e= Irhaja ob 4. »iutnj. ga Stane mesečno Din as —; M inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Mer. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tud1 štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (JpravnlStvat Ljubljana, Prejemov« ulica it 54. — Telefon St. s& (Dseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica št- 4. — Telefon St »q» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. I. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu t L)ub* jana št 11.84« - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.24 L. Ljubljana, 27. maja. Po tesnobnih dnevih padca franka je zasijala Franciji ura olajšave. Končana ie s popolno zmago za Francijo in njeno zaveznico Španijo najresnejša ko-lonijalna vojna zadnjih časov. Voditelj rifovskih ustašev. ki si je še nedavno nadejal ime aždirskega sultana, je pribežal čez vojno črto in se vdal na milost in nemilost francoski velikodušnosti. Abd el Krim, se je leta in leta boril z nenavadnim uspehom zoper Špance, in to ga v bistvu loči od našega St. Radiča. ki se je tudi leta in leta boril zoper našo državo z — jezikom. Konec enega kakor drugega Da je enako klavern in žalosten. St. Radiča so potegnili v »usodnem trenotku hrvat skega naroda« izpod postelje; Abd el Krim pa je po izgubljenih bitkah prekoračil bojno črto in zaprosil Francoze, naj se usmilijo njega in njegove družine. Obe napihnjeni epopeji sta se završili s kislo rodbinsko tragedijo. Vendar moramo priznati kot smo že rekli, puntarju Abd el Krimu pred pun-tariem Radičem gotove prednosti. Abd el Krim je celo vrsto let zmagoval nad Španci s tolikim uspehom, da jih je potisnil popolnoma iz notranjščine Rifa. Španci so se držali samo še na ozkem pasu severnomaroškega obrežja in jim ni niti na um več prišlo, da bi obnovili bojni pohod zoper rifske hribovce. Abd el Krimovi uporniki so pobrali španski armadi ogromen vojni plen, ki jim je omogočil nadaljno uspešno borbo. Ne le ves španski narod, marveč tudi sam diktator Prima de Rivera je pomišljal na to. da se odreče zadnjemu ostanku nekdaj tako slavnega španskega kolo-ni.ialnega imperija. Bil je trenotek. ko bi se upehani Španci zadovoljili z ohranitvijo ozkega pasu ob Sredozemskem morju. Tedai je Abd el Krim zagrešil temeljno napako. Brez resnega povoda je začel vojno s Francijo, preden je sklenil mir s Španijo in preden je utrdil pridobitve zares slavnih zmag nad četami generala Prima de Rivera. Lani so Ri-iovci napadli oni del Maroka, ki se nahaja pod francoskim protektoratom. Upali so, da bodo ne le napojili svoje konje v Uergi. marveč so hoteli za vedno osvojiti bogate žitnice te doline. V začetku se jim je nasmejala bojn? sreča Francija se ie borila proti njim samo z legijami in nekaterimi afrikanskimi bataljoni. Le s težavo so Francozi odbili Abd el Krima od Feza. kjer se ie hotel dati proglasiti ne le za maroškega sultana, marveč tudi za vrhovnega vod jo osvobojevalnega pokreta vesoljnega muslimanskega sveta zoper kolonijalno oblast Francije in cele Evrope. Še enkrat se ie nudila Abd el Krimu priložnost da zaključi krvavo kolonijsko vojno z znatnim uspehom. Po francosko španski konferenci v Madridu je dobil mirovne pogoje, ki Rifu sicer niso dajali iormalne neodvisnosti, a so mu vseeno dejansko priznavali široko samoupravo. ki bi se sčasoma lahko razvila v popolno suverenost Abd el Krim je tiste blage pogoje oholo zavrnil. Zanašal se je prvič, da se mu bo posrečilo razbiti francosko-šoansko zvezo, ki jo ie s svojim nerazumljivim napadom na Francijo sam izzval. Drueič pa je upal razen na svoje boljševiške zaveznike v sovjetski Uniji in na ultra-radikalne, nacijonalistične simpatizerje v Nemčiji tudi na notranje-poltčne razdore v Franciji in Španiji Up na slabost Španije bi se mu morda obnesel. Popolnoma pa se mu je izjalovila nada na notranjo slabost Francije. Francoski komunisti so sicer z vsemi močmi, v besedah in dejanjih pomagali rifskim ustašem zoper lastno domovino. Tudi socijalisti so se iz bojazni pred komunistično konkurenco z vso silo potegovali za takojšnji mir v Maroku brez zmage orožja. Celo del radikalov je sledil socijalističnim smernicam. Painlevejeva in pozneje Brian-dova vlada sta mogli nadaljevati vojno v Maroku le skozi hude žične ovire domače opozicije. Parlamentarna levica, ki je od časa do časa podpirala Brianda. ga je prisilila da je moral še enkrat pristati na mirovna pogajanja z Rifovci. Prošlega meseca se je sestala v Ud-ždj francosko-španska-rifovska konferenca. ki je imela najprej določiti pogoje za premirje, nato pa tudi mirovne temelje. Francozi in Španci so z ozirom na svoj izboljšani položaj zahtevali, da se Rif razoroži in da se Abd el Krim izžene iz domovine in iz vseh muslimanskih krajev. Pripravljeni pa so bili Priznati rifskim Kabilom neke vrste upravno avtonomijo Predhodno so zahtevali izmenjavo ujetnikov. Abd el Krim je te pogoje odklonil. Nato se je z vso silo začela skrbno pripravljena francosko-španska ofenziva. Končala se ie komaj v dveh tednih z zavzetjem ritskega glavnega stana in z Abd el Kri-niovo klavrno kapitulacijo. Španija si sme čestitati k nepričakovani sreči. Nikogar že ni skoro več bilo na Pirineiskem polotoku, ki bi še upal v ohranitev maroškega protektorata Nepričakovana zveza s Francijo izroča Španiji v oblast tiste kraje, kamor nI še stopila noga španskega vojaka. Dva sramotna dogodka v Narodni skupščini Radičevci in radikali bojkotirajo delo odbora za izenačenje davkov, radičevci glasujejo proti lastnim predlogom. — Korupcija kot medved za špekulacije ožje opozicije. — Nerazumljiva taktika Ljube Jovanoviča. — Kriza Uzunovičeve vlade se bliža. Beograd, 27. maja p. Politična situacija se razvija ob popolni apatiji obeh vladnih strank. Niti radikali, niti radičevci se ne Interesirajo za delo Najrodne skupščine teg glede pro. tikorupcljske ankete. Radičevci so danes glasovali proti svojemu lastnemu predogu ter za radikalski predlog katerega so pred 14 dnevi označevali za lopovščino in radi katerega so takrat zrušili vlado! Radikalom se Je posrečilo radičevske zaveznike do kosti kompromitirati Radikalska ofenziva proti radičevcem po staja v ostalem vedno očitnejša ter uspeš nejša. ker so radičevci moraličnn popolnoma oslsblieni tp notranje vedno bolj razdvojeni. Skupina ministra Nikiča javno obsoja poKtiko St. Radiča in pri prvi priliki Je pričakovati novega preloma, ki pa bo, kakor vse kaže, zavzel večji obseg nego zadnjič. Takozvana ožja opozicija se skuša vočl-gled bližajočim se kritičnim dogodkom zopet zbližati. Da bi si pridobila nazaj vsaj nekoJfko [zgubljenega ugleda med narodom in izzvala utis, kakor da ie solidarna, bo skušala prirediti pod geslom »boja proti korupciji« nekaj skupnih shodov. To je taktična Ideja drja. Korošca, ki bi hotrvs pomočjo gg. Davldoviča, Spahe in Jovanoviča utrditi predvsem svoje lastne zrahljane pozicije v Sloveniji. Zato na vso moč pritiska, da bi prišli imenovani gospodje v nedeljo v Ljubljano na klerikalni shod. Iz razumljivih razlogov se dosedaj še branita 1 Davidovič i Joca Jovanovič, ki sta ob diugih prilikah že izrekla prav iskreno rrmenje o slovenskih klerikalcih ter se naravno ženirata nastopiti sedaj javno kot njihova zaveznika. Špekulacije na akcijo Ljube Jovanoviča so Izgubile mnogo na svoji vrednosti. Ljuba Jovanovič se ie tudi danes, kakor vedno, izkaza! za neodrešenega politika, ki v kritičnem momentu ne upa, ne na desno, ne na levo. On In njegov klub se danes nista udeležila glasovanja v skapščlnl, kar je med ožjo opozicijo vzbudilo hudo razočaranje, pri radikalih pa škodoželjno veselje, češ da ie to dokaz popolne desorganizacije v Jovanovičevih vrstah. Jutri se vrši volitev anketnega odbora, v soboto ni skupščinske seje. Predsednik parlamenta Trifkovič se je izjavil, da naj b; Narodna skupščina zborovala do 20. junija ter nato odšla na počitnice. Nikdo pa prav ne veruje, da bo parlament mogel delati. Splošno se sodi. da se je kriza Uzunovičeve vlade že pričela. »Igranje z državo" Kako delajo vladni poslanci v Narodni skupščini in kako se zanimajo za davčno reformo. — Sam podoreds. skupščine obstru-ira. — Oster članek «Večernjih Novosti» proti nedelavnosti rež-movcev. Beograd, 27. maia p. Popoldne je sklical predsednik skupščine sejo štirih parlamentarnih odborov, ki so bili izvoljeni dopoldne. Najvažnejši le odbor za proučavanje zakonskega predloga o neposrednih davkih. Seja ie bila sklicana radi konstituiranja odborov. Na povabilo predsednikovo je prišla vsa opozicija, ali zelo malo članov vladne večine. Od radičevcev ni prišel niti eden, kar najbolje dokazuje njihovo indlferent-nost glede davčne reforme. Opozicija je zahtevala. naj se konstituiranje izvrši. Ko pa Je zbornični podpredsednik dr. Subotlč videl. da le vlada v manjšini, Je zapustil dvorano. To je izzvalo veliko ogorčenje pri opoziciji, ki ie izjavila, da dr. Subotič ni smel zapustiti dvorane, ker je v funkciji predsednika narodne skupščine tn ne kot radikalski poslanec. Opozicija je sestavila o tem postopanju dr. Subotiča zapisnik. Beograd, 27. maja g. »Večerne Novosti« donašajo uvodnik pod naslovom: »Igranje z državo«, v katerem naštevajo vse zlo sedanjega režima. Današnja vlada se neusmiljeno igra z usodo države Njena glavna skrb je, da ostane še dalje na krnriln. Vlada gre brezobzirno preko vsega in celo preko izražene nezaupnice v parlamentu. Ker sama nič ne dela, se to prenaša tudi na Narodno skupščino. Radičevci vidijo svojo glavno vlogo Ie v tem. da zavaru- jejo svoje ministrske stolčke. Najslabše pri vsem tem je. da se nedelavnost presaja v zbornico, kjer se nadaii-.je razorni učinek vladine nedelanosti. Namesto da bi kabinet donesel najpotrebnejše zakone za napredek države in blagor naroda, se vse sile in energije skupščine razblinjajo v strankarskem preganjanju in v krpanju vladine večine. Odgovornost za ta režim pada na radikale in zato je njihova krivda brezmena. Ali to odgovornost bodo morali nositi tudi oni, ki s svojim glasovanjem še nadalje podpirajo ta režim in onemogočajo izhod iz latentne krize. Povodom tega članka ie podal nocoj ministrski predsednik Uzunovič novinarjem izjavo, v kateri obsoja opozicijo, češ da ob-stririra in preprečuje delo Narodne skupščine. Na ta način je Uzunovič indirektno sam priznal, da zbornica trlč ne dela. A ko ie odhajal s seje radikalskega kluba, je izjavil Uzunovič še to: »Novega ni nič. Reči Pa moram, da se čudim, kako morete pisati, da vlada ne dela ali kvečjemu, da dela zelo počasi. To netočno kritiko sem opazil nocoj v listih, ki pa ne drži. Vlada dela. delala bi pa še bolj, ako ii ne bi delala opozicija ovire z nekako obstrukcijo. Zato gre protest na to stran in se ne more nanašati na vlado, ker vlada hoče resno delo« Zopet incident na grško-bolgarski meji Atene, 27. maja. k. Iz Soluna poročajo: V jutranjih urah 24. maja je bolgarska ko-mitska tolpa treh mož napadla dva vojaka grške postojanke št. 70 v odseku Komo-dinl. En grški vojak je bil ubit, drugi se je branil ter ubil enega komita. Tretji komita je pobegnil. DrugI dan je bil ubit en bolgarski komita, ki je poskusil prekoračiti mejo. Na lice mesta je odšel švedski ča-stnik. Sofija, 27. maja. k. Od Zveze narodov s kontrolo na meji poverjeini polkovnik Si. vert je odšel na mejo, da preišče od grške strani prijavljeni incident. Po dosedanjih informacijah gre baje le za spopad med tihotapci z orožjem tn grškimi vojaki na grškem ozemlju. Za Francijo pa ie zmaga nad rifskimi Kabili ne samo ogromnega pomena za ohranitev nekoliko že omajanega prestiža nad muslimanskimi kolonijalnimi ljudstvi marveč sega tudi Jtloboko v francoski notranjepolitični položaj. V prah so se zrušili komunistični računi s porazom domovine v kolonijalni vojni Socijalisti in drugi plašljivci so izgubili ravnotežje in nakrat morajo opaziti, kako nesodobna je postala njihova iz bojazni pred komunistično tekmo vznlkla sabotaža zoper življenjske interese Francije. Briandova vlada sicer končno le uteg ne podleči notranjim, strankarsko-poli-tičnim težavam, vendar se ie Briand z odločilno zmago v iVlaroku ponovno izkazal brezsmrtno zaslužnega za veličino svojega naroda. Interpelacija SDS proti dr. Pernar ja Beograd, 27. maja p. Samostojno - demokratska poslanca Gjorgje Brankovi,« In ni-Ja Umlčpvič sta naslovila na notranjega ministra Interpelacijo zaradi brutalnega na. stopanja državnega pod tajnika dr. Peraar-ja na Radičevih shodih v Stari Pazovi In Somboru. Interpelacija ugotavlja, da se je udeležil dT. Pernar shodov kot »trankar tn da Je tudi nastopa! kot govornik, hkrati pa Je zlorabljal 6voje mesto, ker je s sl'o šCitil tn omogočil shoda svoje stranke tndi v onih krajih, kjer Radič ntoa pristašev in kjer so se narodni eilemernti razburili za radi organiziranja narodnih manjStn po ra-dičevcih. Interpelacija navaja v podrobnostih brutalno nastopamje dr. Pernarja. po. vdarjajoč, da je kakor še nihče doslej zlo-rabil svoje mesto kot visok uradni funk-cijonar. Interpelacija navaja dalje, da so doslej mnogokrat prišli aktivni ministri In celo notranji minister v položaj, da so bila njihova zborovanja ogrožena, da pa vseeno niso ničesar storili v njihovo zaščito. Interpelacija se Izjavlja za nujno ta vprašuje notranjega ministra, ali mn Je znano na-stopanje državnega pod tajnika dr. Pernar-ja. aH Je ta gospod nastopil v sporazumu z nJim ln kaj na/mera va. minister etorKI, da se kaj takega v bodoče prepreči. Končno vprašujeta interpelanta ministra, aH Je po vsem tem mogoče, da dr. Pernar še nadalje ostane na svojem mestu. Shodi samostojnih demokratov Beograd, 27. maja p. V nedeljo, 30. t. m., priredi Samostojna demokratska stranka dva shoda v Gornjem Banatu, v Veliki Ki-kindi in Mokrtau, na katerih govori Sveto-zar Pribičevič. Dne 6. junija bo veliko zborovanje v šabcu Ta shod bo menda največji, ki Jih je 'imel kak politik v Srbiji. Nova Briandova parlamentarna zmaga Včeraj je Briand kljub precejšnjemu odporu izvojeval v zbornici popolno zmago. — Sklepi socialističnega kongresa. — Na-daljni ukrepi za zaščito franka. Pariz, 27. maja. s. Ministrski svet je sklenil zahtevati na današnji seji zfcornlce edgoditev vseh Interpelacij o flnanfioem predlogu ter debate o volilnem zakonu v okrajih do torka. Ta sklep Je v zvezi s sklepi socijaJistlčne zbornične frakcije, ki je na svoji dopoldanski seji stavila zahtevo po takojšnji razpravi interpelacije o finančnem položaju tn o valutni krizi. Kar se tiče interpelacij o Maroku, se je socialistična frakcija zadovoljila z cdgoditvljo S do 14 dni. Celokupna levica od komunistov in socijalistov, socialističnih republikancev do radikalov je zahtevala, naj se takoj prične debata o finančnem položaju, čeprav je Briand opozoril na škodo posledic, ki bi lahko nastale iz debate v sedanjem trenotku. Poleg tega je tudi tzjavil, da bo v kratkem predložen sanacijski načrt. Končno je Briand stavil vprašanje zaupanja k dnevnemu redu, na katerem naj bi bila mesto razprave o finančnem položaju debata o volilni reformi. Pri glasovanju Je zbornica s 320 proti 209 glasovom Izrekla vladi zaupanje. Od radikalov je glasovalo 73 proti vladi. Pariz, 27. maja. (Radio) Socijalistični kongres' se je izrekel proti sodelovanju v sedanji vladi. Predlog za oddajo kapitala je bil sprejet z 2249 proti 166 glasovi, med-tem ko se je 685 delegatov vzdržalo glasovanja Pariz, 27. maja. (Radio) V svrho zaščite franka je izdala vlada sledeče devizne na-redbe: 1) Vsi krediti na tekočem računu v korist osebam ali družbam, ki Imajo sedež ali delujejo v inozemstvu, se ukinejo. 2.) Vsi izvozniki so dolžni naznaniti od 5. junija mesečno stanje svojih deviz. Abd el Krim na potu v internacijo Francozi mu izkažejo vse vojaške časti. — Angleško stališče glede Maroka. Pariz, 27. maja. s. Abd el Krta je s svojim spremstvom dospel danes v Ize Maruen, severno od Tarkvista. Takoj so jih odpravili v Buret, odkoder bodo odposlani v Tazo. Pariz. 27. maja. (Radio) Vrhovni povelj nik francoskih čet v Marotku, general Boi. chut, je odredil, da se izkažejo Abd el Krimu vse vojaške časti. «Petit Parisien® piše. da bo Abd el Krim pred povratkom miru morda prisiljen, v Fezu podvreči se zakonitemu maroškemu sultanu. Francoski krogi računajo, da ni izključeno, da bodo nekatera plemena Rifovcev nadaljevala boj na lastno pest. London, 27. maja. (Radio) Listi pozdrav, ljajo skorajšnji konec vojne v Maroku ln poročajo, da so francoski ta španski vjet-niki že izpuščeni «Times» pišejo, da je Abd el Krim lansko leto zaprosili angleško vlado, naj bi posredovala za sklenitev miru s Francijo. Prošnja je bila odklonjena, ker Anglija nima pravice niti dolžnosti, da se vmešava v vprašanja, M se tičejo Izključno Francije in Španije, ki v mednarodnem oziru priznavata samo delegate maroškega sultana. Vsak korak v tej ameri bi bil pomenil mednarodno tadiskritnoet, ki bi se lahko primerjala z najhujšimi ekscesi bivšega nemškega cesarja Viljema. Pred odločitvijo v angleški premogovni krizi Vlada pripravlja nov način rešitve. —3 Velika omejitev uporabe premoga. — Število brezposelnih narašča. Vsaka družina doM na te- London, 27. maja. (Radio) Čeprav izgleda, da je položaj v premogovni krizi nespremenjen, kaže vendar, da bo stvar kmalu krenila z mrtve točke, še preden zapade rok, ki ga je določila vlada in po katerem se čuti vezano na obljubljeno podporo premogovni Industriji v znesku treh milijonov funtov. Listi poročajo, da namerava vlada povabiti strokovnjake, kj imajo zaupanje obeh strank, naj posredujejo v sporu. Ta pogajanja naj bi potekala v duhu ravnopravno. sti obeh strank. Po določenem načrtu naj bi se prepustilo rudarjem, da z glasovanjem sami odločajo o svojem stališču. Doslej še ni oficijelnega poročila o tej stvari. Navzlic temu je imel popoldne "lord Derby, ki sicer ni mtatster, vendar pa eden prvakov konservativne stranke, govor, ki je z ozirom na poslednje vesti listov dokaj pomemben. V Liverpoolu je Imel namreč shod. na katerem je izrazil upanje, da se bo našel kak neodvisen faktor, ki bi ga obe stranki v enaki meri uvaževali. Vlada je storila vse korake, da se zaloge premoga ne izčrpajo. Danes je objavil polkovnik Lane Fox, držami podtajnik za rudnike, naredbo, s katero se urejuje po. raba premoga. den le 55 funtov premoga, ta sicer le s dovoljenjem krajevnih oblastev. Industrija in drugi obrati morajo omejiti porabo premoga na polovico normalne množine. Ta naredba se nanaša tudi na plinarne ia elektrarne. Absolutno je prepovedana ra«. svetljava v izložbah ta svetlobna reklama. Berlin, 27. maja. s. Kakor poročajo listi iz Pariza, je osebni promet med Boulognom ta Folkenstonom radi pomanjkanja premoga od danes ukinjen. Tudi brzovlakl med Parizom ta Londonom, ki imajo zvezo s kanalskimi parniki, ne vozijo. Po uradnem poročilu je znašalo število brezposelnih v Veliki Britaniji dne 17. maja 1,612.700, t. j. za 36.800 več kakor v prejšnjem tednu ta za 247.680 več, kot v istem času lanskega leta. K tej številki pride še 385.000 rudarjev in 50 000 industrijskih delavcev, ki so vložili prošnje, da se jim prizna brezposelna podpora. London. 27. maja. (Radio) Vlada je odredila, da od pondeljka dalje ne dobivajo angleški ribiški parniki v Grtm»byju listke za dobavo premoga. To pomenja, da bodo morali ti parniki dobivati premog iz tao. zemstva ali pa ustaviti vožnje. Denarna sredstva fašistovskih listov Težka medsebojna očitanja sedanjih in bivših fašistovskih voditeljev. — Farinaccijevo maščevanje. Farinacci, da dobivata revija «Criitica Fa-scista» ta tednik »Congutsta dello Stato. denarna sredstva iz sumljivih virov. Rim, 27 maja. o. Za jutri je sklican v palačo Chigi fašistovski direktorij, ki se bo bavil z vprašanjem strankine discipline, katero ogrožajo javne polemike med fa-šfstovskiml veljaki V zadnj! številki revije .Critica Fascista» je namreč objavil njen ravnatelj poslamec Bat tal članek, v katerem pravi, da pomeni imenovanje poslanca Turatija za glavnega fašistov skega tajnika triumf dalekovidno-8ti Radi te ugotovitve globoko užaljeni Farinacci je v svojem listu «Regime Fa-scista. ostro napadel Bottaija ter mu oč'-tal, da je sodeloval pri listu .Corrlere Ita-liano., da je bil v službi pri Filipelliju, ki je bi zapleten v umor poslanca Matteottlja In da nima pravice govoriti o čiščenju v fašistovski stranki. Nadalje Je pripomnil V tedniku «Conqulsta dello Staito« Je odgovoril Sucher. ki Je bil tudi zapleten v Matteottijev umor, Fartaacciju, da dobiva tudi njegov tednik »Regtae Fascista» de. nama sredstva Iz nečednih virov to da Je Farinacci v tem listu večkrat napadal najboljše ljudi fašlstovske vlade, ta sicer radi konkurence. Danes pa je glavni fašistovski tajnik Turaiti Izdaal na fašistovske voditelje okrožnico, v. kateri Jih pozlvlje, da ne smejo vlačiti v javnost osebnih sporov, temveč da jih morajo predložiti v pretres stranki. Rim, 27. maja. o. Davi ob 9. se je povrnil v Rim ministrski predsednik Mussoltal. -tss- Nova sprememba v vatikanski politiki London, 27. maja. s. Diplomatski poro. čevalec «DaUy Telegrapha® v Rimu poroča, da bo v kratkem prišlo do izpremembe v zunanji politiki Vatikana in da bo najbr. že na mesto kardinala državnega tajnika Gasparija imenovan bivši papeški nuncij kardinal Ceretti. Ta sprememba je v zvezi s pogajanji med Vatikanom in Kvirinalom in ima namen olajšati sporazum. Atentat na kitajskega generala v Moskvi London, 27. maja. s. Kakor se izve, je bil na kitajskega generala Fengjuhsianga, ko je posetil arzena! v Moskvi, izvršen atentat General je 06tal nepoškodovan, atentatorji so bili aretirani Belgijska vlada Bruselj, 27. maja. (Radio) Liberalna stran ka je sklenila podpirati Jasparjev kabinet, ki bo razpolagal potemtakem z veliko ve. čino. | Aretirani poljski generali Varšava, 27. maja. s. Generali Rozwa» dowski, Zagorski in Izinski, ki so se bo« jevaii na strani Witosove vlade, so bili prepeljani v ječo v Vilni, kjer bodo postav, ljeni radi raznih deliktov, ki so jih izvršili, pred vojno sodišče. Sovjetsko vznemirjenje Berlin, 27. maja. (Radio) Ponudba Polj« ske Litvinski in Estonski za sklenitev vo« jaških konvencij, je vznemirila sovjetsko časopisje. «Pravda» smatra ta korak za so« vražen akt napram sovjet. Rusiji in ob dol= žuje Poljsko, da hoče ustvariti vojaško fronto proti Rusiji. Demonstracija italijanskih delavcev proti Ludendorffu Dunaj, 27. maja. s. Kakor poročajo iz Ve> rone, so delavci pri prihodu Ludendorffa demonstrirali proti njemu. Končno so orož« niki demonstrante s pomočjo fašistov raz* pršili. Več oseb je bilo aretiranih. Hotel, v katerem stanuje Ludendorff, je vojaško za« st razen. Konec korupcije v Narodni skupščini Včeraj je bil brez debate s 156 proti 84 glasovom sprejet vladni protikorupcijski predlog. — Radičevci so včeraj blagoslavljali, kar so še pred 14 dnevi preklinjali. Beograd, 27. maja. r. Današnja seja Na« rodne skupščine, za katero je vladalo pre« cejšnje zanimanje, je pričela ob pol 11. do« poldne. Sporočeno je bilo, da sta na dnev« nem redu interpelaciji dr. Prvislava Griso« gona in tovarišev ter Ljube Davidoviča in tovarišev. Po včeraj doseženem sporazumu načelnikov skupin se je takoj prešlo na dnevni red brez diskusije. Predloženi so bili štirje predlogi, in si« ccr radikalsko=radičevski, ožje opozicije, samostojno demokratski ter črnogorsko« hrvatskih federalistov. — Ni zapisnika vzklika Svetozar Pribičevič. Ali je seja otvorjena? Zakaj se ne prečita zapisnik? Predsednik pojasnjuje, da so nekateri po« slanci vzeli stenografske zapiske. Dr. Trum bič: Kateri poslanci so to? Predsednik: Dr. Zanič. Dr. Žanič tolmači, da to nima nikake zveze s tem, da se zapisnik danes ni pre« čital. Nato skupščinski tajnik Pavlovič či« ta radikalsko*radičevski prehod na dnevni red, ki se glasi: «Po zaslišanju odgovorov interesiranih ministrov, po diskusiji o vloženih interpe« lacijah ter po izjavi kr. vlade o tem, da kr. vlada ne bo ščitila nikogar, ki je zagre* šil kakršnokoli nedovoljeno protizakonito in kaznivo delo ter s tem oškodoval držav« ne interese, in da bo vlada ukrenila vse po« trebno, da iztrebi korupcijo, kjer in koli« kor bi se dokazalo, da obstoja, — poklanja Narodna skupščina polno zaupanje kr. vla« di in odloča, da se izbere skupščinski an« ketni odbor 21 članov z naslednjo nalogo: 1.) da v čim kTajšem času, a najdalje te« kom šest mesecev prouči zadeve, navedene v interpelacijah dr. Prvislava Grisogona in tovarišev ter Ljube Davidoviča in tovari« šev; 2.) da prouči vse druge konkretne in slič« ne primere, predvidene v točki 1., ki bi bili potom interpelacij prijavljeni Nar. skup« ščini od najmanj 25 poslancev in ki se na« slednji dan po sprejemu morajo dostaviti temu odboru v svrho anketiranja; 3.) da prouči vprašanje pobijanja korup« cije in pripravi materijal za posebno za« konsko odredbo o pobijanju korupcije; 4.) ta anketni odbor bo deloval tudi te« daj, ko bodo seje Narodne skupščine od'lo« žene ali zaključene.« Nato je g. Šečerov v imenu ožjega o po« zicijskega bloka predlagal prehod na dnev« ni red, ki je v glavnem isti, kakor je bil radičevski, ki ga je 14. t. m. prečital dr. Ši» benik. s V imenu SDS je nato nar. posl. Juraj De« metrovič predlagal nastopni prehod na dnevni red: «Narodna skupščina, nezadovoljna z od« govorom kr. vlade o pojavah in dejstvih korupcije, navedenih v interpelacijah in razpravah v Narodni skupščini 14. t. m., zaključuje, da se na prvi prihodnji seji Na« rodne skupščine v smislu čl. 121, 122 in 123 poslovnika izvoli poseben anketni odbor z 21 člani. Ta odbor naj predvsem prouči vse afere, ki so predmet interpelacij in naj o tem tekom 1 meseca predloži Nar. skup« ščini svoje poročilo s konkretnimi predlo« gi. Nadalje naj ta odbor pretrese tudi vse druge korupcijske afere, za katere dozna, in naj o vsakem predmetu posebej po naj« nujnejši proučitvi predloži Narodni skup« ščini svoje poročilo. Anketni odbor bo de« loval neprestano ne glede na odgoditev ali zaključitev Narodne skupščine. Narodna skupščina obvezuje kr. vlado, da ji pred« loži potrebne zakonite ukrepe, upoštevajoč vse dosedanje, z inicijativo narodnih po« slancev predložene zalronako projekte, in da takoj ukrene najstrožje administrativ«« mere za odločno, naglo in efikasno pobija« nje korupcije v državni upravi.* Končno je bil prečitan ie prehod na dnev ni red, stavljen od hrvatskih in čraogor« skih federalistov, ki je najdaljši. Predse«!, nik vlade Uzunovič nato izjavlja, da vlada osvaja radikalsko»radi5evski prehod na dnevni red, ki ga je predložil Ulja Mihaj« lovič, Predsednik Narodne skupščine odre« ja glasovanje z vstajanjem. Oni, ki so vsta. Ii in s tem glasovali proti, so bili v manjši« ni, nakar je predsednik ugotovil, da Je vladni prehod na dnevni red sprejet z ve« čino glasov. — Ni res, naj se glasuje imenoma! so »e čuli vzkliki. Cemu se bojite poimenskega glasovanja? Nastal je hud prepir. Na pri« tisk samostojnedemokratakih poslancev pristane končno predsednik na poimensko glasovanje. Oddanih je bilo skupno 240 glasov: 156 za vlado in radikalsko«radičev. ski predlog, 84 proti. Predsednik odredi na» to odmor in so se sestali načelniki skupin ter se sporazumeli o članih odbora za pto» učevanje zakonskih osnutkov, ki so na dnevnem redu. Po odmoru sporoča pred« sednik, da so se načelniki skupin sporazu« meli takole: V odbor za proučevanje osnutka zako* na o konvencijah, glede izpremembe člena 393. versajske mirovne pogodbe ter za pro» učevanje pogodbe o trgovini in plovbi, in o konvencijah za živalske in kužne bolezni, sklenjenih z Italijo, pride 9 radikalov, 4 ra« dičevci, 2 samostojna demokrata (Griso« gono in Demetrovič), 2 davidovičevca ter po 1 klerikalec, jovanovičevec, spahovec in zemljoradnik, torej skupno 21 članov. V istem razmerju pošljejo klubi člane tudi v odbor za proučevanje zakona o podaljša, nju funkcij zakonodajnega odbora (od SDS dT. Paleček in Vilder). V odboru za proučevanje zakonskega osnutka o neposrednih davkih imajo radi« kali 8 članov, ker eden odpade na federa« liste, ki v drugih odborih nimajo člana. Od SDS sta v tem odboru dr. Žerjav in dr. Svetisilav Popovič. V odboru za proučevanje zakona o pobi« janju korupcije, se od SDS nahajata dr. Svetislav Popovič in Gligorije Božovič, ki prideta tudi v anketni odbor, ki se izvoli jutri. Seja Narodne skupščine je bila zaklju« čena ob četrt na 1., za jutrišnjo pa je do« ločen naslednji dnevni red: 1. Volitev an« ketnega odbora in 2. štiri poročila odbora za prošnje in pritožbe. Na jutrijšnji seji Narodne skupščine bo« do tudi na dnevnen redu odgovori vlade na poedina vprašanja poslancev. Tako hoče finančni minister odgovoriti na vprašanje Dimitrija Vujiča o spremenitvi taks in po« slancu Varjančiču o tržnih taksah, minister za šume in rudnike pa na vprašanje po« slanca Vujiča o nezakonitostih pri razde« Ijevanju kreditov ravnateljstvom rudarskih podjetij. Pri današnjem poimenskem glasovanju o .prehodu na dnevni red se je z zanimanjem opažalo in po seji vsestransko z ironijo ko» mentiralo zadržanje radičevcev, ki so da« nes glasovali za ono, na čemur so pred 14 dnevi vrgli vlado. Agrarni minister dr. Si« benik je bil pri glasovanju bled in je v ve« likanski zadregi le tiho izjavil, da glasuje za radikalski predlog, kar je opozicija spremljala z ironičnimi vzkliki: To je da« vek za ministrsko stolico! . Za potrebne ocene davčnih osnov ie postavljen pri vsaki okrajni davčni ob-asti davčni odbor, ki se sestavlja iz predsednika in 6 članov. Predsednika in tri člane imenuje finančna uprava, tri i3ane komisije pa volijo odbori za dobo dveh let. H člani volijo za vsako občino posebej in imajo pravico udeleževati se sej le za zadeve lastnih soobča-nov. ___ Donesek h klerikalni korupciji Davidovičevci o ženskih Muzah očeta dr. Korošca. Klerikalci so na svoj shod, ki ga pri-rede v nedeljo v »Unionu«, povabili tudi Ljubo Davidoviča, da bi z njegovo navzočnostjo privabili čim več ljudi na svojo strankarsko prireditev. Klerikalci delajo z imenom Ljube Davidoviča za prvi javni shod svoje stranke v Ljub liani silno reklamo, četudi je Ljuba Davidovič svoječasno sam dolžil dr. Korošca korupcije in zahteval, naj se uvede o njegovem poslovanju kot ministru prehrane preiskava. Ker .se vrši nedeljski klerikalni shod pod ptetvezo boja proti korupciji bi bilo prav, da bi Ljuba Davidovič pojasnil ob tej priliki, kako je pravzaprav z njegovo svoječasno obtožbo proti dr. Korošcu. O njej se je govorilo tudi že v Narodni skupščini ln sicer začetkom 1. 1922. ob priliki debate o vladni deklaraciji Tedaj je Davidovičev pristaš, tedanji finančni minister dr. Kumanudi izjavil po stenografskem zapisniku naslednje: »L. 1919. je prodalo Savezno udruže-nje za inostrano trgovino iz Newyorka ministrstvu za prehrano, v času, ko ie bil minister g. dr. Korošec, 8476 zabojev raznega blaga za 780.911 dolariev in 2,299.765 frankov. Od te svote se je pro dajalcu nekaj takoj izplačalo. Anketna komisija, katere naloga ie bila, da pregleda to nabavo, je konstati-rala. v svojem poročilu: L) da je bilo mokrega in pokvarjenega blaga v vrednosti za 83.677 dolarjev in 250237 frankov; 2.) da so bili kupljeni taki predmeti, ki bi ne smeli biti predmet državne nabave kakor igralne karte, puder, svilene nogavice, plesne bluze, haremski čeveljčki (smeh in ploskanje v centru in na levici), in to v času, ko je bilo treba takoj po končani vojni ljudstvu, upro-paščenemu po neprijateljski okupaciji, dati to, kar je najpotrebnejše, ker ničesar v zemlji ni bilo; 3.) da je bilo v pošiijatvi več zabojev ki niso prišli v Beograd, da pa so nekateri od njih kljub temu vpisani v fakturah. S tem nakupom je država oškodovana za 112.479 dolarjev in 392.832 frankov, aii po današnjem kurzu za 9 milijonov 252.918 dinarjev. proti separatizmu, zakon proti sili, ustavnost in parlaunentarnost proti diktaturi, hočemo popolno enakopravnost vseh državljanov brez razlike vere in narodnosti« Tako je govor* Ljuba Davidovič kot vodja enotne JDS iz česar po klerikalnem nazl-ranju logično »ledi, da Je Davidovič glavni povzročitelj korupcije. Lepa reč! Klerikalci v boju s pametjo O binkoštih je naš Ust prinesel par lepih natftov za binkoštno raamišljevanje slovenski poli tikujoči duhovščini ter oa kancu pristavil: »Pridi sv. Duh med slovensko duhovščino, da se vrne k svojemu poklicu m ia svojemu narodu!« Škofov list se je radi te naše iskrene želje razburil šele včeraj ta jo seveda ogorčeno odklanja. »Slovenec« hoče še nadalje ostati v boju s pametjo m na našo željo odgovarja glasilo avstrijskih deouncijantov, da demmeiramo slovenski narod, ker smo zapisali, da je naša polM-knJoča duhovščina zapeljala naše ljudstvo namesto v bratsko združitev v odpor, namesto v ljtiezen v sovraštvo, da ie metala državi v težkih povojnih časih polena in da je bilo nešteto hudobij izgovorjenih ter med ljudstvo raztresena proti državi in narodnemu edinstvu. »Slovenec« trdi sedaj, da vse to ni res, da je to zgolj zlobna denuncijacija. Biio bi brezpomembno, da hi ponovno navajali, kaj vse je zagrešila poli-tikujoča duhovščina v klerScalnl stranki s svojo separatistično avtooomistično in re-piilikansko gonjo. Kar se pa denunciranja tiče moramo reči, da radi naših »denun-cijacij« še ni bil nobeni klerikalec zaprt ali pa obešen, zaradi klerikalnih pa ie bilo med vojno zaprtih in usmrčenih mnogo naprednih Slovencev. Sicer pa je dovolj značilno, da »Slovenec* odklanja našo željo, naj bi sv. -Duh razsvetlil slovensko polkkujočo duhovščino in da zahteva od nje, nai še dalje buta v zid. Nam je tudi to prav, nas ne bo zaradi tega bolela glava. Kje so sedaj slavni borci za Slovenstvo? Mesto, da bi škofov list posvetil sloven« «Hm Sokolom na odličnem mestu in v dalj« šem poročilu zasluženo priznanje za krasen, uspeh, ki so ga dosegli v čast in ponos Ju« goslavije in še posebej Sloveniji in Sloven cem, je «Slovenec» priobčil pod skritim na« slovom polemično notico, s katero bi rad spravil pozornost svojih bralcev proč od zmage slovenskih Sokolov ter proč od ve« likega uspeha, ki so ga dosegli slovenski in jugoslovenski nacionalisti. Mesto jasne in odločne slovenske pohvale, klerikalno oma« lovaževanje in zaničevanje slovenske stva« ri, mesto poštene besede, licemerska hinav« ščina in onemogla zavist! Kje so sedaj slav« ni borci za Slovenstvo? Radičevsko batinaštvo Radikalno »Vreme« piše k somborskemu shodu Radiča, ki se je vršil pod zaščito bajonetov, da ima ta shod kljub vsemu to dobro stran, ker je na zelo drastičen na čin demantiral gotove deklamatorje o narodni suvernosti ter državljanskih svobo To je izjavil Davidovičev pristaš po 5 ščimah m pravicah, ki so svoječasno po- ponovnih očitkih Ljube Davidoviča, da j skušali tedanji režim brez vzroka progla- je dr Korošec oškodoval državo. i siti za batinaški, med tem ko so se sedaj Ljuba Davidovič, ki je istega leta v | brez povoda hoteli zateči pod zaščito ba- posebnem pismu pozival ljubljanske de- | j ometov, kakor hitro se jhn je za to poka- mokrate. naj z ozirom na komunistično- i zala prilika, ne da bi se strašili niti pred klerikalno nevarnost obvarujejo edin- najtežjo zlorabo oblasti, ki jim je dana. Predlog zakona o izenačenju davkov Nekaj važnejših določb novega zakonskega načrta o izenačenju zakonov. Beograd 27. maja P Finančni minister dr. Peric je predložil Narodni skupščini predlog novega zakona, s katerim naj se izenačijo v državi vsi neposredni davki. Vlada je poslala istočasno načrt novega davčnega zakona raznim gospodarskim kor-poracijam v izjavo, ki io morajo podati tekom osmih dni. Obče odredbe davčnega projekta določajo tri vrste neposrednih davkov: I.) od dohodkov zemljišč (zemljiški davek) zgradb (hišni davek), podjetij, ob-ratovališč in poklicov (pridobnina) ter rent (rentnina) II.) od dobička podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov, III.) od skupnih dohodkov (oseb na dohodnina). Vse dosedaj plačane državne doklade na osnovne davke se ukinjajo, razen invalidskega, poslovnega in komornega davka. Na davek od skupnih dohodkov niso dopustne samoupravne doklade, na druge neposredne davke pa po odobrenju ministra financ in njegovih organov. Samoupravne dajatve bodo s posebnim zakonom regulirane. Posebna 16 članska komisija bo utrdila za vse kraje v državi na podlagi katastra ali cenitve čisti donos zemlje. Zemliarine bo plačati 20 odstotkov čistega katastralnega donosa. Kot hišni davek ostane pravzaprav do sedanji hišno-najemninski davek. Za troške vzdrževanja, upravljanja in amortizacije so dovoljeni odbitki in sicer: za mesta Beograd, Zagreb, Ljubja-na. Sarajevo. Novi Sad in Zemun 20 odstotni, za ostala mesta trge in letovišča 25 odstotkov za podeželske občine pa 30% od najemnine. Hišni davek znaša po tem odbitku 20% dejanske tli ocenjene najemnne (najem, vrednosti). Davek od čistih dohodkov podjetij, obrti in poklicev (pridobnina) se deli v tri skupine. Prva skupina je razdeljena v 14 oddelkov ter obsega industrijska, trgovska, obrtna in druga poslovna pod jetja. V drugo skupino spadajo prosti poklici (odvetniki, notarji, itd.) v tretjo pa delavci, ki vrše manu-elno delo brez stalne namestitve. Prva skupina plača 12%, druga 8% in tretja 2% od čistega dohodka. Rentnina se plačuje od obresti vlog v denarnih zavodih 10%, od ostalih obresti pa 15%. Vdove in mladoletni, pri katerih skupni dohodek ne presega letnih 10.000 Din. plačajo v drugem slučaju mesto 25% le 8% davka od obresti. Davek na podjetja, ki polagajo javne račune znaša: za industrijska in rudarska podjetja ter za zadruge 15, 17, 19, 21, 23% odnosno 25% in za vsa ostala podjetja 20, 22, 24, 26. 28%. odnosno 30% od davčne osnove ako rentabilite-ta ne presega 10, 15. 20, 25, 30% odnosno presega 30% Za obče koristne zadruge so predvidene manjše skale. Davek od skupnih osebnih dohodkov (osebna dohodnina) se plačuje v progresivno naraščajočih odstotkih čistega dohodka in sicer: do prvih 5000 Din — 2 50%, od nadaljnih začetih ah polnih 15.000 Din — 4.5%, od nadaljnih 20.000 Din — 6.5%. od nadaljnih 25.000 Din — 7%, za nadaljnih 35.000 Din 8.5%. od nadaljnih 50.000 Din — 10%. od nadaljnih 100.000 Din — 11%, od nadaljnih 150.000 Din — 12%, od nadaljnih 200.000 Din — 13%, od nadaljnih započetih ali polnih 400.000 Din, torej od 600.000 do 1 milijona, — 14%, in od presežkov preko 1 milijona — 15%. Kdor ima na primer 50.000 Din letnih dohodkov, bi plačal torej od prvih 5000 Din 2.50%, od nadaljnih 15.000 4%. od nadaljnih 20.000 Din 6.5% ter od ostalih 10.000 Din 7%. „ , A Ako ima davčni obvezanec več kot 12.000 Din letnih čistih dohodkov, se mu poviša odmerjen davek za 10% ako je samec, za 5% ako ima vzdrževati še enega člana in 3%, ako ima vzdrževati 2 obiteljska člana. Ce ima pa več kot 5 rodb. članov in njegovi celokupni do hodki ne presegajo letno 36.000 Din se mu zmanjša ta davek za vsakega _____ člana rodbine preko 5 glav za 1% al zdravniki največ za 5%. stvo in disciplino svoje stranke, bi na nedeljskem shodu tudi lahko povedal, tako je to, da zanj ni več niti klerikalne corupcije niti klerikalne nevarnosti Politične beležke Klerikalno lopovstvo »Domollj.ui>« piše: »Naši liberalci, ki so s centralizmom ustvarili korupcijo in ki od nje žive, z bojem proti korupciji niso zadovoljni. V sedanjem velikem boju proti korupciji so dobili liberalni listi iz Beograda nalog pisati za Pašiča. Iu res, liberalni centralisti so to zvesto Izvršili. Slovenija vsled korupcije krvavi iz sto ran, liberalci, katere vodi v Sloveniji dr. Žerjav, pa se bore malo menijo za propadanje Slovenije in navdušeno zagovarjajo — Pašiča, pod katerega vlado se je korupcija najbolj raz. posla. Liberalna stranka je postala gnojna rana na telesu slovenskega naroda.« Vprašamo ljubljanskega škofa, ki je sotrudnik ».Domoljuba«, in v čezar tiskarni se trska glasilo klerikalnih lopovščin, aH se strinja s to pisavo »Domoljuba« in ali more pcftr-diti, da je resnična? Ce ne odgovori, ga smatramo soodgovornega za najnovejšo »■Domoljubovo« lopovščino. Ugotovitev Za nedeljski klerikalni shod v Ljubljani prinaša »Domoljub« vabilo, v katerem navaja, da bodo govorili poleg dr. Korošca tudi Ljuba Davidovič, dr. Spaho ta Joca Jovanovič, ter pristavlja: »Boj proti korupciji, ki Jo Je v nagnusni meri zaplodil v naši držvl centralizem, je najnujnejša naša gospodarska potreba. — Liberalci in sa-mostojneži so rodili centralizem, centralizem korupcijo, korupcija le rodila bedo.« Na Wti strani prinaša tudi članek, v katerem napada dr. Žerjava, češ da Je glasoval za »centralistično« vldovdansko usftavo. No, za vldovdansko ustavo, ki le po fr-dftvah' klerikalnega gtosfla vzrok korupcije, nI glasoval samo dr. Žerjav, ampak sta glasovala tudi Ljuba Davidovič in tir. Spaho, ki bosta govorila na oejMJsfccfn shodu protf korupciji Ce bi ta dva ne rlaso-vala, b! vkkrvdanska ustava bržkone ne bik sore Jota. V nedeCo imajo torej klerikalci priliko, da vprašajo »demokrata« Ljuba Davidoviča ta muslimana dr. Spaho, če sita tudi onadva Po trditvah »Domoljuba« povzročitelja tforupcije, ker sta glasovala za vidovdansko ustavo. Razen lega lahko vprašajo tu-odarskih interesov Slovenije.« Ugotavljamo predvsem, da za osnovanje te fronte SLS nobeni stranki si poslala nobenega otioHelnega »oživa, iz česar sledi, da Je bil tozadevni poziv neodgovornih ljudi pri »Slovencu« brez vsake stvarne pod. lage m da je ime! samo namen agitacije za klerikalno avtonomistično fronto, kar smo svoječasno tudi že povedali. Klerikalcem bi bila seveda ljuba sama taka enotna slovenska fronta, v kateri bi jim bile druge slo. venske stranke za štafažo, kakor jim bodo na nedeljskem shodu »svobodomisleci« Lj. Davidovič, dr. Spaho in Joca Jovanovič, Dejstva, da je SLS odklonila oficijelno po-vabilo za osnovanje enotne slovenske dav. čne fronte, pa »Slovenec« s svojimi zavijanji ne bo izpodbil. Kakor korupcijsko vpra. šanje tako presojajo tudi davčno vprašanje klerikalci samo s svojega ozkega strankarskega stališča, ne pa s splošnih javnih' raizlogov, vsied česar Je ž njimi za poštene ljudi tudi vsaka skupna medstrankarska ak. dja nemogoča. Kleracalci so doslej še vse ln tudi eminentno narodne akcije izrabili in zlorabili za svoje strankarske namene. Ninčic v Parizu Pariz, 27. maja. d. »Journal des Debat«, pravi, da e potovanje dr. Nin6i£a v Pariz v zvezi z načrtom, ki ga že dolgo pripravlja, jo. Gre za to, da se med Jugoslavijo ia Francijo sklene obrambna zveza. Hkrati naj bi se slična pogodba sklenila tudi mej Jugoslavijo in Italijo. Odgoditev razorožitvene konference Dva važna sklepa London, 27. maji (Radio) Predsednik an. gleške delegacije v pripravljalni komisiji za razorožitvene konferenco lord Cecil je zapustil Ženevo in odpotoval v London. Sporazum je Ul dosežen le v postranskih vprašanjih, pač pa je komisija določila načrt nadaljnjega delovanja. Potek ženevskih posvetovanj je dokazal, da ie sestanek raz. orožltvene konference pred koncem pri" hodnjega leta nemogoč. Pripravljalna komisija je sprejela kot kriterij za razorožitev mirovno stanje oborožitve ter je naročila tehničnemu pododboru, da ugotovi, ako je mogoče prekoračita to mejo. Vse države bodo pozvane, da predložijo načrt neobhodno potrebne oborožitve z vsemi osebnimi in materijal-nimi podatki. Komisija je priložila svojemu programu tudi načrt o splošni kontroli oboroževanja in kako bi se preprečila vojna s kemičnimi sredstvi oziroma kakšne mednarodne sankcije bi bile potrebne za dosego tega smotra. Mednarodna parlamentarna trgovska konferenca London, 27. maja (Radio) Danes je kralj v palači Buckingham sprejel delegate mednarodne parlamentarne trgovske konference. V svojem pozdravnem govora se je spominjal kralj leta 1918, ko Je bila svetovna vojna še v polnem teku. Tedaj se ie tudi vršila trgovska konferenca, katere se je pa udeležilo komaj osem narodov, k! so bili izključno angleški zavezniki. Sedaj pa so zbrani v Londonu zastopniki okrog 40 narodov. Kralj je posebno povdarjal, da ta razveseljivi porast znači splošno željo po prostih in neuradnih razgovorih o trgovskih in in gospodarskih vprašanjih ter o načinu, kako bi se popravila škoda, nastala v trgovini po svetovni vojni. Dvoje točk diskusije je življenjske važnosti za Anglijo kakor tudi za druge države in sicer: produkcija ta razdelitev premoga ter pomorsko in carinsko pravo. Nadalje Je omenjal kralj, da se po pregledu celotnega razporeda sedanje konference šele razvidi, koliko koristnega dela se lahko opravi, bodisi potom parlamentarnih odborov, v mejah njih lastnih zakonodajnih korporacij ali pa v medsebojnih pretresih. Trgovina Je svetovnega značaja in za njen bodoči razvoj je sodelovanje priznanih strokovnjakov vseh narodov velfke važnosti. Kralj je globoko uverjen, da bodo razprave trgovske konference v veliko korist tudi onim državam, ki topot še niso poslale svojih zastopnikov. Vprašanje konsolidacije nemških reparacij New York, 27. maja. d. Povodom potovanja nemSkega' finančnega strokovnjak dr. Schachta v Ameriko piše cChicago Tribune«, da namerava Nemčija konsolidirati svoje reparacije In ves dolg poravnati J gotovimi ali pa v železniških bonih. To b' Nemčija storila, ako bi Francija sorazmerno znižala svoje reparacijske zahteve ako zavezniki umaknejo svoje čete i zasedenega ozemlja. Po vesteh iz Londona, odobravajo tamošnji finančni krogi to neobvezno ponudbo Nemčije, vendar pa misijo da se ne bo dalo ničesar doseči, dokler ne stabiliizira Francija svoje valute. Nesreče London, 27. maja. (Radio) Ob oba.ll Br. tanske Guyane se je pripetila na angleškem parniku «Essequibo» straahovlta eksplozija, ki je zahtevala precej žrtev Ubitih je Mlo sedem oseb, ranjenih pa -3-Parnik so odpeljali v Geo>rgestown. Buenos Aires, 27. maja. (Radio) Nenadna povoden j reke La Plata je porušila ladjedelnico ob reki, ki jo baš grade. Trije delavci so vtanill. Tokio, 27. maja. (Radio) škodo, ki jo je napravil izbruh ognjenika Tokačija. cenij« na 8.500.000 jenov. Popolnoma porušen^ je 33 mostov, 730 hiš, 6 cerkev in svetišč in trije kolodvori. »I* 7 Eduard von NVinterstein. Carl Auen, Bernd Aldor. Ernst Rfickert. VVilhelm Diegelmann Ctaire Sandrock. Lia Bbenschfltz, Sybfll Mord ki Adela Sandrock od sobote dalje v kino „ldeal". Naši Krati Fovratek naše zmagovalne vrste iz Lyona Vsem bratom in sestram! Naša zmagovalna vrsta se vrača iz Lyona. Njen prihod ie najavljen za soboto, dne 29. t. m. ob 16. popoldne (glavni kolodvor). K sprejemu se zberemo vsi v krojih pred Narodnim domom ob 15. Od tam odkorakamo s sokolsko konjenico in vo jaško godbo na čelu na kolodvor. Po sprejemu se razvije s kolodvora po mestu sprevod po poti: Miklošičeva Marijin trg. Stritarjeva, Mestni trg, šentjakobski trg, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg (zahodni del) §elenburgova, Aleksandrova, Narodni dom. Zvečer ob pol 21. bo pozdravni večer v restavraciji »Zvezda«. V nedeljo bo ob jx)l 11. dopoldne javni nastop naših zmagovalcev na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola (Tivoli). Poživljamo vse brate in sestre, da se sprejema (v krojih), pozdravnega in telovadnega nastopa polnoštevilno udeleže! Vabimo vso Ljubljano in okolico, naj se nam pridruži v iskrenem navdušenju in izkaže Sokolom-zmagovalcem svojo zahvalo in priznanje, ki so si ju prislužili v težki in trdi borbi v Lyonu za čast in slavo naše domovine in nepremagljivost sokoiske ideje! Bratska društva od meje do Ljubljane so dolžna, da prirede bratske pozdrave naši vrsti na svojih postajali. Naj žive naši Sokoli-zmagovalci! Naj živi jugoslovensko Sokolstvo! Zdravo! Starešinstvo JSS. Mladinski dan Naša mladina je nada lepše bodočnosti našega naroda. Da je ta nada upravičena, bo pokazala mladina v nedeljo dne 30. t. m. ko piiredi svoj Mladinski dan. in pokaže svoje delo na kulturno-umet-niškem polju, ko bo polnoštevilno v sprevodu manifestirala za vzvišene cilje in idejo Jugoslovenske Matice. Program prireditve »Mladinskega dne« je sledeči: Ob 9.30 dop. v obeh gledališčih Ln v kino Matici pevske in orkestralne točke, govori, dramatični prizori in de-klamacije, pri katerih nastopijo gojena naših srednjih, meščanskih in osnovnih šol. Ob 11.30 obhod vse mladine po mestu. Povorka se bo pomikala Po sledeči ulicah: Sokolsko telovadišče v Tivoliju, Gosposvetska cesta. Dunajska ce sta, Šelenburgova ulica. Turjaški trg, Hradeckega most. Pod Trančo, Mestni trg. Stritarjeva ulica, Prešernova ulica, Aleksandrova cesta za Narodni dom, kjer se razide. Stariše in občinstvo prosimo, da posetiio prireditve naše mladine, ki hoče na ta dan javno pokazati svoje delo in svojo ljubezen do trpečih bratov. „Charly Chaplin | kot vojnik" danes kino „Dvor". Pogreb ravnatelja Viktorja Bračiča Celje, 27. maja Danes popoldne so položili na tukajšnjem mestnem pokopališču v rodbinsko grobnico zemeljske ostanke rajnega upokojenega ravnatelja Južne železnice g. Viktorja Bračiča. Krsta s truplom je dospela iz Gradca v Celje že v dopoldanskih urah. Tekom popoldneva so jo pokrili številni venci žalujočih sorodnikov, prijateljev in stanovskih tovarišev. S popoldanskim vlaikom so začeli prihajati z vseh strani, zlasti iz Maribora in vmesnih postaj številne deputa-cije in vsi oni, ki so imeli z rajnim Bračičem prijateljske ali službene stike. Iz Ljubljane je dospel poseben vlak železničarjev z železniškim direktorjem g. dr. Borkom na čelu. Ob pol 18. se je vršil pogreb izpred kolodvora. Tu s0 umrlemu spregovorili še v slovo načelnik oddelka inž. Schnel-ler v imenu žel. uprave in g. Ivan Hribar v imenu upravnega sveta Južne železnice. Oba sta proslavljala odlične pokojnikove osebne in stanovske vrline. Nato je zapelo železničarsko pevsko društvo »Drava« iz Maribora »Vi-gred se povrne«, nakar se je razvil žalni sprevod. Na čelu sprevoda sta korakali železničarska godba »Drava« iz Maribpra in »Sloge« iz Ljubljane. Za žalujočimi je sledila dolga vrsta zastopnikov z direktorjem dr. Borkom na čelu. Navzoči so bili tudi: bivši ravnatelj dr. Vrečko, zastopniki raznih sekcij in postaj iz vse Slovenije in številne deputacije železničarjev. Ob odprtem grobu je zapelo železničarsko pevsko društvo »Sloga« iz Ljubljane žalo-stinkn »Usliši nas, o Gospod!« Med zelenjem in cvetjem celjskega mestnega pokopališča so se nato poslovili od svojega priljubljenega stanovskega tovariša vsi oni, ki so prihiteli od blizu in daleč, da izkažejo rajnemu zadnjo čast. Njegovo blago srce in njegova dela pa ostanejo vsem v lepem spominu. Težka nesreča v Inž. Janko Hajnrihar padel 40 m globoko Na kraju v Kokri od koder so prepeljali pred par dnevi troje žrtev planin, se je včeraj težko ponesrečil g. inž. Janko Hajnrihar, drugi sin lesnega veleindustrijalca g. Franca Hajnrihar j a v Škofji Loki. V drči, po kateri spuščajo drvarji posekan les v dolino, je zastala večja množina hlodov. V družbi lovca -gozdarja je šel inž. Hajnrihar po drči, da ugotovi razlog zastajanja lesa. V drči pa mu je spodrsnilo. Ker se ni mogel takoj ustaviti, je drsel po drči navzdol. Na nekem ovinku ga je vrglo končno iz drče in je padel čez skalo 40 m globoko. Pri padcu se je težko poškodoval. Prvi zdravnik je prispel iz Kranja, ki mu je podelil tudi prvo pomoč. Takoj nato so telefonirali v Ljubljano po sanitetni rešilni voz, s katerim se je odpeljal na kraj nesreče g. dr. M. Rus. Ranjenca so prepeljali nato v Leonišče. Kakor smo izvedeli, ima inž. Hajnrihar poškodbe na glavi, rokah in jiosebno težke na hrbtenici. Srečko Kosovel f Včeraj ob 9.30 zvečer je umrl po dolgi mučni bolezni v Tomaju na Krasu g. Srečko Kosovel, cand. phil. na ljubljanski univerzi. Rojen je bil 1. 1904. v Sežani na Krasu. Realko je obiskoval v Ljubljani Potem univerza, filozofska fakulteta, romanistika m slavistika. V zadnjih letih je posvečal svoj čas posebno literaturi. Sodeloval pri Ljubljanskem Zvonu, Mladiki, Grudi, Ženskem svetu. Mladini. S felitoni in članki tudi pri dnevnikih (Jutro, Slov. Narod, Jutranje Novosti itd.). Starosit 22 let, zbolel letos v marcu na influenci. Nastale so komplikacije, toda bolezen je v Ljubljani vendarle premagal. Okreval je že in odšel domov na Kras k roditeljem. Tam se je bolezen ponovila, nastopila parkrat vehementno. Bolnika so morali operirati in po težkih krizah in trpljenju je končal svoje mlado življenje. Na univerzi neopredeljen, trudil se je med mlajšimi preporodiltelji v literarni smeri. Študij ga je zanimal manj kakor literarni cilji. Precej se je razvil baš v zadnjem letu. V tem času ni štedil niti svojih mladih moči, niti časa. Žrtev za stvar mu je bila nad vse. Sledovi preutrujenosti so se pokazali takoj ob nastopu bolezni, ki ni hotela prav odnehati. Na Krasu, ki ga je tako ljubil in opeval, bo sedaj tudi počival Pogreb se bo vršil v Tomaju v soboto 29. t. m. ob 4. popoldne. Katastrofalna poplava v Kamenici Sedem človeških žrtev. Mestcce Kamenico pri Novem Sadu je zadela shaSna nesreča. Dne 25. t. m., ob 6. popoldne, je pričela divjati med stra« šnim bobnenjem in grmenjem silna nevihta Ljudje so se poskrili v hiše, kjer so dožfi« veli potem grozne trenutke.. Kameniški po« točič, po katerem se sicer kopljejo otro« čioi, se je nenadoma izpremenil v hudour« nik, ki je rušil in lomil pred seboj vse, kar mu je bilo na poti. Voda je udrla tudi v hiše, porušila vse telefonske in brzojavne droge ter podrla celo betonski most, ki ni mogel vzdržati besnenja valov. Vse hiše so močno poškodovane in nudijo grozno sliko. Hudournik je odnesel iz kleti nešte« to sodov vina, ki so jih prebivalci lovili naslednjega dne po vodi, a so bili večino* ma napolnjeni že z blatom in peskom, ki ga je nanesla povodenj. Poplava je zahtevala tudi več človeških žrtev. Valovi so odnesli vdovo Jeleno C ve« tič, katere truplo je našel kasneje njen sin ln odnesel svojo nesrečno mater domov. Vrh tega je zajel hudournik na potu celo rodbino Višič, očeta in mater ter tri otro« ke. Očeta in enega otroka so odnesli valo« vi v Donavo, trupla ostalih pa so našli še istega dne. Voda je odnesla dalje tudi 24 letno služkinjo Zaro Isakov. * Močna nevihta je razsajala v sredo tudi nad Beogradom. Okoli dveh popoldne so se zgrnili nad mestom gosti črni oblaki. Med tem, ko je v okolici grmelo, da je bilo strah in groza, je pričel v Beogradu divji piš, ki je trajal pol ure. Ves promet v mestu je bil mahoma prekinjen, kajti silna ploha, ki se je vlila, je napravila po cestah in lili« eah pravo povodenj. Kraji na SavamaU, Belokranjski šolarji iz Metlike, ki so o Binkoštih priredili v dramskem glecMšču lepo. uspelo preds.avj, smo poročali že včeraj. Iffillitflli '■:/ o kateri Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Petek. 28.: «Ladja Tenacity». E. Sobota, 29.: «Jakob Ruda». A. Nedelja, 30.: Zaprto. Pondeljek, 31.: «John Gabriel Borkman». D Ljubljanska opera Petek. 28.: «Wally». C. Sobota, 29.: «Večni mornaia. F. Nedelja. 30.: ob 15.: »Netopir*. Zadnjič v sezoni. Ljudska predstava po znižanih cenah. Pondeljek, 31.: Zaprto. Mariborsko gledališče Petek, 28.: «Satan v ženski*. B. Sobota, 29.: «Marija Stuart«. A. (Kuponi.) Zadnjič v sezoni. Catalanijeva opera cWally,. Po pre-teku skoro poldrugega meseca se poje danes, v petek zvečer v ljnMjamsfci opori ponovno melodična opera «WaHy» v slede® zasedbi glavnih ulog: Wally — čaleta, WaJter — Ribičeva, Hagenbach — Kova«, Gellner — Mitrovič lo Stramminger — Rumpel. Ostali ulogi pojeta Potučkova in Zupan. To opero je pel naš operni ansambel tudi na svoji operni tarneji, in dcer v Sa- rajevu, Dubrovniku in Splitu. Povsod sta hvalili kritika in publika izredno dramatičnost dejanja samega, kakor tudi lepoto Ca-talinijeve glasbe. Prepričani smo. da bo nocojšnja predstava še bolj utrdila sloves, katerega uživa to delo, tudi v Ljubljani. Predstava je za abooente reda C. K današnji predstavi Schonherrjeve tragedije »Satan v ženski* v Mariboru. Nocoj se uprizori v mariborskem gledališču zanimiva Schoherrjeva žaloigra v petih dejanjih »Satan v ženski« v režiji ravnatelja drame gosp. Bratine. Dejanje se odigrava v obmejnem kraju, kjer cvete tihotap. stvo. Nastopajo: mož - tihotapec (g. Bra-tina), njegova žena (ga. BukSekora) ter obmejni stražnik (g. Pirnat). Med temi osebami se razvija ob stopnjevanju močnih, skrajno napetih prizorov učinkovita tn pretresljiva človeška tragedija, koočujoCa z ubojem. Delo, ki se Je na mariborskem odru že igralo, je vredno, da si ga vsafcdo ogleda. Tenorist Grosavescu, član Državne opere na Dunaju, noče podaljšati pogodbe na tem zavodu ter je pristal radi razmer, 3d vladajo sedaj v inštituciji, samo na trimesečni pogojni angažman, za ostali čas v seaoni 1926/27 pa je podpisal pogodbo z Berlinom. Kriza tenorjev je torej tudi na Dunaju zelo občutna. Danes ob 4., pol 8. In 9. uri: It „CHARLY CHAPLIN KOT VOJNIK Ciklon smeha! Smeh na smeh! Vriskanje! Upitje! Krohot! — Dobesedna kritika .Jutarnji List* Zagreb 25. V. 1926: V Metropol kinu dajo najnovejši film „Charly Chaplin kot vojnik, kt izziva burje smeha, večinoma na račun Nemcev, za časa svetovne vojne. Chariv Chaplin je zopet neizčrpljiv v grotesknosti in duhovitosti. Kino je dnevno razprodan. — Predprodaja vstopnic od 3. ure popoldne dalje. — Telefonično naročene vstopnice dobite brez čakanja v pisarni. KINO «LJUBLJANSKI DVOR». Telefon 730. Piednaznanilo: Veliki .Svenska' šlager: »DOMOVINA KLIČE" i Ivan Cankar v nemščini. ZagrebSM «Morgenbla>tt» objavlja v nedeljski številki i cd 23. maja prevod Cankarjeve pesmi cln-j termezzo v nebesih». Prevod je napravil j Zlatko Gorjan. Dvajsetletnica smrti Henrika -Ihana. Dne 23. maja je minilo dvajset let, odkar je umrl norveški dramatik Henrik Ibsen. Za njegovega življenja so ga šteli med največje genije človeštva, primerjali so ga celo s Shakespearjem; čas je pokazal, da je bila ta primera preuranjena in da je potrebna revizije. Ibsen je bil bolj socija-len reformator in borec za sodobne probleme kakor dramatik vseh časov. Zato se zde mnoga njegova dela danes kakor papirnati stvori, prerano obledeli. Ustvaril pa je nekaj dram, ki bodo vsaj deloma ohranile vrednost. Zadnja leta smo videli v Ljubljani: Noro, Strahove, Heddo Gabler, RosmershoJm, Johna Gabrijela Borkmana, Shematičnost in profesorska hladnost sta glavna činitelja, ki odtujujeta Ibsema današnji gledališki publiki, Id išče več aH manj v vsakem liku pristnega človeka. Svoj čas je bilo seveda drugače. Ibsen Je bil v tehniki gledališkega odra Scrlbeov učenec ln legitimen dedič njegove duševne zapuščine. Zato je nekaj časa Jahiko neomejeno vladal nad odrom. Dandanes pa, ko je celo daleko elementarnejši Strind-berg moral izpreči v tekmi za odrsko prvenstvo, je Ibsen še bolj potisnjen v ozadje in njegove drame ostajajo zanimiv predmet le še za literarnega zgodovinarja ter objekt režiserskega veščaka Dordjolu, Čuburi in okoli Slavije so bili skoro nedostopni. S strmih ulic so drveli navzdol hudourniki in odnesli s seboj več barak. Knez Mihajlova ulica je bila v tre. nutku polna blata. Ljudje so preplašeno gledali besnenje ele mentov. V Savamali je prodrla voda do ho« tela «Bristola», na DoTdjolu pa do tamo« šnje osnovne šole. Ljudstvo je s čolni re« Sevalo svoje pohištvo. Škoda je zelo velika, ad Trbovlje Pogreb žrtev neurja v KamenicL Novi Sad, 27. maja p. Danes je bilo v Kamenic pokopanih 5 žrtev predvčerajšnjega neurja. Patrijarh Dimitrije, ki je prišel v Kamenioo, je podaril 10.000 Din rodbinam žrtev. Vukovarski veliki župan Todo-rovič je poseMl mesto nesreče in obljubil, da bo od vlade zahteval nujno pomoč. Gradbena direkcija je j>oslala komisijo, ki naj ukrene vse potrebno, da se zopet zgradi porušeni železniški most. — V nedeljo 30. maja — MLADINSKI DAN Jugoslovenske Matice Ob 9.30 akademije v gledališčih in kinu Matici. Ob 11.30 obhod mladine po mestu. Nedostatki v Gdtzovi pivovarni Maribor, 26. maja. 2e večkrat je časopisje grajalo, da je del mesta in sicer najlepše ulice maribor« ske, mestni park, Jugoslovanski trg in žu« panijska palača stalno pod dimom, ki se vali iz Gotzove pivovarne. Že svoj čas se je vsled pritožbe interesentov vršila revi« zija tovarniškega obrata, pri kateri se je ugotovilo, da okolico najbolj nadleguje dim iz nizkega dimnika smolarne, katerega je dala postaviti pivovarna brez oblastne« ga dovoljenja. Značilno je, da bivši mestni magistrat ni nikoli odobril take naprave, pač pa je G«« tzu na svoječasno tozadevno prošnjo pred« pisal zahtevam higijene in moderne tehni« ke popolnoma odgovarjajoč visok dimnik, ki bi naj odvajal dim na način, da okolica ne bi čutila te nadlege. Gotz je nato izja« vil, da je opustil misel, da zgradi tako na« pravo. Kljub temu jc čez nekaj let izvršil sedaj stoječe naprave, ne da bi se mestni magistrat, mestni fizikat ali kdo drugi za to kaj zmenil. Tako je došlo do tega, da ima Maribor tovarniške naprave, katere po predpisih, ki veljajo za tovarniške obrate, tudi v najmanjši vasi ne bi bile mogoče. Radi tega moramo samo pozdravljati, da so se oblasti začele za zadevo zanimati in smo prepričani, da bo mestni magistrat vse potrebno storil, da se čuvajo interesi me. sta in njegovega prebivalstva, ker sedanji način obratovanja Gotzove pivovarne sa. mo ovira. Naravno je, da zahteva javnosti po re. meduri ne more iti za tem, da bi bila to« varna, ki je važen faktor za prebivalstvo, v svoji eksistenci ogrožena, absolutno pa se mora zahtevati, da se industrijske na« prave v območju mesta izvrše strogo po predpisih moderne tehnike, ki je našla tu« di v drugih mestih možnost, da se nadle« govanje okolice zmanjša na minimum. Kakor smo zvedeli, se je vršil vsled pri« tožbe proti ukrepom obrtne oblasti te dni komisijski ogled Gotzove pivovarne po gradbeni direkciji v Ljubljani, katere izve« denec je ugotovil popolno nedostatnost na. čina sedanjega obratovanja; preskrbljeno je, da se bo obratovanje dopustilo le pod pogojem, da bode okolica zavarovana pred vsemi škodljivimi in nadležnimi vplivi. To stvar omenjamo ne radi konkretne« ga slučaja, ampak v čuvanje interesov ma« riborskega prebivalstva, ker je brezdvom« no, da pri takem smradu in dimu iz Gotzo« vih tovarniških naprav in hlevov izgubi Maribor pravico do naziva letovišča in «šta. jerski Meran». Pozivamo oblasti, naj imajo pri vseh obrtnih in industrijskih napravah pred očmi tudi interese okolico in kraja vi* mega. Strašna rodbinska drama v Zagorju ob Savi Žena ubila svojega moža s sekiro, truplo polila s petrolejem te nato zažgala. Zagorje ob Savi, 27. maja. Danes dopoldne se je bliskovito razne« sla po vsem Posavju vest, da je neka žena iz Zagorja ob Savi ponoči ubila svojega moža, ga nato polila s petrolejem in zažga« la. Novico so raznašali potniki v vlakih, ta« ko da je dobivala vedno bolj fantastične oblike. Vse je govorilo samo o tem in raz« glabljalo, iz kakšnih vzrokov je izvršila ne« srečna žena, ki je mati petih otrok, svoje obupno dejanje. Eni so pripisovali krivdo ženi, drugi, zlasti ženske, pa možu. Kakor hitro je zvedel naš poročevalec za strašni dogodek, se je takoj odpeljal na li« ce mesta. V Zagorju se niso menili o dru« gem kot samo o zločinu. Posebno še, ker se je pripeljal 9 popoldanskim vlakom g. Tro» ja, preiskovalni sodnik iz Litije. Ta se je mudil do poznega večera na kraju dogod« ka, zasliševal najbližje sosede in zbiral po« datke. Pogled na umorjenega moža, na ka« terem je bila obleka sežgana, je bil pre« tresljiv. Kaj pripovedujejo sosedje Skoraj vsi sosedje se strinjajo s tem, da je vladal v družini Trebušak stalno prepir. 431etni družinski oče Lovro Trebušak, mi« zar po poklicu, je bil močno udan pijači in tudi zelo pohoten. Prepiri med možem in ženo so bili na dnevnem redu. O njih se je zvedelo kljub temu, da je žena Ivana na« ročala svojim otrokom, da ne smejo o dnev nih prepirih med njo to očetom nikomur spregovoriti niti besedice. Včeraj okrog polnoči se je začulo v hiši v Toplicah, ki je last trgovca g. Mihelčiča, strašne krike. Sosedje so se zbudili in od« hiteli v stanovanje Trebušakove družine. Nudil se jim je grozen prizor. Na tleh je ležal Lovro Trebušak in gorel, medtem ko je bila videti žena Ivana v napol blaznem stanju. Ogenj so takoj pogasili, a Lovro Trebušak je bil že mrtev. Ko se je Ivana Trebušak čez nekaj časa zavedla je vsa obupana in v histeričnem joku odšla na orožniško postajo, kjer je povedala, kaj je storila. Razgovor z nesrečno ženo Ivano Trebušakovo sta danes popoldne odpeljala dva orožnika v zapore okrajnega sodišča v Litijo. Naš poročevalec jo je po« setil in zvedel od nje sledeče podrobnosti: Zakonska Lovto in Ivana Trebušak sta živela v hiši v Toplicah, ki je sedaj last g. Mihelčiča, kot najemnika. Mož je bil po poklicu mizar in zaposlen pri rudniku. Do prepirov Je prihajalo predvsem radi tega, ker je bil Lw» zelo čudne nravi. Udan Je bil perverznim spalnika aktom ter jo vprtflp petih otrok, od katerih je najmlajši star 4 leta, najstarejši pa 15 let, zahteval na» ravnost neverjetne stvari. Zadnje dni je v tem oziru kar pobesnel. V pondeljek; ko se mu je žena upirala, jo je surovo pirate« pel da je dobila črne podplutbe, Id se ji še poznajo, tako n. pr. pod levim očesom. Ko je ženo pretepel, da je onemogla oble« žala, je šel popivat, drugi dan pa na šibi Ker pa ni strpel, se je vrnil, zapodil otro« ke iz sobe, se nato zaklenil in ostal z ženo do večera. Zvečer je odšel z doma, vzel zadnjih 2000 Din, od katerih je vse, razen 2 Din, zapil, kakor se je pozneje izkazalo in se je vrnil pijan domov včeraj okoli polnoči. Po svoji stari navadi jo je hotel že zopet nenaravno izkoristiti, nakar je ona izgubila vsak predsodek, zagrabila za sekiro in ga pobila na tla. Omamljena jc posegla po petroleju, polila truplo in ga zažgala. Ker so otroci kričali, so prihiteli sosedje, pogasili ogenj in zdramili njo, ki se je polagoma zavedla. Vsa objokana in v zelo čudnem duševnem stanju se je napo« tik na orož. postajo, kjer je sledila izpoved. Nameravan atentat na rudniškega ravnatelja Nekaj časa pred zločinom je ubiti Lovro, tako pripoveduje sedaj žena Ivana, nago« varjal njo, da izvršita skupaj revolverskl napad na rudniškega ravnatelja g. Loskota. Pripovedoval ji je o tem, da bo kupil sa. mokres in šel čakat ravnatelja k g. Kor. barju, kamor večkrat pride. Pri tem jc si« lil ženo, da bo morala žnjim, preoblečena v moško obleko, in da po izvršenem deja> nju ne bo smela nikomur povedati, da ga je on ustrelil. Žena Ivana ga je odvračala od teh misli in ga čudno gledala, ker se ji je zdelo, da ni pri pravi pameti. Bala se ga je zadnje čase tako, da je ponoči zelo malo spala in če le mogoče hodila drugam spat kot ponavadi. Otrokom je sproti za. bičevala, naj ne govorijo o pretresljivih, dogodkih, ki so se stalno odigravali. Tež. ko si je predstavljati, kako je bilo pri srcu mladoletnim nesrečnim otrokom, ki so bili priča nizkotnim intermezom. Ivana Trebušak Ivana Trebušakova je stara 34 let, sred. nje postave in videti živčno hudo izčrpana. Za njo so se zaprla težka vrata jetnišnice v Litiji. Otroci so bili predani njenemu bratu v oskrbo, truplo Lovra Trcbušaka pa so odnesli v mrtvašnico. Preiskovalni sod. nik g. Troja se je vrnil v. Litijo z obsežnimi podatki. Predvajanje filma ROSENKAVALIER smo morali vsled želje občinstva preložiti še na danes — toda nepreklicno dants zadnji dan. 4 '47 Ljubitelji lepe glasbe in filma — Mtite, ker nikdar si ne bodete mogli odpustiti, ako si tega filma ne ozledate. Vi-nn Trloal Predstave ob pol 5„ 7. In 9. uri. 1QeaL Domače vesti * Napredovanje v državni shtžbL V gradbeni službi so pomaknjeni v 4. skupino I. kategorije inženjer Josip Otahal, ki je obenem od gradbene direkcije v Ljubljani Premeščen h gradbeni direkciji v Novem Sadu, ter inžemjeria Karel Orel fn Leon Mencinger, oba pri gradbeni direkdji v Ljubljani. Nadalje so napredovali: Inž. Fran Emer pri gradbeni sekciji v Kranju in lož. Jan Vanek pri gradbeni sekciji v Mariboru v 5. skupino I. kategorije; inž. Ladislav Bevc pri gradbeni direkciji v LJubljani in inž. Fran Fischcr pri gradbeni sekciji v Murski Soboti pa v 6. skupino I. kategorije. Fran Lo-kar, administrativni uradnik pri gradbeni direkciji v Ljubljani, je trajno upokojen. * Sosvet za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo pri mariborskem velikem županstvu. Pri velikem županstvu za mariborsko oblast se ie ustanovil sosvet za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo, dokler se ne postavijo oblastni šolski odbori za strokovno šolstvo. V odsek za obrtno šolstvo so bili izvoljeni gg.: Jakob Za-dravec iz Središča za ljubljansko zbornico za obrt, trgovino in industrijo, Fran Bureš za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru, A. Spatzek za Zvezo gostilnačarskih zadrug, prof. Fink, vodja mariborske obrtno - nadaljevalne šole, in ravnatelj Drago-tin Humek, vsi iz Maribora, ravnatelj Se-rajnik pa iz Celja. V odsek za trgovsko šolstvo pa so bili izvoljeni gg.: Vilko Weixl za ljubljansko zbornico za trgovino, obrt in industrijo, Miloš Oset za Zvezo trgovskih gremijev in ravnatelj Dolenc, vodja mariborske trgovske nadaljevalne šole, vsi iz Maribora. * Protj izseljevanju v Nemčijo. Ker število brezposelnih v Nemčiji trajno narašča, je ministrstvo za socialno politiko vsem delavskim organizacijam razposlalo okrožnico, naj opozore naše delavstvo na težki položaj dclavcev v Nemčiji. Nemškim konzulatom se je naročilo, naj našim delavcem ne vidirajo potnih listov. * Zaključek šolskega leta. Kakor javljajo iz Beograda, se šolsko leto na osnovnih šolah zaključi na Vidov dan dne 28. junija. * Finančna delegacija objavlja, da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za I. četrtletje 1926« v 50. številki »Uradnega lista«. * Direkciji državnih železnic. Pišejo nam: Naša železnica se ne ozira niti najmanj na zelje in prošnje prebivalstva. V dokaz temu zopet sledeče: 2e več mesecev pred sestavo novega voznega reda je bilo odposlanih iz laškega okraja nešteto prošenj različnih županstev, sodnih in drugih uradov ter strank, da bi vozil popoldanski vlak, ki pride na Zidan most ob 15.45, dalje do Celja, kajti Trbovlje, Hrastnik itd. nimajo s srezom v Laškem in s Celjem zveze. Vzemimo za primer postajo Hrastnik—od 13.22 pa do 1S.55, torej skoro ce-Irh šest ur, ali celo popoldne! Tega vlaka se ni dovolilo, pač pa ie podaljšan do Trbovelj mešani dijaški vlak, ki je (glej vozni red!) toliko potreben kakor peto kolo pri vozu. Krivica se da še vedno popraviti, zato vnovič pozivamo upravo železnice, da stori tu svojo dolžnost. * Prevedba deslnfektorjev v Sloveniji. Vest o postavitvi desinfektorjev iz skupine zvaničnikov za služitel.ie je potrjena. V kratkem jim bo higivenski zavod v Ljubljani izstavil nove dekrete, ki jim bodo poleg nižjega čina določili tudi manjše službene prejemke. Ministrstvo narodnega zdravja, ki je svoječasno potrdilo pravila za desiiriektorsko šolo in uvrstitev izpra-šanih gojencev med zvaničnike, ie postalo nenadoma mnenja, da izpit ne odgovarja strokovni izobrazbi. Tukaj gre za ureditev mesečnih prejemkov in je treba »štediti« tam, kjer je plača že itak pičlo odmerjena. Zato odrekajo strokovno izobrazbo desin-iektorjem, ne glede na njihovo službeno odgovornost in na nevarnost, kateri so izpostavljeni. Po drugi strani pa izdajajo predpise, da smejo desinfekcijo in cikloni-zacijo s strupenimi plini izvajati le izšolani desinfekterji kot strokovne osebe. Z novo prevedbo jih nadrejena oblast potemtakem ne more siliti k tem opravilom, kakor tudi ne k izvršavanju pisarniških poslov pri uradnih zdravnikih, ker se od služiteljev zahteva le najnujnejša pismenost. Najmanj Pa jih more vporabljati za odpisovanje zdravstvenih nedostatkov, ki ie spadalo nekdaj v zdravniški delokrog. Na to gospodje gotovo niso mislili, ko so postavljali desinfektorje na nižjo stopnjo. Za pošiljanje v smrtno nevarnost in v smrad po lizolu je desinfektor dovolj izobražen, ko pa zahteva plačilo za izvršeno delo, mora čakati dolge mesece, predno doživi nakazilo. Končno pa mu še podeiejo upanje v bodočnost. * Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Splošni bolnici v Ljubljani g. Anton Jur-j a v i č v 77. letu starosti. Rodom iz Idrije je služboval kot paznik nad 40 let v tamkajšnjem rudniku in se preselil nato v Ljubljano, kjer je užival zasluženi pokoj. Poleg naporne službe je žrtvoval ves svoj prosti čas kot vnet godbenik in pevovodja raznim takrat obstoječim idrijskim društvom. Pogreb bo v soboto, dne 29. maja ob 3.30 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Središču ob Dravi je umrla dne 26. t. m. po daljši bolezni ga. Marija Oz-v a 1 d o v a, v visoki starosti 82. let Po-kojnica, rodom iz stare središke TOdbine Jaklove, je bila mati dr. Karla Ozvalda, univ. prof. v Ljubljani, Mat. Ozvalda, obrtnika v Opatiji, in inž. Met. Ozvalda, načelnika progovne sekcije v Ptuju. — V Can-uesu v južni Franciji je umrla dne 14. t m. Ljubljančanka, splošno priljubljena gospica Meta Hafnerjeva. — V Celju je umrl 25. t. m. g. Hcrbert Skaza, trgovski pomočnik tvrdke Konig, v 30. letu starosti. — Po dolgi in težki bolezni je umrl 26. t. m. v Celju v 48. letu starosti fotograf g. Adoll P e r i s i c h. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožaije' * Pot čez severno steno na Prisojni k. Odbor kranjskogorske podružnice SPD je soglasno sklenil napraviti novo Pot od koče na Gozdu (1340 m) po severni steni na Pri-sojnik (2547 m). Na binkoštni pondeljek se je zbral odbor v koči na Gozdu z najboljšimi vodniki in lovci, katerim ie teren popolnoma znan, in sklenil pričeti z delom pri sestopu že prihodnji teden, če bodo k vremenske razmere ugodne. Pot bo peljala po povsem drugem terenu, kot ga je preiskali, pretoodil in vpisal leta 1924. v »Planinskem Vestniku« dr. Stanko Tominšek. Po izjavah izvedencev se bo lahko napravila tako, da bo hoja. po njej dostopna tudi manj treniranim turistom, da le niso vrtoglavi. Vsekakor bo pa pot čez severno steno na Prisojnik monumentalno delo tn ena r a jitrteresairtneuših ta na jdrznejših v celem alpskem svetu naše kraljevine. * Rodoljubni dar lz Južne Amerike. V Split je iz Buenos Airesa prispelo brzojavno poročilo, da je dalmatinski rojak Albert Maragunič, kl že dolgo vrsto let živi v Argentini ji, daroval 950 funtov (360.000 dinarjev) v razne dobrodelne namene. Od te svote je namenjenih splitskemu društvu »Marjan« 700 funtov, Jugoslovenski Matici in »Jadranski Straži« po 100 funtov, 30 funtov Hrvatskemu Radiši in 30 funtov za spomenik kralja Petra v Splitu. 4 Izredni občni zbor belokranjske podružnice SPD. se bo vršil v nedeljo 6. junija ob 5.10 popoldne v gostilni Hočevar v Kotu nad Semičem. V siučaju, da se ob določeni uri ne zbere zadostno število članov, se bo vršil občni zbor v smislu društvenih pravi! pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih. * Klub ljubiteljev jamarjev priredi v nedeljo 30. t. m. ob 3. popoldne poskusno tekmo s te vrste psi na roparice, lisice in iaz-beoe v umetno napravljenih rovih na posestvu g. dr. Iv. Lovrenčiča na Vrhniki. Lastnike psov jazbečarjev, terrierov in jamarjev vseh vrst, kakor tudi one, ki se za to zanimajo, vabimo na prireditev. K tekmi bodo za sedaj pripuščeni psi tudi brez rodovnika, sicer pa opozarjamo lastnike teh vrst psov, da jih čim prej prijavijo klubu za vpis v rodovno knjigo JRJ. Vlak odhaja iz Ljubljane na Vrhniko ob 13.25. 632 e Toča v Ljutomerskih goricah. Pretekli petek ie huda nevihta obiskala vzhodne dele ljutomerskih goric in sosedno MedjumuTje. Toča je padala v nekaterih znanih vinskih krajih okrog Ljutomera, posebno hudo pa po Robadiji blizu Štrigove. Skoda ni posebno velika. Strela ie udarila v Hedižetovo hišo v Zerovniclh, rojfstno hišo znanega ljubljanskega veletržca. Vendar se je domačinom posrečilo pogasiti požar. * Na tisoče pisem oplenjemh. Iz Novega Sada poročajo: Stjeipan Boškovič. ki je v dobi treh let oplenil na tisoče priporočenih pisem in si prisvojil denar, vrednostne papirje in kolke, je bil prošli torek obsojen na tri leta težke ječe. * Premeten goljuf. V Zagreb ie prišel predvčerajšnjem po opravkih seljak Ivan Gašparec iz hrvatskega Zagorja. Ko ie s kolodvora koraka! proti Jelačičevemu. trgu, ga .ie ogovoril moški v športni obleki, ga vprašal od kod ie i.n je-li ima kaj vina na prodaj, ker bi ga on kupi! večjo množino. Gašparec je izjavil, da ima še mnogo vina in da rad prinese vzorce. Med tem je neznanec izjavil, da mora v sosedno hišo, naj ga Gašparec počaka, ker bo kmalu opravil svoj posel. Kmalu pa se ie neznanec vrnil iz hiše ter začel seljaku pripovedovati, da mu je zmanjkalo 600 dinarjev, da plača blago, ki ga mora prevzeti. Zaprosil je seljaka, naj mu posodi 600 dinarjev. Gašparec, ki ni imel drobnega deuaTja, je neznancu izročil novčanico za 1000 dinarjev in ga potem čakal pred hišo. A neznanca ni dočakal. Seljak je prijavil zadevo policiji, ki je preiskala vso hišo, a neznani goljuf je skozi nasprotna vrata že pravočasno odnesel pete. Planinsiui nesreča nai bi bila vsakomur v svarilo, da ne hod pomanjkljivo opremljen v planine. Nujno potrebne so vsakemu planincu neprekosljive .Gojzerce* iz specijalne delavnice I. Brajer Ljubljana, Breg štev. 1. Navodila za fotografe amaterje izšla Cena Din 16-- 157 Drogerija A. Kane sinova, Židovska ul. * Krvava rodbinska drama. V Makarski se ie pripetila predvčerajšnjem krvava rodbinska drama. Tamkajšnji posestnik Tomo Vidovič se je spri s svojo ženo, ker je grdo ravnala s svojim tastom. V obrambo svojega očeta je Tomo potegnil nož ter zadal ž njim svoji ženi deset težkih ran. Ostala je na mestu mrtva. * Grozen samomor orožnika. V Farkaše-vo gostilno v Somboru je prišel prošli torek orožnik, ki je dezertiral od svojega oddelka ter odnesel tudi nekoliko eraričnih stvari. Za orožnikom, Trifun Katauič je njegovo ime, ie bHa izdana tiralica. Neki gost je v gostilni Kataniča spoznal hi ga pozval, naj se vrne k svojemu oddelku. Orožnik ie rato potegnil iz žepa bombo ter jo vrgel na tla, kjer je eksplodirala. Katanič je, grozno razmesarjen, obležal mriev na tleh. Od ostalHh gostov m bil nikdo poškodovan. * Požar v Ljubnem. Poročajo nam: ProšH torek ob 1. ponoči je v Ljubnem začelo goreti poslopje tamkajšnjega posestnika Josipa Ambrožiča, takoimenovani »Bitkov pod«. Skedenj za shrambo sena in slame je od ostalih poslopij oddaljen 50 metrov in stoji boli osamljen. Ker je poslopje začele goreti v tako pozni url, je jasno, da je bil ogenj podtaknjen. Poslopje je zgorelo do tal. škoda je deloma krita z zavarovalnino. Domači gasilci so prihiteli na pomoč in k sreči omejili požar. Brizgalna gasilnega društva je delovala izborno, odpovedal pa je vodovod. * Za prenovljenje krvi priporoča originalni planinski j-spomladanski čaj« lekarna Bahovec, Ljubljana (pri Čevljarskem mostu). Cena 10 dinarjev. * Čajanka! Zahtevajte povsod najizdat-nejše čajne mešanice »Čajanka«. Glavna zaloga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19. ♦ Radloemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplic« (38° C), postaja Straža-TopHce, zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizern, živčne bolezni, vnetje živcev, otrp-nenje, neuTalgije, ischias, ženske bolezni, eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kronične kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in omlajevataa. Električna razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni kom-fort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. 150 STRAST LILIAN HARUe9 STRAST lz Ljubljane u— Ljubljanske ulice je pričel hvaliti Slovenec«. Pravi, da Ljubljana napreduje in da ljubljanski magistrat regulira in popravlja razne ulice, odkopava klance in zasipa dolinice ter napravila nove in obnavlja stare trotoarje in to po raznih delih mesta. Po tej pohvali pride seveda nekaj Slovencev c« graje, ki bi pa morala biti pravilno naslovljena na bivšo večino občinskega sveta ljubljanskega. »Slovenec« namreč pravi, da magistrat ne vidi Ravnikarjeve ulice v Vodmatu, o kateri da se je razpravljalo ponovno v občinskem svetu teT da se ie sklepalo v istem »zakonitem« občinskem svetu, naj se napravi primeren trotoar v tej ulici. »Slovenčeva* trditev, da se ie v bivšem občinskem svetu ponovno razpravljalo o tej ulici, ie že resnična, toda »Slovenec« bi ne smel povedati samo to, kaj se ie sklenilo prvič, marveč bi moral svojim bralcem povedati tudi poznejši sklep občinskega sveta, s katerim se ie (na predlog finančnega odseka, katerega načelnik ie bil tudi klerikalec) odklonil potrebni kredit za ureditev te ulice. Bivša večina občinskega sveta, ki je stala pod klerikalno patronanco, ie namreč iz osnutka pro-ačuna zadevno postavko enostavno črtala in je občinski svet na ta način svoj prvotni sklep, naj se ulica uredi, sistiral. Zanimivo in značilno je še to, da je neki klerikalni občanski svetovalec, ki je bil tudi član iinančnega odseka, potem, ko je bil zadevni proračun do zadnje pare črtan, v občinskem svetu napadel mestni gradbeni urad, da — noče izvrševati sklepov občinskega sveta in noče Ravnikarjeve ulice urediti. Tako vidimo, da ponovno razpravljanje »zakonitega« občinskega sveta o ureditvi Ravnikarjeve ulice ni prinesio nikakega rezultatn za to ulico samo, pač pa je prav na bengaličen način posvetilo na način »delovanja« in postopanja klerikalcev napram javnosti sploh in napram vodmat-skemu okraju posebej. Bilo jih ie več kot štirje, pa so bili le slabi in žalostni »re genti«. u— Akademska sekcija društva »Treznost« v Ljubljani ima danes 28. maja v balkonski dvorani univerze ob 15. sestanek vseh akademikov - abstinentov. Naloga teh sestankov ie, pripraviti vse akademike-abstinenfe do tega, da se organizirajo ter tako prevzamejo po naTavi jim pripadajoče vodstvo mladinskega protialkoholnega po-kreta. u— Naprava novih mostov. Zemljiški in hišni posestniki v trnovskem in kariov-škem predmestju se opozarjajo, da morajo pri novoiztrebljenih odprtih obcestnih jarkih odstraniti cementne cevi ter jih nadomestiti z betonskimi ali pa lesenimi mostovi. Ta predpis velja tudi za jarke ob mestnih po-tih in štradonih na Ljubljanskem baTju. Postavljanje novih mostov se mora vršiti natančno po obstoječih predpisih in je pri tem posvečati kar največ pažnje temu, da bodo novo napravljeni mostovi imeli zadosten propust. Dosedanje izkušnje so pokazale, da samo v onih nanovo izčiščenih jarkih voda nima pravilnega odtoka, kier so zgrajeni nepravilni mostovi in se ponavadi voda tamkaj najhitreje zajezi. Da pa prizadeti posestniki ne bodo oškodovani za slučaj, da bi se pozneje zahtevala odstra nitev nepravilno napravljenih mostov, se morajo pred pričetkom gradnje zglasiti v mestnem gradbenem uradu, kjer bodo tozadevno prejeli natančna navodila, katerih se bodo seveda morali brezpogojno tudi držati. u— Slava Triglavskega polka. 40. pehotni polk Triglavski praznuje danes v petek 38. t. m. svojo slavo v spomin na dan, ko je Slovenski planinski polk (sedaj 40.) stri sovražnikov odpor pri Kotljah ob koroški ofenzivi leta 1919. Služba božia in rezanje kolača bo ob pol 11. na dvorišču vojašnice kralja Petra I. Osvoboditelja. u— Razstava narodnih vezenin. Učenke Cavtatske zadruge za vzdrževanje ln napredovanje narodne umetnosti in obrti (Cavtat, Dalmacija) so na poučnem potovanju. V soboto 39. t. m. pridejo iz Zagreba v Ljubljano. V nedeljo in pondeljek priredijo razstavo in bodo pod vodstvom svo jih učiteljic izdelovale dela posebne tehnike kamevaskega vezenja. Prosvetni oddelek je z okrožnico opozoril vse dekliške šole na to razstavo, ki bo v telovadnici Tehniške srednje Šole in bo vsakomur dostopna od 8. do 13. in od 15. do 19. ure. u— Kdaj bo konec deložacti? Nerodno ie in posebno neprijetno, če človek hoče uda ritj po drugem, pa samega sebe lopne. »Slo- venec« od 26. t. m. piše pod gornjim naslovom: Na trgu Sv. Jakoba je zopet pohištvo neke deložirane rodbine. človeku se ne smili samo nesrečna rodbina, ampak tudi skoraj čisto novo pohištvo, z velikim trudom pridobljeno, ki se kvari v tem deževnem vremenu na prostem itd. Nerazumljivo nam ie, da še ne najde v vsej Ljubljani kakšen prostor, kier bi mogel nesrečni deložiranec vsaj shraniti svojo, s trudom pridobljeno imovino. Pozivamo vse mero-dajne činitelje, naj vsaj v toliko pomagajo ljudem, da jim spravijo pohištvo pod streho in jim tako obvarujejo vsai bore imetje.« — Vse Prav, vse lepo! Čudimo se le, kako je bilo mogoče, da je ta članek prišel v »Slovenca«. Pisec se je namreč pozabil informirati, kdo ie ta nesrečna rodbina, ki so jo brezsrčneži pognali na cesto. Če bi bil vprašal, bi gotovo tega ne priobčil. Mi ta članek v toliko izpopolnimo, da so to mo-bilije strojnika Ivana Iskre, ki ie služboval 13 let v škofovi tiskarni in tudi stanoval v tiskarniških hišah. 2o let jim je delal štafa-žo in bil eden njihovih najboljših igralcev, znan pod imenom »Peterlin«. Radi nekega malega incidenta pa so ga bacnili na cesto in ga spravili v položaj, ki ga opisuje človekoljubni »Slovenec*-. u— Telovadni odsek društva »Atena« vabi člane z družinami na majniški izlet na Rožnik v soboto dne 29. t. m. Zbirališče ob 2.45 popoldne pred žensko realno gimnazijo na B!eiweisovi cesti, če bo slabo vreme, se bo vršil izlet teden pozneje. 634 u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 samomor, 2 lahki telesni poškodbi. 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek obrtnega reda. 4 prestopki cestnega policijskega reda in 3 prestopki avtomobilskih predpisov'. Aretacij ie bilo izvršenih 6 in sicer: 1 radi pobega od doma, 1 radi telesne poškodbe, 1 radi poskusa tatvine. 2 radi pijanosti, 1 radi izgreda in 1 radi vlačugarstva. u— Samomor mladega dekleta. Ko se je mudila Ana Grčarjeva, stanujoča v šoli na Barju, v sredo Zjutraj na njivi nedaleč šolskega poslopja, ie opazila na mostu čez Ižico mlado žensko, ki se ie tisti hip z vzkrikom pognala v vodo. Grčarjeva je pričela klicati na pomoč in stekla takoj proti mostu, nakar sc ji ie pridružil tudi učitelj Svatopluk Staviček. Toda med tem ie voda samomorilko že pogoltnila in truplo odplavila naprej. Na mostu sta našla le žensko naglavno ruto. Glas o samomoru neznane ženske je prispel tekom dneva tudi v Rudnik, kjer so Kuroarjevj pogrešili svojo rejenko, 20ietno Jožefo Gršček. Pozneje se ie izkazalo, da ie bala najdena ruta njena. Na mizi v sobi so našli kmalu nato tudi pismo, v katerem se nesrečno dekle poslavlja od svoje prijateljice Prirn-šarjeve, a ne navaja vzroka, kal jo je gnalo v smrt. Gršček o va ie bila že dalje časa izredno melanholična ter ie storila usodni korak bržkone v duševni zmedenosti. u_ iz vode potegnjeno truplo. VčeTaj srno poročali, da so v jezu pri Fužinah potegnili iz vode moško truplo. Kakor se nam naknadno poroča, r.j bilo to truplo Ludovi-ka Stanjka, temveč njegovega brata, 271et-nega Cirila, bivšega smetarja pri mestni občini ljubljanski, stanujočega na Cesti na Kodeljevo št. 8. Nesrečnež je skočil že 10. t. m. v Štepanji vasi v Gruberjev prekop in utonil. Zanimivo je. da je bil dan pred svojo smrtjo prvič na oklicih. Njegov brat Ludovik, sedlar na Gosposvetski cesti 13, v Kolizeju, ki je bil pomotoma objavljen kot mrtev, je čil in zdrav, kar smo se prepričali tudi na lastne oči. u— Izginula ženska, čevljarski pomočnik Pavel Baraksadič, stanujoč na Osojah št. 3, ie prijavil policiji, da ie njegova soproga Marija približno pred 14 dnevi odšla z doma i.n se doslej ni vrnila. Baraksadičeva je umobolna ter je že večkrat pobegnila od doma, vendar se ie dosedaj še vedno po krajši odsotnosti povrnila. Ker pa sedaj že po 14 dneh ni o njej nobenega glasu, ni izključeno, da se ii ie pripetila kaka nesreča. Ženska ie velike postave, rdečkastega obraza ter opravljena v modro obleko. u— V imenu zakona.-..! Ko se je pekovski pomočnik lian Rand, stanujoč na Cesti v Mestni log, vračal v sredo ponoči po daljšem bivanju na Gorenjskem zopet domov, ga ie v Trnovski ulici pred konjušnico nenadoma ustavil mlad človek. Stopil je pred njega in ga v energičnem tonu pozval v imenu zakona, naj mu sledi. Na vprašanje, kaj hoče, je detektiv, kot se je neznanec predstavil, potegnil Randu izpod pazduhe zavoj obleke ter ga pozval naj mu sledi. Čim pa sta prišla na teman košček poti, se je neznanec nenadoma okrenil in v brzih skokih izginil z zavojem obleke. u— Najboljši in najtrpežnejši češki čevlji Tip - Top ia Baly - Švica se dobe le v trgovini Žibert, Prešernova u., Ljubljana. 540 Aspirinove tablete 3e mnogokrat ponarejajo. Da se obvarujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni zavoi "Hoj*" (ploičnati kartoni s 6 ali 20 tab.eiami) z modro-belo-rdečo varstveno znamko. Odklanjajte vae druge zavoje. 116 !z Maribora a_ Redek jubilej. V soboto dne 29. maja slavi gospod Ferdo Karis, višji poštni kontrolor v pokoju, 701etnico svojega roistv3. Jubilant je bil že v svojih mladih letih kot starosta sokolskega društva v Trstu, član in odbornik drugih narodnih organizacij, neumoren in neustrašen borec za pravice in probujenje naših, sedaj zasužnjenih bratov. Tak je ostal vso svojo življensko pot. Danes se udejstvuje zlasti pri Jugoslovenski Matici in pri Društvu drž. nameščencev in vpokojencev, kjer deluje predvsem za uboge vdove in sirote s kronsko pokojnino, v katero spada jubilant sam in cela v rsta drugih nacijonalnih starih uradnikov, katere je »nagradila« svobodna domovina z bera-ško kronsko pokojnino. Požrtvovalnemu delavcu in vrlemu somišljeniku SDS želimo v krogu obitelji in prijateljev še mnogo srečnih let! a— Staršem! Opozarjamo starše, ki bi radi napravili svoji deci veliko veselje, da se bo vršila v nedeljo popoldne ob 15. uri v Narodnem domu akademija sokolskega naraščaja in dece. Telovadna prireditev je izključno namenjena mladini s celotnim programom, kl se bo izvajal na večerni akademiji v tOTej dne 1. junija. Sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din. V nedeljo popoldne mladina v Narodni dom! a— Poštne pritožbe. Dobivamo stalno pritožbe, da rabijo pisma med Mariborom in Ljubljano skoro redno po tri dni ali pa tudi, da se sploh izgube. Ker lahko dostikrat tudi pri navadnem, nepriporočenem pismu nastane nepopravljiva škoda, bi ne škodila poostrena kontrola pri pisemski manipulaciji a— Olepševalno društvo za mesto Maribor priredi 30. junija v Ljudskem vrtu veliko veselico, katere čisti dobiček je namenjen za olepšavo mesta- Prosimo, da se druga društva na to ozirajo in ne napovejo za ta dan kakih drugih zabav. 633 a— Odpovedan družabni večer. Mariborski oficirski dom objavlja, da odpade v soboto 29. t. m. napovedani družabni večer radi odsotnosti vojaške godbe. a— Fordova karavana v Mariboru. V sredo, ob pol 21. je prispela iz Celja v Maribor karavana Fordovih osebnih in tovornih avtomobilov. Na Dravskem mostu je bila zbrana kljub pozni uri precejšnja množica ljudi. Proti polnoči so prispeli šc traktorji. Včeraj cpoldne in ob 18. so napravili avtomobili obhod po mestu in se razvrstili na Glavnem trgu. Zvečer so predvajali udeleženci karavane na dvorišču American Importa v Frančiškanski ulici kratek film. Danes zjutraj nadaljuje karavana pot preko Ptuja v Čakovac. a — Anketa za tujski promet. Včeraj dopoldne se je vršila pri velikem županu v Mariboru anketa za povzdigo tujskega prometa v mariborski oblasti. Ankete, ki se ie vršila pod predsedstvom velikega župana g. dr. Pirkmajerja, so se udeležili zastopniki raznih olepševalni planinskih in tujsko-prometnih društev iz mariborske oblasti. a— Pogreb Josipa Zorzija. Včeraj ob 17. se ie vršil iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču pogreb pokojnega državnesa pravdnika Josipa Zorzija. Na zadnji poti sr ga spremili številni njegovi prijatelji, med drugimi za državno pravdništvo mariborsko dr. Grasselli, dr. Jančič in dt. Zorian. dalje višja deželnosodna svetnika Dev ii dr. Lešnik. Na grobu je zapel znani Devov kvartet. a— Težka nesreča kolesarja. Predsincč-njem se ie pripetila pri Mariboru težka nesreča, katere žrtev je bil 481etni Franc Ko-kol iz Krčevine. Kokol ie zavozii s kolesom v avto tovorne tvrdke Welle. Avto je podrl kolesaria na tla, Kokol si je zlomil desno nogo in dobil težke rane na glavi in notranje poškodbe. Rešilni avto je prepeljal ranjenca v javno bolnico. Smrt je iztrgala iz našega naročja jedva 22 letnega sina in brata, gospoda cand. phil. Srečka Kosovela slušatelja osmega semestra na ljubljanski univerzi. Naznanjamo to vest prijateljem in znancem in jih prosimo tihega sožalja. Tomaj na Krasu -Ljubljana-Monakovo, 27. maja 1926. Žalujoča roditelja, sestre in brat. i:-: -I Naši onstran grame p— Razpust izobraževalnega društva aCcrska vila» v Podgradu. Pišejo nam: Dne 11. t. m. se je pripeljal v Podgrad urad« nik podprefekture iz Kopra in pozval k se« bi na občinski urad predsednika izobražen valnega društva aGorska vila» ter mu pre* čital ukaz pulskega prefekta, s katerim se razpušča omenjeno društvo. Pismenega odloka komisar ni hotel izročiti. Na vpraša« nje zakaj je društvo razpuščeno, je odgo« voril: «Ker je bilo društvo vedno proti« državno in pro tlita lrjansko®. Vse delovanje društva se je moralo omejevati zgolj na či« talnic^> in knjižnico ter zelo redke pevske vaje. Sicer pa je značilen za ugled italijan« >ke gospode v Podgradu sledeči slučaj: Pred nekaj dnevi so špijoniTali okoli dru« štvenega sedeža didaktični ravnatelj, zdrav« nik dr. Balbo in občinski komisar. Prva se nista sramovala plezati drug drugemu na rame in gledati skozi okno v društveno či« talnico. Komisar je stal sramežljivo ob strani. p— O poštnih razmerah po deželi priha« 12jo vedno hujše pritožbe. V Gorici je bila re dni neka poštarica obsojena, ker se je pregrešila proti določbam o pisemski taj« nosti. V nekaterih krajih se ljudje bojijo, oddajati pisma na domači pošti pa jih nosi« jo drugam. Mnogo je vasi, ki nimajo nobe« ne primerne poštne zveze in se dostavljajo došla pisma silno pozno ali pa jc treba ho« diti po pisma na oddaljeno pošto, številni uradniki in uradnice postopajo s časopisjem tako, da je to že pravi škandal. Slovenske čaJopise mečejo proč, nekateri naročniki pa dobivajo liste s silno zakasnitvijo. p— Miramar. Italijani občudujejo in opi« sujejo Miramar. Novo brošuro je napisal Angelo Scocchi. Italijani obdajajo mira« marsko krasoto z italijanskim obilježjem, kakoT delajo z vsako vrednoto v deželi. Se« zidan je bil grad v letih 1854. do 1856 v normanskem slogu. Lastnik je bil pokojni mehikanski cesar Maksimilijan. Tam je bi« la poprej kmetska hiša, last Slovenca Da« neva, od katerega jo je kupil z zemljiščem vred Maksimilijan. Miramar je posečal rad rajnki avstrijski prestolonaslennik Franc Ferdinand. Po vojni je prišlo na dan, ka« ko je v Miramaru nemški cesar Viljem učil Franca Ferdinanda, da naj postopa s Slova« ni tako, kakor ravna on s Poljaki. Franc Ferdinand mu je bil potožil, da mu delajo avstrijski Slovani skrbi. Iz Celja e— Zbor samostojne demokratske stranke v Celju. V nedeljo dne 30. mainika ob 8. do. poldne se bo vrši! v Celju v mali dvorani Celjskega doma zbor demokratske stranke, združen z občnim zborom srezke organizacije. K prvi točk? dnevnega reda poroča o splošnem političnem položaju narodni poslanec g. dr. P i v k o. Dolžnost vseh somišljenikov SDS v Celju in okolici je, da se tega zbora polnoštevilno udeleže- e— Celjska okoliška osnovna šola. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je 'ministrstvo pro svete razveljavilo svoj odlok, ki ga jc izdalo brzojavno pred kakimi 14 dnevi z naročilom, naj se pri zgradbi nove okoliške šole začasno ustavijo vsa nadaljna gradbena dela. Ministrstvo je bilo oči vi dno od izvestoe strani napačno informirano in se je moglo sedaj na podlagi predloženih spisov osebno prepričati, da so pri predpripravah in zidanju kompetentne oblasti postopale popolnoma v smislu predpisov ln v okviru zakona. Dasi ministrstvo prosvete ni bilo niti kompetentno izdajati kake prepovedi glede graditve novega šolskega poslopja, je bilo stvari v korist in morda celo prav, da se je to zgodilo, ker je sedaj vendar enkrat konec naravnost gabne gonje protj novi slovenski šoli v celjski okolici, ki so io vprizorili nekateri celjski in okoliški nezadovoljneži. Glavno besedo pri tem pa je imel »Slovenec«, ki je zadnje dni vkljub svoji slovenski avtonomiji klical na pomoč že vse centralne urade v IMariboru in Beogradu, ko so se stavbna dela vkljub klerikalni intervenciji v ministrstvu prosvete nadaljevala, ker je bil odpor podjetnikov in zaposlenega delavstva silnejši kakor pa brezglavna gonja. To žalostno proti-akcijo so netili nadalje oni meščani, ki nimajo v okolici ničesar iskati, ali pa kot občinski odborniki nimajo šoloobveznih otrok. Ne zavedajo se, da v občinski zastop niso bili izvoljeni zaradi tega, da bi zastopali svoj>e lastne osebne koristi, temveč zato, da delajo za inteTes celokupnega prebivalstva. Zadnje poglavje v zgodovini borbe za celjsko okoliško šolo je sicer nad vse sramotno in žalostno. Je pa na drugi strani tudi poučno in je odprlo marsikateremu okoličanu oči. Tistim pa, ki so ga povzročili, gotovo ne služi v čast. e— Neumesten odgovor. Te dni je prišel prosit za delo neki primorski begunec k enemu tukajšnjih stavbenikov. Ko je delavec na vprašanje, ali je Primorec, to potrdil, mu je stavbenik zabrusil v obraz, da Primorcev ne jemlje v delo, ker so vsi tatovi. Odlcčno odklanjamo tako izraze, ki pričajo o surovosti dotičnega podjetnika. Pripominjamo, da ta stavbenik ni naprednega mišljenja, dasi se smatra za Slovenca, e— Preg'ed ln popis živine, vc-zov, av" tomrbilov in motociklov v območju celjskega vojnega okruga se bo vršil od 1. junija do 15. julija. V itfteresu vsakega posameznega je, da se točno odzove pozivu, da mu ne bo treiba hoditi naknadno na popis v Celje in da se izogne neprijetnim posledicam. Namen tega popisa ni rekvi. zicija ali pa morda kakšna mobilizacija, kakor se je to zadnjič od izvestnih strani raz- „Charly Chaplin | kot vojnik" danes kino »Dvor". širjalo, ampak samo točna evidenca, ki jo mora vaditi občina, sirez in vojaška oblast e— Telovadni nastop »Celjskega Sokola«. Opozarjamo ponovno na nastop Celjskega Sokola, ki se bo vršil v nedeljo dne 30. maja ob 3.30 popoldne na dvorišču so-kolske telovadnice. Spored je zelo zanimiv in je želeti, da pomaga občinstvo z udeležbo k gmotnemu in moralnemu uspehu prireditve. Cisti dobiček je namenjen za praški izletn-i fond. Piromenadmi koncert Sokola se bo vršil od 11. do pol 13. na Krekovem trgu pred kolodvorom. e— Smrtni slučaj. Martin Primidžlč, 50-letni kol ar in hišnik v Aleksandrovi ulici št. 7 v Celju, je bil že dalj časa duševno zmeden. Soproga ga je na nasvet zdravnika poslala k njegovim domačim v Paško vas, da bi si pomiril živce in ozdravil. Hodila ga je redno vsaHco nedeljo obiskovat Ko je prišla na binkoštni ponedeljek na Paško vas, ga ni bilo doma. Domači so smatrali, da je šel soprog čakat na postajo. Drugi dan je našla Primožiča neka pastiri-ca na Lepi njivi v gošči mrtvega. Prerezal si je v zmedenosti žile na roki in vratu. Primožič, ki je bil zelo mirnega značaja, delaven in skrben obrtnik, zapušča vdovo in eno hčerko v največij revščini Družina je brez vsakih sredstev, apelira se na pre-moižnejše sloje, da ji pomagajo s primernimi darovi. Iz Trbovelj t— Konfisciran denar za reducirance. Okrajno glavarstvo v Laškem je odredilo, da se denar, ki ga je poslal akcijski odbor na Viču v svrho razdelitve podpor med re« ducirance akcijskemu odboru v Trbovljah, deponira na občini, toliko časa, da se bo zadeva s tem denarjem pojasnila. Med re« duciranimi delavci vlada radi tega veliko ogorčenje. t— Smrtna kosa. V sredo zvečer je umrl čevljarski mojster Valentin Hrastnik. Po« greb se bo vršil danes ob 4. popoldne. Po« kojnik je bil kot eden najstarejših čevljar« skih mojstrov v Trbovljah znana osebnost. Pogreba se bo udeležilo korpoTativno obrt« no društvo. Blag mu spomini t— Občni zbor invalidske orgmizaclje. Na izrednem občnem zboru invalidske or« ganizacije je bil izvoljen večinoma stari odbor s predsednikom Matijo Lanišnikom. t— Zavod za socijalncuhigijensko zaščito dece v Ljubljani priredi dvatedenski tečaj z razstavo o negi dojenčka v Trbovljah. Otvoritveno predavanje se bo vršilo v to« rek dne 1. junija, ob 17. uri v prostorih go« spodinjske šole na Vodah. Nadaljna pre« davanja se bodo vršila za gojenke gospo« dinjske šole ob popoldanskih urah, za dru« ge žene in dekleta pa zvečer. Žene in de« kleta so vabljene k obilni udeležbi. t— Šolska akademija. V našem zadnjem členku glede šolske akademije et je vrini« la neljuba pomota. Akademija se bo vršila v nedeljo 30. t m. in ne v pondeljek, 31. t tn.. kakor smo pomotoma poročali. Boljše izkoriščanje motorne moči dosežete s CONTINENTAL BALLON obroči, ker te pnevmatike vse nevarnosti na cestah gladko prevozijo, za kar je drugače po rebna motorna moč, tako, da je ta samo hitrosti vožnje v korist. 4141 a Za BH.L0N obroče ni potrebi kolesa predelavati- SMiiine: bremensko poročilo Meteorološki ta»uo u Ljubljani, 27. maia 1926 Višin;, barometra o08.b m Kraj Cas opazovania Ljubljana (dvorec) Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Sarom. Temoer. Rai. vlaga i o/o . .f 7. 762 9 1T4 8. 7628 12-6 1 14. 760 2 198 l 21. 7605 15-8 8. 762'4 15-0 8. 7609 14-0 8. 761-5 15-0 8. 759 3 170 7. 000 0 00 • • 7. 762-8 90 Smei vetra in brzina v m 80 SW 1 9 77 SW 1 10 48 N 1 10 72 SSW 1 10 75 S 2 10 0 85 \V 1 9 50 65 WNW 2 7 0 65 NW 2 10 6 00 0 0 0 mirno 3 0.5 V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 1.6 mm. Solnce vzhaja ob 4"20 zahaja ob 19-34. una vzhaja ob 39 31 mm fo > urt Šport Jugoslavija : Bolgarska Kakor smo že poročali, se vrši prihod« njo nedeljo v Zagrebu pTva nogometna tek ma med našo in bolgarsko reprezentanco. S to tekmo bodo oficijelno vpostavljeni športni odnošaji med našimi in bolgarski« mi športniki. Bolgarsko moštvo se resno pripravlja na to srečanje ter pridno treni« ra. Sestava bolgarskega moštva še ni zna« na. Naš savez je na svoji zadnji seji določil za to tekmo nastopno našo reprezentanco: Mihelčič (Gradjanski)«Ivkovic (Jugoslavi« ja), Vrbančič (Concordia)sHitrec (Gradjan ski), Premrl (Viktorija), Booačič Mirko (Hajduk)«Gjurič, Jovanovič, Luburič, Pet« kovic (vsi Jugoslavija), Giller (Gradjanski) Rezerve: Vrdjuka (Železničarji), Remec (Gradjanski), Mar j anovič (Hašk) in Cin« drič (Concordia). Ta postava je zelo dobra ter najbrže naj« boljša, ki jo moremo danes postaviti. Ima zelo mnogo izgleda, da bo z lepo zmago dokazala zmožnosti jugoslovenskega nogo« meta. Tekmo bo sodil budimpeštanski sod« nik Gero. V nedeljo zvečer bo JNS priredil na čast gostom banket, na katerega bodo po« vabljeni zastopniki vlade, vojske in zagreb« ski župan. LLAP. (Službeno.) Za propagandno štafeto za Schvvabov pokal, ki se vrši v ne« deljo dne 30. t. m. se imenuje sledeča jury« ja: Kot zastopnik darovatelja g. D. Schwa« ba, g. Lavo Struna; vrhovni sod: gg. Sancin Danilo, Windisch Josip, Gnidovec Ante, Goreč Joso, Kandare Boris; delegata LLAP Rybaf Miloš, Sancin Savo; sodniki na ci« lju in časomerilci: gg. Goreč, Vodišek, Gor janc, Brumat, Gnidovec, ing. Debelak in Windisch; starter: g. Sancin D.; reditelj staTta g. Sketelj; zapisnikar: g. Saksida; sodniki "na progi: gg. Kandare Boris, Balte« sar, Ludvik, Gregorič, Fink, Lukežič, Jer« ne j čič, Podpac, Letnar; zdravnika: gg. dr. Mayer in dr. Perpar; oglaševalec: g. Ča« mernik. Sestanek sodniškega zbora se vrši točno ob 10.30 uri v Narodnem domu. Sla« čilnica za tekmovalce je v Narodnem do« mu. Tekmovalci morajo biti pripravljeni najpozneje ob 11. uri. Glasom sklepa seje u. o. LLAP morajo klubi ASK Primorje in SK Ilirija postaviti za imenovano priredi« tev po 10, SK Jadran in ŽSK Hermes po pet rediteljev. Ako ne bi zadostili gornje« mu sklepu, bodo kaznovani z globo 100 Din Reditelji se morajo javiti predsedniku pod« saveza g. Milošu Rybafu najpozneje ob 10.30 pred Narodnim domom. Službene objave LNP. Danes, v petek, ob 20. seja kazenskega odbora. Na sejo se poživlja g. Miklavčič (SK Ilirija). Tajnik II. SK. Ilirija : SD. Rapid. V nedeljo dne 30. maja se odigra v Ljubljani finalna tek« ma za prvenstvo Slovenije. Ob tej priliki nastopita kot okrožna finalista Ilirija in mariborski Rapid. Brezdvomno bo nudila tekma dovolj napetosti in zanimivosti, kaj« ti šlo bo za prvenstvo. Tekma se bo pričela ob 17. Stafetni tek skozi Maribor, ki ga je prošlo nedeljo priredil ISSK Maribor, je potekel ob velikem zanimanju občinstva. Favoritna štafeta ljubljanskega Primorja je bila poražena od Rapidove in se je mo« rsla zadovoljiti z drugim mestom. Kot tret« ja se je plasirala štafeta ISSK Maribora. Nov odbor TK. Skala. Nedavno se je vršil občni zbor agilnega TK Skala, na ka« terem je bil izvoljen nastopni novi odbor: predsednik prof. Ravnik, podpredsednik Gnidovec, I. tajnik Torelli, blagajnik Ko« šca, odborniki Ogrin (II. tajnik), Žemljic, Kveder in PTedalič. Za načelnike posamez« nih odsekov so bili izvoljeni': smuški odsek Gnidovec, foto«amaterski odsek Planinšek, rešilna ekspedicija KvedeT in tehnični od« sek Adlešič. O občnem zboru in o marlji« vem delovanju kluba v preteklem poslov« nem letu bomo še poročali SK. Ilirija. (Lahkoatletska sekcija). V soboto ob 5. popoldne sestanek vseh atle« tov na igrišču. Radi važne zadeve udeležba strogo obvezna. — Načelnik. ASK Primorje (Hazena sekcija). Od« slej se vrši redni trening sledeče dni: Za I. družino v pondeljek in četrtek. Za re« zervno družino v torek in petek Za mla« dinsko družino v sredo in soboto. K I. dru« žim spadajo sledeče igralke: Krisch, Janča« gaj, Kump, Podboj I., Jenko, Prekuh, Zan« ner, Erbežnik, Vidic I. — Rezervna druži« na: Kaiser, Podboj H, Modic I. in II., Čer« gonja, Vivod, Treo, Kačič I. in IL — Mla« din ska družina: Podgornik, Medic, Peruzzi, Vatovac, Tuma ter ostale neimenovane ha« zenašice. Kazen splitskih reprezentativnih igra« čev. Splitski podsavez je kaznoval svoje reprezentativne igrače, ki so kakor znano pri tekmi proti zagrebški reprezentanci za« pustili igrišče s šestmesečno zabrano igre. Po tej kazni izgleda, da bodo mogli kezno« vani nastopati v svojem klubskem, t j. Hajdukovem moštvu, ker so bili kaznovani le kot igrači splitske reprezentance. O tej kazni po JNS razpravljal na prihodnji seji. Nurmijev svetovni rekord na 3000 m. Nurmi je v nedeljo startal v berlinskem stadionu, kjer se je zbralo 40.000 gledalcev, da vidijo slavnega tekača. Nurmi je star« tal samo v teku na 3000 m ter z 8:25.4 po« stavil nov svetovni rekord Dosedanji re« kord na to progo je imel Wide z 8:27.3. Konjske dirke v Čakovcu. Mursko ko« lo jahača i vozača priredi v pondeljek in v torek 30. in 31. t m. v Čakovcu velike ga« lopske in kasačke dirke ter concours hip« pique. Londonski Arsenal v Inomostu. V če/ rajšnja nogometna tekma v Inomostu med londonskim moštvon Arsenala in tirolsko reprezentanco je končala z zmago Angležev s 4 : 2 (3 : 1). Angleži, Id so igrali z re« zervami, so igrali krasen nogomet, ki je za« drvil gledalce. da eden par nogavic t Žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) es-avm »ključ" traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste ve-~»v«H. Nogavice brez žiga ,ključ* »o ponarejene. Gospodarstvo Anketa o predlogih za menični in čekovni zakon Pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je vršila včeraj a.:-keta o predlogih za načrta novega meničnega in čekovnega zakona Komisija pri ministrstvu pravde, pooblaščena s sestavo načrtov, je smatrala za potrebno, da zasliši tudi mnenje praktikov, in je zato -pozvala Zbornico, da o gotovih, za prakso važnih vprašanjih poda svoje mnenje. Anketo .ie otvoril zbornični predsednik g. Ivan J o 1 a č i n ml., ki je po pozdravu navzočih predal vodstvo n-nkete referentu gosp. dr. Ivanu Plessu. Ankete so se udeležili poleg zastopnika Notarje zbornice gosp. dr. Kuharja univerzitetni profesor gosp. dr. Milan š k e r 1 j, višji sodni 6vetnik gosp. S t e r 1 e ter zastopniki skoro viseli ljubljanskih bank. Čekovni zavod, katerega je zastopal ravnatelj gosn. Rut ar, je poslal te prej Zbornici pismeno izjavo, ki se je deloma prečita!;: tekom razprave; ravno tako so "se čitali posamez ni odstavki iz obširne izjave gosp. dr. R Pipuša iz Maribora. K stvarnim razpravami, katerih so se udeležili vsi navzoči, je podajal izčrpne pojasnitve profesor gosp. dr. škerlj. ki je kot član mimisterijalne ko. misije v Beograidu sam sodeloval pri sesta. vi načrtov. Med drugim se je razpravljalo o potrebi uvedbe takozvanega surogatnega ali nadomestnega protesta pri menicah, ki ga pred-videva načrt novega meničnega zakona, nadalje o zastavnih in .retencijskih pravicah meničnega upravičenca. Zanimiva je bila tudi razprava o omejitvi menične spodobnosti kmetskega ljudstva in omoženih žen. Anketa se je soglasno izjavila za r.o, da novi zakon nikakor ne sme osvojiti takih omejitev. »Vacatio legis* pri obeh zakonih nj se določi na tri do največ šest mesecev, vendar je skrbeti za to, da bosta zakona pravočasno objavljena tudi v slovenskem jeziku. Nadalje se je sklenilo, da je dovoliti plačilo menične svote po dospelosti tudi že -prej, nego postane sklep o amortizaciji pravnomočen, naravno proti kavciji. Poleg drugih zaključkov, tičočih se meničnega zakona, je anketa podrobno raz-pravi jala tudi o načrtu čekovnega zakona, in sicer, kar se tiče sistema, se je anketa izjavila za to, da naj se izda posebni čekovni zakon, v katerega naj se na odgovarjajoča mesta vnesejo v celoti vse one norme meničnega zakona, ki veljajo tudi za ček. Nadalje je glede čeka anketa osvojila predlog, da mora biti na čeku označen kraj plačila. Ček se ima prezentirati v izplačilo v času, določenem v zakonu, na mestu plačanja. Anketa je odobrila načelo, ki ga vsebuje načrt glede prezentacije, in sicer, da je ček predložiti v roku 10 dni, ako je izstavljen v domači državi; 15 dni. ako je izstavljen v kaki drugi evropski državi; SO dni, ako je izstavljen v izvenevropskih državah, in to na obalah Sredozemskega in Črnega morja ali na otokih v njih; 2 meseca, ako je ček izstavljen v drugih iz-venevTOpskih državah. Poleg prečrtanega (krosiranega) čeka je obdržati tudi «ček za obračun*. Nadalje se je sklenilo, da je uvesti enoten šestmesečni zastaralni rok. Ediktalni rok za amortizacijo, ki znaša 30 dni, nI potrebno podaljšati Poleg teh je anketa sklepala tudi še o drugih, principijelno važnih vprašanjih, ki se tičejo teh dveh predlogov meničnega in čekovnega zakona, ter storila po stvarnih izjavah in predlogih etrokovnjakov-prakti. kov zaključke, katere bo Zbornica predlo, žila ministrstvu pravde, da jih upošteva pri definitivni redakciji načrtov meničnega in čekovnega zakona, ki bosta, kakor se čuje, predložena Narodni skupščini že tekom meseca junija. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (27. t. m.). Pšenica: baška, 55 vagona 307—310. Oves: baški, 3 vagoni 180. Turščica: baška, okolica Novi Sad, 10 vagonov 136; baSka^ okolica Sombor, 2 vagona 137.50. Dunajska borza za kmetijske produkte (26. t. m.). Kakor običajno, je tudi letos mesec maj čas živahnejšega udejstvovanja špekulacije. Od tega izvirajo zadnja valovanja na ameriških borzah. Na kontinentalna tržišča vpliva okolnost, da se zaloge domačih produktov stalno manjšajo. Zato je tendenca v pšenici zelo čvrsta, kar se pokazuje tudi na dunajskem tržišču. Nasprotno pa je rž zelo zamemarjena, radi česar pokazuje tendenco slabljenja cen. V ječmenu tn ovsu slaba kupčija. Turščica je malo mlačnejša. Tendenca v moki je postala čvrsta in zahtevajo imetniki višje cene, kar pa le težko dosežejo. Notirajo vključno blagovnapremetni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača (Wiemer Boden) 43.50—44.50, march-feldska 43—43.75, madžarska potiska 47.50 do 49.50, madžarska 45—47.50, jugosloven-rka 44.50—45; rž: marchfeldska 27.25 do 27.75; ječmen: domači 30—33.50, slovaški 35—38; turščica: 21—22; oves: domači 29—30; moka «0» (v trgovini na debelo): domača 80—83, madžarska 77 do 82.50, jugoslovenska 75—79. Dunajski svinjski sejem (26. t. m.). Dogon 20.989 komadov. Od tega iz Jugoslavije 1493. Največ jih je bilo iz Poljske, to je 14.896. Spričo večjega dogona so se pocenile debele svinje za 5 do 10, mesne pa za 25 do 30 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svinje I. 1.80—1.90 (Izjemno 1.95), srednjetežke 1.70—1.85, kmet-ske 1.60—1.90, stare 1.60—1.70, mesne 1.50 do 1.85 (1.90) šilinga. = Prijave za VI. Ljubljanski velesejem. Otvoritev VI. Ljubljanskega velesejma ni več daleč. Javnost, zlasti trgovska, se kljub stagnaciji in gospodarski krizi živahno zanima za velesejmsko prireditev. Priglasilo se je za razstavo lepo število domačih razstavljalcev, tako da obeta postati letošnji velesejem resnična manifestacija slovenske to jugoslovenske trgovine, tndustri. je in obrti. Poleg domačih bo tudi mnogo inozemskih razstavljalcev. Zdi se, da se nekateri krogi še premalo zanimajo za to važno gospodarsko institucijo, ali pa gledajo nanjo z nekako skepso, češ, kaj pa treba dandanes velesejmov. Povemo naj, da so velesejmi važen zbliževalni faktor, kajti prav velesejmi vzdržujejo ta pospešujejo bratske odnošaje med Slovenci, Srbi in Hrvati in tudi med ostalim trgovskim svetom. Prikazujejo napredek industrije im vztrajajo zanimanje za nove iznajdbe in nove, bolj zdrave načine trgovine. Zato s« prijavite vsi, ki morete razstaviti, drugi pa mislite na to, da obiščete v dneh 26. junija do o. julija t. 1. velesejem, kjer se bodo nudile za vsakega posameznika izredne zanimivosti. = Položaj na dunajskem tržišču jajc. Z Dunaja poročajo: V z«Petku tedna na tržišču jajc ui bilo zabeležiti posebnih sprememb. Dovozi so bili dalje slabši; zlasti ruskega blaga je bilo malo. Toda je ob. enem tudi konzum močno popustil. Kljub temu je v naslednjih dneh pričakovati majhnega dviga cen V trgovini na debelo notirajo: prvovrstno jugoslovensko blago 14, prvovrstno madžarsko 13.5, rumunska jajca 11.5—12, poljska 11.5—12 grošev za komad ab Dunaj. = Pred znižanjem cen pivu. I z Zagreba poročajo, da so se te dni sestali v Alibuna-ru ravnatelji treh največjih pivovarn Wei. fert, Gjnngjerski in Zoffmann ter se posvetovali glede znižanja cen pivu. Sklenili so, da znižajo cene tako. da bodo krčmar-jera dostavljali pivo brezplačno na dom. Cene pivu samemu se niso znižale, tedn ravnatelji so izjavili, da se bodo v jeseni cene pivu najbrže mogle znižati. — Octre mere proti borznim špekulacijam v Italiji. Iz Trsta poročajo: Italijanska vlada je omejila devizni promet na borzah začasno tako, da se smejo ti posli obavljati samo na borzah v Rimu in Milanu. Ta naredba ima svrho. da se deviznemu uradu, ki se je te dni ustanovil v fi. nančnem ministrstvu, omogoči čim uspešnejše nadzorstvo na borzah. Nakupovanje deviz se ne more vršiti brez dovoljenja deviznega urada. Zaradi gornje odredbe je prenehala tržaška borza trgovati z devizami, s čimer so tržaški gospodarski krogi zeio nezadovoljni. Neprilike zanje obstoje zlasti v tem, ker milanska borza ne notira dinarja, kar tržaška trgovina, ki ima živahne stike z Jugoslavijo zelo neprijetno ob-čuti. = Likvidacija. Krojaško nakupovalno društvo v Meni:om. r. z. z o. z., se nahrja v likvidaciji. Upniki naj je zgla-ie pri zadrugi. = Stanje hmeljskih nasadov v češko, slovaški. Hmeljarsko društvo za Slovenija v Žalcu nam je poslalo naslednje poročilo Zveze hmeljarskih društev v Žalcu (ČSR): «žatec, 21. maja. Hme.ljska kupčija miruje. Minuli teden je bila prodana le malenkostna množina. Plačevalo se je po kakovosti od 3500—3800 Kč za 50 kg. Končno razpoloženje mirno. Cene (se negibajo v prilog kupcem. Minuli teden je deževalo. Zaradi trajno mrzlega vremena se stanje hmeljekih nasadov ni izboljšalo. V nekaterih krajih postaja listje rumeno, in sicer zaradi nizke temperature. Po bolliaču napadeni nasadi se ne morejo popraviti in v večini nasadov se trte še ne dajo prirezo-vati. Stanje je sploh prav neenako. Zgodaj obrezani nasadi imajo že do 2 m dolge trte, v drugih pa trt še fc zemlje ni. Dru-goletni hmelji so povsod lepi in krepki. Toplega vremena si nujno želimo.* — Pripomba poročevalčeva: Poročilo iz Žatca ni jasno. Hvalijo in grajajo obenem. Dozdeva se mi, da hočejo slabo stanje nekoliko olepšati. A, P. = Povišanje glavnice Tržaškega Lloyda. Iz Trsta poročajo, da je glavna skupščina Tržaškega Lloyda (Lloyd Triestino) odo-brila sklep, po katerem se bo izplačevala lOodstotna dividenda. Nadalje je skupščina sklenila povišanje delniške glavnice od 100 na 150 milijonov lir. Borze 27. maja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaiključki.) Vrednote: investicijsko 76.50—77.50, Vojna škoda 304—305, zastavni in komunalni Kranjske 20—22, Celjska po-sojilnica 193—196, Ljubljanska kreditna 175—0, Merkantilna 100—104, Praštediona 865—870, Slavenska 50—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 75—85 (85), Trbovlje 325—0. Vevče 100—0, Nihag 25—30, Stavbna 55 do 65, Sešir 103—104 (104). — Blago: Zaključek: pšenica, baška, 76—77 kg, 2%, fco baška postaja, 1 vagen po 307.50. Povpraševalo se je samo po hrastovih bordonalih. Drugače same ponudbe v raznem lesu in raznih kmetijskih pridelkih. ZAGREB. Zasebni papirji ob majhnem prometu nespremenjeni. Vojna škoda r.e je trgovala v glavnem na včerajšuji višini, in sicer promptna po 307.5—309, za ultimo junija pa po 311.5—312. — Dinar je neznatno slabši. Italija je v Curihu pad'a na 19.40, dočim je Pariz porasel od 16 50 na 17.125. Na zagrebškem deviznem tržišču je tendenca malo slabša. Po stanju v Curihu je zabeležila Italija tudi v Zagrebu padec, a Pariz je zabeležil močnejši porast. Skupni promet 7 milijonov Din. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2279 do 2289, Dunaj izplačilo 800.9—804.9, ček 0—802.25, Berlin izplačilo 1350.85—1354 85, Budimpešta 0.0796—0.08, Italija izplačilo 208.63—209 83. ček 208.4—208.6 London izplačilo« 275.57—276.77, ček 275.4—276.6, New York ček 56.513—56 813, Pariz izplačilo 191—193, Praga izplačilo 167.89—168.89, Švi, ca izplačilo 1096.25—1100.25, ček 1096.29? do 1100.298; valute: dolar 0—56 075, lire 209.4 — 210.6; efekti: bančni; Eskomptna 100—103, Kreditna Zagreb 104 do 105, Hipo 57—58, Jugo 92—93, Ljubljan. ska kreditna 175—190. Obrtna 57.5—62, Pra štediona 867.5—870: industrijpki: šečerana 250—275, Gutmann 200—230. Slaveks 120 do 130, Slavonija 31—33, Trbovlje 290—310. Vevče (zaključek 110); državni: investicij, sko 0—76, agrarne 41.5—42.75, Vojna škoda, promptna 308—309, za junij 312.—313. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2280 do 2284, Dunaj 805.25—805.75, Berlin 1351 do 1352, Bruselj 180—187.5 Budimpešta 0.0796—0.0797. Bukarešta 22—22.5, Italija 209—210. London 276.5—276.65, New Yorfe 56.65—56.66. Pariz 182—188, Praga 168.05 do 168.15, Švica 1097—J097 75 CURIH. Beograid 9.1125, Berlin 122.95, New York 516.125, London 25.1125, Pariz 17.125, Milan 19.40, Praga 15.2925 Budimpešta 0.007220, Bukarešta 2.01, Sofija 3 75. DUNAJ. Devize: Beograd 12 4525 do 12.4925, Berlin 168.11—168.61, Budimpešta 98.75—99.05. Bukarešta 2 34—2.86, London 34 35—34 45 Milan 26 5050—26.6050, New York 706.i5—708.65, Pariz 23.32—23.42, Praga 20 9150—20.9950, Sofija 5.1250 do 5.1650, Varšava 61.75—62.25, Curih 136 7* do 137.21. Valute: dinarji 12.4150 do 12.4850, dolarji 708.20—712.20. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pra. gi 59.425, v Londonu (popoldne) 276, v New Yorku (26. t. m. po borzi) 0.76 ta pol. živil Umska hrana O novem članu Francoske akademije, Paulu Valeryju, je Fr. Lefevre izdal pred nekaj tedni dobelo knjigo pomen-kov, kjer avtor izprašuje novega ne-smrtnika med drugim tudi za mnenje o poglavitnih knjigah. »Poglavitne knjige?« je povzel pesnik in matematik, »to je pa na čitatelju. Sicer pa moram opozoriti, da so pomembne knjige edinole za čitalce, ki jih more čtivo do dna razgibati in preobraziti. Ali danes je kaj malo ljudi, ki bi bili tolikanj dovzetni in sprejemljivi. In človeštvo v svoj celoti ne bere dosti več ko dnevnike, pri tem pa sc večinoma odvadi črtanja. Šolarje bi kazalo učiti, kako se Stajo novine. Prav nič se ne šalim. Ako je narod vrhovni gospodar, mora ta neomejeni vladar pač vsako jutro dobiti poročilo o položaju v carstvu in svetu. To poročilo je v časnikih, ampak znati ga moraš razbrati iz njih. Analiza časnika bi bila jako koristna vaja. mogoče neizmernega pomena. Umsko hrano človeškega rodu tvorijo dandanes dnevniki. Pretežna večina ljudi, ki umejo citati, nima nad eno uro na dan za čtivo, in ta ura. ki si jo posameznik pritrga na tramvaju, v gostilni ali na železnici, se izpolni z dnevnimi listi. Vzemite, da bi se dijaki vadili raztelesiti dnevnik, članek ali celo stran z reklamami, razločiti vse činitelje. predmete, vire. jih prerešetati in oceniti itd. in da bi se izpopolnil ta nauk s primerjanjem raznih inozemskih listov, ali ne mislite, da bi rodilo to velike posledice!« N. K. Žena mehikanskega petrolejskega kralja Velik škandal v Innsbrucku. Soproga mehikanskega milijarderja, petrolejskega veleindustrijalca Paddlefordova, je že dalj časa ločena od svojega moža in živi v Evropi naravnost pustolovsko življenje. Zadnje čase se je nastanila v Innbsrucku s svojo hčerko, prej pa je bivala v dunajskem hotelu Bristol, kjer je imela pri sebi poleg hčerke še sina, tajnika, vzgojitelja svojih otrok ter štiri pse. Že na Dunaju je Paddlefordova vodila zelo čudno življenje in si zapravila ves ugled. Imela je navado, da je nakupovala po tvrdkah blago, katerega ni nikdar plačala. Na ta način je napravila za več sto milijonov dolga, nakar je izginila. Policija je po njenem begu preiskala stanovanje, kjer je zaplenila 37 kosov dragocene opreme, poleg katere se niso našle samo dragocene toalete in klobuki, temveč tudi srebrnina in stare umetnine. Kakor se je pozneje izkazalo, je milijarderjeva žena ves ta inventar nakradla v najboljših hotelih Newyorka, Londona, Pariza. Berlina in Rima iter na Rivi-jeri, kjer je tudi prebila nekaj časa. V krogih, katere je oškodovala, pa je razširjala-»lažnive vesti, da io je njen mož poslal v Evropo na bolniško potovanje z otroci. Tudi je lagala, da jo njen mož redno podpira. Navadno pa je še pristavila, da je zadnji mesec izostal običajni ček in se zatorej »mo-mentano« nahaja v nepričakovanih plačilnih težkočah. Dunajsko policijsko ravnateljstvo se je radi teh in sličnih govoric informiralo pri Paddlefordu v Mehiki in je prejelo v svoje začudenje odgovor, da je Paddlefordova res njegova žena, da pa ne živi več z njim in da ne bo več plačeval njenih dolgov. Tako je prišla Paddlefordova prvič v zapor, njene otroke pa so vzeli k sebi usmiljeni ljudje, dokler ni sodišče ustavilo preiskavo in izgnalo ločenko mehikanskega milijarderja iz Avstrije. Paddlefordova je nato odpotovala v Italijo, kjer ie izvršila tatvino v neki trgovini, za kar je bila zopet zaprta Sličen doživljaj jo je srečal tudi na Španskem. In prošli teden sta dopotovali iz Italije na Tirolsko dve izredno elegantno oblečeni dami ter izjavili na obmejnem komisarijatu v Steinachu, da Sta brez potnih listov. Pripovedovali sta, c^a sta samo na kratkem izletu in da sta pozabili potne liste v Innsbrucku, kjer sltaliin bivate. V Innsbrucku sta se res nastanili v nekem ondotnem hotelu ter vpisali v tujsko knjigo kot Lucy Kel-ley in hči Mary iz Londona. Natvezili sta ljudem, da se jima je blizu Salzburga pripetila velika nesreča z avttomobilom in da je njen voz v popravilu. Čim bo avtomobil zopet v redu, se pripelje šofer za njima in pripelje tudi njuno prtljago. Izposodili sta si na ta račun 500 šilingov. Policija pa je bila med tem opozorjena na pustolovki ter ju je aretirala. Kakor se je pri aretaciji izkazalo, sta bili obe nedavno v Švici, od koder pa so ju oblasti potom tiralice pregnali v Italijo, kjer ju je policija strpala v luknjo. Sedaj se jima bo radi poizkusa goljufije sodilo na Tirolskem. Pustolovki nista nihče drugi kakor Paddlefordova in njena spremljevalka. General Kant Uredništvo newyorškega lista »New R epu b lic« je prišlo na misel, preizkusiti izobrazbo svojih čitateljev z okrožnico, vsebujočo važna vprašanja kot: »Kdo je bil Platon? Kaj veste o Kleo-patri?« itd. Prj tem se ni smel rabiti konverzacijski leksikon .kakršni so: Brockhaus, Larousse, Encyklopedia Britamiica, idr. Od 6000 odgovorov je bilo 40 odstotkov kolikor toliko pametnih, ostali pa so se glasili: Platon — grški matematik iz 18. stoletja; Kant — nemški general; Goethe — skladatelj, grški modrijan; Marconi — učenjak v starem veku, francoski general, judovski kralj, izumitelj letala; Kopernik — perzijski potovalec, živel pred Kristom... Najboljši ruski pisatelji: Nietzsche, Balzac, Maupassant. Cervantes. oče Dona Ki-hota, Periklei, Pascal — znamenita kiparja; Izak Newton, bogat Jud; Vatikan, stavba v Versaillesu; Solon, jud. plesalka (Šaloma) itd. Ti odgovori naj t;as ne spravljajo v obup. saj so že stari Grki pravilno poudarjali: poljrmathia noon u didaskei, mnegovednost ne izobražuje razuma'. Izvirek Nila 2e pred tisočletji so se geografi živo bavili z raziskovanjem Nilovih izvirkov Saj pa je najstarejša kultura sveta — egiptovska — bila dolžna Nilu dobršen del svojega blagostanja in zato ni čuda, da je že od nekdaj vzbujala radovednost raziskovalcev, ne samo egipčanskih, nego tudi tujih. Že v prvih počet-kih zgodovine srečamo raziskovalce, ki so prodirali vedno bolj po Nilu navzgor upajoč, da bodo slednjič vendar prišli do njegovega izvirka. Toda ves njihov napor in napor njih naslednikov do najnovejšega časa je ostal brezuspešen. Edini, ki so se lahko upravičeno ponašali; da poznajo izvirek, so bili trgovci s sužnji, ki so v izvrševanju svojega posla prebredli vso Osrednjo Afriko. Ali njim je bil zemljepis postranska stvar in zato niso ničesar objavili, boječ se celo, da bi jim potem utegnil kdo kratiti njih domeno. Sistematično raziskovanje Nila injije govih izvirkov se je začelo šele počet-kom 19 stoletja. Geografi so morali premagati velike ovire, ki jih je narava stavljala na pot. Tako je vsa okolica Belega NHa težko, domala nedostopna zbog močvirnatih tal. Takisto je bila silno otežkočena plovba po reki, ki je mestoma polna tako na površju kakor pod vodo prepletajočih se vodnih rastlin. Toda potrpežljivost Angležev je slednjič triumfirala nad intrigami narave. Leta 1862 je našel Anglež Speke, da izvira Nil iz velikega jezera Victo-ria Nyanza. Ali to je bil šele začetek. Nekaj tednov po svojem odkritju je zve del Speke, da se izliva v Victorijo Ny-anzo reka Kaguera. Pravi izvirek Nila torej ni jezero Victoria Nyanza, nego izvirek reke Kaguera. Tega je poskušal odkriti Stanley, pa se mu ni posrečilo. Pozneje so geografi ugotovili, da tvori reko Kaguero več dotokov, in dolga leta so samo študirali, kateri teh dotokov naj bi bil glavni. Pokrajina, kjer teče Kaguera, je porasla z velikanskimi pragozdi, skozi katere je bilo možno utreti pot le s sekiro v roki. Slednjič so raziskovalci le dosegli, kar so iskali toliko časa: dospeli so do pobočja gorovja Kuanda, ki ie pokrito z večnim snegom Nemec Richard Kandt je tam odkril pred kakimi 20 leti izvirek Ru-karare, ki je glavni dotok reke Kaguera Izvirek Rukarare je torej izvirek Nila. Atentat varane žene O binkoštnih praznikih se je odigral na peronu pariškega kolodvora d' Or-say nenavaden atentat. V trenotku, ko je privozil na postajo luksuzni vlak iz Biarritza. je planila iz množice čakajočega občinstva razburjena dama k vagonom I. razreda tik za lokomotivo, odprla vrata najrazkošnejšega voza in začela kontrolirati izstopajoče potnike. Naenkrat je stopil iz vagona 401etni mož, ki je vodil mlado lepotico pod svojo roko. Kakor bi trenil je bila čakajoča dama vsa v ognju. Odprla je svojo malo ročno torbico, potegnila iz nje samokres in sprožila petelina. Strel je počil, vendar je krogla zgrešila cilj in je zadela nekega na kolodvoru zaposlenega delavca za vrat. Razburljivemu prizoru je napravila konec takojšnja intervencija policije. Stražniki so damo razorožili ter jo odpeljali na komisarijat, kjer je bila zaslišana. IzkazaV, se je, da je atentator-ka žena bankirja Neulburgerja, moža, ki je spremljal mlado lepotico, o kateri je doznala bankir jeva žena, da se vrača z njenim možem iz Biarritza v Pariz. Prevarana zakonska žena je hotela s strelom iz revolverja pogoditi svojo rivalinjo, ki je skalila njeno družinsko srečo in ji odtujila moža, ki jo je radi lepotice hotel zapustiti. X Jolly in stradanje. Berlinski stradalec Jolly, ki je prvi potolkel svetovni rekord v stradanju in je s tem zaslužil velikanske vsote, je skušal ponoviti svojo produkcijo v Baslu. Imel pa je veliko smolo. Že prvi dan stradanja je nastopila tako močna re* akcija, da .ie moral poskus opustiti. Mož je pobesnel in je razbil svoio stekleno ce* lico, se vrgel na tla in je tako razgrajal, da so ga morali oddati v bolnišnico. Men* da ga bo ta eksperiment izpametoval, da ne bo več uganjal starih neumnosti. Stradaš nje je pač riskanten posel. X Avstrijska parada v Monakovem. Za binkošti so imeli v Monakovem neverjet* no parado. Zbrali so se stari avstrijski ve» terani v trdih klobukih s perjem in so se združili v sorevod, ki je korakal po mona» Danes! Danes! Prvifc v Ljubljani i Jahač v oblakih Senzacijonelno-pustolovna filmska igra o elegantnih tihotapcih. Zasledovanje tihotapskega aeroplana. — Boj v zraku. — Napeto. — Moderno. — Razkošno. — Ljubavno. — Senzac jonelno in velezammivo. Predstave točno ob: 4, pol 6., pol 8. in 9. uri. Pri vseh predstavah svira prvovrstni umetniški orkester. ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. Tel. Prednaznanilo: Luciano Alberlini. 124. kovskih ulicah. Parade so se udeležili tudi nemški bivši vojaki, ki so istotako prišli v starih vojaških uniformah. Monakovo se je ob tej priložnosti zavilo v zastave. Avstrija ski veterani in nemški vojaki so šli k maši v cerkev, kjer sta ministrirala en a v stri j * ski in en nemški strežnik, po službi božji pa se je sprevod nadaljeval. Tirolski strel* ci so korakali po mestu s svojimi raztrga* nimi zastavami. Parada je bila žalostnapri* ča nekdanjega «waffenbruderstva», ki je tako dobro uspevalo pod blagoslovom rim* skih posvečevateljev kanonov in sabelj. X Človeški besedni zaklad. Znani leksi« kograf Frank H. Vizetelly si je vzel truda, da je opazoval in izračunal, kolik je besed* ni zaklad pri različnih ljudeh. Dognal js^ da razume petletni angleški otrok 1700 bc* sed, trgovec pa tri do deset tisoč. Literati ne glede na narodnost obvladajo po njego* vem povprečno 12.000 besed, direktorji li» stov pa morajo razpolagati .s 45.000 bese» dami. Rekord v bog-astvu besednega zakla= da je po trditvi Vizetellyja odnesel umr. li ameriški predsednik NVilson, ki jc raz> umel in uporabljal 62.210 besed. iokolstvo Rezultat mednarodne telovadne tekme v Lyonu Pri mednarodni telovadni tekmi v Lyo-ou, katere so se udeležili reprezentamti 6 narodov, so dosegle: Češkoslovaška Jugoslavija Francija Luksemburška Belgija Holandska 1198.797 nočk 1162.867 > 1152.230 » 932.192 » 876.995 » 820.507 » Svetovno prvenstvo si je priboril, kakor smo že poročali, član Sokola Ljubljana, br. Peter Šumi. Vsi člani, (tudi netelovadci), članice, moški in ženski naraščaj sok. župe Ljnbljana, kateri se udeleže vsesokolskega> zleta v Pragi, se morajo podvreči župnj izbirni tekmi, ki se bi vršila v nedeljo dne 30. maja točno ob pol 9. uri na Taboru. V slučaju slabega vremena moški oddelki v^ telovadnici Narodnega doma, članice in ženski naraščaj pa v telovadnici na realki. S člani netelovadci se bodo predelale redovne vaje. Vsi v kroju — telovadci predpisane telovadne obleke. Navzoči sodniki in sodnice! Seja sodniškega zbora se bo vršila v nedeljo tečno ob pol 8. zjutraj na Taboru, ne v soboto, kakor je bilo prvotno javljeno. Pot v Prago Prijavni rok članstva in naraščaja za VIII. vsesoikolski zlet v Pragi je z 15. majem' potekel. Velika večina društev je v tem ozira liapram Savezu izpolnila svojo dolžnost; vendar pa je še nekaj društev, ki veljajo za boljša, ki pa niso smatrala za octrebno, prijaviti pravočasno svoje ude-ležnike. Posledice bodo ta društva morala nositi seveda sama, ker je železniški odsek JSS svoje delo že dovršil to naročil seveda samo toliko vlakov za Prago, kolikor je imel do določenega rc!ka prijav v rokah. Saj pa tudi ni nobena malenkost prepeljavati tisoče ljudi iz ene države v drugo. Svoječasno smo poročali, da je znašala prijava okroglo 800 naraščaja in 6500 članstva. Po sedanjih obveznih prijavnicah pa se je oglasilo iz vrst JSS nad 400 na- Iz zadnjih bojev v Maroku. B:ika na Djebel-Tcunhoutu Dr. R. Marn: Po ovinkih v Afriko Tako se je zapodila slovenska kavale-rija naprej, da zavzame laški Vezuv. Iz-prva je šlo po ravnem med vinogradi še precei hitro. Ko pa je nehalo zelenje in smo jahali v hrib po sami lavi, so jezdeci z boljšimi konji odšli naprej, drugi pa smo počasi capljali za njimi. »Haaa, haaa,« so kričali gonjači in tepli uboge konjske pare, čim bolj je šlo navkreber. Nič drugega kot sama lava. v katero so se pogrezala konjska kopita. Dvakrat smo morali počivati, kljub temu je šlo težko. Moj konj je bil nadušliiv in je hropel kakor kamniški vlak. Živili je imel majhnega konja, ki je sicer napenjal svoje moči, a končno ostal popolnoma onemogel, da ga niti nasilno prigovarjanje ni spravilo naprej. Saj pa je tudi nosil nemajhno breme. Tudi mojster Strelec, ki sicer raje po platnu jaše, je le težko spravljal konja naprej, toda s pomočjo gonjače-vih batin sta se le privlekla do vrha. Živiliju smo poslali nazaj Cirilovega belca, najboljšega konja, in ta ga ie potem prav lahko ponesel navzgor. Končno smo bili vsi zbrani pod vrhom in smo zadnjih par metrov šli pes do roba kraterja. Uzrli smo velikansko kotlino z velikim stožcem v sredi. Iz tega stožca je prihajal gost, ognjen dim, ki je bruhal lavo v podobi kamenja iz sebe. Sempatja smo začuli močno grmenje v stožcu in tedaj je vselej prav močno bruhnilo iz žrela in videli smo ognjene kamne leteti na vse strani. Bil je veličasten pogled na to pošast, ki je 1. 79. ko Kr. pognala v zrak ves Vezu-vov vrh in se je goreča lava razlila niz-dol po rodovitnih krajih in selih. Z Vezuva, ki je visok čez tisoč metrov, — naipravili smo torej lepo turo — je krasen razgled na zaliv spodaj, rodovitno ravnino s porušenim mestom Pompeji, lepim Sorentom in otokom Capri. Na desno del Napolja in sinje morje. Ko smo se dovolj razgledali in je vsak na vrhu pobral še košček lave za spomin nas je g. Fratnik fotografiral, z bruhajočim žrelom v ozadju.. Nato pa spet na konje. Nazaj je bila ježa po veliki strmini navzdol še mnogo hujša. Kolikor toliko je posledice vsakdo občutil. Sredi pota ie pri neki hacijendi — tako smo krstili zidano kolibo — zopet fotografiral g. Fratnik slovensko kaval-kado, ki je tako junaško zavzela Vezuv in se »zmagovito« vračala. Vsa čast našim damam, brez vsake nesreče je šlo in nobena se ni pritoževala. Le v »Morskih koprivah« ki so zvečer izšle smo čitali vprašanje: »Kako je bilo to mogoče, da je neka naša dama jezdila na Vezuv na eni živali, nazaj pa na dveh?« Odgovor: Gori je jezdila konja, nazaj pa konja in volka!« 15. Pompeji. Gladni in žejni smo dospeli do mesta, kjer so nas čakali avtomobili. Kosilo je bilo pripravljeno, zaslužilo pa ni tega imena. Neznansko se nam je tožilo po dobri hrani na »Karadžordžu«, najbolj menda onim, ki so zabavljali čez to hrano. Zdrčali smo na udobnih bencinskih »konjih«, katerih smo bili bolj vajeni, po rodovitni ravnini in prašni cesti v Pom-peje. Pompeji so kraj zae, od vseli strani zaščiteni, in je vstop dovoljen le proti vstopnini. Na razpolago so oficijelni vod niki, ki jih itak vsaka družba vzame, ker se v tem labirintu cest in hiš nihče ne spozna, razen z dobrim načrtom. Ce bi o Pompejih še toliko napisali, bi ne mogel podati prave slike, ker bi bil opis na vse strani pomanjkljiv. Izreči moram le občudovanje rimske kulture, ki je vladala pred 1900 leti v tem od lave zasutem in odkopanem mestu, ki pa še da- nes ni docela odkrito. Videti je ravne ceste in ulice v četverokotih kakor jih danes nima nobeno mesto. Ne vem, kaj bi boli občudoval, ali veličastni forum s stebrišči in kipi, kjer so se javno na trgu vodili vsi administrativni in politični posli. Ali naj govorim o razkošnem, praktično urejenem amfiteatru, kjer so se borili gladijatorji? Veličastni so templji: Apolonov in Fortune. Udobne in razkošne sc zasebne hiše in palače. Čuditi se moramo, da so barve slik še tako žive in dobro ohranjene. Grozna je morala biti noč, ko je žareča tekoča lava zasula to bujno življenje. V muzeju vidimo še z mavcem zalite okostnjake v istem položaju kakor jih je zatekel goreči potop. Velikansko je bilo delo, da so odkopali mesto in še našli vse tako ohranjeno. Uprava mesta skrbno čuva odkopnine in je v mestu samem dovolj stražarjev, ki pazijo, da obiskovalec za božjo voljo ničesar ne pokvari. Dve uri smo hodili po odkopanem mestu, toda vsega nismo videli, ker bi bilo treba par dni, da si bi človek natančneje mogel pregledati znamenitosti Pom peiev. Zunaj smo našli le gospo Marico od onih naših petih rojakov, ki so se zbali konjev. Štirje so jo že popihali nazai v Napoli. Tudi mi smo se takoj odpeljali. raščaja to 5763 članov to članic, število naraščaja je manjše kot ono prve prijav« — posledica izbire, ker obstoji sklep sa-veza, da se sme udeležiti zleta v Praga samo naraščajniik ali naraščajnica, ki zna obvezne proste vaje, ki skratka izpolni vse pogoje, določene za zlet. Da je število članstva nižje kot prva prijava pravi, jo razumljivo, ker prvič niso vsa društva toč. no odgovorila na tozadevna vprašanja ia drugič, ker je znano, da se v prvem hipu mnogo ljudi priglasi, ki kasneje izprevi-dijo nemožnost odpotovanja. Ni pa izključeno, da se bo to število še zvišalo, saj prihajajo še vedno zakasnjene prijave — ki bodo seveda le po možnosti upoštevane. — Društva pa opozarjamo na to, da je v veljavi sklep glavne skupščine v Djakovu. ki striktno določa, da dobe samo ona društva potovalne legitimacije za Prago, ki poravnajo vse obveznosti napram saveznl blagajni. Na društvih samih je tedaj naloga, da urede s savezno blagajno vse račune. Vsa društva so dobila tozadevna pisma od Saveza — vedo tedaj, pri čem so. Železniški odsek je v sporazumu z raznimi društvi, osobito pa s tehničnimi or-gani izdelal načrt potovanja v Prago. Z ozirom na dejstvo, da je potrebna revija naraščaja pred odhodom v Prago, se je določilo, da se zbere v Ljubljani ves naraščaj, kjer bo zdraviliško preiskan to tehnično pregledan glede na sposobnost za javni nastop v Pragi, nakar se odpelje s posebnim vlalcom preko Jesenic v Prago dne 25. junija okoli 13.30 in pride na cilj 26. junija popoldne. Udeležbe bo okoli 420 naraščaja ta 40 vodnikov to vodnic. Po-rratek 2 Julija. članstvo mora biti v Pragi 3. julija. 7. ozirom na veliko število prijavljencev se je železniški odsek odločil zaprositi železniško upravo za S posebnih sokolskih vlakov, ki bi odhajali iz Niša, Beograda, Mo. stara, Subotice, Vinkovcev, Ogultoa, Zagreba' in Ljubljane, deloma preko Maribora, deloma preko Jesenic proti Pragi. Po-tovanje preko Madžarske odpade, ker zahteva ta država prevelike obveznosti za potovalce. Vlaki odhajajo 1. ali 2. julija yz navedenih krajev ter se vračajo iz Prage brezizjemno 7. julija. Opozarjamo pri tem članstvo na potovalna navodila, ki iz. Idejo v cSokolskem Glasniku:>. Na koncu še nekaj komentarja k prijavam. Najbolja udeležba se javlja iz bačke in banatske žuipe. Srbija da udeležnikor za 2 vlaka, Dalmacija, Primorje to Dolenjska daljši vlak. Ostala Hrvatska to Slavonija z Zagrebom to Posavjein ter Slovenija skupno 3 vlake, Bosna in Hercegovina 1 vlak. Pri tem vojaštvo ni všteto, ker pojde s posebnim, devetim vlakom v Prago. Razveseljivo je, da se je speeijelno iz naših vzhodnih to južnih krajev oglasilo toliko število članstva — znak, da ee zanimajo za zlet. za Sokolstvo vobče in da jim niti do 56 ur trajajoča vožnja ne more vzeti volje, da ne bi šli pogledat ene največjih telovadnih prireditev vseh časov. Na članstvu samem pa je, da si bo vožnjo napravilo čim udobnejšo s tem. da se bo držalo striktno vseh navodil ter se po njih med potjo tudi ravnalo. Sicer pa bo pot lepa, v Pragi pa še lepše. Sokolski Savez je založil svoje sokol-eke vžigalice. Članstva dolžnost pa je, Ali So še vedno pravi, Ki-.^rd? *Se vedno so pravi!!!« Nad nima so šklepetali trije zobje gospe Giry v razlegajočem se tnetežu, polnem grdih medmetov. Natančno se je razločil le tale »vodilni motive: »Jaz tatica!... Jaz tatica?« Dušila se je. Zakričala je: »To je nezaslišano!« In takoj je zopet skočila Richardu pod nos. »Na vsak način,« je zabevskala, »morate vi, gospod Richard, bolje vedeti od mene, kam je šlo tistih dvajset tisoč krankov!« »Jaz!« je vprašal Richard ves osupel. »In kako naj bi vedel?« Moncharmin, ki je bil nemiren in je napravil strog obraz, je zahteval, naj se ženska jasneje izrazi. »Kaj pomeni to?« je izpraševal. »In zakaj trdite, gospa Giry, da mora g. Richard vedeti bolje nego vi, kam je izginilo tistih dvajset tisoč frankov?« Richard, ki je čutil, kako zardeva pod Moncharmmovim pogledom, je prijel mamo Giry za roko in jo je silovito stresel. Njegov glas je posnemal grom. Bobnel je, treskal je... in ubijal. . »Zakaj naj bi vedel bolje od vas, kam je izginilo dvajset tisočakov? Zakaj?« »Ker so izginili v vaš žep!...« je zasopla starka in ga pogledala, kakor da je uzrla hudiča. Zdaj je prišel g. Richard na vrsto, da ga je ošinila strela ob tem nepričakovanem odgovoru in ob vedno bolj šumečem pogledu g. Moncharmina. Pri priči je izgubil moč, ki bi jo v tem težavnem trenutku rabil, da bi zavrnil tako zaničevanja vredno obtožbo. Tako ostrme najnedolžnejši ljudje pod vdarcem, ki jih preseneti v tišini srca, in oblede, zarde, se opotečejo, se zravnajo, se pogrez-nejo in ugovarjajo ali pa ne vedo izpregovoriti besede, ko bi bilo potrebno govoriti, ali govore, ko bi bilo bolje molčati, ostanejo suhi, ko bi morali biti vlažni, ali pa se pote, ko bi bilo bolje, da ostanejo suhi in se seveda nakrat vsakomur pokažejo kot krivci. Moncharmin je ustavil maščevalni polet, s katerim je hotel nedolžni Moncharmin planiti nad gospo Giry, in požuril se je, da jo vzpodbujalno izprašuje... z vso potrebno milino. »Kako morete osumiti mojega sotrudnika Richarda, da je vtaknil dvajset tisoč frankov v žep?« »Tega nisem nikdar rekla,« je izjavila mama Giry, »saj sem sama vtaknila dvajset tisočakov v žep g. Richarda.« In pristavila je polglasno: »Izblebetala sem se... Naj mi Fantom oprosti!« Ko je Richard pričel znova rjuti, mu je Moncharmin oblastno ukazal, da naj molči: »Oprosti, oprosti! Pusti tej ženski do besede! Dovoli, da jo iz-prašujem.« In dostavil je: »Zares čudno je tvoje obnašanje... Bližamo se trenutku, ko se bo razvozljala uganka, in ti besniš! Ne delaš prav... Jaz pa se imenitno zabavam.« Mučenica gospa Giry je dvignila glavo kvišku, ožarjena z vero v lastno nedolžnost. »Pravite, da je bilo dvajset tisoč frankov v kuverti, ki sem jo vtaknila g. Richardu v žep. Toda ponavljam vam, da tega nisem vedela... Sicer pa tudi g. Richard ni vedel!« »Aha! Aha!« se je oglasil Richard, hlineč hrabrost, ki ni ugajala Moncharminu. »Tudi jaz nisem ničesar vedel? Vtaknili ste mi dvajset tisočakov v žep in nisem ničesar vedel! Izredno me veseli, gospa Giry.« »Da,« je privolila strašanska dama... »res je!... Ne vi, ne jaz nisva ničesar vedela!.... Vendar vi ste navsezadnje le morali kaj opaziti.« Richard bi gotovo raztrgal gospo Giry, če ne bi bilo Monchar- mina. Toda Moncharmin jo je ščitil. Pospešil je zasliševanje. »Kakšno kuverto pa ste vtaknili g. Richardu v žep? Gotovo ne tiste, ki sva vam jo izročila in ki ste jo v pričo naju odnesli v ložo št. 5. In samo v tisti kuverti je bilo dvajset tisočakov.« »Oprostite! Ravno tisto, ki mi jo je dal g. ravnatelj, sem vtaknila v žep gospoda ravnatelja,« je razlagala mati Giry. »Kuverta, ki sem jo položila v ložo, pa ji je bila do pičice podobna. Nosila sem jo pripravljeno v rokavu. Dal mi jo je fantom!« Pri teh besedah je mama Giry potegnila iz rokava omot, ki je bil docela izpolnjen in enak tistemu, ki je vseboval dvajset tisoč frankov. Gg. ravnatelja sta se ga polastila. Preiskala sta ga in ugotovila sta, da je zapečaten z njunim lastnim ravnateljskim pečatom. Odprla sta ga... V njem je bilo dvajset listkov Svete Burke, kakršni so ju osupnili pred mesecem dni. »Kako je to preprosto!« je dejal Richard. »Kako je to preprosto!« je slovesneje kot kdaj ponovil Mon- chf-nin. • slavnejši podvigi,« je odvrnil Richard, »so bili vedno nadvse ni. Zadostuje en sam pajdaš...« pajdašinja!« je pristavil suho Moncharmin. •a nadaljeval je z očmi, uprtimi v gospo Giry, kakor da bi jo hotel hipnotizirati: »Pravite torej, da je res bil fantom tisti, ki vam je izročil kuverto in vam ukazal, naj jo zamenjate s tisto, ki sva vam jo dala midva? Fantom vam je torej naročil, da pravo kuverto vtaknete v žep gosp. Richarda?« • »Da! On mi je to naročil!« »Ali bi nam tedaj mogli pokazati, gospa, primer vaše spretnosti? Tukaj je kuverta. Storite, kakor da ne bi midva vedela ničesar!« »Na uslugo, gospoda!« Mati Giry je segla po omot z dvajsetimi tisočaki in je krenila k vratom. Hotela je ven. Ravnatelja sta planila za njo. »O, tako pa ne! O, tako pa ne! Ne boste naju več potegnili! Že zadostuje!« Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda EO par. Najmanjši znesek Din 5*—. Žen i t ve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Oin I*—. Najmanjši snecek Din 19'—v (* T. RABIČ Ljubljana ^'orsknJ^ (dobe) Sezijska kuharica ta restavracijo, te išče 15. junijem, uprava Naslov pove »Jutra*. 14009 Plačilna natakarica je sprejmo takoj pri tvrdki T Mencinger, Ljubljana, St. Petra cesta štev. 43. 14077 Mlajša deklica se sprejme za vsa dela. — Naslov pove uprava »Jutra* 140o7 Vrtnar, pomočnika ki jo izkušen v sadjarstvu in gojenju zelenjave, išče ia stalno službo oskrbm-itvo posestva Impolca, posta Sevnica, Dolenjsko. — Ponudbe na oskrbništvo. 14052 Elektrotehnik s 15Uf.no prakso, išče služ-bo kot vodja ali elektrik v večjem podjetju ali tvor-nici. Ponudbe na podružnico »Jr.tra* v Celju pod Šifro »Stalno*. 13987 Fotoaparat X 12, 6koraj nov, 12 kaset. Gelbfilter in drugo, se proda za 750 Din. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro :Aplanat 98». 14065 Mesarski pomočnik želi stopiti v Blužbo. Sprejme tudi mesto kuhinjskega mesarja ali točaja. Naslov pove upr. »Jutra*. 1S986 Lovska dvocevka brezpetelinka, skoraj nova, se proda v Novem Vodmatu št. 62. 14064 Gospodična ki zna šivati, išče mesta sobarice za takoj. Naslov pove uprava »Jutra*. 14086 Knjigovodkšnja z večletno prakso, želi pre-meniti službo. — Cenjene ponudbe na upravo 'Jutra* pod »Samostojna 148». 14082 Gradi za žimnice in rolete počenši od 22 Din meter. Zahtevajte brezplačne vzorce! V provinco razpošiljamo proti povzetju. — Trgovinsko k. d.. Zagreb, Ilica br. 45. 147/1 Industr. uradnica izvežbana moč z dolgoletno prakso, korespond. več jezikov, želi spremeniti mesto z dežele v Ljubljano, event. tudi potom izmenjave Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Koroška dežela* 14003 Gospodična iz boljše hiše, išče mesta Ftalne vzgojiteljice ali preko sezone pri letoviščarjih Dopise na upravo »Jutra* pod »Iskrena». 14047 Pisarn, praktikanta predvsem zanesljivega in hitrega računarja. išče lesna industrija na Dolenjskem Pogoji se Eporoče ob predstavitvi. Pismene ponudb6 s prepisi šolskih spričeval ja vposlati na glavno poŠto predal št. 153. 14053 141etni deček bi se rad izučil slaščičarske obrti. Gre tudi izven Ljubljane. Naslov v upravi »Jutra*. 13997 Prikrojevalec za moško perilo event. mlajša, dobra moč, dobi stalno in dobro name-tčenje. Ponudbe čimpreje na: »Interreklam*, Zagreb, Strossmaverova 6 pod šifro »Krojač K-300». 14056 (iščejo) Prodajalka Izurjena v mešani stroki, Mi mesta — tudi na deželi Cenjene dopise na upravo »Jutra* pod šilro »Vestna prodajalka*. 13815 Trgovski pomočnik izučen v trgovini t mešan, blagom, ki je tudi ravnokar dovršil trgovski tečaj pri g. prof. Kovaču, išče službo na deželi ali v me-etn. Naslov pove uprava »Jutra*. 13262 Deklica Ieli mesta učenke v špece-^ rijski trgovini ali pri kaki boljši šivilji. Ponudbe na unravo »Jutra* pod značko »Učenka 72». 14072 Poštena deklica 14 let Etara, bi se rada izučila za damsko frizerko. Gre tudi kamorkoli Izven Ljubljane. — Naslov pove uprava »Jutra*. 1399G Izurjena šivilja ia perilo in obleko, gre šivat na dom. Naslov v upr. »Jutra*. 13978 Knjigoveški rezalni stroj (Dekelscher) za lepenko — malo rabljen in dobro ohranjen, se kupi tako]. Ponudbe z navedbo cene na upr. »Jutra* pod šilro :Kezalni stroj*. 13929 Smrekovo škorjo letošnjo, zdravo, popolnoma suho, kupi vsako množino Rudolf Dergan, trgovec, Laško. 13611 Čoln (Kielboot) zelo dobro ohranjen, z dvema oz tremi pari vesel se ugodno proda. Vpra« sati Privoz št. 17. PREMOG—ČEB1N Wolfov& lili. — Telefon 56 1/18 Sokolski kroj nabavljen leta 1923., samo parkrat nošen, srednje velikosti, se proda za 420 Din Naslov pove uprava »Jutra* 1392U Avto 27/32 HP, Spa, šestsedežen. elektr., zaganja?, skoro nove gume, v izbornem stanju proda F. Hočevar v Žirovnici, Gorenjsko. 13613 Mlinarji, pozor! Proda se skoraj nova mlinska oprava. — Kje, pove uprava »Jutra*. 13401 Čevljar, šivalni stroj cilinderskl, proda Viktor Kranjc, Ljubljana, Borštnikov trg 1. 14030 Daljnogled čisto nov Zeissov Prismen-Binokel, dvanajstkratna po. večava, prodam. Naslov ^ upravi »Jutra*. 14071 2 spalnici ena hrastova, druga brsto-va (mahagoni pajcane), solidno izdelani, naprodaj. — Cena 4250 Din. Naslov upravi »Jutra*. 14068 Komorni strežnik perfekten, 34 let star, x mnogoletnimi spričevali in referencami, išče službo. Gre tuIav. pošte Damsk! lakasti . Din 200 Damski lakasti.......Din 170 Damski ševro s špangami . . . Din 150 Damski nizki.......Din 120 Moški boks, širni ali amerikan D n /00 Moški boks, širni ali amerikan. Din 190 Moški nizki čevlp, na finejši . Din 190 Moški nizki čevlji, najfinejši . Din 170 Platneni, nizki čevlji, najfinejši . Din 80 Vse b ago ie zajamčeno in se izdeluje v prvi iusoslov. tovarni za gamaše v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Naročila po meri in popravila čevljev se izvršijo v najkrajšem času. Za obisk se priporoča |e CdftUSn. Jermena 162 4 za cepe, eože. biče, bičevnike, modne pasove, mo voz (špago), šmis, vrvi za perilo, konjske uzde, vrvice za tesarje in zdurie, štrange, cungeHce, pasove (gurtne), dreto nudi po naj- n žjih cenah tvrd a Osvald Dobeic, Ljubljana Sv. Jakoba trg 9 Srečko Venier Marija Venier roj. Gunderlah poročena dne 24. maja 1926 Ljubljana — Dol. Lendava 14046 Profesor 9r. Vaknta zopet 4135 redno ordinira Frančiškanska 10. S3HHHSGJK Čevliarfi, pozor! ,Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani' otvori prlkrojevaini teoretični in prak> tični tečaj za g. mojsire in g. pomočnik«.-. Spiejemajo se tudi ndeleženci iz dežele. — Pojasnila in prijave sprejema oblastveno priznani strokovni učiteli in vodja tečaja K. Majce, Celovška cesta 57, Ljubljana VIL 40i7-a Steyr auto eleganten, moderen, 12/40 HP, 6 sedežni voz, malo vožen, v izvrstnem stanju in z luksuzno opremo, se poceni proda. Cenj. ponudbe pod šifro „Steyr auto* na upravo ,Jutra". 6 Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega soža!j'a, ki smo jih prejeli ob smrti naše nepozabne hčerke, oziroma sestre Marije Beitram za poklonjeno cvetje, ter mnogobrojuo spremstvo pri pogrebu se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. 4137 V Ljubljani, dne 27. maja 1926. Žalujoči ostali. i Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega sina, brata, svaka, strica, gospoda Ivo Sterleta za poklonjeno cvetje ter mnogobrojno spremstvo se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Naj blagovolijo sprejeti našo zahvalo p. n. zastopniki Ljubljanske kreditne banke, častniškega zbora, Udruženja vojnih invalidov, Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vome, člani SPD, SK .Skala* in mnogobrojni prijatelji, ki so dragega rajnkega spremili k večnemu počitku. Posebno se zahva-ljuiemo g. Franu Bonaču za njegov v srce segajoči govor ter občanom in kraljevim orožnikom iz Kokre, katerim se imamo zahvaliti, da počiva naš nepozabni Ivo v naši sredini. Ljubljana, dne 27. majnika 1926. Žalujoči ostali. m Zahvala. Za počaščenje spomina in izkazana sočutja ob smrti našega ljubljenega edinega sina, brata, stiica in svaka, blagopokojnega Vošnjaka o B.S.A. Motocikli In prikolice najnovejši modeli 1.1926 po znižanih cenah dospeli. Na ogled in poskušnjo pri JUGO AUTO, d. z o. z. Ljubi lana, Duna ska cesta 36. Telef. 236 Ceniki na zahtevo brezplačno 163 a Suknoinkamgarne za moške promenadne in športne obleke, fino črno blago za salonske obleke, črtasto za modne hlače, lister za suknjiče kupiš najceneie v Ljubljani, na Sv. Petra cesti 29 pri tvrdki 93 a IV F. in I. Gorlčar. kapetana I. k!., odlikovanega z zlato kolajno za hrabrost, s kolajno za vojničke vrline etc izražamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, spoštovanim someščanom obeh narodnosti, darovalcem basnih vencev in cvetja in vsem, ki so nam tako nepričakovano odvzetega rajnega spremili v tako častnem sprevodu k zadnjemu počitku, svojo iskreno in najprisr-čnejšo zahvalo. Posebna zahvala bodi še za zadnje spremstvo prečastiti duhovščini v Celju, komandantu mesta g. pukovniku Berahu, komandantu 39. pešpuka g. Navmoviču, gg. oficirjem celjskog garnizona, komandantu žandarske čete v Celju g. kapetanu I. ki. Ivanu Mehle, g. županu dr. Hrašovcu, zastopnikom javnih uradov in korporacij, pevskemu društvu .Oljki" tudi za pesem, ganljivo zapeto pokojniku v slovo 1 Ohranimo vsf našega Vinka v trajnem spominu! Celje, v majniku 1926. Žalujoči preostali. -> - Urejuje in izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Naroda* tiskamo dd. kot tiskarnarja frga Jezeršek. Z* iflseratai del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani