250. številka. Ljubljana, v torek 30. oktobra 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, tztmSi nedelje tn praznike, ter velja po posti prejeman aa avstro-ogrska dežela mm no leto ■ aa pot leta 13 K, za četrt leta 6 K 80 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ee za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od 8 tir is topne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ca se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli trankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga at. 12. Upravnlštvu naj ¡86 blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. »SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22— j Četrt leta ... K 5-50 Pol leta .... „ II*— I En mesec . . . „ 1*90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . ,, 2-30 G2~ Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. tfcč* List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravnštvo „Slovenskega Naroda". Zborovanje političnega in gospodarskega društva za Notranjsko v Postojini dne 28. oktobra 1900. (Izv. dop.) Vsb-Iu političnega in gospodarskega društva za Notranjsko 8e je odzvalo okolo 150 zaupnikov in Členov ter prihitelo iz obeh političnih okrajev Logatec in Postojina k zaupnemu shodu in občnemu zboru. Društveni predsednik g. Fran Arko pozdravi došle zborovalce ter predstavi člene izvrševalnega odbora narodno • napredne stranke, gg. dr. F e r j a n č i č a, J o s i p a L a v-renčiča in dr. Tavčarja, dalje navzoča priglašena kandidata za državnozborski volilni okraj kmetskih občin na Notranjskem g. Ivana Božiča in za V. kurijo gosp. Luko Jelenca, katera zborovalciživahno pozdravijo. Društveni tajnik dr. Tre o naglasa potrebo odločnih in vsestransko neodvisnih poslancev za državni zbor, posebej še po- trebo ravno za Notranjsko, izvoliti si moža, ki razmere v tem vedno preziranem delu Kranjske dobro pozna, in ki bode pripravljen vsaki čas za pravice naroda in gospod. napredek tega kraja svoj glas odločno povzdigniti in svojo delavnost zastaviti Govornik omenja v kratkem, da so se o dosedanjem poslancu dr. Žitnika v de?elnozborskih poročilih in po listih javno pisale take obdol žitve o neodkritosrčnem njegovem postopanju v deželnem zbora, da je postal kot poslanec količkaj zavednih in neodvisnih voli Ice v nemogoč, dokler se javno in pred volilci ne opraviči. Društveno vodstvo se je zaradi kandidature primernega poslanca za kmetske občine obrnilo do zaupnikov, z dvema izjemama je iz vseh sodnih okrajev in iz vsake občine obeh političnih okrajev kar zagrmel glas: Ivana Božiča iz Podrage hočemo. Osebne vrline, značajnost in neupogljivost g. Ivana Božiča vsakdo pozna, zatorej priporoča društveno vodstvo najto-pleje njegovo kandidaturo v soglasno odobritev. Odposlanec izvrševalnega odbora na-rodno-napredne stranke, dr. FerjančiČ po-vdarja važnost notranjskega mandata, ki je bil prej vedno last narodne stranke. Govornik omenja vpliv novega volilnega reda in neposrednih volitev ter bodri h krepki" agitaciji, ki mora privesti do zmage. Ta zmaga naj pokaže na vse strani, da kleri-kalizem v našem, za svoj narodni in gospodarski obstanek se borečem naroda nima mesta, temveč da propada. — Govornik dotakne se potem kot kandidat za gorenjska in notranjska mesta in trge političnega položaja, iz katerega omenjamo, da je g. dr. Ferjančič sam priznal nujno potrebo odločnejšega in zavednejšega nastopa naših poslancev v narodnem oziru vladi in zaveznikom nasproti, in s tem priznanjem vzbudil tudi najglasnejše pritrjevanje vseh zborovalcev. Gospod Ivan Božič, pri nastopu živahno pozdravljen, omenja, da se je iz zasebnih gospodarskih razlogov le teško, in šele vsled vsestranskega prigovarjanja odločil za kandidaturo. Ako mu bode odločeno, rešiti čast narodno napredne stranke, kateri se s ponosom in odkritosrčnostjo prišteva, z zmago na Notranjskem, potem pa hoče kot poslanec vse svoje moči zastaviti za blagor naroda in gospodarski napredek volilnega okraja. Narodno vprašanje, ki izpodjeda z vso silo korenike naše države, zahteva vsled neodločnosti vodilnih krogov polne odločnosti od strani zastopnikov malega in pre-ziranega slovenskega naroda. Te odločnosti se ne more pričakovati od stranke in cd mož, ki imajo mednarodni klerikalizem na svoji zastavi, in ki poznajo narodno troboj-nico le tam, kjer to dovolijo škofje in nemški klerikalni zavezniki. V kmetskem vprašanju stal bode vedno v vrstah tistih, ki iščejo sredstva za vzdrževanje kmetskega stanu ter deloval na to, da se socialni položaj tega najvažnejšega našega stanu izboljša in dvigne na Človeštvu primerno stopinjo. Za lokalne koristi svojega okraja obljubuje kandidat vedno zastavljati vse svoje moči. Naštevši celo vrsto potreb Notranjske — osobito šolstva in prometnih sredstev — povdarja, da on noče slepariti z obljubami, da bode on to vse tudi dosegel za svoj okraj, kolikor pa mu boda storiti mogoče, to bode tudi storil. Ako Vam moje prepričanje, moje dosedanje delovanje in ta moja obljuba zadostuje, potem sem rad kandidat notranjskih kmetskih občin, prosim pa tudi, da vsi skupno delamo na sijajno zmago! Gospod Fran Peče iz Starega trga omenja, naj bi prihodnji poslanec tudi na Dunaju delal proti pogubnemu vpliva kleri-kalizma na naš narod. Učitelj gospod če sni k povdarja po trebo vzgoje slovenskega ljudstva z dobrimi šolami, ki potrebujejo dobrega materialno preskrbljenega in neodvisnega učiteljstva, ter vpraša kandidata, kako stališče on zavzema učiteljstvu nasproti. Kandidat g. Ivan Božič zagotavlja, da bode z narodno-napredno stranko stal vedno za neodvisnost učiteljstva in se trudil za izboljšanje gmotnih razmer učiteljstva, še celo, ako bi se dalo od države primeren prispevek k Šolskim stroškom doseči in ubožno našo deželo nekoliko razbremeniti. Tajnik prečita potem še dopise zaupnih mož, županov, občinskih svetovalcev itd. iz Vipave, Rovt, Studenega, Carknice, Lozic, Reške doline, Jablanice, Podkraja, Vrabč, Gcč, Godoviča, Idrije in Žirov, ki so se vsi nepogojno in navdušeno izrazili za kandidaturo gosp. Ivana Božiča, ter tri dopise iz senožeškega okraja, s katerimi se ta kandidatura odobrava, ako bi se za mandat ne zglasil g. Fran pl. Garzarolli, župan v Senožečah. Ker se je g. pJ. Garzarolli izjavil, da on ne kandiduje, ako bi kandidaturo prevzel g Božič, se jednoglasno in med burnim odobravanjem proglasi g. Ivan Božič kandidatom za državnozborsko mesto v kmetskih občinah na Notranjskem. Nato se je predstavil g. Luka Jelene kot kandidat V. kurije ter razvil v kratkih jedrnatih besedah svoj program kot kandidat za V. kurijo, povdarjajoč zlasti potrebe delavskega stanu in malih obrtnikov ter za-gotavljaje, da hoče vse svoje moči posvetiti izboljšanju njihovih razmer, zajedno pa podpirati težnj« krnetakih poslancev za tn?' ~ * kmeta. Zajedno je kandidat naglašal potrebo povsem neodvisne šole ter izjavil, da sa hoče vstrajno potezati za prispevek države k stroškom ljudskega šolstva. Pri glasovanju se soglasno v sprejmeta kandidatoma g. dr. Ferjančič za skupino gorenjskih in notranjskih mest in trgov tec g Luka Jelene za V. Kurijo. Gosp. dr. Tavčar, burno pozdravljen, omenja, da imajo sedanje državnozborsko volitve velikanski pomen, in naj se že doseže trajen parlament ali ne. Pokazati se ima pri teh volitvah, je li mogoče, da se ubogi naš narod oprosti tistega jarma, ki mu jemlje vso odločnost, vsako možatost, vsako značajnost, to je klerikalnega jarma. LISTEK. O hudiču. Ruski spisal Maksim Gorkij. (Dalje.) — Ubožec, — je dejal hudič ter se nasmehnil — Pa tudi — srečnež! — je odgovoril hladno pisatelj. Hudič je molče mignil z rameni . . . Že sta ostavila pokopališče, in pred njima je bila ulica — dve vrsti *hiš; tema je jako jasno pričala o pomankanju luči. — Povejte mi — je govoril po kratkem molku hudič — kako vam je v grobu? — Sedaj, ko sem se že navadil na to — dosti dobro, jako mirno . . . Začetkoma pa je bilo zelo slabo. Bedak, kateri je zabijal žeblje v pokrov, je zadel z jednim žebljem mojo lobanjo. To je seveda malenkost ... a je vendar neprijetno. Veste, že sam hotel smatrati to kakor triumfujoč simbolizem, ki naj bi izražal željo, poško-diti moje možgane, s katerimi sem umel Cesto ljudem pokvariti kako veselje . . . Potem so — prišli črvi. Ti, vrag jih vzemi, so me strašno počasno zjedali . . . — Povsem naravno! — je odvrnil hudič. Oni niso krivi — žolča prenasičeno telo nikakor ni slastna jed .. . — Kaj pa sem imel telesa! — je pripomnil pisatelj. — Skoro nič. — Vendar nekaj, in to pojesti je bolj neprijetna dolžnost kakor zabava ... A založnike na primer jedo črvi hitro in s tekom. — Seveda ... ti so gotovo okusni.. . —Da, ali je v jeseni vlažno v grobu? je vprašal hudič. — Dovolj vlažno . . . toda na to se človek navadi . . . Najbolj so mi prav za prav nadležni tepci, ki hodijo po pokopališču ter gazijo tudi po mojem groba. Ne vem — kako dolgo že ležim v groba . . . kako naj to vem, vse okrog mene je nepremično . . . — V zemlji ležite Štiri leta, kmalu jih bo že pet . . . — je dejal hudič. — A ? Li res ? . . . Mej te časom so obiskali trije ljudje moj grob . . . Oh, kako so me ti jezili! Prokleti! Jeden — pomislite — ni hotel ničesar vedeti o meni. Prečit al je napis ter dejal na to mirno: „Tega ne poznam! Nikdar nisem ničesar čital o njem . . . Vendar ime je znano ; ko sem bil še otrok, je imel nekdo tega imena v naši ulici skrivno zastavljalnico ..." Kako vam ugaja to? In vendar sem bil celih šestnajst let sotrudnik najbolj razšir-lenih Časnikov ter aem doživel tri izdanja svojih spisov . .. — Po vaši smrti sta izšli še dve izdaji, je poročal hudobec. — Na, vidite torej! . . . Dragi pot sta prišla še dva. Jeden izmed njiju je dejal: ,Ah, ali ni to ta?" — .On sam" — je odgovoril drugi. ,Hm — da, tudi njega so nekdaj čitali. — »Saj ljudje vse čitajo ..." „A za kaj se je navduševal ta?- — „Na, kakor navadno . ■ . Ideje dobrotnosti, lepote . .. itd." — „Da, da, se že spominjam . . — »Njegov jezik je bil nekam lesen." — „Kaj? Na sveta je veliko takih ljadij. V Rusiji kar mrgoli talentov t*. . . Potem sta šla . . . bedaka! . . . Vem sicer, da gorke besede ne zvišajo temperature groba, in tudi ne zahtevam takih besedij ... a vendar je to žaljivo! In — ah! Kako z veseljem bi bil ozmerjal to dvojico!.. - — Pa bi ju bili pošteno ozmerjali, se je smehljal hudič. — Ne, veste, to ne gre ... Na praga XX. stoletja naj bi mrtveci nakrat začeli zabavljati. .. Bedasto ... in naposled tudi jako neusmiljeno napram naukom mate-rialistov. Hudiča se je zopet loteval dolgčas. — Ta pisatelj je hotel biti že v življenja ženin na vseh svatbah ter mrtvec pri vseh pogrebih — in sedaj, ko je že povsem mrtev, Živi Se njegova častihlep nost. Je li človek najvažnejše v Življenja? Pomemben je samo človeSki duh, in leta duh zasluži biti slavljen in obožavan . . . Kako so vendar ljudje zoperni!.. . Vrag je že hotel predlagati pisatelju, naj se vrne v grob, ko je mahoma zaplamtelo v njegovi zlobni glavi. V onem trenotku sta bila na nekem trgu. Od vseh stranij so ju obdajale ogromne pošasti, hiše. Nizko nad trgom se je razpenjalo mokro črno nebo; zdelo se je, kakor da se opira na strehe ter motit z mračnim pogledom blatnato zemljo. — čujte — je rekel hudič, nagnivši se prijazno k pisatelju — ali ne bi hoteli pogledati, kako je vaši ženi? — Res ne vem, je li hočem — je odgovoril obotavljajo se pisatelj. — Na, potem ste res samo truplo I — ga je dražil hudič. — Ne, zakaj ? — in pisatelj je stegal živahno svoje kosti. — Pripravljen sem ... Sicer me pa ne bo niti opazila... in ako me tudi vidi, me ne bo izpoznala. — 0 gotovo ne — ga je zagotavlja lhadič. — čujte, vse to navajam samo zato, ker... mi ni nikdar dovolila, ostati dalje od doma... je razlagal pisatelj. In glej, stena neke hiSe je izginila ali pa je postala prozorna kakor steklo. Pisatelj je videl notranjost velikih soban. Bila so tako svitle, udobne in lepe... — Krasna oprava! je sik al zadovoljno f če bi bil jaz to stanoval, bi morda tudi Se Živel. . . (Konec prih.) Klerikalcem se mora sploh odrekati sposobnost za politiCno delovanje. Ti ljudje kažejo na zgorej vedno lepo zavit hrbet, in če jih tepe kak ministrski predsednik* sprejemajo z veliko vdanostjo palico, češ, vse to je .po volji božji". In sedaj, ko sem oglasil svojo kandidaturo za Ljubljano, padli so klerikalni vitezi v nezavest, češ, da je moja izvolitev nemogoča, ker bom kazal ministrskemu predsedniku svoje škornje, o kojih se ve, da so na kveder šivane. Mogoče pa je, da nam ni bilo v korist, ker so naši poslanci vladam premalo kazali svoj kveder, in dobro bo, če se v tem pogledu na Dunaju kaj spremeni! Zatorej je govornik mnenja, da mora ponehati tisto večno hinavstvo, ki je do sedaj tlačilo naše državne poslance. V deželi so bili voljeni na program narodne stranke, na Dunaju pa so morali prisegati nakrščansko-socialni program. Temu hinavstvu se mora konec storiti, ker krščansko socialnega programa in oziroma sleparstva ne maramo niti v deželi, niti na Dunaju! Dalje pa bodo državnozborske volitve, ako se nam posrečijo, živ protest, proti gospodarski organizaciji klerikalne stranke, — največjemu sleparstvu celega stoletja! Govornik dokazuje na to, da duhovnik, kakor vsled mehkega hrbtišča ni sposoben za politiko, isto tako ni sposoben za kako gospodarsko organizacijo, in sicer vsled svojega žepa ne, ki je, kakor znano, bolj lačen, nego je elastičen sorodni mu hrbet! Pri koncu poživlja zaupnike, da se složno, energično in polnoštevilno vdeleže volitev! Z govorom g. dr. Tavčarja se je končal ta velepomembni shod zaupnih mož. Ogromna vdeležba iz daljnih okrajev, živo zanimanje, s katerim so sledili zaupniki iz vseh stanov izvajanjem govornikov, živahno, časih frenetično odobravanje vodilnih misli ter presrčni sprejem g. Ivana Božiča, ostalih dveh gg. kandidatov in g. dr. Tavčarja je bil vsem navzočim najlepši dokaz, da stoji zavedni del notranjskega prebivalstva po svoji ogromni večini pod zastavo narodne organizacije ter smatra novo katoliško organizacijo škofov in dr. Šusteršiča nena-rodnim, pristnoklerikalnim pojavom in škodljivim izrastkom v našem ljudstvu, ki zamore provzro-čiti le nevarnost našemu narodnemu obstanku. Pod vtisom tegu shoda izrekamo le iskreno željo, naj društveni odborniki in zaupniki v vseh okrajih in občinah storijo svojo dožnost in sijajna zmaga na Notranjskem je zagotovljena. Državnozborske volitve. Imena ! NaznanjujoČ, da bodo kandidirali proti Pfeiferju — Globočnik, proti Ven-cajzu — Lenarčič in proti Žitniku — Božič pravi »Slovenec:" „Imena liberal nih kandidatov že sama kažejo, da liberalci ne mislijo na kako zmago v kmetskih občinah". Oj ti ljuba korarska nedolžnost ! Če misliš s takimi smešnimi opombami »farbati" javno mnenje, se boš hudo urezala. Imena! I seveda, kaj so Božič, Lenarčič ali Globočnik v primeri s temi velikani, ki jih kandidirajo klerikalci, Pfeifer, Žitnik in Vencajz. To so imena i In to so možje! Ko bi Se živel Jurčičev Krjavelj in bi se mu pokazali Pfeifer Žitnik in Vencajz kot politiki, bi gotovo vskliknil: Raca na vodi, pasja dlaka, konjska smrt — ti možje so pa prav taki kakor moja ranjca U r 8 a, Bog jej daj nebesa! Žitnik je bežal. »Slovenec" prijavlja sinoči j ako previdno sestavljeno poročilo o Žitnikovem shodu pri Sv. Treh kraljih nad Rovtami. .Slovenec" pravi: »Mej govorom (Žitniko-vim) je pričelo ugovarjati par političnih nasprotnikov od Idrije, kar je oznevoljilo domačine. Vsled tega je bilo zborovanje precej viharno, ker so domači žu pij a ni za. htevali, da se nasprotniki odstranijo. Shod je trajal nad eno uro. Ko so naprotniki odšli, nadaljevalo se je zborovanje v žup-niSču v najlepšem redu." Nam se zdi, da obsega to »Slovenčevo" poročilo priznanje, da je dr. Nace Žitnik moral bežati. Če so »nasprotniki" odšli, zakaj se je ta shod nadaljeval v župniSču in ne tam, kjer se je začel? Ali so morda z nasprotniki odšli tudi volilci in so ostali samo du- hovniki, s katerimi je potem Žitnik v ŽupniSču pri polnih bokalih zborovanje v najlepšem redu nadaljeval ? Umazana propaganda za Žičkarja. Zadnje dni je bil v Trbovljah ajmoh-tarski shod, na katerem se je sklenilo vo-v V. kurijo .delavnega" Žičkarja. Tega seveda naSim nuncem ne moremo zameriti; saj lahko »sklepajo", kar hočejo. A zameriti jim je nesramnost, s katero so puhlici rali ta svoj sklep v »farovSkem hlapcu" »Slovencu*. Sami dobro vedo, da v Trbovljah nimajo toliko vpliva, da bi jih mačka povohala in sami so prepričani, da nimajo upa, da dobe vsaj desetino vseh glasov pri bližajočih se volitvah — pri zadnji občinski volitvi so dobili v III. razredu od 400 okoli 10 glasov! — a vplivati hočejo moralno na javno mnenje, češ, Trbovlje so se izrekle na krščansko-katoliškem in soci-jalnem shodu za .delavnega" Žičkarja. To je farovška brezstidnost, ki priča, da so izgubili naši nnnci zadnjo trohico politiške poštenosti! * Kdo agituje za Žičkarja? Ljubljansko klerikalno motovilo »Slovenec" hoče natanko vedeti, kdo agituje za D. Hribarja v V. kuviji. Našteti je moral vsaj cele sloje, ki so Hribarju in njegovi kandidaturi naklonjeni. Poglejmo pa si Žičkarjeve agitatorje ! »Slovenec" je sicer nedavno trdil: „ne mislite, da so samo duhovniki za Žičkarja!" Mi pa lahko trdimo, da niti vsi duhovniki niso izrecni Žičkarjevi pristaši. Če bi se ne bilo bati tiste zakrivljene palice v Mariboru, postavil bi se marsikateri zmerni duhovnik proti Žičkarjevi kandidaturi. Tako pa rajši pasivno opazujejo to Žičkarjevo gonjo za mandat. Le dva verna pristaša ima Žičkar, ki pa sta tudi pravcata tipa kranjskih razgrajačev. Ta dva kujeta za Žičkarja zaupnice na shodih ter zalagata klerikalno časopisje a hvalospevi za Žičkarja ter z niskotnim ovaduštvom vseh onih, ki se jima ne uklonijo brezpogojno. Eden teh dela »sapo" za Žičkarja od Brežic do Planine s sedežem na Pilštanju, drugi je prevzel Savinsko dolino. Župnik pilštanjski, Tomažič, si je znal med vernim ljudstvom prisvojiti vsa častna mesta. On je načelnik okrajnega zastopa kozjanskega, predsednik ondotnega bralnega društva, političnega društva itd. Njegovo pihanje na pred kratkim tja »priseljene" posvetne razumnike je umljivo, ker se boji za svoje šarže. Njemu kot predsedniku političnega društva je bilo seveda lahko izsiliti zaupnico za Žičkarja, katero so podpisali on in njegovi poslušni privrženci — društveni odborniki. Druga pa je, ali ima taka familijarna zaupnica tudi res kaj vrednosti. Njegov dopis v »Slovencu" od pretočenega petka ga je razkrinkal kot najbojevitejšega klerikalnega politika ki primerja v svojem klerikalnem fanatizmu Hribarja ježu v lisičji luknji. In taki zdražijivci se potem še čudijo, ako izvajajo napadani — posledice. V Savinski dolini mu živi vreden drug, Župnik Lekše. Tudi to je fanatik najhujšega kalibri. Hodi po »Lukeževih semnjih" ter voha in denuncira. Žičkarju na ljubo se je nedavno v »Slovencu" prekrstil v — »flosarja", ki obeta celo s plo-vov mimo Vidma kričati »živio Žičkar !" Pristni „fiosarji" bi seveda takega razgrajača spravili s splova v — hladno vodo Končno Se konStatujemo, da tudi zaupni shod v Ptuju se ni pozitivno izrekel za Žičkarja, temveč se je le izjavilo da ni vzroka proti Žičkarju delovati. S tem pa še seveda ni rečeno, da se hoče delovati zanj. Iz vsega vidimo, da razun omenjenih dveh agitatorjev se dosedaj nihče ne ogreva za Žičkarjevo kandidaturo Treba bo pač iz Maribora izvenred-»nega pritiska. _ V ■ JuhljHtil, 30. oktobra Splet In Reka. Te dni so se vršile na Dunaju konference skupnih ministrov radi bosenskih železnic. Bosna ima namreč jako slabe železniške zveze in celo do Sarajeva je možno priti le po velikih ovinkih. S srbskimi in turSkimi progami nimajo bosenske proge nobene zveze, kar je z vojaSkega staliSča jako neugodno, zato se namerava sezidati železnico akozi Sandžak Novibazar do Novega bazarja in morda Se dalje do Mitrovice. Razen tega se zveze Sarajevo s Samačem, tako da je zveza z Ogrsko najkrajša in za ogrsko trgovino najugodnejša. Sploh se gleda pri vseh projektih, da bi imela Ogrska čim večjo korist, na Avstrijo pa se Ogri nočejo nič ozirati ter so celo odločno proti zvezi Sarajeva z morjem oziroma s Spletom. Ogri trdijo namreč, da bi vsled te zveze trpela Reka, kar je pretirano, kajti Reka in Sarajevo sta predaleč narazen, da bi mogla vplivati nase tako odločno. Dalmacija je nujno potrebna, da se ji odpre trgovinska zveza in da Splet postane večja Iuka. Zato pa bo treba, da se napravi železnica od Spleta do Bugojna, odkoder teče železnica že sedaj do Sarajeva. Vsekakor je ta proga nujna in vele-kori8tna za trgovino Dalmacije in Bosne. Ako se posreSi Ogrom onemogočiti jo, bo to le nov dokaz, da so oni gospodarji tudi v naši polovici. Vatikan, Avstro-Ogrska in Slovanstvo. V zadnji številki dunajskega zbornika »D i e Zeit" smo čitali zanimiv Članek pod gorenjim naslovom. .Rimski klerika lec" zavrača trditev dunajskih listov, da je razmerje med Avstro-Ogrsko in Vatikanom zelo napeto. Sprejem škofov Stadlerja in Strossmayerja pri papežu nikakor ni imel kakšne osti proti avstro-ogrski vladi. Tudi avstro ogrski poslanik pri Vatikanu, grof Reverterá zapusti svoje mesto le radi visoke starosti Ras je pa, da vzlic temu razmerje med Vatikanom in Avstro-Ogrsko ni posebno prisrčno in zaupno, nego le korektno, toda hladno. Vzrokov za to je več. Prvi in glavni je ta, da Vatikan ni in ne bo nikdar odpustil, ker je Avstro Ogrska v trozvezi, ki jamči italijanskemu kralju nedotakljivost njegove zemlje ter mu vsled tega jamči tudi za posest Rima. Vatikan pa meni, da je katoliške Avstro Ogrske dolžnost, vzdržati se vsega kar škodi pa peštvu. Odkar je prevzel drž. tajništvo vatikansko kardinal Rampolla, se trudi pa-peška diplomacija, da bi trozvezo razbila. Pod Kalnokim so v Vatikanu že upali, da odtrgajo Avstro Ogrsko od Italije in Nemčije ; ko pa se je ta nada razpršila, je sto pilo na mesto nade hudo nezadovoljstvo. Veliko zadoščenje pa je prinesla Vatikanu nova zveza med Rusijo in Francijo. Od ustanovitve te zveze se je Vatikan še bolj odtujil naši državi. Napetost pa je še pomnožilo ruso- in slavoñlsko postopanje kardinala Rampollo. Vatikan smatra Avstro-Ogrsko za predvsem slovansko in katoliško državo. Zato podpira Slovane zelo. Stremi pa tudi za tem, da pridobi razkolniške Slovane na Balkanu. Nemci in Madjari so Vatikanu liberalni in židovski elementi. Pred nekaj leti je hotel dati Vatikan vsem Slovanom v Avstro Ogrski slovansko bogoslužje kakorSno je dal že prej Črnogorcem Toda avstro-ogrska vlada je ta naklep Vatikana onemogočila. Simpatije pa so ostale. Vatikan podpira Slovane v Istri proti Italijanom in v Gorico je poslal škofa Missijo, ker ima veliko število slovanskih pristašev. Papež je hotel tudi Strossmayerja poklicati v sveti kolegij, kar je onemogočila zopet naša vlada Vatikan pa ne podpira Slovanov morda iz sovraštva do monarhije, nego le iz prepričanja, da se mora Avstro-Ogrska, Če hoče obstati še dalje, izpremeniti čim preje v slovansko državo. Avstrija naj bi prevzela hegemonijo katoliških Slovanov, da bi bila tako protiutežje hegemoniji Rusije nad pravoslavnimi Slovani. Da si pa je nasprotje med Vatikanom in našo vlado tiho in neprestano, je razmerje med papežem in našim vladarjem najboljše ter se ne bo nikdar nič zgodilo, kar bi osebno vžalilo tega ali onega. Vojna na Kitajskem. Cesarske kitajske čete so 23. t. m. porazile veliko vojsko boksarjev. Padlo je baje 600 mož. Kitajska cesarica vdova je poslala svojega zaupnika v osrednje in južne pokrajine Kitajske, da nabere čim največ denarja. Listi menijo, da se porabi ta denar za vojne svrhe ali pa za plačilo vojne odškodnine. Poslaniki v Pekinu so sklenili, da mora kitajska vlada sedmorico uradnikov, ki je povzročila in vodila ustajo boksarjev, obglaviti, in da je k tem obglav-Ijencem pridružiti Se princa Yi in Yin-Gniena. Vojna v Južni Afriki. Dne 24. t. m. so Buri blizu Hoop-atada zgrabili angleSke policijske čete, jim vzeli dva topa ter jih docela porazili. Zmaga Burov je bila popolna ter bi bili bržčas ujeli vse Angleže, ako bi nasprot niki ne dobili zvečer pomoči, ki jih je rešila. To je hud udarec za Robertsa, ki si ni mogel pomagati drugače, kakor da je spustil v svet laž, da je bilo Burov desetkrat več kakor Angležev. 13. mesec že poteka, odkar se bore junaški Buri proti silni premoči, a omagujejo še prav nič. 22. t. m. je proklamiral predsednik Stejn mesto Fouriesburg za glavno mesto republike Oranje. Ves severnovshodni del od Ladybranda do Vrede je v rokah Burov. Razen Bloemfonteina z okolico ter razen proge Springfontein-Kronnstad nimajo Angleži ničesar v svoji posesti, kajti povsod drugod so Buri. Mali oddelki Burov prizadevajo sovražniku največjo škodo, in število mrtvecev ter ranjencev je na angleški strani še vedno jako veliko. A ne le v Oranju nego tudi v Transvaalu so Buri gospodarji. Več kakor tri petine dežele Angleži sploh niso videli. Do konca vojne je torej še daleč! Dnevne vesti. V L ] u b 1 i a n i 30. oktobra. — Prvi nastop novega advokata. Podpredsednik katoliškega shoda in predsednik tihotapskega vinogradniškega društva na Glincah Ivan P. Vencajz je včeraj pri ljubljanski sodni ji prvič nastopil. Dosegel je tako fenomenalen uspeh, da se je Vencajzu vse smejalo, njegovo klijentinjo pa vse pomilovalo, na nekega jurista pa je uplival ta prvi Vencajzov nastop tako, da je zajahal svojega Pegaza. Vencajz je imel včeraj zastopati tožbo neke Helene Urh proti zapuščini umrlega železniškega uradnika Wohinza. Helena Urh je služila pri Wohinzu 21 let in ima od njega tirjati 1000 K. Toda ona ni jedina, ki ima kaj dobiti. Poleg nje jih je še jako mnogo drugih in znašajo te tirjatve veliko več, kakor vsa zapuščina. Nekateri upniki ne dobe vsled tega nobenega krajcarja, in mej temi bo po zaslugi Ivana P. Vencajza tudi siromašna služkinja Helena Urh. Včeraj se je namreč vršila obravnava o raznih tožbah proti Wohincevi zapuščini, ali zastopnika Helene Urh ni bilo. Ivan P. Vencajz je zamudil obravnavo. Njegova klijentinja je jokala na ves glas, ali sodnik je moral postopati po zakonu. Šele ko je bila obravnava končana, in je bil sodnik že slekel t al ar, se je prikazal advokat Ivan Vencajz. In ta advokat in bivši sodni svetnik je bil tako naiven, da je zahteval, kar je po zakonu popolnoma nedopustno, naj namreč sodnik izda kontumačno sodbo. Se eda mu sodnik ni mogel ugoditi, in Vencajz jo je moral odkuriti s svojo pomilovanja vredno klijentinjo. Ta namreč ne bo dobila ničesar, njena tirjatev je izgubljena, in to po zaslugi njenega zastopnika, advokata Ivana P. Vencajza! Tako sijajen je bil prvi nastop Vencajzov. Ne vemo, ali je moral Vencajz na Gline ih petjot pretakati, ali je kot zavarovalnični agent kakega kmetica pestil, naj se pri njem zavaruje, to pa vemo, da je zgoraj omenjeni »pesnik" zložil nanj pesem, v kateri je rečeno: »Ura bije — odvetnika ni, — To je bil Vencajzov prvi debut". — Kaj so državni poslanci ? Državni poslanci so navadni me še t ar ji. To je izjavil Nace Žitnik na volilnem shodu v Vipavi dne 25 t. m Gotovo je v mislih imel kranjske klerikalne državne poslance, kateri so za znano »Gospodarski zvezi v Ljubljani" ieplačano senzarijo po 5000 gld. tlačanili vladi. — Le tako naprej I Iz občine, Teharje se nam piše: Zadnjič poročali ste v svojem cenjenem listu o imenovanju nem-Cur ja kaplana Bratkoviča v Teharje namesto dosedanjega nemčurja, kaplana Volčiča, kateri je premeščen v Planino, kjer bode imel zopet ugodno polje za svoje nemčursko delovanje. O kaplanu Bratko-viču se je že zadnjič »D. Wacht" jako pohvalno izrekla, v včerajšni Številki pa kar očito priznava veliki uspeh, ki so ga dosegli Nemci z imenovanjem navedenega kaplana, češ, da se bližajo vTeharjih občinske volitve, kjer jim bode kaplan Bratkovič gotovo dobro došel. No, mi sicer dobro vemo, in naši nasprotniki gotovo tudi, da jih niti pri občinskih niti pri državnih volitvah ne bode rešil kaplan Brat- kovic, ali glavni vzrok njihovega veselja tadi imenovanja navedenega kaplana tiči drugod. V Štoreh imajo namreč" nemSko (iulferajns ko) Solo, in na tej Soli poučuje veronauk teharski kaplan. Ako se pomisli, da navedeno šolo obiskujejo večinoma slovenski otroci, je bil strah nasprotnikov pred odločnim narodnim kaplanom pač umljiv. V osebi kaplana Bratkoviča so dobili ..pravega moža". Zatorej kličemo tudi mi Teharčani: »Slava našemu škofa! Le tako naprej!" — Volilni shod bo v soboto zvečer 0b pol 8 uri na Viču v salonu gosp. Janka Trau n a. — Kozjanski dekan obsipajo ubogo uredništvo »Slovenčevo" s članki, kakor bi res hoteli dokazati, da so študirali najmanj v onih visokih šolah za Ljubljanico. Ker jim primankuje lastnih krepkih mislij, izmišljujejo si vsemogočni gospod cele pravljice in prispodobe, katere pa kar nič ne sede, in obratno celo pisca samega po ustih tepejo. Tako razklada v eni zadnjih številk na dolgo ia šroko znano bajko o lisici in ježu. Lisica je — Žičkar — menda; jež pa Hribar, kateri hoče ubogo lisico »izpikati". Po našem skromnem mnemu je uporaba te bajke na kandidaturo Hribarjevo jako srečna, samo da je tisti pikajoči jež — Žičkar. Pred tremi leti je štajersko politično dru štvo, na Čelu mu dekan Lavoslav Gregorec — ne dr. Tavčar — postavilo kandidatom pete kurije Hribarja. Kmalu pa se je začela že znana skrivna gonja zoper postav Ijenega kandidata, nevidne sile so potisnile ježa Žičkarja v ospredje in Hribar se je v prilog »štajerski shgi" pustil »izpikati" od kandidature. Kozjanski gospod dekan, predno ste hoteli vporabiti to bajko, morali ste iti k gospodu dekanu v Novi cerkvi, Gregorcu, na pouk. Ta bi Vam že povedal, kako se lisice a la Hribar puste" »izpikati" z iglami: kranjska kuga, pritepenec, reši nas hudega, o Gospod, z raznimi pismi »z dežele", odklanjajočimi kandidaturo Hribarjevo. — Cvetke s klerikalnega vrta. Od sv. Benedikta v Slovenskih goricah poslala se je v Kozje dopisnica s sledečo vsebino: „Predragi! — Obžalujem ter pomilujem Vas, da ste se s svojim podpisom za D. H. JDragotina Hribarja) postavili popolno na tir proti duhovniške gooje. Škoda, da ste v službi bogotajca(!) in morate sedaj plesati, kakor Vam on gode. Z Vašim podpisom je pretrgana najina prijateljska zveza. — Vaš nekdanji prijatelj F. M. 1. r. — Tako je pisal bivši kozjanski kaplan F. Muršec, tisti, ki je pridigoval, da so duhovniki celo več, kakor Devica Marija. On, ki je s tem učil nekako krivo vero, drzne se imenovati tiste, ki so navdušeni za Hribarja, bogotajce in hujskače proti duhovnikom!! To moie pač le kaka ponižna farovška duša storiti! — Katoliška zavarovalnica. Gospod Vencajz nam piše: »Vsled sklepa ravnateljstva Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani prosim, da sprejmete po smislu § 19. tisk. zak. v prvo izdajo Vašega lista k poročilu z dne 27. oktobra 1900 pod št. 248 iz škofove zavarovalnine nasledni popravek : Ni res, da ima zavarovalnica ustanovno glav nico 50.000 gld. samo na papirju, marveč je res, da je ves ta znesek vplačan in plo-donosno naložen. Za ravnateljstvo Vza-jtmne zavarovalnine v Ljubljani. — I. Vencajz". — No, zdaj ko je to potrdil g. Vencajz, je pa prav gotovo resnično ! Škoda, da ni povedano, kje da je ta glavnica 50.0C0 gld. plodonosno naložena! — Končnikov prvi gratulant. Čudno postavo so gledali Celjani minolo nedeljo. Stopila je iz brzovlaka, prišedšega od — Ljubljane. Postava s pocvikranim nosom je kratkih korakov frčala po celjskih uli-cab, v roki pa je držala velikanski šopek svežih cvetlic. Pot jo je vodila naravnost 3° stanovanja novega deželnega šolskega nadzornika kranjskega — g. Petra Končnika Drugo smo vse takoj uganili, posebno feo se nam je dopovedalo, da je Čudni gra-tolant z velikim šopkom ljubljanski profesor — dobri g. dr. Oskar von Gratzv. Ali je prišel dr. Gratzy vsled naročila ljub danskih — kranjskih njegovih somišljeni-kov ali je šopek „špendiral" ljubljanski profesorski zbor, ali pa je tako zelo vneti Profesor sam, iz lastne volje in iniciative čutil potrfebo, napraviti poklonček svojemu bodočemu inšpektorju — o tem zgodovina niolči. — Tržaški mestni svet je v seji dne 26. t. m. imenoval Štiristo novih meščanov in jim tem činom podelil volilno p r a v i c o za državnozborske volitve. Protest naSih ostal je — naravno — brezuspešen. Ako bo tudi vlada smatrala to nečuveno perfidno postopanje mestnega sveta legat-nim in priznala volilno pravico vsem tem novim meščanom, potem mi tržaški Slovenci res ne vemo, čemu se še udeležimo volilnih borb! — Potrjen zakon. Cesar je potrdil od deželnega zbora kranjskega sprejeti zakonski načrt o uvrščenju okrajnih cest Lienfeld Brod in Osilniške mej deželne ceste. — Himen. Gospod Ivan Pucelj, so-urednik ,Nove domovine" in gdč. Šufla-jeva sta se danes poročila v Clevelandu v Ohiju. — Zavod za gluhoneme v Ljubljani. Poslopje, ki stoji ob Zaloški cesti nasproti deželni bolnici, je dvonadstropno ter ima velik vrt z železno ograjo, v katerem se raz ven nasadov nahajata tudi dve igrišči za gojence in gojenke. V suterenu glavnega poslopja se nahaja kuhinja, in poleg nje velika obednica, pralnica in razne shrambe, centralna kurjava in kopališče z velikim basinom in tremi banjami. V prizeralju nahaja se krasno izdelani vestibul, ki spaja glavni uhod s koridorom in stopnjiščem Proti jugu nameščenih je Sest učnih sob, soba za učila, proti vzhodu jedna učna soba, konferenčna soba in biblioteka, proti zapadu pa velika telovadnica, ki meri 74 ma. V prvem nadstropju so ponavljalne sobe za gojence in gojenke, pisarna in stanovanje ravnatelja ter soba za učitelja in učiteljico in štiri sobe za služinčad. V drugem nadstropju so spalnice, bolniške sobe, garderobe itd V vseh prostorih vpeljana je električna razsvetljava. Poslopje, ki stane z notranjo opravo vred okroglo 300.000 kron, je po načrtih c. kr. nadinženerja Böltza zgradila tukajšnja tvrdka Faleschini & Schuppler. Tudi ostala dela izvršile so večinoma domače tvrdke, notranjo opravo pa je preskrbela tvrdka J. Math i an. Vsi povabljenci izražali so se jako laskavo o zavodu, in njega moderni in praktični uredbi in znani strokovnjak se je izjavil, da je ta zavod sedaj brez dvojbe najbolje urejena gluhonemnica v Avstriji. Včeraj se je pričel redui pouk v tem zavodu, kateri ima namen, da se bodo v njem gluhonemi otroci obeh spolov v osmih letnih tečajih poučevali v ljudskcšolskih predmetih in vrhu tega pripravljali za svoj življenski poklic. Pouk je brezplačen. Učni jezik je slovenski. Gojenci morajo v zavodu dobiti stanovanje in hrano, bodisi da plačajo na leto 300 kron, ali pa kot uživalci ustanove. Dosedaj se je sprejelo 26 gojencev in go-jenk. Razven dveh se preskrbujejo vsi na troške ustanov. — Izžrebani porotniki. Za prihodnje zasedanje porotne sodnije so bili izžrebani kot porotniki naslednji gospodje: I. Ba-hovec, I BDnač, A. Boucon, L. Bürger v Ljubljani, A. Burger v Postojni, J Bathelt v Tržiču, V. Čeme v Zg. Gorjah, J Dolenc v Ljubljani, H. Debevec v Dilcah, I. Frisch in F. Grošelj v Ljubljani, V. pl. Garzarolli v Razdrtem, I. Grašek v Kamniku, L. Herz-mann in I Jeglič v Ljubljani, F. Inocente v Postojni, E. Jeglič v Selu, K Jelovšek v Verdu, I Košenina in F. Kramer v Ljubljani, F. Kavčič v Št. Vidu pri Vipavi, L. LavriČ v Škofji Loki, V. Majdič in P. Mayr v Kranju, L. Matajc v Stražišah, F. Oman v Ljubljani, T. Pavšlar v Kranju, St. Pollak v Tržiču, A Pogačnik v Cerknici, I. Roger, V. Rohrmann in A. Šarabon v Ljubljani, A. Stare v Mengšu, A. Vodnik, K. Weber in A. Zoreč v Ljubljani. Za namestnike so bili izžrebani gg. L. Boegel, M. Čeme, I. Dolinar, O. Fettich Frankh eim, M. Stražišar, I. Terdan, K. Trost, Fr. Wisjan in £. Zelenka, vsi v Ljubljani. — Farma cevtiška karijera. „Pharma-ceutische Post" z dne 28. t. m. poroča, da se morejo učiteljice, ki imajo zrelostno skušnjo, kakor tudi r e a 1 c i, ki so izvrSili šest razredov, posvetiti farmacevtiSki kari-jeri, ako napravijo preskuSnjo iz latinščine in dobe od učnega ministrstva dovoljenje, da se smejo posvetiti tem Študijam. — Novi odbor pogrebnega druitva Marijine bratovščine v Ljubljani sestoji sedaj iz sledečih gg.: Franc Mayer pred sednik; Karol H i n ter 1 e ch ne r, podpredsednik; Fr. Škof, tajnik; Maks Benda, blagajnik; Štefan Klnn, Karol Lahaj- ner, Ivan Bonač, Alojzij Zorman, odborniki; Ivan Jakopič, Ivan Sluga, Adolf Reich, revizorji. Z današnjim dnem se prične vse poslovanje društvenih zadev, kakor vpisovanje, vplačevanje, in iz dežele pošiljanje denarja in drugih stvarij pri zgo raj omenjenem novem predsedniku, v hiši Vožaraki pot Št. 6 v Ljubljani. — V sanjah ... Ko se ga je gospod X v Črnučah malo preveč na srkal, in vra-Čaje se domov, prehitro prišel na postajo k večernemu vlaku, se je vlegel na klop in zaspal. Sanjal je, da se je pripeljal s kolesom. V istem se prebudi, ko zasliši, da vlak prihaja in zagleda res zraven sebe kolo, seveda last druzega gospoda. Brž skoči pokonci, vzame vozni listek zase in za kolo, da ga odda kot prtljago. A koliko je imel postajnik opravila, ko je kolo iskal okrog postaje, da bi nanj Številko prilepil ter vedno tarnal: za dve kolesi imam listke, a tu je le jeden. Gospod X. se je v tem po vsem predramil in se spomnil, da ni imel kolesa, da je le sanjal. Hitro se je zmuznil v vlak, da postajnik ne bi njemu posvetil mesto kolesu, a do Ljubljane se je že toliko pretresel, da na postaji oddaje ni zahteval kolesa. — Napad. V nedeljo zvečer mej 11 in 12 uro sta dva šišenska fanta, vulgo Kozel in vulgo Šimnov pri šišenski cerkvi s poleni napadla dva uslužbenca državnih železnic in ju pretepla tako, da jeden na-padancev več dni ne bo sposoben za službo. — Včerajšnjo notico o spopadku mej A Mlakarjem in F. Kebrom je popraviti tako, da ni Mlakar napadel Kebra, ampak da je Keber napadel Mlakarja in ga na desnem očesu poškodoval. — Brusaški pomočnik — slepar. Včeraj je prišel biu-jaSki pomočnik Kon stantin Morocutti k hišni posestnici Mariji Cetinovičevi na Kongresnem trgu št. 5 in jej je izvabil na ime svojega poprejšnjega delodajalca Ivana Krajgarja v Streliških ulicah št. 7 dvanajst kron. Tudi pri Ivanu Pevcu v Prešernovih ulicah je skušal dobiti na Krajgarjevo ime 25 kron, pa se mu to ni posrečilo. Bil je aretovan, predno se je hotel odpeljati v Videm na Laškem. — Popadljiv pes. Včeraj popoldne je v Komenskega ulicah popadel Bončarjev pes Šolskega učenca Rudolfa Škrajnarja. Pes zagrabil ga je za stegno. — Zaradi dekleta sta se sprla včeraj zvečer v gostilni »Pri Lahu" v Vegovih ulicah dva Čevljarska pomočnika. Zvunaj na cesti pa sta se stepla in drug drugemu raztrgala obleko. — Kupovalci premoga naj pazijo, da bodejo vreče s premogom dobro in pravilno plombovane. Včeraj so dobili nekega proda jalca premoga, ki je imel tako slabo plombovane vreče, da se je vsaka plomba lahko z vrvice izsnela. — Izpred sodišča. Čevljarski pomoč nik Alojzij Praček, stanujoč v Križevniških ulicah št. 7, je bil včeraj pri deželnem so dišču obsojen zaradi hudodelstva nevarnega pretenja v petmesečno ječo. — Neusmiljena fijakarja. Franc Čeme star., izvošček* in Ivan Marout, fijakarski hlapec, sta včeraj opoldne pred mitnico na Radeckega cesti z bičem in z gorjačo Čer-netovega konja tako pretepala, da se je konj zgrudil na tla. — Izgubil je trgovski pomočnik F. L. na Dunajski cesti od mitnice do Marije Terezije ceste desetak. — Dežnik ukradla sta dva okoli 12 let stara dečka danes dopoludne na pošti Ivanu Fajdigi, posestniku v Sodražici mej časom, ko je oddajal neko pismo in je postavil dežnik na stran — Jerebico v Špitalskih ulicah je ujel mestni polioijski stražnik Edvard Ižanc. Pripodila sta jo dva goloba in je vsa onemogla padla na tla, da jo je stražnik lahko prijel. — S petrolejem ožgala se je včeraj zvečer 131etna Frančiška Hladnik, kurjačeva hčerka, stanujoča v Kolizeju. Prevrnila je bila na steni obeSeno svetilko in se ji je vlil petrolej po obrazu in rokah. Tudi obleka je bila že začela goreti,' pa je mati ogenj zadnšila. Ponesrečeno deklico so prepeljali v deželno bolnico. — Posredovaleo služeb je hotel postati Franc Mekinda, pa mu je policija to za branila. Včeraj je dobil pred mestno posredovalnico za delo in službe Antona Jur-koviča z Brezove gore, kateremu ae je po nndil, da mu preskrbi takoj dobro službo, če mu plača 2 kroni 20 vin. Jurkovič se j dal pregovoriti in mu je dal denar Mekinda mu je dal za to listek, na katerem je bil naslov Fluxove posredovalnice in je z denarjem odšel in ga zapravil. Danes ga je policija prijela in dala v zapor. * Obsojenci v Srbiji. Srbsko notranje ministrstvo e izdalo pregled obsojencev za 1. 1898—1900 Leta 1898 je bilo obsojenih radi uboja 106, razbojništva 4, radi požiga 125 oseb. Leta 1899 radi uboja 68, razbojništva 38 in požiga 68 oseb. Leta 1900 radi uboja 64, razbojništva 32 in požiga 47. Število obsojencev v Srbiji torej vztrajno pada, kar je veselo znamenje. * Poštni parnik „Noordland" »Red Star Linie" v Aotverpah je dospel, kakor se nam brzojavno poroča, dne 24 oktobra nepoškodovano v Newyork. Književnost — „Planinski Vestnik". Glasilo »Slovenskega planinskega društva" ima v 10. številki tole vsebino: Potovanje na Severni rtič (kap). Spisal Ivan Planta n. —S^ozi Turški žleb na Skuto. Spisal Fran Kocbek. — Društvene vesti. — Književnost. — „Zvoncek". List s podobami za slovensko mladino ima v 11. številki tole vsebino: Naročilo. Zložil Modest. — Zadnji cvet. Zložila Bogomila. — Moje misli. Zložil Fr. Žgur. — Pokopano. Zložila Bogomila. — Na stara leta Spisal Leon Poljak. — Tam med brezami Zložila Vida. — Vahčarji Spisal Ivo Trošt. — Nagrada sebičnosti. Priobčil Peter Petrovič. — Anton Martin Slomšek. Po J. Lendovšku spisal Ladislav Ogorek. — Slovanske pravljice: Trije kraljeviči. Priobčil Nik. Vrhov. — Pouk in zabava. Razpis nagrad za troje povestij. — Drobiž. — Zvonček. Uglasbil Ferd. Juvanec — Besedna naloga. Slike: Beračica Katarina. — Slomšek. — Kraljevič. Telefonska in brzojavna porodila. Dunaj 30. oktobra. „Wiener Zeitung" prijavlja cesarsko naredbo z dne 24. oktobra, s katero se podaljša veljavnost mandatov za trgovinske in obrtne zbornice na nedoločen čas Ta naredba velja za tiste mandate, kate^ rih veljavnost poteče 31. decembra." Izdala se je naredba, da bi zbornice mogle izvršiti svojo volilno pravico. Kadar se uveljavi novi volilni red za trgovske in obrtne zbornice, se te zbornice razpuste. Pisek 30. oktobra Pri današnji obravnavi proti Hilsnerju se je primeril škandal. Urednik praškega antisemit-skega lista »Naše Zajmy" Bušek ja protestoval proti temu, da je zagovornik Oufedniček v pavzi govoril s Hils-nerjem, vsled česar je nastala burna kontroverza. Sodni predsednik je Busku zagrozil, da ga pusti iz dvorane odstraniti. Budimpešta 30. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice se je začela debata o zakonskem načrtu glede poroke nadvojvode Frana Ferdinanda d' Este z grofico Chotkovo. Debata utegne trajati več dni. Kossuth seje izrekel proti zakonu, dokazujoč, da na Ogrskem hišni zakoni habsburški nimajo nobene veljave, in da nasprotuje predloženi zakonski načrt ogrskim osnovnim zakonom. Ogrska ustava, je dokazal Kossuth, ne pozna morganatiške poroke, za Ogrsko je nadvojvoda Fran Ferdinand pravno veljavno poročen. Ministrski predsednik Szell namerava parlamentu predložiti hišni zakon habsburški, ki je dosedaj tajen, ter tako dokazati, da ne nasprotuje niti ogrski ustavi, niti ogrskemu državljanskemu zakonu. Berolin 30. oktobra. Tukajšnji politični krogi so močno vznemirjeni, ker se Francija in Rusija še vedno nista izjavili glede dogovora mej Nemčijo in Angleško v zadevi Kitajske. Novi York 30. oktobra V tovarni za droge firme Tarant je nastala eksplozija. Vse poslopje je bilo nakrat v plamenu in se je potem razletelo. Tudi železnica, ki teče nad ulicami, je vsa raznesena. Nekateri listi trde, da je nad 200 mrtvih, drugi pravijo, da se je osebje rešilo. Svetovna razstava v Parizu je dala eajnl firmi IleHNiiier povod za razglednice ,,Ven-domski steber". DotiCni naCrt, katerega je jury odličnih umetnikov odlikovala s prvim darilom, bode v svoji imenitni izvršbi vzbudil v krogih nabiralcev živo veselje. Razglednica je odjemalcem Mes8merjevega Caja v znanih prodajalnicah na razpolago. (2130) Condurango Malaga vino. (Želodec krepcujoce vino.) Sunja, 23. septembra 1898. Blag. gospod Ml. Iie«8tefc, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je Vase Condurango jflalna-a vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do Jed|J- Ur. J. Folnegovle, (g_44) obč zdravnik. Meieorologióno poročilo. Vltfn» n»d morjem 806-8 c-. Brsduji aračni tlak 786-0 mm. -g ! Cas opa-■g j zovanja I Stanje barometra C w a g §-2 I Vetrovi Nebo 91 Is 29 9. zvečer 30 7. zjutraj . j 2. popol. 7386 738 3 7384 4 2 sr. svzhod oblačno j a 3 8 sl.vzsvzhJ oblačno jj 12 2 si. sszah. I oblačno c Srednja včerajšnja temperatura 41e, nor-male: 7 8°. JDrčuaJBtfB&c&t "borza dne 30 oktobra 1900. Skupni državni dolg v notah .... 97 15 Skupni državni dolg v srabra .... 96 C J Avstrijska zlata renta ....... 11460 Avstrijska kronska renta 4°/8 .... 98 35 Ogrska zlata renta 4%. .... . . 114CJ Ogrska kronska renta 4'L..... 9015 Avstro-ogrske bančDe ddinice .... 1689 — Kreditne delnic? ... ..... 65150 London vista......... 24060 nemški drž. bankovc 2« 100 mark . . 117 65 20 mark............ 23 63 80 frankov........... 19 21 'italijanski bankovci........ 90 60 G. kr. cekini.......... 1138 Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so izrazili svoje sožalje ob smrti nepozabnega soproga in očeta, od-nosno starega očeta, gospoda Frana Modrijana c. kr. davkarja v pokoju izrekamo tem potom najudanejšo zahvalo. Rajncega priporočamo vsem v blag spomin. Planina pri Rakeku, 30. okt. 1900. (2238) Žalujoča rodbina. Narodna kavarna. V sredo, dne 31. oktobra, in v soboto, dne 3. novembra 1900 KONCERT meščanske godbe. Začetek ob 8. uri zvečer. Wprost. K obilni udeležbi vabi z velespoStovanjem (2240) Fran Krapež. Gis, kr. avstrijska jgK gfžaim žiliznlc*. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane jnž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; cez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend- Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjatraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano jnž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v;a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Soluograda, Liuca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob il. uri 16 m dopoludne os >bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih parov, Plzua, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Grr>»"'-\ Car ha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru. Leiju-Ga&iema, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Eocevja. Osobni vlaki: Ob ti. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 3*2 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. Z>= Josip JY(alerič o^ro^ni zdravnik Rafaela JY(aierič Jnglič Q£Sr- poročena. ~§^) Črnomelj, dné 30. oktobra 1900. (2233) 2>T SU IS m. SL 3EL110 - Vsled sklepa upniškega odbora razprodajalo se bode od danes naprej vse v konkurzno maso Josipa Višnar-ja v Ljubljani, Stari trg štev. 4 spadajoče manufakturno blago jgFpodi tovarniško ceno. Na izbiro po najnižji ceni so: angleški in brnski ševijoti, kamgarni, Jagerndorfsko blago, razno blago za ženska oblačila, kretoni, barhent, razno platno, blago za pohišno in posteljno opravo, srajce za gospode, ovratniki in kravate, kakor tudi cela zaloga vsakovrstnih ženskih modrcev (štefanijski facon). Posebno pa se opozarja čast. odjemalce na lepo in tekočo S2S3? SUkna' Oskrbništvo konkurzne mase. Kulmbasko krepkostno pivo pasterizovano v steklenicah se dobiva v prodajalni (2023—26) Edmund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavne pošte. Fave di morti! Štroce za Vseh svetili dan Haches-paštete se dobivajo vedno sveže (2235-1) v R. Kirbisch-a slaščičarni Kongresni trg, v Ljubljani. ©©©©©©©© T^pé rce najboljši fabrih^ai najlepša faqona v veliki izberi in po najnižjih cenah priporoča (2069-4) K«rl rtcelfliagel JYle^tni trg