Dvorana skoraj prazna
Osmi marec je praznik, ko se spomnimo na vse ženske. Koliko lepih želja in miali se nam utrne prav na ta dan? Kofiko tepega izrečemo in pripravimo mamicam. tovarišicam. tgtam. babicam itd. Prav o tam nameravam spregovonti.
V petek. 7. 3. 1980 je Zveza pnjateijev mtadine Bežigrad v sodelovanju s Pionirskim domom in Zvezo kuitumih organizacij občine Bežigrad pripravita pester. bogat kulturni program z našimi najmlajšimi za naše tane. Nemalo pa me je presenetilo. ko so naši otroci izvajati program le 57 gledalcem. Vedela sem. da bi jih bilo 286. če bi priŠH samo tisti. ki so prejeii vabila. Tudi plakati so prisrčno vabili na prirBditev. pa smo najbrž tako hiteli, da nismo uspeli prebrati, kaj na njih piš&. Morebiu pa res nimamo več telje po tovrstnih prireditvah? še in Se so se mi utrinjate misli, medtem ko so otroci peli. plesali ali recitirali verze z željo, da preživimo kar se da lepo dan, mesec, leto... tz takih misli me je predramU zbor osnovne šole Oaniie Kumar, kije zaMfuČH' program prazni dvorani. Oztrata sem se in se spraševala, kaj bi se zgodilo. če bi bila dvorana prazna v giedaiišču. Igrald bi bili vznem&jeni, kritiki b/ se spraševali zakaj. Ko pa prirejajo program naši najmlajši mamicam-tenam, ne čuti nihče krivde. Otrok hitro pozabi Ali res? Kaj ne bo otrok jutri prevzel naših dolžnosti? Ali sižehmo brezčutnega, nokritičnega občana ? Imeii bomo prav takega, kakršnega bomo vzgojili. Tudi odnos do takšne prireditve je det vzgoje, kajne?
MILENA PANDEL