l.x. 15 Stev.' 247 n Naročnin« mesečne 25 Din. zo i nožem-givu 40 Din — ne* deljaka izdaja celoletno Din, za inozemstvo 120 Din UrerlniStvo je » Kopitarjevi ul.b/lll Telefoni oredniStvat dnevna dožba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2059 Ček račun: Liubliana št 10.651) id 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb Stv. 39.0JI, Pruga-Dunnj 24.79» Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznik« Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Velik političen dogodek v Avstriji Pogajanja s kljukastim križem Papenov uspeh ?vezn' kancler je poklical k sebi vodje narodnega socializma ——— in jim navedel pogoje za sodelovanje — Protipogoji hitlerjevcev DBHMHHHBH Balkan - vzor stari Evropi Ni slučajno, da jc v Marseilleu umoril našega kralja Aleksandra prav član teroristične organizacije maikedonstvujuščih. Morilec Georgijev je prav lahko našel pot J< Pavelicevi organizaciji, ki je imela glede Jugoslavije pač iste namene kakor makedonstvujušči: razbiti državo za vsako ceno. Zato je bilo treba, po računih teroristov, ugonobiti najprej njenega prvega tvorca. Tistim, ki so dajali »vstašein« in makedonstvujuščim moralno in tudi materialno podporo, sc je videlo njihovim smotrom bolj nevurno njegovo delo na zunanjem političnem področju, kakor njegovi napori za notranjo Konsolidacijo naše države. Jugoslavija je v času svojega kratkega obstoja srečno prestala že več podobnih udarcev, njeni nasprotniki, ki so čakali, da se kakor hijene vržejo so doživeli že toliko razočaranj, da lahko z vso gotovostjo domnevamo, da so po tolikih izkušnjah vendar opustili naivno misel, da utegne še kateri sunek razikrojiti našo Jugoslavijo. Lne karte pa si nekateri naši sosedje niso hoteli dati izbili iz rok, karte, ki so jo hranili za najvišji dan — sunek v hrbet, da se izrazimo po vojaško. To karto je lahko držalo pokoncu lieiivo na starem ognjišču, na Balkanu. Odprto si je bilo treba pustiti možnost, da se v nekem trenutku lahko postavi pilialnik ob žerjavico starih sporov, nesporazumljenj in »nepornvne nih računov« — če hočete tudi v imenu civilizacije. Makedonstvujušči so skrbno netili ta ogenj, zato so uživali podporo tistih, v katerih imteresu je bilo, da gori. Kralj Aleksander je z vso odločnostjo udaril v to žerjavico, pogumno je šel skozi njo, da utere pot sporazumu na Balkanu. V trenutku, ko se v Ankari prvič sestane svet Balkanskega sporazuma k rednemu zasedanju, se moramo še enkrat s hvaležnostjo spomniti prvega tvorca Balkanskega sporazuma in pribiti, dn je prelil kri v prvi vrsti za ta svoj veliki ideal. Mir na Balkanu ni pomenil samo zavarovanega hrbta za nas, ampak tudi mir za vso Evropo. Ko bi se naši nasprotniki enkrat prepričali, da nas pod nobenim pogojem ne morejo zadeti v hrbet, potem bi z vso gotovostjo opustili tudi napad od spredaj. V Balkanskem sporazumu žalibog še ni bratov Bolgarov. S tem še nikakor ni rečeno, da je izkl jučeno, da bi se nam pridružili. Znano je, da smo mi nekaj času odlašali s podpisom prav zato, da bi Bolgarom omogočili pristop. Morda ni tedaj notranji položaj še tako dozorel, da bi bila bolgarska vlada lahko to storila, morila še niso bila nekatera zunanja politična vprašanja dovolj razčiščena, med temi je n. pr. znano vprašanje bolgarske manjšine v Dobrudži. Čeprav še nimamo formalnega Eristanka na sporazum, je vsaj ozračje med alkanskimi narodi danes lažje. Prisrčen sprejem naše delegacijo v Sofiji je v tem pogledu zgovoren. Romunski zunanji minister Titulescu je na poti v Ankaro s tako toplimi besedami povabil Bolgarijo v sporazum, da lahko sodimo, da ni tega storil samo v lastnem imenu. »Prepričan sem, je dejal, da boni izrazil mnenje držav podpisnic balkanskega pakta, ako pravim: Mislimo, da je Bolgarija z nami, in odločeni smo, ravnati z njo z istimi naklonjenimi čuvstvi, kakor da bi bila tudi ona podpisala balkanski pakt.« Balkanski sporazum je šele noveišega datuma. Pogodba sama vsebuje glavne obrise pogojev za sodelovanje Jugoslavije, Romunije, Grčije in Turčije. Najvažnejša določba v pogodbi je pač ta, da bodo podpisnice branile meje katerekoli izmed sopodpisnic, ako bi jo napadla katera izvenbalkanska sila! Temeljna osnova pogodbe sloni na znanem geslu »Balkan balkanskim narodom!« Razumljivo je, da je sporazum zadel na najhujši odpor pri fašistični Italiji, ki je na Balkanu prevzela vlogo stare Avstrije. Balkanski sporazum je fašističnemu imperializmu v veliki meri zaprl »vrata na vzhod«. Tudi italijanske postojanke v Albaniji so bile z njim zelo oslabljene. Dejstvo je tudi, da vpliv italijanske diplomacije na Balkanu in tudi na bližnjem vzhodu (levantu) sploh zelo pojema. Balkanski sporazum je še premlad, da bi se njegov vpliv na zunanji politični razvoj mogel vidno pokazati. Veliko pozornost v mednarodnem svetu je vsekakor zbudil njegov nastop zaradi marsejske tragedije; izjava Balkanskega sporazumu, podana v Belgradu takoj po pogrebu našega vladarja kralja Aleksandra, se je povsem krila z izjavo Male antante. Solidarnost vseli držav, podpisnic obeli sporazumov, je bila oči vid na in je za nadaljnji raz-vo| dogodkov, ki so ga sprožili streli v Marseilleu, velikega pomena. Vse te težave veže skupna poteza njihove zunanje politike, ohranitev miru na podlagi današnjega posestvenega stania, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe. Morila izvira prav odtod misel — ki jo bo menda sprožila naša delegacija v Ankari —, naj bi sc Mala antanta in Balkanski sporazum kar spojila. V Ankari se bodo posvetovali o možnostih konkretnega dela na gospodarskem in kulturnem področju. Gospodarske in kulturne dobrine posameznih balkanskih narodov naj bi sc izmenjavale v večji meri. Gre za to, da se pripravijo tla za sklenitev vscbalkanskega sporazuma glede izmenjave določenih vrst blaga. Za zgled naj bi bil dogovor med Jugoslavijo in Turčijo glede trgovine in proizvodnje opija. S posredovan jeni Balkanskega sporazuma na j bi se tudi zaščitili balkanski proizvodi nn Balkanu. Med kulturnimi pridobitvami pride na dnev. ni red tudi tisk. radio, prirejanje koncertov, izmenjava dijakov itd. Želimo konferenci v Ankari kar največ uspeha. Hvalevredno je, da sc tudi predstavniki manjših držav lahko svobodno raizgovarjajo brez pokroviteljstva velikih. Prav v tej okol-nosti vidimo največji uspeh »malih sporazumov«. čc suno premajhni, da bi prišli do be- Dunaj, 29. okt. TG. Po že dalj časa trajajočih tajnih poskusih se je avstrijska vlada le odločila, da se začne javno pogajati z avstrijskimi hitlerjevskimi skupinami. Avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg in podkancler knez Starhemberg sta se namreč sestala z deseterico ljudi, ki sicer niso prvoboritelji v narodnosocialistični stranki, ampak ko vsi znani kot topli zagovorniki pomiritve z Nemči.jo in sodelovanja z nemško vlado. Nekaj med njimi jih je, ki so bili prej člani razpuščene vsenemške stranke, kot na primer dr. Pahler, glavni urednik celovških »Freie Stimmen« ali glavni urednik »Wiener Neueste Nachrichten« dr. Rie-cher. ki pa jc bil zadnje čase v prvih vrstah hitlerjevske stranke v Avstriji. Zvezni kancler je nagovoril navzoče ter jim povedal, da sprejme njihovo sodelovanje, ako 1. opustijo vsako teroristično delovanje in če Slike iz španske revolucije Španska katoliška mladina, ki jo vodi mladi Oil Robles in ki je organizirana v skupni mladinski organizaciji Juventudes de Accion Popular (IAP) je prvič vzbudila v mednarodnem svetu pozornost o priliki svoje mogočne manifestacije na Escorialu. Navdušenje, ki ga je tedaj pokazala španska katoliška mladina, ni bil samo trenotni ogenj. V vseh naslednjih mesecih je vodstvo organizacije sistematično in neprestano šolalo in poglabljalo svoje vrste. Uspeh to smotrene vzgoje se je pokazal v strašnih dneh pravkar zatrte revolucije, ko je mladina na popolnoma svojevrsten način stopila v akcijo. Kjerkoli je bila javna varnost ogrožena, kjerkoli se je pokazal zastoj v prometnih sredstvih radi spiošne stavke, ki so jo proglasili marksisti, povsod je nastopila mlada garda katoliške mladine in reševala nevaren položaj. Z orožjem v roki, ali pa z delavskim orodjem so domovini z mnogimi osebnimi žrtvami pripomogli zopet do reda in miru, v resnici mnogo bolj kakor pa samo vojaštvo in pa policija. V naslednjem povzamemo nekaj skic izza burnih dni revolucije, kakor jih obširno slika vodilni španski katoliški list »EI Debate«. V krogih Ljudske akcije si že več mesecev ni nihče prikrival nevarnega položaja, ki mora nastopiti vsak hip, ako marksisti proglase splošno stavko in sežejo po orožju. Za ta namen so bile v mladinski organizaciji po vsej državi osnovane takoimenovane tehnične sekcije s tem namenom, da v slučaju potrebe nudijo prebivalstvu tehnično zasilno pomoč. Vsak član organizacije je bil dodeljen kaki sekciji, ki je najbolj odgovarjala njegovemu poklicu. Pri sedežu organizacije je bila tudi pisarna, ki je vse podrobnosti določila za slučaj potrebe in nenadne »mobilizacije«. 1'oedine sekcije so dobile tajna in popolnoma določena navodila, kaj jim je v slučaju upora marksistov treba storiti. Dogovorjeno je bilo, da bo po radiu dano znamenje za mobilizacijo. In res, 7. oktobra je v madridskem radiu izšla naslednja parola: >Bu-dilke znamke Flux posebno točne zlasti ob 4 po- 2. brezpogojno pristanejo na državno neodvisnost avstrijske republike. Zastopniki narodnih socialistov so v odgovoru zahtevali od vlade: 1. naj vendar enkrat nastopi proti Židom, ki imajo vodilen vpliv v Avstriji, 2. da naj nemudoma dovoli narodnosocialistični m beguncem, ki se nahajajo v Jugoslaviji, da sc vrnejo v Avstrijo, 3. da naj izpustijo iz zaporov vse zaprte hitlerjevske politične ujetnike, 4. da naj dovoli neomejeno kulturno delovanje »avstrijskim nacionalistom« to je novo iine za avstrijske narodne socialiste — kot samostojni skupini. Otipljivih uspehov prvi sestanek zveznega kanclerja z narodnimi socialisti ni rodil. Važno pa je, da so se pogajanja sploh ! začela in da se bodo, kot je kancler sam iz-i javil, nadaljevala. Na Dunaju vlada splošna ' zadovoljnost, ker pričakujejo, da bo notranja napetost popustila. Dobro informirani mladina poldne.« To je bil poziv, da morajo ob 4 popoldne biti vse sekcije na svojem mestu. Ko so stavkujoči zapustili delo in so vse javne naprave in promet bili prepuščeni samemu sebi, so takoj poprijeti za delo člani tehničnih sekcij, ki so pri tem pokazali občudovanja vredno disciplino. Taitoj so se povsod pojavili, kjer je trenuten položaj zahteval njihovo pomoč. V pekarnah, na cestah, kot šoferji, vozniki ctr '.ne železnice, v elektrarnah, kot straže poštnega in železniškega prometa, pred javnimi posiopji itd. Ni mogoče povedati, kaj vse so pogumni mladi ljudje v tistih dneh prestali, ko so dan in noč | vršili naporne službe, bodisi s puško v rokah, bo- | disi kot zasilni delavci. Takoj so organizirali tudi skupna ležišča in skupno preiirano. Vrhovni organizator v Madridu, komaj 30 letni inženjer vse oni ni šel k počitku. Treba je vedeti, da so zelo mnogi vršili svojo službo pod iiroglami vstašev. Veliko je Poznanj, 27. oktobra. Pri občinskih volitvah v Poznanju je bil ponovno izvoljen za župana prejšnji znani in zaslužni župan Ratajski, ki se je v povojni dobi pokazal za velikega tvorca in ki se mu ima pred vojno že čisto ponemčurjeni Poznanj zahvaliti, da je danes najbolj čisto poljsko velemesto, saj znaša količnik poljskega prebivalstva v Poznanju 95 odstotkov. Toda na veliko presenečenje notranje ministrstvo njegove izvolitve na enkrat ni odobrilo ter je imenovalo nekega polkovnika za mestnega župana. Občinski odbor, ki stoji ves za Ratajskim, ni hotel pa pravijo, da so to že prvi uspehi Papeno-vega delovanja na Dunaju, Von Papen je svoje dni posadil Hitlerja na čelo nemške države in bo kot. Hitlerjev posebni odposlanec pomagal narodnim socialistom v Avstriji, da se povzpne jo na vodilno mesto v avstrijski notranji politiki. • Zvezni kancler jc naročil glavnemu tajniku domovinske fronte polkovniku Adamu, da naj vodi nadaljnja pogajanja z narodnimi socialisti. (Osclia polkovnika Adama in njegova prostost jamčita, da ne bo dolgo trajalo, ko bodo narodni socialisti, ki so uprizorili julijski punt proti državi, kot je »Slovence« že davno napovedoval, kmalu zo-jiet sedelj na vodilnih mestih in da stojimo pred __ važno preokrenitvijo avstro-nemških odnošajev. Naknadno izvemo, da so pogajanjem prisostvovali tudi vodje velenemčev Bordolov in vodja »nacionalne fronte« dr Rcinthaler. Op. ured.) bilo tudi ubitih in ranjenih. Ves čas so mladi organizatorji polagali glavno važnost na redno vzdrževanje prometa. V naglici so si preskrbeli več sto motornih vozil in jih stavili na razpolago civilni gardi. Edino to je omogočilo, da jo brez velikih žrtev mogla oblast v razmeroma kratkem času obvladati položaj. Brez tega niti ne bi bilo mogoče spravljati mrličev in ranjencev s cest. Mlada katoliška garda je v revolucionarnih a/ieli sijajno preizkusila svoj idealizem in po tehnično usposobljenost. Beg socialističnega vodje Hendaye, 29. oktobra, c. Bivši finančni minister in voditelj španske socialistične stranke In-dalecio Prieto je po večdnevnem bezanju po morju pristal v luki St. Jean de Luže, odkoder je takoj odpotoval v Pariz. Madrid. 29. oktobra, b. Po izjavi vojnega ministra Idalga jo v Asturiji še vedno okoli 5000 oboroženih vstašev, ki so se umaknili v gorovje in od tam nadaljujejo borbo. Časopisna cenzura, zlasti kar se tiče dopisovanja v inozemstvo, jc bila danes ukinjena. sprejeti novega župana ter je pri prvi občinski seji odšel iz dvorane, ko se je pojavil polkovnik-župan. V mestu je ta postopek vzbudil splošno nezadovoljnost, ker obstoja vtis, da je Ratajski padel kot žrtev nemških intrig na oltar nemško-poljskega zbližanja. Ker je Poznanj znan kot poljska narodna trdnjava, ki je najbolj nasprotna novi, Nemčiji prijazni politiki sedanje pioljske vlade, zna priti še do burnih posledic, ako bo Varšava vztrajala pri nezasluženi odstavitvi lako odličnega župana. A. Z. 99 Ostanem" - Jzpadem" "lerjrbf'° Novi maršal dvora dr. Grujič sede v Ženevi, kjer se bije boj med velikani, nam ostaja še vedno možnost, da delamo za mir domu. Navsezadnje lahko še porečeuio: l rid , zidar, se les učit. Belgrad, 29. oktobra, m. Za današnjo sejo senata, ki se je pričela ob 17, je vladalo med senatorji in poslanci veliko zanimanje, ker je bilo na dnevnem redu izžrebanje 23 izvoljenih senatorjev izmed 46, katerim v smislu zakonskih predpisov po treh letiii preneha mandat. Sejo je otvoril predsednik senata dr Tomašič, ki je predlagal izvolitev treh volilnih nadzornikov. Tem izvoljenim nadzornikom je nato izročil 46 praznih stročnic, dalje 23 lističev, na katerih je bil podpis predsednika in enega nadzornika, spodaj pa napis »Ostanem«, in 23 enakih lističev z napisom »Izjiadein«. Lističe so nato položili v pripravljeno žaro in jih dobro premešali. Zatem je tajnik 6enata Milutin Dragovič na poziv dr. To-mašiča po abecednem redu klical senatorje k žari. Vsak senator je še lahko po svoji volji premešal stročnico v žari, nato pa izvlekel stročnico in jo izročil volilnemu nadzorniku Tomiču. Ta je iz stročnice izvlekel lislič, ga odprl in na glas pre-čital napis na njem ter ga še. pokazal dotičnemu senatorju, da se je lahko sam prepričal o napisu na njem. Izžrebane lističe so nato zaznamovali v posebnem seznamu in jih kot prilogo priložili protokolu. Če klicani senator ni bil navzoč, je namesto n.;ega izvlekel stročnico iz žare eden izmed nadzornikov. Taki slučaji so bil samo štirje. Na lističu se je poleni ludi zapisalo, kateri nadzornik je žrebal za odsotnega senatorja. Žrebanje je 'trajalo skoro eno uro. Od 46 senatorjev preneha po tem žrebanju niihov mandat v smislu zakona z dne 3. januarja 1985 sledečim: Iz dravske banovine: dr. Fran Novak, minister za socialno politiko; dr. Vladimir Ravnihar; dr. Janko Rajnr; Iz snvske banovine: dr. Josip Nemec in Peter Teslič; iz vrbaske banovine: Asim Alibegovič in dr. Vaso Glušac; iz primorske banovine: Peter Cirlič (Narodni klub); iz drinske banovine: Pavle Vujič, Stjepan Jankovič (Narodni klub) in Atnnn-sije Šola; iz zelske banovine: Jovan NeMtovič, Marko Radulovič iu Gavrilo Cerovič; iz vardarske banovine: Hadži Boškovič-Trajko in Hadži Ristie-Spira; iz moravske banovine: Miloje Jovanovič, Krsta Radovanovič, Milan Simonovič in Jordan Cvetkovič; iz donavske banovine: Anton Vidako-vič, Dragoljub Ivanovič in Milan Marjanovič. Nadalje ostane torej še senator iz dravske banovine dr. Miroslav Ploj. Ko je bilo na ta način izvršeno žrebanje 40 izvoljenih senatorjev, so nadzorniki podpisali zapisnik in ga izročili predsedniku senata dr. To-mašiču, ki je nato ponovno prečital imena onih 28 senatorjev, katerim 3. januarja 1935 poteče mandat. Seja je bila nalo zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Gičev interniran Belgrad, 29. okt. m. Iz Sofije poročajo, da je ! bil bivši minister Dimilar Gičev (zcinljcdelska stranka) v vladi Narodnega bloka nenadoma od policijskih uradnikov odpeljan v Verkovicu, kjer je bil v kakih 7 kilometrov oddaljenem samostanu Klisura interniran. Samostan straži orožništvo. Njegova gospa j? prosila za dovoljenje, da bi bivala pri svojem možu, a ji policijskc oblasti prošnje niso ugodile. O vzrokih njegove internacije javnost še ni poučena. Siamski cesar odstopil London, 29. oktobra, c. Siamski cesnr še ni dobil odgovora na izjavo, s katero je prijavil svoj odslop. Iz Singnpurja prihajajo vesti, da bo ministrski predsednik popustil in zato ne bi bilo treba cesarju odstopiti. Vlada jc izvršila pritisk na ministrskega predsednika in je takoj poslala svojega delegata \ l/oiidon. da poravna spor z vladarjem. I »u najska vremenska napoved: Nobenih bistven ih sprememb. Oblačno«! se bo povečala. Na gorah še jasno. Odločila je - Političen škandal v Poznanju Radi prijateljstva z Nemčijo je poljska vlada odstavila župana velikega pobornika za poljstvo pred in po vojni Postavimo spomenik kralju Aleksandru f. - Zedinitelju Balkanski sporazum V soboto zveče sc je vršil v magistralni dvorani v Ljubljani sestanek, na katerem se je obravnavalo vprašanje, kakšen naj bo spomenik, ki ga bo slovensko ljudstvo postavilo, da ž njim v svoji sredi počasti in svojim bodočim rodovom preda živ spomin na jugoslovanskega kralja, ki je bil ustvaritelj jugoslovanske skupnosti. Sprejeti so bili nekateri sklepi in sestavljen je bil že odbor, ki jim pa, sklepom in odboru, ne moremo pripisati trajnosti in končnoveljavnosti, ko gre za sveto oddolžitev vsega slovenskega ljudstva blagopokojnemu kralju. Nočemo predajat; javnosti vsebine debate, ki je bila ponekod skrajno mučna, ponekod tudi površna, a v glavnem nepopolna. Ker se zavedamo etičnega pojmena in veličine naloge, kot je počastitev spomina kralja Zedinitelja na način, ki bo odgovarjal kraljevemu delu in njegovemu duhovnemu liku, a ki bo istočasno izražal hvaležnost vseh tvornih sil slovenskega ljudstva, smo ostali pri mnenju, da se to vprašanje ne more rešili na eni večerni seji od skupine sicer vse časti vrednih gospa in gospodov, ki pa si najbrže niti sami niso boleli pripisati važnosti, da predstavljajo slovensko ljudstvo v vsej njegovi pestri delavnosti na gospodarskem in kulturnem področju. V imenu slovenskega ljudstva torej, ki je v komaj minulih dneh žalosli na tako čudovit način pokazalo, da je vse brez izjeme, vse, brez vsakih neiskrenih zahrbtnih misli, pripravljeno, da brani naš skupen jugoslovanski dom, ki ga je izoblikoval v močno državo naš pokojni vladar; v imenu slovenskega ljudstva, ki je na grobu največjega predstavnika vladarske rodbine Karadjordjev vse, brez izjeme, prisegalo zvestobo njegovemu sinu, ki' mu je bila v varstvo izročena naša skupna domovina; v imenu slovenskega ljudstva, ki ga je blagopokojni kralj vsega, brez izjeme, z vsemi njegovimi ustvar-jajočimi vrlinami duha in rok ljubil in spoštoval; v imenu slovenskega ljudstva torej mislimo, da imamo ne samo pravico, ampak tudi sveto dolžnost, da prenesemo sobotno debato, ki se je vršila v več ali manj zaključeni družbi, pred vse ljudstvo, da mu damo priliko, da bo z vsem srcem sodelovalo pri počastitvi vladarja, ki je bil s takšno ljubeznijo tudi kralj vseh Slovencev, in da površne razgovore v magistratni dvorani izpopolnimo z nekaterimi nasveti, ki bodo zastavljeni cilj postavili na potrebno širino in višino, ki bo delala čast velikemu vladarju, a tudi slovenskemu ljudstvu, Prvi nasvet, ki je le logičen zaključek ravno izraženih misli in ki mora biti zvezda-vodnica pri postavljanju spomenika kralju Aleksandru I. na slovenski zemlji, je ta, da bo spomenik postavljalo vse slovensko ljudstvo brez izjeme. Tisti redki, ki se vsled ozkih, v vsakdanje brige zameglenih političnih obzorij ne morejo dvigniti na to višjo etično ploskev, tudi tisti redki, ki v delu, ki naj bo narodni izraz narodne hvaležnosti iščejo gradiva za svoje osebne zaslužnosti, in tisti, ki pri počastitvi velikega jugoslovanskega kralja-tvorca ne znajo ali ne morejo izravnati in zasuti brazd, ki jih je med narodnom razorala njihova kratkovidna in nepravična strast po uveljavljanju samega sebe, tisti naj ostanejo doma in naj se nikar ne ponujajo za so-trudnike pri zgradbi, ki naj predstavlja srčni izliv vse slovenske skupnosti. Slovensko ljudstvo, tako veliko v boli, tega ne bo preneslo, ker hoče ostati veliko tudi v hvaležnosti. Kadar bomo v odboru našli zastopnike slovenske kulture in slovenskega gospodarstva, zastopnike cerkve, ki je tako veličastno počastila spomin velikega pokojnika in povzročila, da je vse slovensko ljudstvo toliko premolilo za dušo kralja Aleksandra, zastopnike vseh prosvetnih celic, ki v nikdar poplačanem podrob-. nostnem delu dvigajo duhovni sijaj naše domovine, zastopnike industrije obrti in trgovslva, zastopnike kmetov in delavstva, one vojske slovenskih pridnih rok ,ki se ji nikdar dosti ne zahvaljujemo za njeno največje tvorno delo v prid domovine, končno predstavnike našega prihajajočega rodu, naše mladine, ki ji je v prvi vrsti umirajoči kralj izročil v varstvo Jugoslavijo, kadar bomo v odboru za zgradbo slovenskega spomenika videli zbrane vse te zastopnike, potem bomo mirni, ker potem bomo imeli jamstva, da bo spomenik izražal iik naše ljudske duše in njene vsestranske tvornosti. Vse drugo, kar tega ne dosega, je manjvredno, je ne.vredno kralja-ustvaritelja Jugoslavije in njegovega slovenskega ljudstva. Drugi nasvet, ki si ga dovolimo povedati je v polnem skladu z našo slovensko duševnostjo, ki jo je izoblikovalo dejavno krščanstvo, Reklo se V Nemčiji in v Avstriji je na tisti sobotni seji, da naj bo spomenik pokojnemu kralju Aleksandru veličastna, monumentalna zgradba, ki pa bi ostala mrtva. Slovenija nima ne zlata ne srebra, ne najlepšega brona ali mramorja ki bi mogel izraziti to, kar hoče slovensko ljudstvo pokloniti pokojnemu vladarju, namreč žive, vedno se ponavljajoče hvaležnosti, ki bo trajala dalje od rodu do rotili. Zgodovina nam je natrosila že mnogo mrtvih spomenikov po naši zemlji in mi vsi vemo, kaj nam danes povedo, naj so še tako lepi in globoko zamišljeni ter umetniško dovršeni, če jih gledamo, hiteč mimo njih za svojimi vsakdanjimi bri-gami. Mi polagamo tudi mnogo manj važnosti na to, da se ohrani spomin na telo pokojnega kralja, ki bo strohnelo, kakor, da ostane živ sredi nas njegov duhovni lik, da nas bo bodril za dela, za katera je njegovo življenje izkrvavelo. Kot krščansko ljudstvo nimamo nobenih težav pri izbiranju takega spomenika. Naravnost vsiljujejo se nam načrti, o katerih vemo, da jih ne more doseči še tako izpopolnjeno umetniško delo, ne po njihovi zamisli, ne po njihovi vrednosti za človeštvo. Ali naj jih naštejemo nekaj? Protituberkulozna liga, ki ji je pokojni kralj posvetil toliko dejanske pozornosti, se s svojimi preslabotnimi močmi bori, da bi čim več trpinov rešila iz bede in da bi našemu ljudstvu ohranila zdravje, da bo moglo s polnimi močmi duševno in telesno delati za svoje in za državno blagostanje. Zgradimo v imenu slovenskega ljudstva dom proti-tuberkulozni ligi, da bo neovirano lahko na najučinkovitejši način zares čuvala Jugoslavijo, ker bo čuvala zdravje njenih sinov. In naj bo ta dom Dom kralja Aleksandra, naj se v vsej bodočnosti bolniki in 7 njimi slovenske družine spominjajo blagopokojnega kralja, ki je bil med Slovenci lako ljubljen in tako spoštovan, da je sprožil med ljudstvom eno največjih človekoljubnih karitativnih dejanj, kar jih sploh pozna naša zgodovina. Gremo naprej! Naša bolnišnica toži, da nima prostorov, država pa ne dena ja, da bi ji dala novih in večjih. Iz neomejene hvaležnosti do pokojnega vladarja bo slovensko ljudstvo iz srca rado prispevalo od svojih skromnih sredstev, da se zgradi nov, velik oddelek, kjer se bo lajšalo trpljenje revnih od rodu do rodu. Naj ta oddelek nosi ime rajnega vladarja kot goreča baklja ljubezni do bližnjega, ki jo je njegovo življenje in njegova smrt med slovenskim ljudstvom prižgala. Koliko nepreskrbljenih starčkov in staric, ki prihajajo iz delavskih krajev in od kmetskih domov srečujemo in nam srce drhti, ko mislimo na njihovo usodo. Povejte, zahtevajte, slovensko ljudstvo bo od srca rado darovalo, mnogo darovalo, da se dvigne dom za nepreskrbljene starčke in starice, in naj ta dom nosi ime kralja Aleksandra, da ga bodo v vsej bodočnosti blagrovali preskrbljeni reveži tja do praga večnosti. Pri nas imamo na žalost mnogo telesno in duševno zaostalih otrok, ki so dozdaj ostali izven delokroga socialnega skrbstva. Postavimo velik, monumentalen dom za te reveže, da bodo dobili sredstva in priliko, da se usposabljajo za življenje. Naj ta dom nosi ime velikega kralja, ker iz njega hvaležnost ne bo nikdar izginila, ko bodo najvftf ji reveži v njem dobivali možnost, da se koristno udejstvujejo v narodnem življenju in v narodni rasti. Po naših rudarskih revirjih srečujemo toliko onemoglih rudarjev, ki jim mrzla črka zakona noče olajšati življenjske borbe. Po naših premogovnikih najdemo toliko nepreskrbljenih otrok, brez solnca, brez veselega izgleda v bodočnost. Temne sence ležijo nad najmlajšim in najstarejšim rodom našega delavskega stanu. Povejte, pokličitel Slovensko ljudstvo bo z odprtimi rokami prinašalo svoje darove, da se postavi monumentalen dom za onemogle rudarje in za nepreskrbljene delavske otroke. In ta dom delavcev, ki bo celil rane zadobljene pri delu, naj nosi ime kraija-delavca, da bo trajen spomenik hvaležnosti, ki jo je ta do groba nevtrudljivi delavec in tvorec vzbudil med slovenskim ljudstvom. Ko bo slovensko ljudstvo postavljalo spome.nik svojemu velikemu kralju, ga bo postavljalo vse, brez izjeme, ga bo postavilo takšnega, ki odgovarja njegovi krščanski duši in ki ga bo pokojni kralj najbolj vesel v večnosti. Zato ne bod:mo ozki, malenkostni, ampak široki in veliki. Ne bodimo enodnevni, ampak večni. Samo po sebi razumljivo je, da dobi Ljubljana dostojen spomenik po dozdanjih vzorih, toda slovensko ljudstvo se bo lepše oddolžilo ua način, kot ga mi predlagamo. Ankara, 29. oktobra. AA. Grški zunanji minister Mn.vinios, gospodarski minister Pozmu Zoglu in pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Božidar Purič so se danes ob 10.45 pripeljali s posebnim vlakom v Ankaro. Na železniški postaji so jih sprejeli turški zunanji minister in gospodarski minister, romunski zunanji minister Titulescu, ankurski župan, poveljnik mesta, višje urad-ništvo zunanjega ministrstva in člani poslaništev držav balkansko zveze. Častna četa je na postajnem peronu izkazala gostom čast, medtem so pa igrali himne držav balkanskega sporazumu. Gg. Maximos, Pezmn Zoglu in Purič so s enastanili v hotelu »Aukara-Palace«. Ankara, 29. okt. AA. O priliki državnega praznika turške republike je gazi Mustafa Kemal paša, predsednik Turčije, sprejemal danes čestitke v salonu velike narodne skupščine. PrisfT so razni turški veledostojan-stveniki, delegacije diplomatskega zbora in zastopstva vseh drugih korporacij. Ob 14 je predsednik Mustafa Kemal paša sprejel najprej vsako posebej, nato pa vse skupaj: delegacije Jugoslavije, Romunije in Grčije, ki r.o prišle na konferenco Balkanskega sporazuma. Predsednik j" pri tej priliki- ostal v daljšem razgovoru z dr. Božidarjem Purioem, šefom jugoslovanske delegacije. Po čestitanju ie bil velik defile na ankarskem hipodromu. Defile sc je začel, ko po je pripeljal predsednik turške republike, burno pozdravljen po nepregledni množici ljudi. V njegovi častni loži so zavzeli mesta šel' jugoslovanske delegacije dr. Božidar Purič, romunski in grški zunanji minister Titulescu in Mnximos, grški gospodarski minister, predsednik turške velike skupščine, načelnik glavnega generalnega štaba in spremstvo predsednika republike. Defile so »tvorili letalci, ki. so s skoraj lt)() letali nizko leteli nad tribuno predsednika republike. Med njimi je bila tudi letalska delegacija Iraka. Nato je korakala j mimo pohota, za njo pa republikanska garda I je začel zborovati v turški prestolici in drugi manjši oddelki. Za njimi, so prišli konjenica in oddelki topništva. S tem jc bila revija čet končana. Napravila je najgloblji vtis na vso navzočne. Potem se jo začel civilni del defile ja. Najprej jc stopala delegacija skavtov iz raznih krajev Turčije s trobentači, kolesarji 111 zastave. Potoni .jo prišel ženski licej v Ankari; učenke so nosile znak turške-narodne stranke. Potem .io defilirala glasbena šola v dvojnih redih, znotraj dekleta, zunaj pa fantje, in so peli patriotske pesmi; Odličen vtis so napravile tudi gojenke gospodinjsko šole Izmet-paše. Bodoče turške gospodinje so stopale z odločnim korakom, ponosno pozdravljajoč Mu-stafo Kemala. Potem .ie prišla moška obrtna šola in za n jo.druge šole, nato pa razna športna društva, med njimi nogometaši v dresih. Najzanimivejši del defileja je bila pa povorka kmetftv iz vseh turških krajev v slikovitih narodnih nošah. Kmetje so stopali z vojaškim korakom z zastavami turške republike. in turške narodne stranke, razdeljeni po skupinah iz posameznih krajev. Nekateri so nosili tudi stare turške jatagane. Ko so prišli mimo predsednikove lože, so se turški kmetje odkrili in burno pozdravljali predsednika. Defile jc zaključila dolga povorka kmetske konjenice, ki je hodila skoraj pol ure v takšnem redu, da bi ga ji lahko zavidala marsikatera vojaška četa. Turčija - po nemškem vzorcu .. Istambul, 29. okt. b. Nekaterim tukajšnjim časopisom je vlada prepovedala desetdnevno izhajanje, ker so krivo poročali o sejah parlamenta in s tem spravili v zmot,o in vznemirjenje javnost. Dva časopisa sta med drugim poročala tudi, da pripravlja Turčija sklenitev tajhega pakta z nekimi balkanskimi državami. Nemški škofie na braniku Tz notranje-političnega razvoja v Nemčiji je t vedno bolj razvidno, da hitlerjevci ne vodijo verske j ofenzive le proti protestantom, anipak istočasno in 1 še z mnogo bolj rafiniranimi sredstvi tudi proti katoličanom. Z vsemi silami delajo na to, da bi odtrgali nemške katoličane od svete stolice. Njihov cilj je ustvariti nemško katoliško cerkev, ki naj hi bila predvsem nemška in nacionalna. Akcija za odpad je posebno silovita med delavstvom na Westfalskem. Katoliška hierarhija si pred nevarnostjo, ki ji grozi od hitlerjevske propagande, ne zakriva oči. Pred ogromno množico romarjev je te dni škof K,a 11 e r znova opozoril vernike na nevarnost, ki preti verskemu življenju in verski edinosti od strani narodnega socializma. Oslanjajoč se na besede sv. Pavla, du je treba oznanjati božjo besedo pa naj bo to komu ljubo ali ne, je škof med drugim izjavil: Število krivih naukov se silno potnnožuje. Z '.nlostjo v srcu moram ugotoviti, da so se v zadnjih letih pričela gibanja, ki, napadajo osnovne resnice katoliške cerkve, ki naj bi bila ustanovljena na temelju krvi in plemena. Zelo mnogo slišimo govoriti o pozitivnem krščanstvu. Toda pozitivno krščanstvo je le tam mogoče, kjer priznavajo Kristusu. kjer verujejo v evangelije in sc ravnajo po navodilih božjih in cerkvenih postav... Mnogi »ravijo: Moralno je lo, kar služi narodu in odgovarja potrebam našega plemena. Mi škofje kot postavljeni varuhi razodete resnice pa odgovarjamo: Moralno je to. kar odgovarja volji in zapovedim božjim. Duhovnikom in škofom, ki se uslav-jajo novemu poganstvu, se od gotove strani neprestano podtikajo politični cilji in se jih sumniči politične propagande. Toda kdor se bori za čast ■n pričevanje božje, zn pravo mesto Stvarnika v svetu, ta šc ne uganja politike. Kdor se bori iu hrani moralno postavo, ki je večna in dana vsema človeštvu, kdor oznanja božjo besedo iu red. ki gn jp Bog začrtal v svojem razodetju, se mu ne sme viitati. da zasleduje politične cilje.-* Škof Kaller je nato opozoril še starše na dolžnosti, ki jih imajo 10 svojih otrok, in končno spomnil še na naloge, 11 ju ima sleherni katoliški škof in duhovnik. .Ka- i toliško ljudstvo,' je rekel, ima pravico, da zahteva take verske voditelje, ki so popolnoma Kristusovi. Mi ne priznavamo drugega, kakor Boga in naš narod. Za ta ideal živeti, delati in tudi umreti, to je naša sveta naloga.« Kard. Innitzer proti novemu poganstvu Ob priliki verske svečanosti v St. Gabrielu blizu Dunaja je dunajski nadškof Innnitzer v svojem cerkvenem govoru opozoril tudi na verske zmote nemškega hitlerizma. -V naših dneh,« je izjavil kardinal, vse pojavlja nova oblika mnterializina. To je niateriali-zem krvi in plemena. Je lo nova kriva vera, ki se širi pod podobo novega paganslva. Ni mi potreba, da govorim o tem, odkod prihaja ta kriva vera, ki pod masko narodnega socializma skuša prodreti tudi v avstrijski narod *:. V nadgljnem govoru je kardinal poudarjal potrebo miru, ki je ena glavnih dobrin človeštva. »Molimo,« je zaključil, za naše brate in sestre in Nemčiji, da se ne utrudijo pri čuvanju verske edinosti in čistosti verskega nauka.; ★ Oboroževanje Italije Rim, '_'9. oktobra. TG. Rimski dopisnik »Press Monitorja v Bostonu brzojavlja svojemu lislu sledečo vest o oboroževanju Italije: Povečanje vojne pripravljenosti ,ji» glavne (očka letošnjega vladnega programa za lil. leto fašizmu. Velikanske vojaške slovesnosti so se vršile po v t>,j Italiji, dve novi križniki po 35.000 Ion so včeraj začeli gradili v Trstu iu Genovi, medlem ko gradijo veliko število letal, da povečajo svojo letalsko moč. Vlada namerava lo leto ludi posplošiti vojaške vožbe na ves narod, predvsem pa pripravlja poseben načrt za izveibtinje moške in ženske mladine v uporabi orožja. Na pragu je tudi doba. ko bo fašistični stanovski nnrrf stopil v polnem obscen v veljavo in jc verjetno, da bntlo žareli velika javna dela, da zaposlijo brezposelno delavslv n. Beck obišče Madjare Budimpešta, 29. okt. AA. Listi poročajo, da pride poljski zunanji minister Beck okoli 15. novembra v Budimpešto, da vrne Gombosov obisk. V uradnih krogih izjavljajo, da teh vesti nc morejo nc zanikati ne potrditi. Izsledovanje atentatorjev Pariz, 20. okt. AA. Havas poroča z Dunaja, da je francoski odpravnik poslov v avstrijski prestolnici sporočil avstrijski vladi, da namerava francoska vlada zahtevati izročitev bivšega avslro-ogrskega podpolkovnika Perčeviča, ki so ga av-. strijske oblasti arelirale pred nekaj dnevi. Pre-i iskava je dognala, da je bil aretirani podpolkovnik i Perčevič v zvezi s ponarejevanjem madžarskih ; potnih listov in v tesnih zvezah s teroristi, ki so izvršili atentat na blagopokojnega kralja Aleksandra. Revoiverski atentat na avto Novo mesto, 29. okt. Nocoj okoli 6 je šofer Moretovega tovornega avtomobila vozil iz Žužemberka domov se.imar.je. Na Drski V bližini liiše g. Nachti-gala pa je šofer opazil na ccsti oviro, ustavil je avtomobil, izstopil iz kabine ter hotel oviro odstraniti. V tem hipu pa je skočil izza kapelice, ki stoji ob cesti, nek moški z velikim revolverjem v roki in navalil na šoferja. Šofer je urno skočil v kabino in pognal vozilo ter v velikem diru odpeljal. Napadalec pa mu je v tem že skočil na odbijač in pomeril samokres naravnost v šoferja za volanom. Hud sunek drvečega avtomobila pa ga je vrgel na tla in prvo desno kolo je šlo čezenj. Za sej mar je je bila sreča, da jo, šofer imel toliko prisotnosti duha, da je divje pognal vozilo naprej, ker so tako sejmarji ušli smrti. Šofer je bil že prej opozorjen na napadalca od g. Honigmanna iz Kočevja, ki je s svojim avtomobilom peljal vino ddmov in katerega je napadalce tudi ustavil ter mu grozil s samokresom. Napadalca, ki se piše, kakor je šofer izvedel, Pri-sočnik Franc in ki ,je že vse popoldne strašil ln razsajal po vasi, so orožniki aretirali. Bil pa jc precej divji in so ga morali zvezanega prepeljati v zapor. Belgrad, 29. okt. m. Z odlokom pomočnika finančnega ministra je prestavljen Dragomir Diklič, višji poverjenik VIII. pol. skup. pri finančnem oddelku v Krškem, v zetsko finančno ravnateljstvo v Podgorici. Zbor Glavne zadružne zveze Belgrad, 29. okt. m. Radi splošne žalosti za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljeni .ie bil rcdn.i letni občni zbor in kongres Glavne zadružne zveze v kraljevini Jugoslaviji, ki je bil napovedan za dni 17. in 18. novembra letos v Skoplju, preložen na poznejši čas. Datum občnega zbora in kongresa Glavne zadružne zveze bo sedaj določil upravni odbor Glavne zadružne zveze na seji, ki bo v najkrajšem času. Na kongresu Glavne zadružne zveze bo tudi letos več strokovnih predavanj. Za sedaj so določena sledeča predavanja: kot prvo: Kreditna politika državnih, poldržavr nih in privilegiranih denarnih ustanov v odnosu do našega zadružništva; to predavanje bo imel ing. Voja Gjorgjevič, glavni upravnik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug in podpredsednik Glavue zadružne zveze. Drugo predavanje: Vloga,..stanje in potrebe našega proizvajalnega zadružništva; govoril bo glavni tajnik Glavne zadružne zveze ing. Varga. O davčni zakonodaji in o zakonu o obrtih v odnosu do našega zadružništva, bo referiral Božidar Ta.dič, pravni referent Glavne zadružne zveze. Predavatelja za referat: Stanje kmetskih zadrug in agrarnih zajedme v Južni Srbiji bosta pa skupno in sporazumno določila Glavna zadružna zveza srbskih zadrug v Belgradu in Zveza agrarnih zajednic v Skoplju, Zborovanje katoliških časnikarjev v Grenoblu Te dni je bil v Grenoblu katoliški časnikarski kongres, ki je bil izredno dobro obiskan. Glavni vprašanji, ki sla bili obravnavani, sla bili:. 1. Potreba ustvariti v javnosti katoliško prepričanje in katoliško mentalitato; 2. opozoriti katoličane, tla je dober katoliški tisk najboljše sredstvo, da se to doseže. Med mnogimi izvrstnimi govori je posebno vzbudil govor glavnega urednika pariškega »La Croix«, g. Merklona. Morklen je posebno pov-darjal nevarnost, ki katoliškemu tisku preli radi nekontroliranih informacij. Opozarjal je tudi na molk, v katerem veliki listi navadno preidejo za katolicizem važno življenjske probleme. Dalje je povdarjal velike težave katoliškega tiska, (ia šo. na eni strani v veljavi proti trojni diktaturi: denarja, publike in javnega mnenja, »a drugi strani pa proti nekatoliški konkurenci. Glavna nevarnost za katoliški tisk pa je največkrat brezbrižnost katoliškega čitateljstva. »Kadar in kjer smo bili katoličani v zadnjem Stoletju premagani,« tako je Merklen zaključil svoja izvajanja, »smo bili vedno in povsod radi tega, kor večina katoli čanov 110 bere katoliških listov.« <4 k it Pismo iz Mostarja t ff Hercegovski sultan a V Mostarju, 18. okt. 1934. Ko sem se prvikrat vozil na službo v Mo-star, je vzbudila mojo pozornost lepa džamija na Buni (kakih 10 km južno od Mostarja). Zraven džamije ie razpadajoč turški saraj (= dvorec, gradič). Pojasnili so mi, da je bd tu »let-nikovac« slovitega Ali-paše Rizvanbegoviča, ki ie pred sto leti skoraj neomejeno gospodaril v Hercegovini kot prvi in obenem poslednji vezir hercegovski. Ni ga hercegovskega muslimana iz dobe turškega carstva, čigar ime bi bil tolikokrat bral in slišal kakor ime Ali-pašino. Morebiti bi se mogel deloma ž njim primerjati samo njegov sodobnik in prijatelj Smail-aga čengijič iz Gacka, čigar grozodejstva in smrt (t 1840) opisuje Mažuranič v znanem epu. Ko se je lansko leto v Mostarju slavila 100 letnica pravoslavne cerkve, se je imenovalo pašino ime kot ime tistega vezirja, ki je dovolil zgradbo tc cerkve. In če vprašate hercegovske frančiškane, kdo jim je dovolil zgraditi 1. 1846. prvi samostan v tej deželi (na širokem briiegu) in 1. 1847. prvo stanovanje za škofa (v Vukodolu tik Mostarja), dobite zopet za odgovor: Ali-paša. Imam v Mostarju dobrega znanca, ki je kmečki fant iz Bune, pa sva se napotila skupaj v Ali-pašino letovišče. Tedaj sem se prepričal, da še danes vsa Buna pripoveduje o nekdanjih časih, ko je njihovim dedom vladal Ali-paša (t 1851). Kar sem pa čul o njem, me je navdajalo z veseljem, da Ali-paše — ni več, oz. da so njegovi časi minuli! Kazali so mi zid okoli saraja, s katerega so nekdaj neprestano strašile ljudi — na kol nataknjene »daurske« glave. Iz pašinega dvora se lepo vidi krševit hrib: tega si je zaželel paša spremeniti v vinograd, pa je morala »raja« po vsem hribu zgraditi kamenite terase, na terase pa na hrbtu nanositi prsti iz doline. Terase so se ohranile do današnjega dne, prst je pa otineslo silovito zimsko deževje, ko ni bilo več gospodarja, ki bi bil vso stvar vzdrževal. Vse to mi je dalo pobudo, da sem se začel podrobneje zanimati za to znamenito osebnost iz hercegovinske zgodovine. Razumeti jo moremo samo, če se najprej s par besedami ozremo n„ politični položaj v Bosni in Hercegovini pred približno 100 leti. Ti dve pokrajini sta namreč vedno zavzemali v turški državi neko izjemno stališče: sultanu sta bili podložni le bolj formalno, v resnici so pa imeli vso oblast v rokah domači age in begi. Bili so dovolj močni, da so se uprli tudi sultanu, če je kaj zahteval od njih. kar jim ni bilo po volji. Zlasti so se postavili po robu sultanu Mahmudu II. (1808—1839), ki je nameraval zlomiti moč plemstva s tem, da je hotel preurediti državno upravo po evropskem vzorcu: janičarsko vojsko je razpustil (1826) in uvedel redno vojsko (»nizam« so jo imenovali); na vsa vodilna uradniška mesta je imenoval svoje uradnike (»osmanlije« so jih imenovali v Bosni), za kritje novih stroškov je pa uvedel nove davke. Na te sultanove reforme so odgovorili bosanski age in begi z — uporom. Pod •vodstvom Husein-bega Gradaščevič.n so potolkli (1830) dve sultanovi vojski in proglasili Grada-ščeviča za vezirja. Gradaščeviča so podpirali tudi bosanski frančiškani: njegov končni cilj je bil namreč ta, da Bosno in Hercegovino povsem odtrga od Turčije in svojo novo državo ■radi večje varnosti postavi pod protektorat Avstrije. (Vsaj tako trdi Philalethes v knjigi: Politika bosanskih i herceg. franjevaca I, 66.) Novi vezir se pa svoje zmage ni dolgo ■veselil, kajti že naslednje leto ga je pred Sarajevom premagala nova sultanova vojska in vezir se je rešil samo z begom v Avstrijo. Zrnato pri Sarajevu je pa odločil za sultana — Ali-paša. 1 „ Ta je bil namreč v srcu tudi navdušen za čim večjo neodvisnost od Carigrada, a zaradi nekih sporov z bosanskimi velikaši je podpiral sultana; morebiti je tudi pravilneje presojal moč sultanovo in moč upornikov in je slutil, kako sc bo stvar končala. Vsekakor nagrada i;z Carigrada ni izostala: sultan je I. 1832. ločil Hercegovino od Bosne, ustanovil iz nje samo-p rojen pašaluk in imenoval Ali-pašo za vezirja. Stol oval je v Mostarju, letovišče je pa imel na Buni. Sedaj je pa Ali-paša pokazal pravo barvo. Vsak svoj govor je končal z mislijo, da se Her-cou;ovcem sedaj v nobeni stvari ni treba več obračati na Carigrad in na sultana: Mostar jim je Carigrad, pa tudi car jim je v Mostarju! Zalo ga neka knjiga ne brez vzroka hudomušno imenuje »hercegovskega sultana«. (Prelog, Po-vijest Bosne II, 75.) Dobrih osemnajst let (1832—1850) je vladal Ali-paša v Hercegovini po mili volji. Marsikaj }e storil za deželo, da bi povečal njene in svoje dohodke: ukazal je saditi murve in oljke, pospeševal je gojenje vinske trte, zatrjeval je: »Bio Turčin — bio raja — svejedno«, ugodil je r marsičem katolikom in pravoslavnim, a vse je pokvaril s svojo silno okrutnostjo. Nad 1000 ljudi je dal v kratkih 18 letih usmrtiti, često za neznatne pregreške, često pa tudi povsem nedolžne. (Prim. čorovič, Mostar i njegova srp-aka pravoslavna opština, str. 52.) Zelo verodostojen Mostarec, ki je živa kronika mostarske zgodovine za zadnjih 100 let, kolikor pomni on in kar je čul od očeta, mi je pravil, da je dal n. pr. Ali-paša kristjana natakniti na kolec, ker ni zjahal s konja, ko je šel mimo pašinega dvora. (V Mostarju si še precej časa po okupaciji niso upali kristjani jahati skozi mesto, ker je bilo poprej to dovoljeno samo muslimanom.) Zabavalo ga je n. pr. to, da je ob krščan- skih praznikih dal poloviiti lepo oblečene ljudi in jih je porabil pri kakem delu, kjer so se posebno umazali. A kdor z mečem ravna, z mečem pogine. Ali-pašo je čakal tako žalosten konec, da se kaj »ličnega mogočnemu vezirju tudi v najhujših sanjali ni moglo sanjati. Proti sredini minulega stoletja so se namreč bosanski velikaši znova uprli sultanu. Ta je poslal 1. 1850. nadnje svojega najboljšega vojskovodjo Omer-pašo (1806—1871), ki ie !>;' po rodil Srb iz Avstrije. K.ot sin nad poročniku je Mihnilo Latas (tako se je paša prvotno imenoval) obiskoval kadetnico v Gospiču, a je nato vsitopil v avstrijsko vojsko, kjer so inu pa iz ne povem pojasnjenega vzroka (govori se o poneverbi denarja) postala tla vroča in je de-zertiral v Bosno. Govoril je poleg srbohrvaščine še nemško, francosko in italijansko, v turški državi se je priučil tudi turškemu in arabskemu jeziku, vstopil je v sultanovo vojsko in napravil v njej sijajno kariero. Vodil je sultanovo armado proti upornikom v Aziji, dvakrat proti Črnogorcem, sodeloval je v krimski vojni in sedaj ga je doletela naloga, da ukroti objestno bosansko gospodo. To je tudi temeljito storil in zaprl kakih 1000 plemičev, okoli 400 jih je pa uklenjenih poslal v Carigrad. Stari Ali-paša (rojen je bil baje 1761. leta, torej se je že bližal devetemu križu) je bil prihoda carske vojske, ki bo prlstrigla peroti lojalnim mogočnežem, prav malo vesel in tega tudi ni prikrival. Vendar je na poziv Omer-paše prišel v Sarajevo, čeprav nerad, obljubil, da bo v Mostarju oskrbel dve vojašnici za carsko vojsko. Mostarci pa o tem niso hoteli ničesar slišati in so šli pod vodstvom Ibrahim-age, ki je bil Ali-paišina desna roka, carskim četam nasproti. Podpoveljnik Oiner-paše (Skender-beg se je imenoval, bil je po rodu Poljak, njegovo prvotno ime je bilo grof Ilinsky in je bil znan kot velik pijanec in bahač) je Hercegovce pre- magal blizu Konjiča 6. januarja 1851 in prišel v Mostar. Povabil je Ali-pašo, ki je bil na Buni, k sebi v Mostar, ga lepo sprejel, mu poljubil suknjo, nato ga pa ni pustil več i« Mostarja, ampak gu je vtaknil s sinom vred v ječo, češ, da je tudi 011 kriv uporu. Vprašanje Ali-pnšine krivde na upora menda do danes ni povsem rešeno; vsekuko je Oimer-paša, ki jc kmalu naito prišel v Mostar, poslal v Carigrad poročilo, v katerem navaja več dokazov za ve/.irjevo krivilo. Omer-paša je gledal v Ali-pa«i celo glavnega predstavnika neupogljivega plemstva in ga je zalo sramotil prav nn turški način: posadili so ga na osla, in sicer ritenski; v rokah je moral držati oslov rep, njegov sin je pa bosonog vodil osla skozi Mostar. Klicar je pu vabil ljudi, naj gredo gledat, kako se godi možu, ki so ga imeli zu vsemogočnega. Bilo je to v februarju 1831, bosega »pašičn« je zeblo, pu 11111 je 1110-slarski trgovec Risto Dotler (še sedaj je ta firma v Mostarju) poklonil par čevljev. Ta lepi dogodek s pašinega križevega pota nam je ohranila lokalna zgodovina. Ko je Omer-pašo (muslimani so 11111 rekli »daur-paša«) koncem februarju odšel iz Mostar. ja, je vlačil Ali-paišo s seboj po Bosni, kamor je prišel, in v vsakem mestu se je ponovil »obhod po ulicah«. Okoli 20. marca 1851 je prišlo za Ali-pašo smrt rešiteljica: neki vojak je zadremal (!), pa se 11111 je sprožilo puško (!) in ubila Ali-pošo! Samo 27 let (od 1851 — 1878) je bila v Mostarju carska vojska. Vsak kristjan pa. ki mi pripoveduje o turških časih, navaja leto 1851 kot pričetek boljših časov, ko je polagoma začel namesto osebne samovolje — vladati zakon. Kajti le zakon nam more dati svobodo! V Hercegovino je začelo prodirati luč iz Evrope in Trnulčico se je polagoma budila iz štiristolet-nega spanja. Dobro jutro, Hercegovina, in srečen ti dan! Kristjani so se odslej z muslimani v splošnem kar dobro razumeli: tako sem slišal od ljudi, ki so somi še doživeli turško državo. Tudi danes žive muslimani v dobrem razmerju z dru- §imi verami. Potomce nekdanjih vlada jočih rodil, pa gledam pred seboj v šolskih klopeh (tudi Rizvanbegoviča sem učil latinski!) in pri nekaterih kaže še sedaj uglajenost vedenja in prostodušnost nastopa, da izhajajo iz »družbe«. I. Dolenec. Novembra zasveti velenjska elektrika v Ljubljani Ljubljana, 29. oktobra. Spomladi je mestna občina ljubljanska sklenila z banovino oziroma z njenimi Kranjskimi deželnimi elektrarnami pogodbo o napeljavi električnega toka v Ljubljano. Ta pogodba, ki predstavlja ogromen korak naprej glede elektrifikacije naše dežele, se je pričela sedaj uresničevati. Jutri, v torek prično polagati kabel od Črnuč do Ljubljane. Pri kopanju jarkov in polaganju kabla bo zaposlenih okoli 100 delavcev. Kabel je bil naročen v sporazumu z mestno občino pri tvrdki Siemens. Od Črnuč do elektrarne bosta položena dva vzporedna kabla, vsak s prerezom trikrat 95 mm2. Ta kabel ima namreč tri žice. Kabla bosta imela napetost 10.000 voltov in bosta oskrbovala Ljubljano s tokom iz ve'enjske elektrarne. Dolžina kablov bo znašala nad 6000 m. Čez Savo bo položen vod v konstrukciji pod železniškim mostom. Maksimalna špica v Ljubljani bo znašala 3—3500 kw. Vendar pa ljubljanska elektrarna ne bo krila vse potrebe lz Kranjskih deželnih elektraren, temveč deloma tudi od Česna, Polaganje kab'ov bo trajalo kakšnih 10 dni. V mestu so od topničarske vojašnice do elektrarne že položene cevi, v katere pride kabel, drugod pa bo položen kabel v pesek in pokrit z opeko. Jarke koplje tvrdka Ci-mulini, kable pa polagajo Kranjske deželne elektrarne in mestna elektrarna v lastni režiji. Tvrdka Cimulinl se je obvezala, da izkoplje vsak dan vsaj 500 m jarka. Sedaj polagajo tudi kabel od mestne elektrarne do Česnove elektrarne v Tacnu. De'oma je ta kabel že položen in sega že do Vodovodne ceste. Ta kabel bo dolg 10 km. Priključek Ljubljane na banovinsko omrežje se izvrši v prvi polovici meseca novembra in tedaj zasi.ie v Ljubljani končno velenjska elektrika. Na Črnučah je tudi že povečana transformatorska postaja in je stavbna dela izvršila tvrdka Mavric, provsto- zračno postajo pa KDE same v lastni režiji. Tudi montažo so KDE izvršile v lastni režiji. Velenjska elektrarna bo pošiljala do Črnuč tok v napetosti 60.000 voltov. Na Črnučah bosta dva transformatorja po 2500 voltamperjev ta tok pretvarjala zaenkrat v tok na 6000 voltov, pozneje pa v tok 10.000 voltov. S to napetostjo ga bo sprejemala mestna elektrarna, njeni transformatorji po mestu pa ga bodo pretvarjali na poralmo napetost, to je 380 ali 220 voltov. Transformatorja na Črnučah je dobavila budimpe-štanska tvrdka Ganz. Centrala v Velenju je v glavnem že gotova in že obratuje. Turbinsko napravo z generatorjem in celotnim agregatom je dobavila tvrdka Brown-Boweri. Posebna komisija jo je preizkusila in poročala ministrstvu za gozdove in rudnike, da ta naprava prvovrstno deluje. Uspehi preizkušnje so nadvse povoljni. Tudi kotli s kaskadnimi rešetkami so dovršeni ter so prirejeni tudi za kurjavo s premogovnim prahom. Izkazalo se je, da bo v Velenju mogoče v skrajni sili kuriti zgolj s premogovnim prahom. Ta centrala more poleg obeh starih agregatov, ki proizvajata po 2500 kw, proizvajati še 5250 k\v in bo mogla torej uspešno služiti za elektrifikacijo vse dežele, ki jo s tolikim uspehom uresničuje dravska banovina po svojih Kranjskih deželnih elektrarnah. S Črnuč se gradi sedaj zvezni kabel do Vrhnike, ki bo imel napetost 20.000 voltov in ki bo v zvezi z žirovskimi elektrarnami. Tako bo ta zveza pripomogla, da bodo med seboj zvezane vse najvažnejše banovinske elektrarne, vse pa tudi zvezane z elektrarno v Velenju ter da bodo druga drugo izpopolnjevale. Elektrifikacija dežele naglo napreduje 111 tako se uresničuje zamisel pokojnega dr. Lampeta, ki je žrtvoval za to idejo vso svojo agilnost. V Avstriji goljufal - pri nas bo sedet Usoda Ali reda Živ ha, ki je poneverit 42.000 šilingov Maribor, 29. okt. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča so imeli danes zanimivega in nenavadnega gosta iz tujine. Zagovarjal se je Alfred Živko (sam se piše Schiffko) ki je rojen in pristojen v Maribor, živel pa je v Gradcu in bil tam uslužben kot uradnik pri »Dunajski mestni zavarovalnici« (Gemeinda Wien stadt. Versicherungsanstalt). V službi je bil od leta 1924. Bil je na videz zgleden uradnik in je užival splošno zaupanje svojih delodajalcev. Zaupanje pa je izrabil v svoje namene. Najprej je pred tremi leti zavedel svojega prijatelja in sošolca Si-gla, ki je bil zaposlen pri isti tvrdki, da je inkasi-rane premije poneveril in delil z njim, primanjkljaj pa je kril v knjigah z napačnimi vknjižbami. Stvar je prišla na dan, Sigi je bil odpuščen, imel pa je toliko prijateljskega čustva, da svojega zapeljivca 13 let ni zamrla zelja po maščevanju Maribor, 27. oktobra. Na hodniku drugega nastropja policijskega ko-misarijata na Slomškovem trgu je bilo včeraj zjutraj živahno. 19 odpuščenih kaznjencev iz tukajšnje kaznilnice se je zvrstilo ter čakalo, da so prišli na vrsto k daktiloskopu, ki jim ie posnel odtise prstov ter jih fotografiral. Zabeležili jih bodo v albumu za vsak slučaj. Pisana je bila ta kaznjenska družba, Slovenci, Hrvati, Srbi in Albanci. Presedeli so od enega do 13 let za zidovi kaznilnice. Najstarejši med njimi je imel najdaljšo kazen. Obsojen je bil na 20 let, po trinajstih in pol letih so ga odpustih radi vzornega ohnašanja pogojno. Je doma iz Novega Pazarfa v nekdanjem Šandžaku. Obsojen je bil radi krvne osvete. Po veri ie musliman. Zani- mivo je pripovedoval svojo zgodbo: »Med vojno sem ustrelil dva soseda. Iz krvne osvete, ker sta onadva ubila mojega brata. Potem sem se skrival jx> gozdovih ter šele po prevratu prišel zopet domov. Takrat so pa bile že nove razmere. Preje nas radi krvne osvete niso preganjali, veljalo je — glavo za glavo. V novi državi pa so me prijeli in gnali pred sodišče. Šlo je za glavo, pa sem odnesel 20 let. — Težka so bila ta leta za zidovi, mi smo preveč vajeni svobode. Dve leti sem lepil papirnate vrečice, ]>otem pa sein se naučil delati na polju. Pa kaj mi to pomaga, ko so mi imetje j>rodali za sodne stroške.« Pa te je želja po osveti minila? — »jok, osveia mora biti. Če mi ubije koga od rodu, bo dal glavo, pa inagari sedim zopet 20 let.« ni izdal. Živko pa je po odpustu prijatelja avanziral in izkazovalo se mu je še večje zaupanje. Nekaj časa je bil previden in je pus-il tuj denar v miru, razkošno življenje pa ga je zavajalo znova v nepoštenost. Na pretkan način je dosegel, da so se poštne nakaznice, glaseče se na razne zavode in osebe, po običajni kontrolni poti skozi vse instance podjetja vrnile nazaj v njegove roke ter jih je potem naslovil na svoje zaupnike, ki so mu prejeti denar vrnili. Zaupnikom je potem dajal 15% provizije od teh svot. Na ta način je Živko olajšal tvrdko za 42.000 šilingov (skoraj pol milijona dinarjev). S temi lepimi postranskimi dohodki, ki jih je prejemal Živko poleg visoke mesečne plače, je živel prav gosposko. Letošnjega aprila meseca pa je prišla zadeva na dan. Neka uradnica, ki je vršila kontrolo čekov, je opazila nerednosti. Čim je Živko začutil, da so mu tla prevroča, se je spomnil, da je doma v Jugoslaviji in pristojen v Maribor. Vzela ga je iz Gradca noč in pojavil sc je v Mariboru, pa ne več kot Schiffko, ampak Živko. Prinesel je s seboj precej denarja, ki si ga je v Gradcu prihranil za slabe čase. Ker pa je videl, da pri nas ne bo utekel pravici, je ves denar v veseli ženski družbi zabil v teku dveh noči. Tretjega jutra so ga v Ptuju aretirali ter oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Preiskava sc je vlekla dolgo, ker se je vršila istočasno v Mariboru in Gradcu. Sedaj šele je stvar dozorela in Živko je prišel danes pred sodnike. Pred malim senatom se je danes zadeva tako hitro izvršila, da je Živko, ki govori samo nemški, izhajal celo brez tolmača. Ko je priznal, so mu prisodili 4 leta robije in 5 let izgube častnih pravic. Senat so tvorili predsednik vss. dr. Tombak, pri-sednika pa vss. dr. Kotnik in Kolšek. Obtožbo je zastopal državni pravdni* Sever, obtoženca pa jc br».nii dr. Brandstatter. so imele žarnice nitko zvito v enojno vijačnico. Njih porabljeni tok je bil naveden v wattih, ni pa bila podana svetlobna množina. Odst&j, bodo imele moderne TUNGSRAM D žarnice nitko zvito v dvojno vijačnico, njih svetlobna množina bo podana v dekalumenih, a podan bo tudi porabljeni tok. Zato, da boste že pri nakupu mogli prečitati, koliko svetlobe Vam bo dajal porabljeni tok. Veliko gospodarnost novih TUNGSRAM D žarnic, katerih nitka je zvita v dvojno vij ačnico, spoznate jasno iz označbe v dekalumenih. Te žarnice Vam nudijo več svetlobe za manj denarja. ŽARNICE TUNGSRAM nitka v dvo;ni vijačnici svetlobna množina v dekalumenih D Veletok resnice . . . Nedavno je zapisal sevilski kardinal Illundaik tnerodajnim krogom tale jxiziv: »Velemoč ne-krščanskega tiska (časopisov, knjig, brošur, letakov ...) mora katoličane glasno of)omniti, naj se žrtvujejo za katoliški tisk. Valu zmote jc treba nasproti postaviti veletok rcsnicc!« K dobremu tisku, ki širi resnico in pravico, hkrati pa zatira zmote, prevaro in zvijačo, spadajo ne le katoliški dnevniki, marveč tudi katoliški tedniki in mesečniki. Med poslednjimi naj zelo toplo omenjamo predvsem našega »Bogoljuba«, ki že 32 let obiskuje slovenske družine kot j»učevalec, svetovalec, tolažitelj, prijatelj in učitelj v verskih in cerkvenih zadevah. Pravec temu družinskemu ilustriranemu iistu, ki so si ga kot svoje glasilo osvojile tudi Marijan-ske kongregacije, je izražen v imenu in lepem nazivu »B ogo -1 j 11 b«. Ali ni v lem geslu obenem program za vsakega vernega Slovenca?! Ali ni končni cilj človekov navezan na sjx>lnjeiyanje onega glavnega ukaza v zapovedi: »Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem...?!« Ta zapoved je prva in poglavitna linija, ki se je »Bogoljub« drži. »Bogoljub« torej pomaga ustvarjati bogoljube. Če opiozarjamo tudi v »Slovencu« na ta odlični slovenski versko-kulturni mesečnik, ki si je v teku let priboril vstop ne le v vse naše dobre družine po deželi, marveč ga vidimo tudi na mizah naših intelektualcev, v čakalnicah zdravnikov, v vseh boljših knjižnicah in čitalnicah, storimo to v prepričanju, da pripravljalno pot pravi blaginji našega naroda in da služimo domovini, ki bo močna, trdna, vztrajna le tedaj, ako bo naslonjena na neomajno težišče vere in verskega udejstvovanja. »Bogoljuba« toplo prijooročamo tudi zato, ker ga krase številne izbrane slike v najfinejšem bakro-tisku. Priporočamo ga danes zlasti tudi onim cenjenim čitateljem »Slovenca«, ki »Bogoljuba« po notranji vrednosti in odlični opremi še ne poznajo. Ti in vsi, ki jim je »Bogoljub« znan komaj po imenu, naj ga zahtevajo na ogled. Prepričali se bodo, da ga je veselje v roke vzeti. »Bogoljub« je imel v zadnjih letih naklade do 35.000, dokler so ga smeli naročati vsi Slovenci in Hrvati, ki so zdaj j»d Italijo. Ker je pa sedaj tudi cerkvenim listom pot čez mejo zabranjena in ga organi italijanskih oblasti naročnikom ne dostavljajo, je tako 5000 slovenskih naročnikov ostalo brez priljubljenega jim lista. Kako bridko tožijo in pro sijo, naj jim pomagamo do lista, toda ustreči ne moremo. To število moramo nadomestiti in nabrati drugod: zato bodi »Bogoljub« toplo priporočen vsem in jx>vsod, kjer prebivajo svobodni Slovenci. Naj ne bo hiše in ne družine, kjer bi ne imeli tega vzgojnega pomočnika in kažipota v versko-kultur-nein življenju. Koliko izdamo danes za dnevno in drugo časopisje, za razne knjige, ki so seveda tudi j>otrebne; na časopis, ki naj nas usmerja na enostransko življenje, j>a mnogi jx>zabijo. Ali ne čutimo kako plitvo in prazno ostane ponajvečkrat srce, in kako polna je glava bežnih, vsakdanjih vtisov, ko odložimo dnevnik!? Nehote si zaželuno zlasti v bolj prostih urah tudi beriva, ki blaži, ki ustreza notranji, dušni potrebi, ali ki daje nujna navodila v najvažnejših vprašanjih človeškega življenja, in nudi tudi pojasnila o gibanju na torišču vesoljne Cerkve v besedi in sliki. Na zborovanju, ki so ga imeli voditelji in učitelji angleških gos|xxlarskih zavodov v Londonu te dni, je šef trgovinskega resora v svojem značilnem govoru izjavil, »da jc vsaka vzgoja, ki izključuje duhovne vrednote, pomanjkljiva.« — Prav tako lahko rečemo, je tudi vzgoja, ki nam jo danes nudi dnevno časopisje,' daleko jx>nianjkljiva, včasih |>a celo škodljiva (kakršen je pač dnevnik). Zato pa resen človek nc more in ne sme izključiti lista, ki mu naj bi bil mentor v vcrsko-cerkvenih zadevah I11 tak mentor bodi »Bogoljub«! Ljubljanske vesti: Dva milijona sadja uvoženega v Ljubljano Ljubljana, 29 . oktobra. Vsa povojna lota Ljubljana ni uvozila in konsumirala tako ogromnih množin svežega sadja kakor letos, ko je bila drugače tudi v naših sadjerodnih krajih letina za sadje prav zadovoljiva. Mnogi kraji na Štajerskem so bili zaradi ovir v izvozu za inozemstvo priniorani pripeljati kar v tovornih avtomobilih sadje, osobito hruške in :jabol: ko, na ljubljanski trg, kjer so ga skušali spraviti v promet za vsako ceno. Štajerski sadjerejci so naravno utrpeli velikansko škodo, ker bi liili drugače spravili lepo sadje v denar, ne da bi imeli kakih večjih stroškov in drugih sitnosti. Letos septembra je bilo v Ljubljano uvoženih 485.842 kg raznega svežega domačega sadja, zlasti jabolk in hrušk. Od kod uvažajo sadje, poiuizorujejo podatki o glavnih prometnih progah, po katerih je sadje prihajalo. Nn. glavnem tovornem kolodvoru so septembra zaznamovali 10,606.937 kg uvoženega sadja, poslanega večinoma kot brzo-vozno blago. Pri osebnem prometu na gl. kol., ko prinašajo kmetice sadje naprodaj iz dolenjskih, osobito belokranjskih krajev v košarah ua ljubljanski trg, je bilo za-trošarin.jenih 56.585 kg. Belokranjice zaradi velikih vremenskih neprilik letos niso imele živahnejšega prometa, ker je trta slabo ob- rodila in prav tako tudi drugo sadje. Sedaj Belokranjice prodajajo na trgu le luščene orehe po 18—20 Din kg. Orehi so tam dobro obrodili. Mnogo sadja je prišlo v/, kamniške okolice, zato je mitnica na Dunajski cesti odnosno Tyrševi izkazala 81.098 kg uvoženega sadja, v prvi vrsti jabolk. Poljanska cesta jc imela izkazanih 36.053, Dolenjska 46 tisoč 575, Zaloška 27.470 in Metelkova ulica, lio kateri prihaja sadje tudi v. glavnega lov. kol., 45.085 kg. Inozemskega južnega odnosno luksuznega sadja je bilo septombra uvoženega samo 4018 kg, limon pa 12.692 kg. Septembra je uvoz sadja nekoliko padel napram avgustu, ko je bilo uvoženih 487.498 kg iu je avgusta uvoz sadja dosegel vrhunec. V 111. četrtletju od julija do konca septembra jo bilo uvoženih v Ljubljano 1 mil. 431.283 kg svežega sadja, v vseh devetih meseci h pa letos 1,929.175 kg sadja. Ce vzamemo srednjo in povprečno ceno sadju 3 Din 7,a kg, so pač Ljubljančani izdali za sadje v 9 mesecih 5,787.528 Din. Na vsakega Ljubljančana .ie doslej prišlo približno 23.85 kg sadja. Statistika mestnega doliodarstvenega urada vpošteva med postavko sadje UuU razne gozdne sadeže, ki pa znašajo pri lično 2% omenjene količine uvoženega sadja. Sezona za gobe ,ie letos slaba. Septembra je bilo uvoženih v mesto samo 10.705 kg suhih gob. Preureditev mesarskih barak Ljubljana. 29. oktobra. Sedanja Ljubljana na Vodnikovem trgu, oziroma v Šolskem drevoredu hrani še nekaj stare Ljubljane. V onih dobrih časih« ljubljanski mesarji še niso imeli na tem kraju postavljenih teh barak. Vsako jutro so vozili v Šolski drevored, ki je vodil mimo staroslavne gimnazije, s seboj stojnice, ki so bile narejene iz velike klopi, Ii kateri i je bila pritrjena streha, tako, da so mesarji lahko J ob deževju napeli plahte. Pozneje so si postavili barake, ki sedaj dostikrat ovirajo promet, osobito barake na desni strani Šolskega drevoreda. Posebna komisija, v kateri so člani tržnega odseka, tržni urad, mestni 1'izikat in gradbeni urad, je začela proučevati načrte, kako naj bi se preuredil mesarski del ljubljanskega živilskega Irga. Bilo je že več lokalnih ogledov. V glavnem so vsi za lo. la se leve mesarske barake še nekoliko pomaknejo proti Ljubljanici in da se druge, desne barake odstranijo ali pa tudi premaknejo nazaj od trga. Na-•rt je| cla bo ob betonskem robu L jubljanici nega nabrežja napravljena dva metra široka cesta, ki bo služila deloma za promenado, deloma za promet. Od ceste prihaja v poštev še prostor, glede katerega sedaj razmotrivajo, v kakšne namene naj bi se porabil. Eni so za to, da bi se napravila beto-nirana zaklonišča za razne vozičke, drugi pa. da bi se napravile primerne shrambe. V splošnem pa \e načrt, cla se leve barake pomaknejo nazaj in da se zgrade po enotnem načrtu, tako, da bi ustrezale vsem sanitarnim predpisom in naj bi bile tudi v »radbenem oziru zgrajene po estetičnih pravilih. Barake bi bile postavljene v enotni fronti, tako. la bi bil med njimi v razdalji kakih pet ali več metrov pripuščen prehod o-glavarstvoin glede prometa ob priliki prazniku Vseh svetnikov sledeče: I. Dnu 1. novombra je dovoljen lin pokopališče k Sv. Križu '/.ji vsa vozila brez izjemo, vključno tndi kolesarje, samo enosmerni vozni promet in sicer je dovoz dovoljen samo |>o 1'jTŠovi, Linhartovi iu Savski cesti, or/rov h pokopališča pn samo i>o Smartinski cesti. ■J. Ker bo ta dan obratovalo na tej prosi večjo število avtobusov, se iz prometno varnostnih ozirov odreja za avtobuse sledeča postajališča: Prvo postajališče (v obratu do štirje vozovi): Tavčarjeva ulica, (lesua stran, smer proti T.vrševi centi. Za ta vozila velja kol dovoz ua pokopališče sledeča pot: Tavčarjeva ullcn, T.vrševa cesla, Linhartova, Savska cesta; odvoz: Med hmeljaiki, šmnrt.inskn, Jegllče-va, Vrbovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Kolodvorska, Tavčarjeva ulica. Dnin» postajališče (v obratu štirje vozovi): Miklošičeva cesta, nasproti hotela Union. Dovoz, nn pokopališče: Miklošičeva, Mnsarykova, Tyrševa Linluirtovn, Savska ccsl.a. Odvoz: Med hnieljniki, Sniartinska, Jc-gličova, Vrbovčeva, Vidovdanska, Romunskega, licslje-va, Sv. Petra cesta, Marijin trg, Miklošičeva cesta — Avlotaksiji iu IzvošJki imajo ta dan stajalušče v Frančiškanski ulici, nasproti kavarne Union. Tretje postajališče (v obratu štirje vozovi): Krekov trg. Dovoz na pokopališke: Krekov trg. Prod škofijo, Stritarjeva ulica, Marijin trg, Prešernova ulica, Tyrševn, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med bmeli-niki šmnrtinska, Jegličovn, Vrliovčevn, Vldovdanskn, Komenskega, liesijeva cesta, Zmajski most, Kopitarjeva ulica, Krekov trg. Četrto postajališče (v obratu štirje vozovi!): Kongresni trg (ob vremenski hišici). Dovoz na pokopališče: Šelenburgova, Tyrševa, Linhartova. Savska eostu. Odvoz: Med hnieljiliki, Snuirlinska, .legličevn, Vrbovčeva, Vidovdanska. Komenskega, liesijeva, Krekov trg Pred škofijo, Stritarjeva, Marijin trg, olfova ulica. Kongresni Irg. II. Vsako prenapolnjen,je vozil je v smislu obstoječih prodpisov strogo zabranitl ,in imajo šoferji oziroma sprevodniki sprejeti le ouo število popotnikov, kolikor jc komisionelno dovoljenih mest (sedežev in sto; jišč). Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenapolnjena, izločijo iz prometa ter jim zasmilijo nadaljnje obratovanju. Zaradi tega se tndi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so žc z zasedeni z najvišjim dopustnim Številom popotnikov. 4. Občinstvo so opozarja, da jo najvišja dopustna cena za enosmerno vožnjo na pokopališče U Din. 5. Občinstvo, posebno starši '/. otroki, se opozarja, uaj so strogo drži desne strnili ceste, kjer ni hodnikov, da so izognejo nezgodam in ne ovirajo po lietpotrebucni prometa. li. Glede parkiranja pred pokopališkem kakor tudi glede vožnje snine se morajo vsi vozniki brc/, izjemo strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov. 7. Kolesarji se opozarjajo, dn ie dostop na pokopališče s kolesi znbranjen. 8. Ker se vsako loto dogaja, dn ob prililci spominskih svečanosti, ki se vrše na praznik Vseh svetnikov na pokonališSu, občinstvo stopa na grobove, posebno pa na vojaške grobove ter jih poškoduje, se opozarja, da dobijo varioHl.nl organi nalog, naj lake osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo ter bodo morali poravnati povzročeno škodo. !). Občinstvo se opozarja, da je vstop, lin pokopališče dovoljen izključno pri vratih na levi -Irani cerkve (ki so navadno zaprta), ic/iorf pa je izključno skozi desna vrntn (to je med cerkvijo ln upravnim poslopjem pokopališča). Dajte zavetje ubogim dijakom! Mnogi belokranjski študentje ne mprejo zaradi gmotnih težkoč stanovali v meslu in se že dokaj let vsak dan vozijo z vlakom v Novo mesto v šolo in domov, jasno jc, da jim ta vožnja škoduje na zdravju in pri učenju, posebno še ob skrajno neugodnem letošnjem voznem redu na tej progi. Pomislite gospod urednik: že ob 4 zjutraj morajo nekateri vstati, nato hoditi po pol ure in še več po blalnili potili do postaje, cla pridejo Ija že utrujeni. Pozimi, v zametih, v vetru in dežju se lo trpljenje še poveča. V Novo mesto prihajajo že ob 6.10 zjutraj in šele -K 16 odhajajo domov, kamor dospejo nekateri šele ob 18. Razen tega so mno»i opoldne brez gorkega kosila! In kam v izvenšolskem času v mestu? Do nedavna jim je bilo dovoljeno prihajati v gimnazijo pred določeno uro takoj po prihodu vlaka in ostati v njej do odhoda, a sedaj jitn je to prepovedano. Ne veiii, odkod je ta prepoved, zdi se mi pa celo neumestna. Ce je dovoljeno čakanje na vlak lia meščanski šoli v istem mestu, zakaj ne bi bilo še naprej tudi na gimnaziji, Tudi disciplinarna pravila, potrjena od ministrstva prosvete, določajo, da »učenci ne smejo prihajati v šolo pred določeno uro. razen če prcnietiie ovire u? zahtevajo drugače«. V razredih bi imeli prilike pripravljati se za šolo, lako se pa na žalost potikajo ua železniški postaji, po mestnih ulicah in vogiih, kjer včasih tudi kaj »liašpilajo«. Ali ie to vzgojno? Stanovanja jim seveda starši tudi za la čas ne morejo preskrbeti. In kako bo z njimi v mrzlem zimskem času zunaj na cesti? Baš tukaj bi moralo poseči vmes društvo »Šola in dom« ter posredovati pri mero-dajnih mestih v korist potujočim učencem. Ni čuda, da ravno Bela krajina pošilja lelo za letom manj svojih sinov v mestne šole, ker se jim stavijo vsemogoče ovire nasproti. Samo tedaj, če bomo dali mladini to, kar ji gre jM človeški in božji postavi, smemo pričakovati, da bo dala v bodočnosti tudi ona narodu, kar mu gre. Bl. Potoški. Tel 31-62 KINO KODELJEVO Tel 31-63 Danes in jutri ob 8: V ZNAMENJU KRIŽA Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50, balkon 8 in 9. Glavna skupščina odvetniške zbornice v Ljubljani sc je vršila dne 26. oktobru 1934 ob dobri udeležen čliinov. Pred prehodom nu dnevni red jc; predsednik imel žalobni govor povodom smrti Nj. Vel. kralja Aleksandru L, ki ga je .skupščina stoje poslušala. Nn predlog predsednika skupščine je bil poslan ud ti n ost ni brzojuv Nj. Vel. kralju Petru II. Nato .se je predsednik spomnil umrlih članov zbornice. 1/. obširnega poročila posnemamo, da je bilo 1. juliju 1934 vpisanih 26S članov, od katerih pa 7 ne izvršuje advokature. Advokatskih pripravnikov jo bilo 76. V teku zadnjega letu je torej priraslo 8 članov in 4 pripravniki. V civilno-pravoiih sporih so zastopali, advokati brezplačno kot zastopniki revnih v 616 zadevali, kazenskopravna zastopstva revnih niso navedena, ker imenujejo zastopnike sodišča suma. V 43 slučajih je odbor imenoval zastopnike plačil« zmožnim strankam. Iz poročila je rnz- ! vidno, da se je brezplačno zastopanje revnih j izredno pomnožilo. V minuli poslovni dobi je odbor prejel 27 pritožb proti advokatom. Od teh je vse zavrnil razen 6 pritožil), ki jih je izročil v pristojno poslovanje. Iz podpornega sklada se je izplačalo vdovam in sirotam po umrlih članih Din 52.400. Ostali del glavne skupščine je obravnaval predvsem stanovske zadeve, posebno osnutek nove advokatske tarife, ki po svojih predlaganih odločbah grozi deklnsirati odvetniški stan v veliko škodo pravosodja in vseh onih strank, ki iščejo pravice pri sodišču. Zadevni referat sta podala člana gg. dr. Krivic Rudolf in dr. Urbane Anton, ki jima jc skupščina izreklo z a njun trud zahvalo. Zbornica sc trudi, da zajezi zakotništvo. ki se je zelo razpaslo, ne najde pa dovolj podpore v tej borbi pri liierodajnih ohlastvih. Pri dopolnilnih volitvah v disciplinski svet so bili izvoljeni: dr. Boštjnnčič Leopold, dr. Fettich Oton. dr. Goljar Srečko, dr. Jelenec Celestin, dr. Lovrenčič Ivan, dr. Ruženi .foahim. V izpitno komisijo za odvetniške izpite so bili izvoljeni: dr. Adlešič Juro, dr. Hacin Josip, di;, Koruii Milan, dr. Krejči Viljem, dr. Krivic Rudolf, dr. Sajovic Josip ml., dr. Smole Albin, dr. Švigelj Anton; za sodni izpil pa: dr. Hacin Josip, dr. Krejei Viljem, dr. Krivic Rudolf, dr. Smole Albini. Huda nesreča kolesarja Slov. Konjice. 29. oktobra. V nedeljo, dne 28. oktobra zjutraj se je na Križancih pri Priliovi zgodila nesreča, katere posledice bodo bridke na obeh straneh. Po državni cesti je mirno vozil neki kolesar iz Gornje Bistrice pri Slov. Bistrici. Peljal se je v smeri proti Slov. Konjicam. Nenadoma pa so je od zadaj zaletel v kolesarja neki avtomobil in ga vrgel 5 metrov naprej po cesti. Ubogi kolesar je obležal ves potolčen po nogah, rokah in glavi. Številka avtomobila je znana. Ptuj Tolovajski napad v temni noči. Preteklo noč je bil izvršen napad na javni cesti pri Vurbergu na 21 letnega posestnikovega sina Alojzija Krepka iz Krčevine pri Vurbergu. Napadalec je prizadel svoji žrtvi globok tibodljaj z nožem v leva prsa pod srcem. Nevarno ranjenega Krepka, ki je obležal i v mlaki krvi, eo k sreči našli ljudje in ga spravili i v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je radi izgube i mnogo krvi zelo resno in ni dosti upanja, da ostane pri življenju. Preiskava je v teku in so tolovaj-| skemu napadalcu že na sledu. Poneverbe v tovarni »Petovia« v Ptuju. V lo-i varni za čevlje .»Petovia na Bregu pri Ptuju so ; prišli na sled večjim poneverbam. Poneverjena škoda presega baje 300.000 Din in je preiskava že v teku. Radi teli poneverb je tovarna bila pri-morana reducirati obrat in je znižala stanje usluž-; benstva od 260 na 120. Državna plctarslcu šola v Ptuju je zaključila i sprejem gojencev v to šolo. Sprejetih je 25 gojencev iz raznih krajev dravske banovine. — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na lešče kozarec >1' ranz josefove« grenčice. Kuttarn* obzornik Hoffmanove pripovedke Premijera. Offenbach je osebnost, polna prirodiie nadarjenosti v pogledu neusahljive glasbene tvornosti, čeprav ne ostro kritična napram lastnemu delu. Njegova glasba se krije s posrečenim nazivom musiquette«. Prav zato je tudi tako pristno sposobna v oderskih umetninah tesno se spajati z dran.čilskimi deli, \ katerih se ne tarejo težki in zaviti življenjski problemi in razmišljanja, temveč zajemajo v st_il»i vse one lažje plasti vsakodnevnega življenja, ki se predstavljajo človeku v svoji lalvki oprijemljivosti. Ni slučaj tedaj, da se je osredotočilo Offcnbucliovo delo v vrsti oderske umetnosti, ki se krije / nazivom opereta. V tej je izživel skoro vse svoje ustvarjalno bogastvo (trdno se držijo njegova dela kot »Lepa Helena«, Pariško življenje«, Vladamo Favurt*. Orfej \ podzemlju« i. dr.). Le li koncu se je — kdo ve sili iz dosledne poti notranjega dozorevanja ali iz 'leugnane, volje pognati sc v vrsto ustvarjalne višjerednosti — poizkusil šc v čistem opornem • vetu, kjer je zadel v cilj s svojo fantastično jpero s IJoffmuiMiove pripov cd ket. Delo je v svoji dramatiki vsebini naslonjeno lin bajeslovno romantičnost v smeri |>u tudi nu podlagi fantastičnega sveta, ki ga je oblikoval vsestransko razgibani duh K. T. A. Ilolfiiiunnu: Povest o ljubezni, spojeni iz krvi i.u duše. ki je ena v svojem trajnem lire-seueiiju in prelivanju, pu laliko stotera in li-točera v svoji vsakokratni utelešene®ti. Tu povesi tukaj raste iz pripovedovanju glavnega junaka iloffinunua o svojem ncutešenein ljubezenskem hrepenenju in to v trojni različni >b1ikovanosli z nekakim prologom in epilogom, ki združena v sliko študciitovskegn življenja v pivnici tvorita reuln > osnovo, i/, katere se oblikuje fantastični svet pripovesti. — To vsebino je Offenbach oblekel v močno čiivstveno glasbeno delo, ki vabi z, oiuuinl j i vosi jo čutnih .sozvočij, pu tudi z, razgibanim prelivanjem neposredno pretresujočih muzikulnili misli, vse dovolj močno, cla te pristno zajame, čeprav ne najgloblje zastavljeno, ampak bolj z galantno melodijoznostjo vabeče. To delo je po daljšem času stopilo zopet v repertoar ljubljanskega opernega gledališča. Kakor bi utegnilo biti samo po sebi danes v svoji učinkovitosti nesiguriio, je vendar dana uprizoritev žela uspeli \ sk'd živo in pestro zamišljene obdelave, ki je v glavnem sad umetniškega čuta dirigenta Nika štritofa. (Xn je sani prevzel poleg glasbenega vodstvu tudi vse režijsko delo in gokojnega vladarja spominsko predavanje dne 31. oktobra t. 1. ob P PO v Sokolskem domu. Združena tukajšnja narodno-obrambna društva vabijo svoje članstvo in vse ostalo prebivalstvo trboveljske doline, da se tega s|x>minskega predavanja v največjem številu | udeleže. Vstopnine ui! Umrl je Zemljan Jožef, upokojen rudar, oče avtopodjetnika, star 71 let, in 29 letna Zdenka Letnik, roj. Zoričič, žena kontrolorja mer, vsled oslabelosti srca. Svetila jima večna luč! Poročili so se v zadnjem času: Hanck Josip, zasebni uradnik, z Dolinšek Gizelo; Goljuf Ivan s Petek Terezijo; Drstvenšek Leopold s Petek Justino; Dregne Josip s Šturbej Matildo; Ameršek Robert z Brinovec Jožefo; Sojovec Slanko z Drnovšek Marijo, Kumlanc Josip z Zalezina Berto, šmid Ivan z Jager Marijo, in Žvanut Josip s Prosenc Alojzijo. Bog daj srečo! Koledar Torek, 30. oktobra; Alfonz Rodigues, spozna-valec; Angelu«. Novi grobovi Mag. pharni. Borčič Jakša, sanitetni poročnik v rezervi je včeraj v Ljubljani po daljšem bo-lehanju mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo danes ob pol o popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! -J- Marija Benedičič. V ljubljanski javni bolnišnici je pii daljšem hudem trpljenju umrla Marija Benedičič iz Železnikov, stara 38 let. Pogreb l>okojnice pojile danes ob 11 dopoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Železnikarji se vabijo k pogrebu. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! -J- V ljubljanski splošni bolnišnici je v nedeljo, 28. t. m., po kratki in mučni bolezni unnl gosp. Ivan Mlinaric iz Sevnice ob Savi. Trup'.o pokojnika so prepeljali v domači kraj, kjer se bo vršil vršil pogreb v sredo ob devetih dopoldne. Pokojnik je bil vsled svojega mirnega in blagega rnačaja pri vseh številnih prijateljih iu znancih sel o priljubljen. Pokojnemu Ivanu večni blaženi mir. žalujočim ostalim pa iskreno sožalje! -f Na Ptujski gori je glas velikega zvona starodavne cerkve žalostno zapel svojo zadnjo pesem župljanu Mihcu Avguštinu. Ponesrečil se je pri prevozu repo z njive domov. Padel je pod voz in kolo mu ie slo čez trebuh. Navzoči sta bili žena in hčerka Terezika. Pokojni Mihec je bil krščanski inož, gvobokop nad 20 let, globoko veren, potrpežljiv, usmiljen rlo revežev. Pokopali so ga. v ponedeljek. Naj počiva v miru!_ — Naval krvi, srčna tesnoba, zasjp-ljenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josel« grenčico kmalu odpraviti Znanstvene ugotovitve potrjujejo da se »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. » _ Osebne vesli — Diplomirana je bila za magistra phar-tnacije nn zagrebški univerzi gdč. Jelka Tratnik, hčerka akatl. slikarja in restavrutorja Narod, muzeja. — Čestitamo! . — Praktični učiteljski izpit na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, ki se je vršil v dneh od 19. do 26. oktobra t. 1.. so položili sledeči učitelji pripravniki: Areh s. Ksenija, učiteljica v Repnjah; Ber-tok Dušana, Gornje Pirniče; Labernik Marija, Ljubljana; Marolt Fran, Preska: Pretnar Ivan, Dol pri Hrastniku; Volčjak Ljudmila, Bloke; šušleršič Stanislava, Vrhnika in Žvanut Silvestra, Rovte nad Logatcem. Ostale vesti — Jtaill nenadne ovire izide 1 a štev. »Straže V vlharill« šole danes popoldne. — Starši! Na srednjih šolah jc pretekla nrva konferenčna doba. Dijaki so dobili dijaške knjižice; v te so se vpisale pri|xunbc glede na vedenje in napredek. Knjižice so starši pregledali, svojeročno pcdnisali in vrnili. To je važno, leda ni glavno. Zdaj je treba stopiti v šolo ter sc zaupljivo in odkrilo poraz;;oyoriti s profesorji, dasi je ta pot včasi težka. Isto velja tudi staršem, ki imajo otroke v meščanskih šolali.'Božič in z njim konec 1. tečaja sta pred vrati! — Društvo »Šola in dom«. — Kuga med perutnino v Hrvatskem Zagorju. Zlatarski okraj na Hrvatskem je zadela huda gospodarska nesreča. Med perutnino 6e' je pojavila kuga, ki neusmiljeno gospodari med jierutnino vseh vrst, najbolj pa med kokošmi. Danes je žival še zdrava in vesela, jutri postane otožna in ne je niti ne pije, tretji dan pa pogine. Kako in zakaj je nastala kuga, nihče ne ve. Perutninarstvo je v tem okraju prav lepo razvito, živali imajo red in čistočo ter obilno hrano, ker so prebivalci navezan; na dohodke, ki jih prinaša ta panoga gospodarstva, da krijejo svoje domače potrebščine. Mnogim gospodarjem je čez noč poginila vsa perutnina, zelo redki pa so gospodarji, ki jim jo doslej kuga prizanesla. — Ce človeka iiapado belezcn, ni vsako prvo zdravilo, ki je pri rokah, dovolj dobro, da si organizem odpomore. Vzeti je treba res preizkušen lek. Tudi za perilo moramo vzeti v roko čistilno sredstvo izredne čistilne moči in izdatnosti, če hočemo, cla bo zopet čisto in belo kakor novo. Zlatorog-ovo milo ne trpi nobene nesnage. Ljudski glas: »Le Zhitorog milo da belo perilo!« se je vedno izkazal kot pravilen. V svo.io lastno korist zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrečno le Zlatorog-ovo milo! _ — Za praznik Vseh svetnikov in Vernih dus priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče molitvenike in nabožna premišljevanja: Tolažba dušam v vicah, priredil Fr. Bleiweis, II. natis, platno, rdeča obreza 12 Din, zlata 20 Din. Knjižica je namenjena vsakemu zemljami, katerega svojci, prijatelji in znanci so odšli v večnost in čakajo v vicah njihove pomoči in molitve. — Kraljica vernih duš. molitvenik z obredniikom in premišljevanji za duše v vicah, spisal dr. Iv. Tul, cena 50 Din. — Zdravje- bolnikov, molitvenik za naše drage bolnike z obrednikom. Priredil dr. Iv. Tul, vezan 55 Din. — Sv. Frančiška Sal.: Filoteja ali navod k bogoljubneniu življenju. Po izvirniku priredil A. Kržič, vezano v platno, rdeča obreza 28 Din. — Pot k Bogu. Molitve iz Večnega življenja, priredil dr. Gr. Pečjak, jjlatiio, rdeča obreza 20 Din, zlata 36 Din, usnje, zlata 50 Din. Molitvenik obsega najpotrebnejše molitve za vsalc dan, ima lep, precej velik tisk in priročno obliko. — Slovanski svetniki. Molitvenik, spisal A. Mrkun, stane platno, rdeča obreza 10 Din, platno, zlata 15 Din, platno vatfrano 28 Din. Ker imamo tudi Slovani že precej svetnikov in blažencev, je prav, da spoznamo življenje in delovanje naših svetnikov pri-prošniikov, jih častimo im se ravnamo po njihovih zgledih. — Človek in stroj. Po podatkih ameriških tehnokratov zmore človek dnevno 0.1 konjske sile. Najnovejša in največja turbina pa sama zmore 300.000 kon;skih sil. Ako bi ta turbina obratovala .dan iu neč, bi opravila isto delo, ki bi sra opravili skupno vsi odrasli delavci Združenih držav Amerike. Motor je tedaj dober če daje pri majhni porabi surovin mnogo konjskih sil. Kadar žarnica gori, pretvarja električno energijo s svetlobo. Naj-gosjiodarneiša je ona žarnica, pri kateri izkazire ta |X)stopek prelvar'an;a najmanjše izgube, torej ona žarnica, ki oddaja največ svetlobe, a trosi najmanj učinka. Za presojo gospodarnosti žarnice torej ne zadostuje, če poznamo samo porabljeni učinek. Tungsram D žarnice oddajajo do 20% več svetlobe, kar omogoča nitka, ki je zvita v dvo ni vijačnici. Na ta način bistveno povečana gospodarnost je zaznatna že pri nakupu, ker je sveilobna množina žarnice podana v mednarodnih dek.-huu-nenih, a je fiodatek v vvattih naveden le dodatno. Zato kupuimo le take žarnice, katerih podatek v dekalumenih že vnaprej jasno pove, da oddaja o več svetlobe in da so gospodarnejše, kajti sicer lii mogoče presojati kakovosti žarnice. — Novo arheološko najdbe v Bhsni. Delavci, zaposleni na ccsti pri Visokem v Bosni, so pod zemljo naleteli na 18 m dolg zid. O tem je bila takoj obveščena uprava sarajevskega muzeja, ki jo nn lice mesta takoj odposlala kusloza Sergljevske-ga. V zidu so našli predmete iz 3. ali 4. stoletja po Kristusu ter več kosov opeke. S«rgijevski je mnenja, da se v bližini nahajajo rimske zgradbe I i-> im nreiskal ves teren., Kranj 70 letnica. Te dni je praznovala v krogu svojih otrok 70 letnico rojstva gospa Urška Vrečelc. Že pred 23 leti ji je umrl mož, ki je bil pu poklicu usnjar. Jubilantka ima pet otrok, ki so še vsi zdravi in živi. Najstarejša hčerka, ga. Nataša Bu-lovčeva, je poročena z nadučiteljeni v Begunjah, mlajša, ga. Pavla Regovčeva, je soproga poslovodje g. Regovca. Sinova Ivan in Franc sta zaposlena v tovarni Jugočeški, Tone pa, ki se udej-Stvuje marljivo tudi na deskah gledališkega odra v Kranju, je poslovodja Jadranske trgovine čevljev. 70 letnico svoje ljubljene mame so slovesno praznovati. Tudi mi ji želimo, da bi doživela v krogu svojih otrok še mnogo let. „Straža v viharja" Nekaj iz vsebine; Uvodna beseda. — Kristusu Kralju. — Pogled na državo. — Za krščansko demokracijo, Rubriki: Obzornik in Univerza. Naslovi člankov sami pričajo o pestrosti lista na eni strani in v aktualnosti vprašanj, ki jih list obravnava. List obravnava vsa sodobna kulturna, politična, gospodarska in socialna vprašanj v luči katolicizma. Tako osvetljuje članek Kristusu Kralju niz dogolkov zadnjih desetletij kot izraz dobe, v kateri živimo. Avtor članka Pogled na državo zahteva gledanje na državo v. vidika organične skladnosti države do drugih zajednic, osnovo, na podlagi katere šele moremo in moramo motriti in uravnavati obstoječe državne oblike. Članek Za kršfa»>ko demokracijo prikazuje z zgodovinskega gledišča pravo na eni in laži demokracijo na drugi strani. Obzornik prinaša zlasti pomembne dogodke v svetu, rubrika Univerza pa dogodke na univerzi pri nas in drugod. List je namenjen akademikom ter sploh vsej inteligenci in prosvetnim delavcem v mestu in na deželi. Izhaja vsakega 1., 10. in 20. v mesecu in 6tane do konca junija 24 Din. Naroča se po pošti ali v upravi, Miklošičeva c, 5. cd 11 do 12 dopoldne Celje & Prvi prosvetni večer. Po daljši dol)i si' zopet z.ačemju sezona prosvetnih večerov. Odbor Ljudske čitalnice, ki je bil izvoljen nu ustanovnem občnem zboru, je sklenil, do bo prirejal v zimski sezoni prosvetne večere iu je že sestavil načrt. Ker so naše oči obrnjene sedaj nn jug v bratsko Bolgarijo, zato bo prvi prosvetni večer posvečen Sofiji — prestolnici Bolgarije. Predaval bo naš najboljši poznavalec bolgarski' zemlje in bolgarskega naroda g. prof. Jan s-edivv iz Maribora. Predavanje bodo spremljal'* številne in krasne skioptične slike. Prvi prosvetni večer bo danes ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice in upamo, da bo našel ta poziv mnogo hvaležnih poslušalcev. -Opcije nu pokopališčih. Na praznik Vseli svetili bodo zapeli skupni moški zbori Celjskega Zvona, Oljke in CPD običajne žalostinkc na pokopališčih iin sicer ob n na okoliškem, ob 16 na mestnem in nato na vojaškem pokopališču. Skupna pevska vaja bo 1. novembra ob U dopoldne v Narodnem domu. Note prinesite s seboj. & Se ne spodobi. V nedeljo smo praznovali enega največjih cerkv. praznikov, praznik Krislusn Kralja. Ves katoliški svet jyrnzmtje ta dan kot enega največjih praznikov v letu. le nekateri se še ne zavedajo ali nočejo zavedati tega dejstva. Kdor je šrl v nedeljo dopoldne po Prešernovi ulici, iu šlo je mnogo ljudi, se mu je nudil žalosten prizor. V najpronictncjši ulici v Celju se je razbijalo in delalo kakor navadile delavnike. Nu drugi strani smo čuli pritožbe, da se je isto godilo v nedeljo prj nekem ključavničarskem mojstru. Čc ljudje, ki to delajo, sami nimajo več vere, naj upoštevajo samo to, da jc pač velika večina prebivalstva za enkrat še drugega prepričan ja. Brezposelnost jc tako velika, da mislimo, da bi se lahko vsa ta dela opravila nied tednom in bi ne bilo treba žalili verskega čuta drugega prebivalstva. Mislimo pa, da so tudi obrtne in policijske postave take, da je treba taka delo ob nedeljah opustiti. — Pri hemeroidalni bolezni, zapatenju, natr-ganih črevih. abcesih. sečnem pritisku odebelelih letrih. bolečinah v križu, tesnobi v prsih, budem srčnem utnpaniu. napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Joseiove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Tretji kino v Mariboru . • . Maribor, 29. oktobra. Mestni upravni odbor je pokazal žo s svojim prvini sklepom, ki ga jo napravil na prvi seji, v kaki smeri se bo njegovo delo gibalo, odkar lahko samostojno in brez kontrole občinskega sve!a odloča o večini komunalnih vprašanj. Prvi sklep upravnega sveta je namreč ta, da dobi ZKD v Mariboru na razpolago dvorano bivšega Apolo kina, v kateri bo prirejala kino predslave. Faktično dobi torej Maribor še tretji kino. To je vsekakor »kulturna« pridobitev našega mesta, ki ne bo delala konkurence samo doslej obstoječim kino-pod-jetjein, temveč celo narodnemu gledališču, s katerim fo po isto streho in v neposredni sese-ščini. Poleg tega ima že isto dvorano tudi Ljudska univerza, ki je vsekakor tudi že toliko doprinesla za kulturno povzdigo mariborskega mesta, da je ne kaže odrivati vstran. Obeh kino podjetij sicer ne maramo braniti pred tretjo konkurenco, gre nam pa za gledališče in Ljudsko univerzo. Pa turti oba lastnika obstoječih kino-podjetij hi lohko navajala tehtne razloge proti novi ustanovi. Eden si v svoji podjetnosti gradi veliko stavbo, ki ne bo samo njemu v korist, temveč mestu v okras, tudi drugi namerava zidati novo zgradbo, s katero bo mesto gotovo ludi pridobilo in radi tega jima pač nc kaže ustvarjati tretje konkurence. Tam bolj, ker bo ta konkurenca oproščena mestnih davščin, ki se od takozvanih »kulturnih« filmov ne plačuje, dočiin ima od obeh dosedanjih podjetij letno nad 200 000 Din dohodka. Vse lo so tehtni razlogi, ne glede na dejstvo, da ne bo mariborsko mesto kulturno z novo ustanovo prav gotovo ničesar pridobilo. Pravih kulturnih filmov je na svetu toliko, da jih lahko kar na prste seštejemo in ZKD ne bi imela nobene materialne koristi, Če bi samo take filme predvajala. Lahko si mislimo, da bo sledila zgledu ZKD v Ljubljani in tam imajo s takimi kulturnimi filmi kaj žalostno izkušnjo, šlagerske-ga nemškega filma, ki je za Maribor prava po-nemčevalnica, imamo že dovolj in no rabimo za j lo šc tretje instilucijc. Sicer pa mislimo, da bo v ! lej zadevi- izpregovoril šc občinski svet tudi kaki. I besedo. □ Zadušnica za msgr. dr. Jerovška. Jutri v sredo ob 7 zjutraj se bo brala v kapeli Srca Jezusovega pri oo. jezuitih sv. maša zadušnica za blagopokojnega msgr. dr. Antona Jerovška. □ Trije ribniki razsvetljeni. Končno se bo vendar izpolniln davna želja prebivalcev Vinarja. Dobili bodo razsvetljeno pot mimo Treh ribnikov in sicer na obeh straneh ribnikov. Važna bo zlasti razsvetljava poti skozi gozd, ki je bila doslej radi strmega nabrežja nad drugim ribnikom smrtno nevarna v nočni temini. Razsvetljavo bo dala napraviti občina Košaki. S tem se bo približal tudi elektrovod Vinarju, kj bo gotovo kmalu dobilo zažel/eno razsvetljavo. □ Žetev smrti. Na Betnavski 73 je umrl v starosti 71 let jiosestnik Ivan Lobnik. — V bolnišnici .je umrl vjiokojeni kaznilniški paznik Ivan Stebih, star 56 let. Svetila jima večna luč. □ Ena delavka in šest strojev. V nekaterih mariborskih tekstilnih jKjd.iet.iHi se zopet opaža tendenca ix> racionalizaciji, ki bi do skrajnosti izrabila delovno silo posameznika. Dosedaj so delale delavke na 2-T4 stroje. neko ve'epodjet.ic pa jim je sedaj naka-zalo šest strojev. Vsaka tkalka pa bi dobila še pomugača, s katerim bi si morala deliti akordu i zas'užek. S tem bi se število delavstva v obratih naravno zmanjšalo in padel bi tudi zaslužek posameznikov. □ V tečajih angleškega in francoskega krožka je na razpolago še nekaj mest po polovični učni pristojbini za člane Zveze brezposelnih izobražencev. Pojasnila v pisarni Sodna ulica 9/IT1. □ Zajci na bobnu. Oglasna deska mariborske občine, na kateri sc razglašajo draž bo. nudi vselej kake posebne zanimivosti. Taka pa le še ni na njej visela, kakor sedaj. Razglašeno je namreč, da. bodo nekomu prodali šest domačih zajcev, ker ni plačal davka.. Ubogi dolgoušci, še ti prihajajo sedaj na boben ... □ Za kleparje! Dne 5. novembra se bodo oddajala dela za popravo žlebov v vojašnici Vojvode Putniku. Razpis iu vse podrobnosti so dobijo v vojašnici 32. a rt, polka. □ Sezona zimskih sukenj se je že pričela, Včeraj so bile prijavljene kar tri tatvine zimskih sukenj, izvršene v raznih lokalih. □ Vlomilci v mrtvašnici. Mrtvašnica na radvau.jskem pokopališču je že ocl nekdaj priljubljeno zatočišče raznih rokomavhov. Sedaj so zopet vlomili v notranjost mrtvašnice ter odnesli 5000 Din vredno kožuhe, ki jih ima tam spravljene pogrebno društvo za svoje pogreboe. Orožniki iz Studencev pa so to pol. tatove hitro izsledili. Aretirali so enega, pri katerem so našli tri kožuhe, in ta je izdal še ostala tovariša. Vsi se nahajajo ž« v zavetju. □ Kaznjenec požira žeblje. 25 letni kaznjenec Ferdinand Vogrinec je pred nekaj dnevi pobegnil iz mariborske kaznilnice. Priklatil so je do Središča, kjer pa je padel v roke orožniški patrulji. Včeraj so ga orožniki odgnali nazaj v Maribor. V vlaku .ie Vogrinec na tihem potegnil iz žej>a ]>est žcbljov ter jih kar enega za drugim požrl. Spremljevalci so postali _ pozorni nanj šele takrat, ko se, je začel zvijati od bolečin. Nenavadna hrana mu je menda hudo dejala v želodcu, ker se je nn. mariborskem kolodvoru žo kar onesveščal. Reševalci so ga r. avtomobilom prepeljali h kolodvora v boL Z zrakoplovom okrog sveta Ameriška družba Goodyear-Zeppelin v Akronu namerava uvesti zrakoplovno progo okrog sveta, ki je začrtana na zgornji sliki, kjer so tudi navedene ure, koliko bo zrakoplov rabil od postaje do postaje. Družba, ki bo najprej uvedla poizkusile polete, upa rui podporo ameriške vlade, posebno pa na poštne pogodbe, kakršne že dolgo časa obstoje z paro- plovnimi in zrakoplovnimi družbami. smrt O pravih junakih, ki so umirali junaške smrti za velike ideje, svet le prerad molči. Tako evropsko časopisje le preveč molči o heroičnih dejainjih katoliškega misijonarja, ki se je ves žrtvoval za idejo ljubezni do bližnjega. Mladi Alzačan Wintz je bal šele 24 let »tar, ko je kot duhovnik stopil v misijonsko službo in bil poslan v afriško Senegalijo. Tam je med duševno bolnimi in pomoči potrebnimi deloval dolga desetletja. Največjo skrb in ljubezen pa je posvečal gobavcem, kateri so inned vseh nesrečnikov gotovo najbolj nesrečni. Siromaki gnijejo ob živem telesu in pri polni zavesti dolgu leta ter so obenem izobčeni nele iz vsake družbe, ampak so z njimi pretrgane tudi vse vezi krvnega sorodstva in srčne ljubezni. Tem siromakom se je junaški Wintz vsega žrtvoval, jiin stregel, jih tolažil, poučeval ter zanje skrbel. To je bilo resnično junaštvo človeka, ki se je zavedal, da bi pri tem svojem junaškem delovanju mogel sam postati žrtev te strašne bolezni. In zgodilo se je, da se je misijonar p. Wintz res nalezel gobavosti med svojimi gobavci. Njegovi predstojniki so ga takoj poslali v Pariz, da bi ga tam zdravili in ozdravili najbolj sloveči francoski zdravniki. Toda vse prizadevanje je bilo zaman. Junaška dejanja tega patra so v francoski javnosti zbudila veliko občudovanje in sama francoska akademija ga je i. 1032 odlikovala. Pa vse to je za p. Wintza bila le majhna tolažba, ker vedel je, da mora umreti, ko je zdravniška veda nad njim obupala. Vendar mož tudi v tej zavesti ni klonil, arn- f.ak je vedno mislil na svoje uboge gobavce. Ko ie vedel, da je umrl dušni pastir v koloniji gobavcev >1 a Dasirade« v Guadelupi, je takoj sklenil, da s-am prevzame njegovo mesto. Zadnja leta svojega življenja, ki so mu še ostala je hotel prebiti in končati ined gobavci. Sedaj pn-fuija poročilo, da ga je smrt vzela iz kroga nje- g.ivih sotrpinov, za katere je deloval in zaradi katerih je umrl. Otroškega roparja pisava Dve tihotapski zgodbi Že večkrat smo poročali, kako prebrisano hočejo tihotapci voditi za nos carinike. Cariniki pa, ki jih skušnja dela vsak dan modrejše, tihotapcem bridko otežujejo njihov posel. Zato si morajo tihotapci vsak dan izmišljati nove zvijače, če nočejo, da jih carinska oblast zgrabi, kakor zgrabi mačka miško. Zato prihajajo na dan vedno nove zvijače v obmejnih krajih. Na avstrijsko-češki meji pri Dolnjem Tem-nevu je carinik nekega dne ustavil dobro oblečenega moža, ki je prihajal z avstrijske strani. Odločnih korakov se je tuji gospod približal češkemu cariniku, potegnil Lz žepa svoj potni list, odpel svojo suknjo in pokazal, da nima nič s seboj, kar bi zanimalo carinika. Vse to je storil kot ljubezniv gospod, ki hoče cariniku olajšati delo in pospešiti preiskavo. Carinik je dobil najboljši vtis. Gospodov potni list je bil v redu, v kovčegu ni bilo nič sumljivega. Ko je uradnik dobrotnega gospoda potapljal še po prsih in po žepih, je uvidel, da je mož res pošten. Češki carinik je že prijazno salutiral gospodu in se od njega poslovil, ko je naenkrat zapazil, da ima prijazni gospod zelo močno razvite roke nad komolcem. Carinik, ki ga očividno zanima boks in rokoborba, je sprevidel, da bi take mišice, kakršne imajo gospodove roke, ne delale sramote niti Schmelingu, niti dragim junakom močnih rok. Zato je po prijaznem pozdravu še enkrat poiklical gospoda nazaj iin mu čestital njegovi izredno močni muskula-turi, katero si je iz radovednosti hotel še sam oglodati. Prijazno pa vendar uradno je poprosil gospoda, naj sleče svojo gosposko suknjo, da bo videl vso njegovo sliko v rokah. Spričo uradnega nastopa sc gospod kajpada ni mogel upirati in je razkril svoje mišice, ki pa niso bile nrisfcne. Mesto mišic je naimreč imel celo mno- žico majhnih zavojčkov saharina, ki so bili pritrjeni na roki, da bi na ta način sladko prepovedano blago lažje vtihotapil iz Avstrije na Češkoslovaško. Podobno se je zgodilo na holandski meji dvema Holandcema, ki sta potovala iz Nemčije na Holandsko. Oba sta imela novo obleko in lepe elegantne suknje, katere so se jima zelo prilegale. Samo v ramah sta bili obe suknji nekam pomečkani in slabo narejeni. Uradniku se je čudno zdelo, da bi mogel krojač, ki zna tako lepo šivati obleko, narediti tako slabe rame. Zato se je začel zanimati za pogreško zanikar-nega krojača in je našel v rami skrivališče, v katerem so bile skrite devize za več tisoč nem-ških mark. Te sta gospoda hotela iztihotapiti na Holandsko. Carinikova prebrisanost pa jiina I" to preprečila. »Po čem spoznaš, kaj je pri tem avtomobilu spredaj in kaj zadaj?« »Po šoferjevi čepici.« Znano je, da je ameriška policija prijela Nemcu Richarda Hauptmnnna, ker je bil osumljen, da je on ugrabil Lindberghovega otroka ter potem dobil izplačano veliko vsoto denarja, da bi otroka vrnil, česar pa mož ni storil. Otroka so pozneje našli mrtvega. Ilauptniann jc trdovratno tajil, da bi bil on v kakršnikoli /.vezi z otroškim ropom. Trdil je, dn mu je bankovce, po katerih so ga dobili, dal neki njegov znanec. Sedaj pa imajo v rokah neovrgljiv doka/, da je Hauptmann res pisal grozilna pisma Lind-berghu ter od njega izsiljeval denar ter du je vsled tega Hauptmann neposredno organiziral in izpeljal otroški rop. Ilauptmanna so dali v roke znanemu grafo-logu Osbornu Ta je primerjal pisavo na tistih pismih s Hauptmannovo pisavo. Toda Huupt-maiin je v zaporu pred Osbornoviini očmi znal »ako prenarediti svojo nekdanjo pisavo, Baby«, »Mo.ney« in »The« pisal prav na isti način .sedaj, kakor poprej. Tudi nekatere črke so popolnoma take ko v pismih. Osborn trdi, da je s tem Huuptmannova krivda neovrgljivo dokazana. Irski polkovnik Fritzmaurice, ki je znan letalec. je napovedal, da bo na svojem letalu sam preletel v Avstralijo in potolkel rekord Angleža Scotta. V petek je res odletel iz Londona, a se je moral vrniti, ker se mu je pokvaril stroj. Od kneza do duhovnika Te dni je umrl v Rimu 68 let stari knez Aleksander Volkonskij. Rojen je bil v Petro-gradu, kjer je dokončal pravno fakulteto in vojaško akademijo. V mlajših letih je bil častnik ruske carske armade, iz katere pa je izstopil kot generalštabni polkovnik in častnik carjeve telesne straže. Ob izbruhu svetovne vojne je bil vojaški ataše pri ruskem poslaništvu v Rimu. Tam je tudi ostal po razpadu ruskega car-stva. Posvetil se je znastvenemu delovanju ter je na papeževem orijentalskem zavodu poučeval ruski jezik in rusko literaturo. Njegova globoka pobožnost, ki ga je pripeljala v naročje katoliški Cerkvi, je bila tolika, da je skoro vsak dan prejel sv. obhajilo. Zato ni čudno, da je njegova zadnja želja bila, sam postati duhovnik. L. 1950 je bil kot 64-letni mož posvečen za duhovnika po vzhodnem uniatskem obredu. 7. veliko ljubeznijo je skrbel za ruske izsel jence. V zadnjem letu svojega življenja je pisal zgodovinsko apologetično delo: »Katoličanstvo in verska izročila vzhodne cerkve.« Bil je svetal zgled duhovnika, ki je zvest obenem sveti katoliški cerkvi in častitljivim ruskim običajem. Najstarejši človek na svetu Iz Moskve poročajo, da so v neki vasi blizu Batuma našli človeka, ki je 154 let star. Piše se Kijota. Če je vse to res, je ta Kijota najstarejši človek na svetu. Pozabljeni darovi Ko so pred kratkim revidirali blagajno var. savskega mestnega dobrodelnega urada, so našli v njej zapečaten zabojček, v njem pa velike vsote papirnatega denarja, srebrnih novcev, prstanov in drugih dragocenosti. Šele sedaj so dognali, da so to darovi varšavskih meščanov i/ 1. 1920. Ko so 1. 1920 ruski boljševiki prodirali v zmagovitem pohodu proti Varšavi in je bila mlada Poljska v nevarnosti, so Poljaki vseh slojev darovali velike vsote denarja in dragocenosti poljski državni blagajni, dn bi mlada Poljska imela sredstev za boj proti Rusom, kateri so grozili mladi poljski svobodi. Te darove je med drugimi pobirala tudi mestna dobrodelna blagajna. Toda teh darov poljski državni /.aklad nikdar ni videl. Mestni urad je namreč pozabil na te darove; izpočetka menda zato, ker je bil strah pred boljševiki tako velik, pozneje pa zato, ker je bilo veselje nad poljsko zmago tako veliko. Sedaj so te darove slučajno našli. Toda poljski bankovci, ki so bili darovani in ki jih je bilo za silno velike vsote, so že zdavnaj brez vrednosti. Zato je sedaj poljsko finančno ministrstvo moglo dobiti le pred 14 leti darovano srebro in druge dragocenosti. Kaj je požrla koza Kaj zmore kozji želodec, je te dni ugotovil neki kmet v jleziji. Večkrat se je dogajalo, da je iz njegove hiiše kaj izginilo, pa n.-.ar mož ni vedli kdo je tat. Nekega dne je izginila tudi dragocena zlat a ženska ura Pred krekim so v Stari Bistrici v šleziji, kjer je ta kmet uouna, inieli žegnanje. Ob tej priliki je morala vsaka hiša imeti pečenko K.met je /aklal svojo ko/.". V njenem želodcu pa je našel nele pogrešano žensko uro, ampak še marsikaj drugega: za 1.20 marke kovanega drobiža, 30 kovaških žebljev, do 8 cm dolgih, 20 žičnatih štekljev, težkih do 100 gramov, 12 vijakov, težkih 200 gramov, verižico z uro, več steklenih črepinj in drugih drobnarij, kar jc tehtalo najmanj 700 gramov. Lovski raj v Ameriki Speti: Kako je bilo v Carigrada Razgovor z Ivanom Pirher-jem, članom SSK Maratona - Maribor Gospodarstvo Kmetijska razstava v Ce\\u TeUtoatlutske Bulkanijadc, ki ae j« vršila letos v Carigradu, se je udeležila s svojo ekipo tudi Jugoslavija. V naši reprezentanci je bil edini Slovenec, član mariborskega SSK Matatona, Ivan Pirher. S tem simpatičnim športnikom, ki je v Mariboru radi Svojih uspehov un l«>rilni blazini izredno poimlornn osebnost, sem sc srečal kmalu po povratku iz Carigradn in pripovedoval uii je za »Slovenca o svojih vtisih v Carigradu. Kako si prišel v našo reprezentanco" .Enostavno. Nn izbirnih tekmah v Zagrebu. V moji poltežki kategoriji so mi sicer priznali samo tretje mesto, kar pa ni bilo čisto pravilno; saj sem premagal celo letošnjega državnega prvaka. Radi tega so me uvrstili v reprezentanco ter me o tem šele tik pred odhodom obvestili. Poslali so mi kar železniško karto, formalnosti s potniul listom so bile tudi naglo opravljene, in 1. oktobru smo se že vozili i/. Zagreba r brzovlakn. Potovali smo najprej do Belgrada. Tu nas je sprejel minister za »telesno vzgojo naroda g. dr. Andjolinovič. V Belgradu smo se seSll še s Sorn-bnrčnni. Našo kompletno ekipo, sestavljeno iz sedem članov, so tvorili trije rokoborci Sparte (Zagreb), dva od zagrebške Croatije, eden otl Radničkega SK iz Sombora in jaz kot član SSK Maratonu in edini Slovenec. Vodila sLa nas tajnik Zvezo Itichter in sodnik lloliu. Iz Belgrada smo potovali prolco Sofije v Turčijo. Bolgari so nas s sprejemom presenetili. Že pri prestopu meje so nam nudili vso mogoče ugodnosti. V Sofiji so nam na kolodvoru priredili nepozaben sprejem. Vozili so nas po mestu z avtomobili, razkazovali nam vse zanimivosti. Le žal, da smo morali kmalu naprej. Dogovorili smo se pa za nastop z bolgarsko reprezentanco pri povratku. Kadi tragičnega dogodka v Murseilleu, za katerega smo izvedeli na povratku po prihodu na bolgarska tla, pa je nastop odpadel. Potovali smo iz Sofije skupaj /. bolgarsko reprezentanco v Carigrad.« Kako so cas sprejeli Turki? * Dos pel i smo v Carigrad v sredo 2 oktobru. Sprejem in bivanje v Carigradu nn.m ostane nepozabno v spominu. Na kolodvoru na* Je pričakovala nepregledna množica, obsula nas je s cvetjem, fotografi in kinoopevuterji od vseh strani, novinarji, nagovori ofi-cielnili osebnosti, z vsem tem so nns obdali, du smo so Jcdva znašli. Treba jo vedeti, da je rokoborba v Tnr-Sij'l narodni spori, ki je najbolj razširjen. Iiokoborci so tam ljubljenci obeimstva, k a k ur na primer' pri nns nogometaši. Pu tudi tn primera še ne drži, ker so tam prvaki v rokoborbi še popularnejši. Radi tega je razumljivo izredno zanimanje, ki gn je pokazal Carigrad za nnš prihod. Razpoloženje so pripravili tudi časopisi, ki so. žc tedne prej poročali zelo obširno o Bulktiniijadi ter so reprezentanco vseh sodelujočih držav temeljito preštudirali. Zanimivo je, da so nuni že takrat prisodili drugo mesto. Nastanili so nas v najlepšem envlgrajskem hotelu. Tako iu.ksurlo/.no šc nisem stanoval in tudi menda nihče od nnših reprezentantov. V hotelu ln nn ulici, povsod smo bili predmet največjo pnžnje. Drugo jutro, po prvem nastopu, jo prinašalo carigrajsko nsopisje le nošo slike, obširne življenjepise in vse podrobnosti o razmerah hi stanju naše težko atletike.; Kako jc pntclicl nastop? -Nastopi so se vršili v gledališču, ki ima prostora za StKIO gledalcev. Bilo jo nabito občinstvu, pa •e dvakrat toliko ljudi je moralo oditi, ker ni dobilo vstopnic. Nastopi v tem napetem vzdušju so bili ne-fcnj posebnega, kar ni mogoče nikjer drugje doživeti. Tu je res vsak športnik dal vse iz sebe, tako nns je nodžigaln ta napreglodnn množica. Mornm pa priznati, da Se nisem videl tako discipliniranega in neprt-ntratiskogu občinstvu.. Nastop se jo vršil tnkoj prvi večer po prihodu. Po slovesnem pozdravu in običajnih državnih himnah ter položitvi olimpijske prisego, se 1e vršilo žrebanje, potem pa nastopi vseh kategorij. Klrijii jo bilo zelo dobra in popolnoma korektna. Nastopom so prisostvovali najvišji enrigrujski funkcionarji. Navzoč jc bil tudi naš generalni konzul, ki nas |e naslednjega dne tudi sprejel nn konzulatu. Vlado 10 zastopal turški minister za telesno vzgojo. Kako si sc boril? Prvi dim sem bil izniučou od vožnje in v gluhem razpoloženju, radi nenavadne hrane. Izgubil sem po točkah proti prvaku Bolgarije, ki bi ga drugače gotovo premagal. DrugI večer sem nastopil proti Grku ter ga premagal žc v 12 minuti. Najhujšo borbo Sein imel tretji večer z dvoletnim zaporednim balkanskim prvnkom in Bnmpljononi Turčije, Mtistafo. Borba je trajala tri kola. TnkKnogn tempa in takih prijemov še ne pomnim, pa tndi jaz se Be nisem nikoli tako boril kot takrat. Držal me je v dvojnonl Nclsonu, pa sem se mu izvll. Povrnil sciu mu tudi jn/. milo za drago tako, dn so bili sodniki lin koncu borbe v zadregi, komu naj prisodijo zmago. Končno je odločil iroh in jnz sein Izgubil. Četrti večer lil so moral srečati z rcprozentnnloin Romunije, pn Je brez hoja od Celje, dne 29. okt. Učiteljstvo celjskega okraja je priredilo v prostorih okoliške deške šole razstavo štajerske kokoši in šolskih vrtov. Razstava je bila otvorjena v soboto, dna 27. oktobra ob 10. uri dopoldne v telovadnici okoliške deške šole. V imenu razstavnega odbora se je najprej spominjal g. Jankovič, šolski upravitelj v Vojniku, tragične smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter pozdravil vse navzoče, posebno pa nadzornika šolskih vrtov g. Andreja Škulja iz Ljubljane ter zastopnike celjskih oblasti in šol. Nato je govoril nadzornik g. Pestevšek o pomenu razstave in o delu šolskih vrtnarjev, nakar je predsednik celjskega kmetijskega odbora, o. veterinar Šribar otvoril razstavo. Zatem so sledila predavanja: o šolskih vrtovih je govoril šolski upravi elj g. Lojze Lovšin iz Braslovč, o pomenu štajerske kokoši za kmečko gospodarstvo pa g. Gosak, šolski upravitelj na Te-harjih. V nedeljo so se predavanja nadaljevala. O štajerski kokoši gospoda ski pomen) je govoril zopet g. Gosak, o perutninarskih društvih zastopn k društva Živalca iz Ljubljane g. Pajk, o kmečkem vrtu gdč. Žagarjeva, učiteljica iz Ljubečne, o čebelarstvu g. larh, šojski'upravitelj iz Orle vasi in o sadjarstvu celjskega okraja g, Vardi.an, strokovni profesor v Sv. Juriju ob j. ž. V nedeljo dopoldan se je v okviru razstave vršil tudi ustanovni občni zbor društva Živalca za Celje in okol co in je bil izvoljen za predsednika blagajnik celjske okoliške občine g. Gabršek, Razstava šolskih vrtov je nameščena v telovadnici, razstava štajerske kokoši pa v pritličju deške okol ške šole. Pred telovadnico so razstavljena zbrana drevesca iz. šolskih vrtov Braslovče in Orla vas. Na razstavi sami v notranjosti so razstavljene slike šol in učencev pri delu, nato pa izdellti učencev, ki kažtjo v polni meri pomen naše delovne šole. Posamezni šolski vrtovi iz celjskega okraja so razstavili .svoje produkte, predvsem je na mestu razstava jabolk, kjer vidimo tudi sadni iz'-or in vse vrste sadja v celjskem okraju, 'elo lepo so j zastopane tudi druge vrste naših sadnih in zele-njadnih vrtov, kar nam priča, da sc .učiteljstvo celjskega okraja zelo hvalevredno udejstvuje tudi na tem polju narodne prosvete in da hoče biti prebivalstvu kažipot, k alt o Veha goji i vrtove. Vrtnarsko razstavo ie prav okusno annžiral g. Vardijan, strokovni profesor iz Sv Jurija ob j. ž. Razstava kokoši se nahaja v pritličju okoliške deške šole. Razstavilo jc 60 razstavljalcev iz celj- skega okraja štajersko kokoš, peteline in kapune. Perutnina je razstavljena v kletkah po trije do štirje kosi skupaj, skupno je bilo razstavljenih 218 kosov. Perutn:no je ocenila konvsija banske uprave: gg. inž. Kropivšek, prof. od Sv. Jurija ob j. ž., sreski kmetijski referent Wernig in banovinski živinski referent Leopold Gosak. Kraljeva banska uprava je dala za razstavljalce 3000 Din nagrad, občina Teharje svojim razstavijalcem 600 Din in obč na Celje-okolica 300 Din. Skupno je bilo razdeljenih 51 nagrad. V A skupini je bila perutnina z rodovnikom in nesno kontrolo, zaklopljena gnezda, v B skupini pa je bila perutnina kmečkih in drugih perutni-narjev, ki je bila ocenjena le na težo in lepoto. V A skupini je prejel, I. nagrado (300 Din) Ivan Pišek iz Čreta; II. nagradi po 150 Din sta dobila Pocajt Pavla iz Teharij in Gosak, šolski upravi elj na Teharjih. III. nagrade iz-skip;ne A. so bile priznane štirim. V B skupini je dobil I. nagrado (20D Din) banovinske 70 Din nagrade celjske okolice Hartman, sluga na okoliški šoli, Prcskar iz Čreta in Kantušer, uradnik katastrske uprave v Celju sta dobila po 200 Din; 11. nagrado po 100 Din so dobili Prekoršck, Škofja vas, Gabršek, lava, Jošt, Teharje, Pišek, Medlog, Strenčan, Lava, Grenka, Orlova vas in Čater, Sv. Jurij ob j, ž. — III. nagrad po 60 Din jo dobilo v B skupini 18 razstavljalcev. Razen tega |e prejelo še manjše nagiade 8 razstavljalcev iz celjske okolice in 10 s Teharij. Perutnina je bila prvovrstna ter so se strokovnjaki izjavili, da je po kvaliteti in kvantiteti prva v banovini. Veliko lepe peru nine je bilo prodane nad dnevnimi cenami (30, 50, celo 80 in petelini tudi 100 Din). Tudi reja kapunov se je znova pričela in poka»ala lepe uspehe. Propagandni napisi, izložbe jajc, modeli in načrti kurn iltov, pe-utninarske potreb/čine so kazale pot k smotrenemu izboljšanju naie kokošjereje. Posebno je ugajal model kurnji-kov za kmečko rejo, ki ga je po banovinskem načrtu izdelal g. Franc Mlekuš, šolski upravitelj s Svetine. Razstavni odbor je izdal za to razstavo tudi lepo brošuro s priložnostnimi članki o vseh važnejših vprašanjih, ki so prišla na dnevni red na razstavi. Obisk na razstavi je naravnost rekorden, posebno v nede jo jo je obiskalo mnoi-ležje večera vso glasno odobravanje, odnosno nagrajevanje sodelujočih. Celie t; Celjski šahovski klub priredi v svojih prodorih v hotelu Evropa v sredo, dne :t1. oktobra, br/.o-l urnir zn mesce, oktober. Prijavo.se vpišejo v poslovno knjigo CSK v kavarni hotiila Uvropn. e Javni tečaj .o socialni ekonomiji v Celju. ( eljn|.i pododbor društva absolventov drž. trgovskih šel za dravsko banovino v Ljubljani namerava priredili s pričetkom meseca novembra javen tečaj o sne i n:: i ekonomiji. lludi tega bo v src/do, dne-7. novembru ob 7 zvečer v društveni sobi v celjskem Obrlneiu domu informativni sestanek vseh interesentov dn se liodo pogovorili o vsem potrebnem gltnle tečaja. Apeliramo na vso našo gospodarsko in ostalo javnost, du se udeleži tega tečaja, tiri katerem bodo udeleženci dobili zaokroženo mnenje iz te zauinuive iu važne vede, c Jadranski dan - posvečen spominu Nj. Vol. kralja Aleksandra I. Zedinitelja - bo jutri, \ sredo, dno 31. oktobra, ob 8 zvečer v Narodnem domu. ■Se.v/ let slovenskega radia Dne 28. oktobra 111-0 jo začela z rednimi oddajami naša radijska postaja Ljubljana, ki obhaja danes SesUctuico obstoja. Vso do leta 1!)!13 je vodila postil,io Prosvetna zveza, danes jo pa vodi poseben komisurijut. Prosvetna zveza je za radio veliko žrtvovala in veli.,o dosegla. Programi Radio Ljubiiana: Torek, :iu. oktobru: 10.00 Prenos opela z Oplencu II.00 Šolska ura: .Jadranski dan; 12.00 Ploščo 12.511 Poročila 13 IH) Cas 18.00 Otroška ura (Zuravko Oevirk) 18.20 Država kol najvišja organizacija (N. O.) 18 10 Radijski orkester 11).30 Nau. ura; Ciril Metodova družba III.51) Jedilni list, program za sredo 20.00 IMoš.t« 211.20 Prenos iz Belgrada: Konfcrcica ministrov balkanskega pakta v Ankari ili balknusko-turški odnofinji 20.40 Pio-šJe 21.00 Meško, -Pri Hrastovih«, igra 22.00 ('as, poročila, radijski orkester. Sreda, St. oktobru: 12.30 Resna glasba 12.50 Poročila 13.00 Pas 18 00 Gospodinjska ura: Testo (Albina Traven) 18 21) Radijski orkester 10 00 Nanionnlnn ura: Naš-turizem in tujc.i 13.25 Edvard Beneš (Ruda Jurčeo) 10 50 Jedilni list, program zn četrtek 20 00 Prenos koncerta Jadrati«!;e straže iz Delavske zbornice 21.00 Vojaška godba 22.IH) Cas, poročila, radijski orkester. Orugi programi: TOREK, 30. oktobra: Belgrad: 20.30 Radijski klavirski kvintet 21.011 Naš kralj jc mrtev, drnmsMi slika, Parmačovič — Dunaj; 18.50 Znb, konc. 2(1 05 Sly, opera, VVoli-Ferrari 23.00 .laz/. 24 30 Coiuotliun harmonisti pojo — Budimpešta: 10.30 Rensko zlato, \Vuguer 22.20 Cig. gl. 23.20 Sol. gl. — Milan-Trst: 20 45 Pri treh mladcn-kah, operem, Schubert Bei'tc — lUni-Buri: 20.45 Kom. gl. zu violino in klavir 22 00 Pravi plemič, igra — 1'ratja: 1!)..'«) Žilo, V vodnjaku, dve spevoigri, Blodek — Bratislava: 111.3(1 Prodana nevesta opera, Smetana —- Varšava: 18.15 Iz mojega življenja, kvartet. Smetana 20 00 Plo.š.0 21.00 Španska ura, Kavel 22.15 Plesna glasba Berlin: 20.1(1 Rad. ork. 21.10 Porodi« i/, taboru Arbeiterdienst — Vratislarn: 20.10 Klav. gl. 2135 Konc. del II Pfitznerju — Uptkn: 20,10 Ork. kone. 21.00 Igra v verzih: Kurin, fnbriško dekle — Frank• fnrt: 20.10 Lahka konjenica, opereta, Snppe — Monakovo: 20.25 Večerni koncert. Drugi hraii Sncberjc-Zadobrova. Dramatični odsek -IVvskegn društva vpri/.ori v netleljo, 4. novembra ob 15 žaloigro ■ Mlinar in njegova hči- v 1'uviskont domu. Poizvedovanja stopil ter mi prepustil zmago. Zasedel sem na ta način tretje mesto V svoji kategoriji. Naša reprezentanca je zasedla drugo mesto, ker so tudi ostali moji tovariši pokazali veliko znanja in požrtvovalnosti, ter so se borili s silno odlo nosijo. ' Tretji so bili Dolgan, četrti tir ki in poti Romuni. Turki so si osvojili z zmago v trajno posest balkanski pokal. Mi smo dobili plakete iu medalje. Končali smo v nedeljo z banketom, in v ponedeljek zvečer odpotovali iz gostoljubnega mestu. Slovo je bilo še slitvnost-nejše kakor sprejem. Nepregledne množice so prišle na kolodvor, klicali so nas po imenu prinesli iiaiii daril, nekateri so nns spremljali eelo z vlakom do meje.« Kaj sodiš o turškem športu? Nisem imel prilike spoznati drugih športnih panog. O rokoborbi moram reči, da jn na višku iu da v tej panogi Turkov še dolgo nc bomo dosegli. Mo-' goče bi bilo lo lc, če bi zavzela rokoborbn pri nas tak razmah ln postala pravi ljudski šport najširših plasti, kakor je to v Turčiji.« Celishi spori V nedeljo ob 11.15 so se zbrali nn Glnzl.ll funkcionarji vseli celjskih klubov, sodniki ter verificirani igralci. Prišlo Je tudi mnogo občinstva. Prostor je bil svečanemu trenutku primerno okrašen. Najprej je bil radijski prenos, nnto je pa zbrane nagovoril predsednik celjskega okrožnega odbora g. Andrej Svetel;, ki so je spominjal pokojnega vladarja. Zn tem so vsi funkcionarji, sodniki in uogoniotuši opravili »večario zaobljubo po radijskem prenosu iz Belgrada. Ob 14.50 so je začela pred Številnim občinstvom prijateljska nogometna tekma v korist fondu Nj. Vel. kralja Alek-sanclra l med SK Celjem' ln SK Atletiki In je končala s 5:0 (2:0) zn Celje. Slalom klub 31. Teh. odšel:. Gimnastika zn se-niorje, Juuloije in mladino se vrši vsul: torek in r o-Irlek od 10 tlnlje. Olmnnstlkn v četrtek, ua praznik, odpade, pač pn bo v petek sestanek ob 18 v kluhovrni lokalu. Domski odsek. V sredo oh 10 gimnastika zn dnine v lolovntlnjol Teh. srednje šolo, vliotl preko dvorišča z desne strani. V pelek sestanek, združen s kratkim predavanjem ob 19.80 v klubovem lokalu. K Rermeš. Sein nneelst.vn nogometne sokolji* se vrši dnnes točno oh 19 30 v lokalu na gl. kolodvoru. Ob 20 istotam seja prireditvenega in centralnega milnim. Prosijo se vsi trg. prireditvenega in centrnlnegn odboru, da so sejo sigurno udeleže radi važnosti dnevnega redu. G. Simčlč siguruol Zgubila sem v ntlde-ljo ob 7 zvečer -nI vogala Rimske ceste pn do Gra-isen črno boo. Pošten najditelj naj sc proti nagradi Javi na šmaftiuski cesti S, v mlekarni. Naše dšjaštvo Duhovne raje ta akademike se zne.no drevi ob Iti v Domu duhovnih vaj. Zrinjskega cesta U. iu bodo trajale do 3. novembra zjutraj. Vsi prisrčno vabljeni! Na rednem obenem iboru .Ikudcmskega društva Jugoslavija r Umu, ki .ie bil 2«. oktobra, ,ir bil izvoljen novi odbor s predsednikom Jiunbrovičem Antonom. V novi odbor so bili izvoljeni še sledeči: \votn stervo, Košir Božidar, Jerein Karel, Erineuc Kazimir, Mucko Jan, Jurjevie Milivoj, Božičov Aleksander, llavličok Frunjo, Davidovie Branko, Gregorčič [van, M vol n inii, Marek Ivan, Prušnikar Bogoljub. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začelek ob 20) Torek, 31» oktobra: Zaprto. Sreda, 31. oktobra: Velika noč. Premiera. Rod du. Četrtek, 1. novembra: Mlinar in njegova kii. Izven. A 'a prrr.nik t. novembra ponovi drama Ran |iuehn\ o igro Mlinur in njegova hči'. Ta ljudska igra odgovarja s svojo vsebino in nnstojem prazniku Vseli svetnikov in spada med tradicionalne igre ob lem ču-m. • Delo režira g. Skrblnšek. OPERA (Začetek ob 20) Torek, 30. oktobra: Zaprto. Sredn, 31. oktobru: Hovanščinu. Red Četrtek. Četrtek, 1. novembra: Itnffnirinnorc pripovedke l.ven. Petek, 2. novembra ob 15: RigoleUo Dijaška predstava po globoko znižauih conah od 5 tlo 15 Din. Slami francoski tenorist .hitlre llurdlno ho . val v ljubljanski operi v soboto, lo. novembru * operi ■ Mnnon in v četrtek, 15. novembra v opori ('arineu' . K premijeri Striiidliortfovc »Velike ni»"i« Sirlntlberg, veliki Šved, jo Izmed tislili ljudi, ustvarjenih za trpljenje, ki občutijo, liti sebi vso zlo krhalo človeštva in so improsltino pokoravajo /nujo hote in nehote. Monomau je. ki občini >,)vlie:ije s sprejemljivostjo ranjene in ruzbičnne psiho lirolotnroii. ki se bori vse življenje s kompleksi ninhjvr. 111" -'' 'žejn ga po veličini, plemenitosti, dobroti, sreč,, l.iu bežni, pa se bori znmnn zanjo. Tudi če Jih kdaj dns> 'o, 1 ii ti jih zagreni pesimizem. .Nagonsko, anarhistično ru/ krluknvn, lilča in ruzkrnjo /. močjo napol blnzno„'a ge nI,in rnzhijn zlagano in pocnkra.no roiuuutlko i iiv> Ijnvlju golo resničnost. Oči zasenčene otl pesimizmu, mirijo vzroke dognjauj. Sam snbjoktivizem g: le in element disharmonije v njem so bori /. vsem. kiti ga obdaja. Samo skozi prizmo njegovega 'življenja, individualno in subjektivno, moramo glodati na njegovi di:i me. Velika noč- Jo pasijou Elisa (Slfintlberga) ii.....le TIeystove družino, ki trpi rudi očetove krivde Sokriv sivo ljudi, trpečih po nedolžnem, ki jih delu lo trpijo i Je zlobne, iKiilIžnue in ponosne, iKiriij« komplekse mod-scbojnegii sovrnšt.vn in duši vso dobro v njih. Trpl.io nje seje zlo in nuutili. ln ine.bn je tiodolžnegn, svetlega oiroka, polnega ljubezni, ki obsega vso ljudi iu s stvarstvo, tin razkroji iu razblini gmoto teme zagrenjenih ljudi. Ponižnost, ki so tki ono ponom ln nniiuhn, premngu zlo in »"'isti človeku, ln vondnr ni Igra mn rulično lemleiienoga značaja pokaži' lo Veliki pele! trpljenja in Veliko soboto očiščenja grehov. M. si. MARIBORSKO GLEDALlšrF Torek. .10. oktobrn ob '20: Hlapci. Red A. Znišmii cene. S rod n. 31. oktobra oh 20: Idealen soprog. Red D četrtek. I. novembru ob 20: Hamlet. mali oGtAsiimrn o malih mrlasih vntia vsaka beseda Din !•—: ženi ■ V malib oglasih velja ------ --------------. tovanjski ogiasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali aglas Din 10 -. Mali oglasi se plačujejo takoj pri saročilu. — Pri oglasih reklamnega snataja se ra-iuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. _ iluibodobe III Poizvedbe Zbiralce naročil iščemo! Tudi take, ki že prodajajo trgovcem in pekom moko! Ponudbe nasloviti z znamko za odgovor na: Separator — Ljubljana, poštni predal št. 307_(b) Služkinjo sprejmem Poljanska cesta št. 15, 1. stopnišče, I. nadstropje, 2. vrata. (b) Mlada kuharica snažna in poštena, za pomoč kuharici v restavraciji, se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. _(b) Trgovski pomočnik železninske in špecerijske stroke dobi za kak mesec službo pri Jo«. Jagodič, Zatekel se je v Ljubljani ali okolici brak-jazbečar — izredno nizkih nog, rjavo-svilene če avto svoj stari prvda/ai aT motorja bi tntbilstrad. bri kuactv ti mno?o priteiu Slovencev najmanjS* instrai Zimske plašče damske, dekliške in otroške kupite najccneje pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (1) Šivalni stroj pogreznjen, štopa, štika itd., poceni prodam. Dvo-rakova ulica 3, I. nadstr. Železne postelje vseb vrst. železne nočne omarice, mreže za postelje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in popravlja naiceneie Strgulec Pavel, Gosposvetska c 13 (Kolizej). Ljubliana. II) Telefon 2059 PREMOG "barve. ISLTZhSZ i KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi goče, da se je pridružil v nedeljo zjutraj kaki lovski družbi, zbirajoči se na Dolenjski cesti. Event. pojasnila prosi K. Čeč, Grubarjevo nabrežje št. 6, Ljubljana. (e) Celje. (b) Denar i Glasba R. Warbinek najstarejša tvornica klavirjev Llubljana Gregorčičeva ul. 5 l. Prodaja 'nozemskih in lastnih izdelkov StroUovnjaška popravila in uglaševanje Najcenejša iipoiojevalnica Obročna odplačevanja Telefon 38-10 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Posojila na vložne knjižice daje j | Slovenska banka, Ljub- ! liana, Krekov trg 10 in | Aleksandrova cesta 4-11. , Jnserati v-Slovencu* imajo največji uspeh: Pogačnik Bohoričeva ulica š). 5. Koruzna moko za krmo, koruzo, oves, pšenico, rž, aA3 POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI BEETHOVNOVA ULICA ŠT. 2 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU LJUBLJANA, KOMIZA, DNE 29, OKTOBRA 1934 SLAVKA BORČIČ, SOPROGA IN OSTALO SORODSTVO 65 Alja Rahmanova: Zakoni v rdečem vihar u Dnevnik ruske žene >Jo5e, da se mi trga srce, tako je zaljubljen rame; prosil me je že roke... Toda svoj rodovnik, veš, lahko zasleduje skoro noter do Rjurika, knežjega je rodu! To kajpak skrbno skriva in živi s potvorjeno izkaznico. Všeč mu je, kakor pravi, moja prirodnost in cvetoče zdravje; kakor jabolko sem, kakor oranža, pravi. Imenuje me tudi vedno evojo zlato oranžo. Toda kakšni naj bodo otroci ob taki dedni naklonjenosti k boleznim?« »No, Lenočka, zdaj pa še manj vem, zakaj nosiš modro čepico, če ga itak ne misliš vzeti!« »Ja, veš, saj to je; in tak naslov ima tudi svojo mikavnosti Pomisli, moji otroci bodo knezi In jaz kneginja... čeprav pod napačno izkaznico 1 In taiko je inteligenten, tako fine ima roke in plemenit obraz!« Lenočka je globoko vzdihnila in rekla čez nekaj časa: »Potom je pa še eden, ravno nasproten; neotesan ko prasec, pristen boljševik. On pravi enostavno: če me ne vzarneš, zletiš z univerze laže ko pero. Vem pa, da ima zelo sumljivo bolezen, bil je sam na naši kliniki. No, na svidenje! Zdaj •o vam znane moje srčne rane. Moram se podvi-toti, danes moram še delavcem v tovarni predavati o nalezljivih boleznih, potem moram z bolniškimi sestrami likvidirati analfabetizem in študirati bi morala tudi malo!« In odbrzela je ko veter spomladi. Pristen tip »novega dekleta?, k,i si pogumno z lastnimi močmi skuša utirati pot skozi vso nesnago današnje dobo in si pri tem vendar prizadeva, da bi si ohranila vsaj malo veseloeti ln nedolžnosti. 27. februarja 1024. Varvara Borisovna je dobila obisk. Prišla je njena hči iz Moskve, prav čedna dama. Zelo je podobna materi; takšna je morala biti Varvara Borisovna v boljših časih. Vprašala sem jo, kaj je z njeno materjo; rekla mi je, da je bolna, da hiti ravnokar v lekarno. Povedala mi je v naglici, da je omožena z nekim inženjerjem komunistom in upa, da bo njen mož sedaj lahko pomagal njeni materi 28. februarja 1924. Dijak Tolja Karpov je bil danes zvečer pri nas na čaju; on je najmodernejši izmed »novih ljudi«, kakor ee 6am imenuje. Velik fant je in lepe rasti, cvetočega obraza, ki 6e neprestano prijazno in zadovoljno smehlja in kaže lepe bele zobe. Le pogledati ga je treba, pa ti je lahko in veselo pri srcu. »Dam vam častno besedo,« je rekel, »da bom v nekaj letih vodja Rusije. Napaka naše inteligence je, da stoji ob strani in tarna, namesto, da bi se prilagodili. Ce treba, da postanem komunist, dobro, pa postanem. Ce se od mene zahteva, da moram biti proletarskega pokolenja, prosim lepo, postanem proletarec. Moj oče je bil sicer posestnik tiskarne, ampak ce imaš fantazijo, napraviš iz tega lahko tudi tiskarskega delavca. Biva sicer živ in zdrav v inozemstvu, toda v enketah je padel v boju zoper sovražnike proletarcev na bojišču rdeče časti. Kdo mi inore očitati, če tako varani ljudi? Glavno je uspeh. V komunistični državi je sicer glavno, da se znajdeš v vsaki situaciji, da vse znaš. Jas sem dožlej izvrševal že okrog deset poslov ,dasi imam komaj dvaindvajset let.« »No, to umetnost smo žo kot vojni ujetniki znali prav dobro,« je menil Otmar. »Jaz sem bil n. pr. v dobi enega meseca snažilec kanalov, tovarnar za zobni prašek, strojar in grobar!« »No, vidite, da imam prav?« je nadaljeval Karpov. »Pridem n. pr. v kak kraj, se kajpak takoj prijavim k stranki, in ko me vprašajo, če nisem morda agronom, zakaj tu jih nujno potrebujejo, odgovorim: Agronomov potrebujete? Prosim, seveda sem agronom! Komunist mora biti univerzalen človek. Buržujski presodek je, da se moraš najprej učiti. Učenjak zna seveda vse. Toda ničesar se učiti in vendar biti specialist, to je zaslužno! Tako storiš nekaj za občestvo, namesto, da bi sedel v sobi in se učil!« »Saj res,« je posegel -vmes Otmar, »agronom sem bil jaz tudii nekoč, specialist za pridelavanje sladkorne pese; tudi sem 6 tem služil občeslvu, toda, da govorim pošteno: občestvo je strašno naplačalo!« »Vi to zopet umevate z buržujskega stališča in čisto pozabljate, za kaj prav za prav gre,« je odgovoril Karpov. »Poslušajte, kako je bilo z menoj v kraju, kjer sem postal agronom. Najprej sem seveda oblajal vse ljudi, da so nazadnjaki, potem sem jim ukazal, da morajo noč in dan delati v komunističnem tempu, in če 60 me kaj vprašali, sem jim odgovoril z vsakovrstnimi latinskimi in angleškimi izrazi, da so me še manj razumeli. Dalje v me siliti niso imeli poguma, ker bi jih potem zopet slišali zaradi zaostalosti. Potem sein rekel: ,Ze vidim, da ste preveč zaostali za novim duhom komunističnega obdelovanja; zato delajte, kakor ste navajeni I' ln med tem so vse storili, da so me zadovoljili glede hrane in drugih takih stvari. Postal sem okrogel ko sod. Naredil sem pa neprevidnost, da sem sprejel med uslužbence tudi nekega starega agronoma, ki je kot buržuj izgubil svojo službo. Ta me je seveda takoj spoznal in poslal vlogo na okrožno gosposko, da ničesar ne znam...« MARIJANA, BOGDAN, OTROKA >No, potem je bilo vašega pajoka konec!«: sem dejala. »Prav nasprotno,« se je zasmejal Karpov, »od okrožja je prišel odgovor, da je glavna stvar duh, volja za komunistično obdelovanje. Stari agronom je izgubil svojo službo, je dobil kot razdiravec mesec dni ječe, mene je pa ,Zvjezda' (časopis) slavila kot ,Geroja truda' (junak dela). Vidite, tako se mora delati, to je uspeh!« »Trajen pa ta uspeh le ni bil, sicer bi bili še sedaj tam!« je ugovarjal Otmar. »Ne, stvar je bila ta: bral sem v ,Pravdi' oklic, da so vseučilišča še vedno v rokah sovražnikov proletarijata, da so stari profesorji z dijaki vred skoz in skoz starokopitni in da je častna dolžnost komunistične mladine, da si pribori vstop na vseučilišča. Zato sem se napotil v R. in sem seo.ij dijak, tako nekako, kakor sem bil prej agronom. Mar mislite, da me sme kak profesor vreči, disi ničesar ne znam? Vsi komunistični dijaki bodo vseučilišče uspešno dovršili, zakaj profesorji pač ne morejo riskirali izleta v Sibirijo. »Tako prep-osta pa stvar vendar le ni,<: je dejal Otmar, »jaz sem na pr. ravno včeraj vrgel poglavarja Konisoniola, Kušakova. Ne hote, ampak prisiljen, zakaj tolike nevednosti še nisem našel,« »To spet nič ne pomeni, kajti vi sto inozemee in ste takorekoč zavarovani proti različnim slučajnostim, ki so jim izpostavljeni naši ruski profesorji. Pred vašim poslanikom ima končno tudi GPU nekaj respekta. Ampak, prosim, isti Kuša kov je takoj nato, ko je pri vas padel, napravil pri profesorju Dmitrijevu izpit iz zgodovine z dobrim uspehom, dasi ni niti odprl ust. Čudno pa je, da je Kušakov pošteno zabavljal čez profesorja Dini trijeva, ko je prišel po izpitu v StudKom (dijaški komite), dočim je vn« vseskozi hvalil.«