vredila ia zvišala. Treba bo vzajeraae pomoči, da si duhovai sami Bied seboj pomagajo, kolikor le zamorejo. Uruštvo v pomoč ubogim dabovaoin se ravaokar v aaši škofiji satije ; drzaem se o tem svoje uiisli naravnoč razodeti. (Dalje prihodajič.) Od Pesnice, 10. sušca. (Povodenj.) Naš prihodaji deželai zbor aamerara med drugim tadi popravo Pesaice aa daevai red spraviti. Od škode bi ae bilo, da bi bili dotičai gospodje to vprašaaje 1. t. m. v aaši dolirii študirali, ko je bila povodeaj, da že dolgo takošae ae pomBimo. V teai časa je sicer povodeaj velika dobrota, ker poblati ia pogaoji travaike, veadar bi imelo za take piiložaosti aaše okrajao zastopaištvo mariborsko ia š. leaarško za varaost cest skrbeti. — Pii Hrastovc;i ia pri sv. Marjeti stopi voda vsakokrat tako visoko črez cesto, da se veselej kaka nesreča zgodi. Pri sv. Marjeti, kjerje cesta aa dotičaem mestu aad pol sežaja vzdigajeaa ia voda črez ajo po dva čevlja globoko v aiočai bistiiai teče, jo podmoli ia razje, so se ob zadaji povodaji trije vozovi zvraili, edea z blagom, ki je veliko ¦ kode trpel. Neko staro žeao so komej z vode potegaili, ia dasiravao tu ai smiti aajšla, jo veadar lebko doma aajde, ker se je vsa pre-  strašila ia preliladila. Prijazao toraj opomaimo takaj š. leaarško okrajno zastopaištvo, da pri Hrastovcu kraj ceste aa dotičaeai mesta varaa zaaaieaja postavi, mariborsko pa, da pri sv. Marjeti, kjer voda globoko z ceste pada, kraj ceste  aa obeb stiaaeb varao ograjo potegae ia most po-  vekša, kajti tačasaa mostiča sta pri muožiui vod  ravao toliko kakor dve pipici. Od Radgone. 7. maicija. (Železaice. Kordoa proti Ogerskeaia. Peticije.) Vse kar tukaj zeailjo tlači, aiestjaa ia kmet, gospodar ia hlapec govori že dobrega pol leta daa aa daa o železflici. Vzlasti aekteri RadgoačaBi brasili so po Duaaja ia Gradcu večkrat podplate, ter se priklaajali miflistrom, razaiai ,,direktorjeBi" ia bogatiBom, aaj postavijo železaico, kakor jo Radgoačaai žele, — t. j. aaj potegaejo eno črto od Radgoae v Ptuj, ia d r a g o od Radgoae v Lipaico. — Tako so želeli ia delali Bekteri gospodje visoke glave, trde, da se godi vse le aa korist ia v imeaa celega mesta ia okolice. A dobro so jo aaleteli! Zviti Lj atora erž aai pripeljejo se aeki dea, ter pobirajo od hiše do biše po Radgoai podpise za peticijo, ki prosi železaice od Radgoae ae v Ptaj, marveč v Ljntomer, ia drago črto iz Radgoae Be v Lipaico, marveč v Maribor. 1b glejte — ujeli so zviti tržaaje veliko večiao mestjaaov v svojo kletko, — ia tako so Radgoačaai dobio speljali svoje prejšaje ,,zaupae može" aa led. Sponiaili so se Baaireč seasoai bili, da jih maogo v ljatomerski okolici ima viaograde, ter djali: bolje da aas vozi v trgatev žvižgajoči lakamatija, ko aaša medla kljuščeta. Mi imamo razlog, se tega sledajega sklepa Radgoačaaov le veseliti, ia pritrjujemo v vsem gosp. K., ki je aedavao v ,,Naroda" s tebtflimi dokazi čito Radgoaa-LjutomerVaraždia zagovarjal. Tako bo aova železaica aaai ia Hrvatom, tržaim ia vojaškim zabtevaai zadostovala. Prebivalci nsloveaskih goric" dobijo zdatao odškodovaaje v črti Radgoaa — Maribor, ktera po stavbi prve Be Biore izostati. Naj bi še sloveaske vesi aa marskem polja zdaj k svojema pridii povzdigaile glas! — M ej o proti Ogerski iiaamo še veduo zaprto. Tisoče ia tisoče foriatov stojijo goste straže deželo, ia veadar se ae ve, po ktereai kraja ogerske dežele aeki živiaska kaga liodi. Trdijo Bam popotaiki od oadot, da je že davno ai več! — Vse kliče, Baj bi se šla reč pozvedovat, ia ako se ae aajde aevaraost več, aaj bi aam mejo odprli, kajti že Bas tlači v vseva živeža bada dragiaa. — Kakor drugej, začeli so tudi tukaj uradaiki, — se ve da Ba povelje od vlade, aadlegovati kmete zarad podpisaaja prošeaj aa cesarja. llojaki — Be dajte se agaati v kozji rog, Baj vani pridejo bikasti gospodje s sladko ali ostro besedo, — do cesarj a, očeta vseh podložaikov, se s prošajo obraiti, iaia pravico vsak državljaa! — Vzlasti vi, ki se vam grozijo v Lj.—, pomaite 8i, da se zajčkov aikdo ae boji, če Be — žabe! Stoperce 26. febr. ZaaBieaje še zaiiraj dobrega kersaaakega duha je, da se po aaši sloveaski domoviai vedao bolj vaema gorečaost, lepšati biše božje. Naj stopi kdo a kterokoli cerkev, kmalu zagleda, da je marsikaj starega popravljeBega ia marsikaj aovega aapiavljeaega. Prav tako kažemo sveta v djaaji, da še ai tako kakor bi verski aaspiotBiki radi iaieli. Tudi v aaši romaBtičai stoperški doliaici pod doaačko goro se «aaieijava delati za povekšaaje ia lepšaaje farae cerkve. Dobri farmaai, kteri so v eaeai leta brez briča po prostovoljaib darovili lep zaesek deaarja zložili za aaj veče potrebe pri cerkvi, farovža ia šoli, bočejo še tudi farao cerkev sv. Abtoaa, paščavaika vso preaarediti ia poBOviti. Ta sem ae le domači, temač tudi sosedai Draviačaai ia bližaji dravski poljaaci ia diagi sosedi radi prihajajo k sv. Aatoau ter ga kot priprošnjika zoper kužae bolezai posebao častijo. Navdašila je faraae posebao blagosrčaost Njib Veličaastva, presvitlega cesarja Fevdiaaada, kteri so za stoperško cerkev darovali 400 goldiaarjev. Veselo ia srČBO kakor šolarji pri slovesai sv. aieši aa daa sv. Matije j.ele ia kličejo vsi hvaležai stoperški farmani: ,,Še dolgo let Bam Bog ohraai Ferdinauda milega!"