kulturno - politično glasilo

s v e t ovnih in dom očih db go a Kov
Poštni urad Celovec 2 — Verlagpostamt Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt.
LETO XV. / ŠTEVILKA 39
CELOVEC, DNE 30. SEPTEMBRA 1965
CENA 2.— ŠILINGA
Indijski ministrski predsednik proti vojaškim enotam Združenih narodov
Potem ko smo že natismili drugo stran našega liista, na kateri poročamo o koncu vojne med Pakistanom in Indijo smo izvedeli nove vesti iz Azije. Tuje časopisne a-gencije namreč poročajo, da so se na črti premirja med Indijo im Pakistanom vneli ponovni boji.
Tako ni opazovalcem Organizacije združenih narodov tudi sedaj uspelo preprečiti ponovnega izbruha sovražnosti med obema državama. Opazovalci so poročali v New York, da so podvzeili Indijci na področju Lahora artilerijski napad in napredujejo. New Delhi je izjavil k temu primeru, da so pakistanske vojaške enote podvzele napad in da so jih potem indijske sile le s težavo pregnale nazaj.
Indijski ministrski predsednik Šasitri je pred parlamentarnim odborom izjavil da Indija ne bo nikoli dopustila nastanitev vojaških enot Združenih narodov na njenem
ozemlju. S tem je Indija javno povedala, da hoče sama skrbeti za ohranitev vojaškega premirja. „ Sprejemamo samo opazovalce Organizacije združenih narodov pod starimi pogoji", je dajali indijski ministrski predsednik Š astri.
Pakistanski zunanji minister Buto pa je izjavil, da se Pakistan resno bavi z izstopom z Organizacije združenih narodov. Dalje je dejal, da bodo točen datum umika Pakistana iz svetovne organizacije določili tisti hip, ko bo Pakistan presodil, da je zadeva, to je premirje v slepi ulici ali pa da je Varnostni svet izgubil svoj značaj organizma, ki ureja najnujnejša vprašanja.
Varnostni svet se je zaradi teh nevarnih dogodkov v tem delu Azije v noči od ponedeljka na torek, ponovno sestal in pozval Pakistan in Indijo, da spoštujeta premirje, na katerega sta deželi pristali pred štirinajstimi dnevi.
Zadnje deževje prineslo zopet veliko škodo naši deželi
Pred občnim zborom Narodnega sveta
(Dr. Valentin Inzko)
Zopet so potekla tri leta od zadnjega občnega zbora, ki je bil 30. septembra 1962. Tokrat pa je sklican za 3. oktober 1965. Občni zbori bi morali biti vedno mejniki v razvoju vsake organizacije. Na njih polagajo odborniki obračun o delu v pretekli poslovni dobi, v temeljitih razgovorih pa se nakazujejo bodoči delokrogi, katerim mora posvečati novoizvoljeni odbor posebno pažnjo. Temu odboru je poverjena naloga, da zastavi vse sile za nadaljnji razmah organizacije z novimi idejami, svežimi silami in idealizmom.
Ob nedeljskem občnem zboru osrednje politične organizacije koroških Slovencev, katerih javno delovanje sloni na temeljih krščanskega svetovnega nazora, je treba u-gotoviti predvsem sledeče:
Narodnemu svetu koroških Slovencev se je posrečilo v preteklih letih pridobiti v veliki meri zaupanje večinskega naroda. Njegova politika po sodelovanju in mirnem sožitju obeh narodov v deželi je našla vsled doslednosti in odkritosrčnosti priznanje z najvišje strani, ko se je udeležil našega praznovanja 20. obletnice obstoja Druge republike ter 10. obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe zvezni kancler dr. Jo-sef Klaus, ki je vodil tedaj hkrati posle državnega predsednika. Vrsta člankov o koroških Slovencih v najuglednejšem avstrijskem tedniku „Die Furche“, dunajskem dnevniku „die Presse“ in od slučaja do slučaja tudi v koroškem dnevnem časopisju je bila v službi zbližanja obeh narodnosti ter pravične ureditve manjšinske zaščite, ki jo zagotavlja člen 7 avstrijske državne pogodbe.
V zvezi z vprašanji realizacije člena 7 državne pogodbe je nadaljeval Narodni svet pot koordinacije z Zvezo slovenskih organizacij po načelu, da govori člen 7 o koroških Slovencih kot narodnostni skupini, nikjer pa o slovenski desnici ali levici. Uspehi, doseženi na podlagi razgovorov z zunanjim ministrom dr. Kreiskym ter vladnimi predstavniki, so torej plod skupnih gledanj in prizadevanj.
Pot sodelovanja z večinskim narodom pa je omogočila tudi miren razvoj ob jagoslo-vansko-avstrijski meji, ki jo smatra javnost kot mejo miru. Med Avstrijo in Jugoslavijo je prišlo v preteklih letih do tesnega sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Pri tem obe strani priznavata vlogo manjšine kot most med narodoma sosedoma. Izgraditev obstoječih medsebojnih vezi in prijateljskih odnošajev je ob stremljenju po zbližanju med Vzhodom in Zahodom ena poglavitnih nalog tako Avstrije kot Jugoslavije. Tudi manjšina se ne bo mogla zapirati ob tem novim nalogam, ki jo čakajo že v bližnji bodočnosti. Po uradnem obisku avstrijskega kanclerja dr. Klausa, zunanjega ministra dr. Kreiskega in deželnih glavarjev Koroške in štajerske v Beogradu ter prijateljskem obisku koroš. deželnega glavarja Sime v Ljubljani bi pomenil obisk predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na povabilo predsednika izvršnega sveta Slovenije sosednji deželi nadaljnji korak na poti utrjevanja dobrih sosedstve-nih odnošajev med Koroško in Slovenijo ter Avstrijo in Jugoslavijo.
Kot se Narodni svet kot sveiovnonazomo jasno opredeljena organizacija v sklopu širšega političnega koncepta ne zapira stikom z matičnim narodom, tako goji vezi prijateljstva tudi s Slovenci po svetu. Neodvisni od njih političnega gledanja in udejstvovanja smo koroški Slovenci za vse stike, ki segajo v duhovno področje. Dobro vemo, kaj pomenijo v kulturnem oziru prizadevanja Sloven-
Deževje zadnjih dni je povzročilo, da so vode, predvsem Drave, Molle in Zilje, na nekaterih mestih ponovno prestopile bregove. Mostovi so zopet v nevarnosti, da jih narasla voda odnese. Zopet so neumorno na delu gasilci, pionirji avstrijske vojske in prostovoljci.
Zvezna cesta skozi Lesachtal čez Plb-ckenpafi in Ljubeljska cesta sta zaradi nanesenega peska neprevozni. Na nadomest-
cev v svetu. Mimo ustvarjalne sile Slovenske kulturne akcije ne more noben resen slovenski kulturni delavec, kot nam kažejo tudi druga slovenska žarišča v tujini močan napor Slovencev, da se ohranijo kot živ del narodnega občestva.
Ob občnem zboru Narodnega sveta pa moramo biti veseli tudi vseh tistih skupnih uspehov, ki smo jih dosegli složno v posameznih organizacijah katoliškega tabora koroških Slovencev. Isto hotenje bo privedlo do zadovoljive rešitve končno tudi vseh onih vprašanj, ki spadajo v področje »Cerkev v modernem svetu".
Jasno je torej stališče, ki ga zavzemamo Slovenci kot lojalni državljani napram Av-
nem mostu pri Humperku se je nabralo na debelo naplavljenega lesa. Možje in prostovoljni gasilci so v torek delali ves dan in celo noč na sredo, da bi na ta način odstranili nevarnost, ki je pretila mostu.
Tudi v dolini Molle je narasel potok Tcuchelgraben, tako da so morali izprazniti nekaj hiš.
Dela nadomestnega mostu za odplavljeni
striji, kot pripadniki slovenske manjšine do Jugoslavije in sosednje Slovenije ter Slovencev v svetu, kot se na deželno-politični ravni v polni meri zavedamo tehtnosti u-spešnega samostojnega nastopa pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Vse to bo nadaljnje odločitve olajšalo. Ostane pa seveda delo, ki ga bo moral vztrajno in z vso resnostjo čuta odgovornosti vršiti novoizvoljeni odbor, kateremu bodo zaupali v nedeljo delegati občnega zbora Narodnega sveta vodstvo manjšine za dobo nadaljnjih treh let ter reševanje vseh vprašanj, ki so povezana z narodnim obstojem koroških Slovencev ter njih položajem kot slovanska manjšina v Avstriji in v svetu.
Zundholzlbrucke pri Beljaku so morali ustaviti.
Manj nevaren je položaj v Vzhodni Tirolski, kjer so vode narasle prav malo. Tu so vode prekrile le nekatere prometne žile s peskom.
V beljaškem okraju pa je Zilja ponovno prestopila bregove in poplavila travnike in polja. V občini VVeiBenstein so morali prebivalce na nekaterih krajih odstraniti. Ljubeljski potok je v področju Podljubelja odplavil 100 metrov ceste. Elektrarno KESTAG so morali v Borovljah začasno ustaviti. GrieBbach most pri Borovljah je bil v torek zvečer v nevarnosti, da ga odnese voda.
Taka vznemirljiva poročila so prihajala v torek zvečer iz vseh krajev Koroške.
loafl Bosch se je vrnil
Bivši predsednik Dominiikansike republike Juan (izg. Huan) Bosch se je po dveh letih izgnanstva v Portoriku vrnil v domovino. Vendar to ni šlo čisto gladko, kajti kakor poročajo časioipisne agencije, je prišlo ob njegovem prihodu v Santo Domingo do velikih neredov, pri katerih je izgubilo najmanj 17 ljudi svoja življenja.
Na zborovanju v glavnem mestu Dominikanske republike v Santo Domingu je bivšega predsednika Juana Boscha pozdravilo okoli 60.000 ljudi! Ta je na zborovanju zahteval, naj se dominikansko ljudstvo še naprej bori za to, da bi se vse tuje vojaške sile umaknile iz Dominikanske republike. Ob tej priložnosti je Juan Bosch kritiziral politiko Združenih držav Amerike za časa krize njegove dežele. Istočasno je obsodil izkrcanje ameriških vojaških enot. V nadaljevanju svojega govora je bivši predsednik dejal, da bo pozval prvo ustavno vlado, naj bi obtožila Združene države Amerike pri mednarodnem sodišču v Haagu in za njeno intervencijo (poseganje) zahteval odškodnino v znesku 1 milijarde dolarjev (okoli 25 milijard šilingov). Isto naj bi veljalo za Brazilijo, ki naj bi plačala 2.5 milijarde šilingov, dalje Nukaragua naj bi plačala 500 milijonov šilingov; in Paragvaj naj bi plačal za svojo intervencijo v Dominikanski republiki 25 milijonov šilingov. Vse te imenovane dežele so poslale vojaške enote v Dominikansko republiko.
© Na Filipinih je v torek pričel nenadoma bruhaiti ognjenik Taal, ki leži sredi nekega jezera, 60 kilometrov oddaljenega od filipinskega glavnega mesita Manile. Pri izbruhu je nastal 3000 metrov visok ognjeni steber. 2000 ljudi, ki je bilo v tem času na območju vulkana Taala, pogrešajo.
Ofvoritev Koroških visokošolskih tednov
V ponedeljek, 27. septembra, so slovesno otvorili v veliki dvorani Celovškega konservatorija letošnje Koroške visokošolske tedne. Te prireja Graška Karl-Franzens univerza,. Visokošolski tedni imajo letos naslov »Raziskovanje in napredek".
Koroške visokošolske tedne sta svečano otvorila deželni glavar Hans Sima in magni-ficenca Graške univerze prof. dr. Anton Tautscher. Takoj zatem je sledilo predavanje univerzitetnega profesorja dr. Ericha Reisingerja: »Raziskovanje — pogonski stroj napredka".
Za uvod v svečanost je zaigral komorni kvartet celovškega Mestnega gledališča prvi stavek iz kvarteta v D-duru Josefa Haydna.
Na koncu slavnostne otvoritve so razdelili navzočim slušateljem publikacijo (priob-čitev) lanskoletnih Koroških visokošolskih tednov „400 let Notranje Avstrije, njene naloge in zmogljivosti".
OBČNI ZBOR
Narodnega sveia koroških Slovencev
bo v nedeljo, dne 3. oktobra 1965, ob dveh popoldan v prosvetni dvorani Mohorjevega doma v Celovcu.
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav in otvoritev
2.	Branje zapisnika zadnjega občnega zbora
3.	Poslovno poročilo predsednika
4.	Poročilo tajnika in blagajnika
5.	Razgovor
6.	Razrešnica staremu odboru
7.	Volitev novega odbora “8. Sprememba statutov
9. Slučajnosti
10. Beseda novoizvoljenega predsednika.
Delegati in gostje so vabila prejeli po pošti
Politični teden
Po svetu ...
20. ZASEDANJE GLAVNE
SKUPŠČINE OZN
V znamenju kriz v Aziji se je začelo v torek minulega tedna 20. zasedanje Organizacije združenih narodov. 2e od začetka zasedanja so opazili neko živčnost, ki je vladala nad poslopjem na East Riverju v New Yorku, to je pretečo senco rdeče Kitajske.
Prvi je povzel besedo glavni tajnik Organizacije zdužanih narodov U Thant, ki je med drugim tudi dejal, da bi morah biti v tej svetovni organizaciji zastopani vsi narodi: ,,Ne dvomiim”, je Izjavil U Thant, „da bi bolj služili pravemu miru, če bi tudi one države, ki niso članice, poslale svoje opazovalce na glavni sedež Organizacije združenih narodov, ker bi bile le tako v stanju spoznati svetovne nazore in mnenja, ki so vprav v tej svetovni organizaciji tako zgoščeni.
Glavni tajnik U Thant ni imenoval rdeče Kitajske naravnost, vendar je med onimi deželami, iki niso članice Organizacije združenih narodov, tudi zgoraj imenovana, dalje Severni Vietnam in Severna Koreja.
U Thant je nadalje povedal, da ima vojna v Vietnamu strašen odziv v odnosih med Vzhodom in Zahodom in da vidi edino rešitev problema v pogajanjih. Kar se tiče vojne med Indijo in Pakistanom, je izjavil U Thant, da vprav problemi, ki jih nismo rešiM, nosijo v sebi stalno nevarnost eksplozije.
Istočasno z otvoritvijo 20. zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov, je 10 držav predložilo memorandum (spomenico), v katerih izjavljajo, da je vsaka odločitev svetovnih problemov brez udeležbe rdeče Kitajske nedoumljiva. Dežele, ki so za sprejem Pekinga v Organizacijo združenih narodov, so bile: Albanija, Alžirja, Urundi, Kambodža, Rrazavilski Kongo, Kuba, 'Gvineja, Mali in Romunija.
Vojna v Vietnamu in med Indijo ter Paki-stanom niso uradno na dnevnem sporedu sej (glavne 'skupščine, vendar računajo z razpravljanjem o teh, verjetno v zvezi s sprejemom rdeče Kitajske. Pri tem bodo po-llitioni opazovalci imeli posebno pred očmi Sovjetsko zvezo in Združene države Amerike, ki sta kljub ostrim nasprotstvom, istega mnenja, da je vprav komunistična Kitajska /kriva sporov v Aziji.
Za predsednika 20. zasedanja Organizacije združenih narodov so tokrat izvolili italijanskega mdnistra Fanfanija s 110 glasovi. Zanj je glasovala tudi Avstrija.
Na svoji prvi seji je glavna skupščina soglasna sprejela za nove članice Organizacije združenih narodov: Gambijo1, Maldivske otoke In Singapur.
N	t
KONEC VOJNE MED PAKISTANOM
IN INDIJO
Nenapovedana vojna med dvema velikima azijskima državama ilndijo in Pakistanom je začasno končana.
Varnostni .svet Organizacije združenih narodov, ki se je ponovno sestal v sredo zjutraj minulega tedna, je pozval obe deželi, da morata ob 22. uri istega dne ustaviti sovražnosti. Sprva je privolila samo Indija, vendar se je malo kasneje zahtevi Varnostnega sveta uklonil tudi Pakistan.
Poleg tega je indijska Vlada sporočila sovjetskemu minlisfcrsfcemu predsedniku Ko-sagiinu, da sprejema njegov predlog za sestanek med indijskim ministrskim predsednikom išasitrijem im pakistanskim predsednikom Ajufoom-Kanom. (Sestanek naj bi bil v Taškentu z morebitnim Kosigimovim posredovanjem.
Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant je taikoj (Stopil v stik s predstavniki nekaterih držav, ki naj bi skrbeli za to, da bi se ustanovila komisija za nadzorstvo nad ustavitvijo (Sovražnosti. Dalje je glavni tajnik sprejel vse ukrepe za povečanje (števila vojaških opazovalcev OZN na kašimiirski meji.
Prišlo je -tudi do' popuščanja napetosti med Indijo tin rdečo Kitajsko. Pekinški časopisi namreč pišejo, da se je Indija uklonila kitajskim zahtevam (ultimatum = zadnjemu pozivu) In da je porušila 56 utrdb na meji. (Oasopisina agencija v Pekingu pa je v tej zvezi ostro' napadla Organizacijo združenih narodov, Združene ameriške 'države in Sovjetsko zvezo trdeč, da ukaz o ustavitvi so-
vražnosti odobrava napadalno častihlepje indijskih imperialistov.
Koisigim, ki je predlagal sestanek na sovjetskem ozemlju, pa kitajski tisk obtožuje, da ne razlikujejo dobrega od slabega in napadalca od žrtve. Poleg tega vobče ni omenil pravice kašmirsfcega ljudstva do (Samoodločbe.
Predsednik indijske vlade šastri je v parlamentu pobil kitajske trditve, češ da .se je Indija uklonila kitajskemu zadnjemu pozivu ter da je porušita svoje vojaške utrdbe na kitajskem ozemlju ob isikimski meji.
FRANCIJA IN NATO
Francoska vlada se je v sredo minulega tedna sestala na važno sejo, kjer so največ govorili o razmerju Francije do Organizaci-je severnoatlantskega pakta.
Francoski minister za informacijo je izjavil na seji, da so z zadovoljstvom sprejeli na znanje, da sta Pakistan in Indija ustavila (Sovražnosti. Dalije je informacijski minister dejal, da udeležba zunanjega ministra
Couve de Murvilla na sedanjem zasedanju Organizacije: združenih narodov pomeni: prvič, da se je OZN odpovedala politiki in-itervemoilje, drugič, da francoska vlada želi, da je njen zunanji minister navzoč v Orga-nizaciji združenih narodov med obiskom papeža Pavla VI. v New Yorku.
Potem so novinarji vprašali francoskega ministra za informacijo, kaj misli v zvezi s člankom, ki je izšel v ,,New York Herald Tribune", češ da namerava francoski predsednik de Gaulle zahtevati, naj bi ameriška oporišča v Franciji postavili pod poveljstvo francoskih generalov. Minister je odgovoril: ..General de Gaulle ni izrekel ameriškemu državnemu podtajniku besed, ki mu jih pripisujejo. Predsednik francoske republike de Gaulle je izrecno rekel ameriškemu državnemu podtajniku Ballu, da je Francija v atlantskem zavezništvu in bo v njem ostala. Kar se tiče organizacije, je Pariz mnenja, da jo je treba spremeniti do leta 1969.“
Francoski minister za informacije je nadalje še odgovarjal novinarjem na vprašanje glede odnosov z Zahodno Nemčijo. Francoska vlada, je odgovarjal minister, je zmerom imela dobre odnose s kanclerjem prof. Erhardom in da je zadovoljna, da bo te odnose še nadalje pospeševala in nadaljevala.
... in pri nas v Avstriji
BREZPLODNA POGAJANJA
NAMESTO NUJNE POMOČI!
V	naši notranji politiki spet doživljamo žalosten pojav: že dobrih štirinajst dni trajajo pogajanja med obema vladnima koalicijskima strankama, kako izvesti financiranje pomoči poplavljanoeim, a prave rešitve pa še ni im prizadeti oškodovanci gledajo z vedno večjim ,strahom na bližajoče se mrzlo vreme In zimo. Kajti mnogi so (izgubili tako rekoč vse: obleko, živila, obrtnikom so poleg tega uničene zaloge, linventar, stroji itd.
Skoraj vsak dan je v teh zadnjih dveh tednih bil kak tozadevni sestanek ali seja: danes je n. pr. zasedal ministrski odbor za pomoč poplaviloencem — brez uspeha; naslednji dan pogajanja v strankinem klubu OVP ali SPO; nato sestanek zveznega kanclerja in podkanclerja in spet omenjenega ministrskega odbora itd. — a vse zaman, brez kake pozitivne rešitve. Ena kot druga stranka prihajata s svojimi predlogi; cilj vsake je, da bi izgubila čim manj na privlačnosti pri .svojih volivcih. (Seveda, volitve se spet bližajo, n. pr. v prihodnjih tednih bodo že deželnozborske na Tirolskem im občinske v Beljaku, prihodnjo jesen ali pa že pomlad volitve državniih poslancev!)
Že v predzadnji številki našega lista smo poročali, da je OVP oz. finančni minister predlagal za leto 1966 uvedbo posebnega 5-odstoltnega pribitka k nekaterim dosedanjim davkom; temu nasproti je SPO predlagala uvedbo posebnega pribitka na premo-ženljsfei davek. V teku pogajanj se je OVP zadovoljita le s 3-odstotnim '(namesto 5) pribitkom. Hkrati je predlagal uvedbo plačevanja pribitka 20 grošev na vsak liter bencina, nafte (dieselske gorivo) in kurilnega olja. Ta predlog se je socialistom v začetku zdel precej (problematičen, a so kmalu spoznali, da bi bil uporabljiv. Koroška deželna vlada ga je n. pr. že obravnavala na svoji seji prejšnji teden in ga odobrila pod pogojem, da dobijo dežele oziroma občine od nabrane vsote najmanj 50 odst. in sicer za vzdrževanje svojih cest. Dodatno je še celo sklenila, da bi pri,stala tudi na povišanje 30 grošev (namesto le 20), če bi omenjenih 10 grošev šlo za gradnjo avtocest Salzburg—Beljak.
Avtomobilska združenja (n. pr. ČAMTC in ARBo) v začetku niso kazala posebno hudega odpora proti temu povišku, v zadnjih dneh pa so vedno bolj proti, češ da je to ,, enostranska in nepravična obremeni te v lastnikov motornih vozil", če pa hi že prišlo do povišanja, ibi to smelo biti le popolnoma malenkostno.
V	nasprotju s tem pa poziva Avstrijsko društvo za vzdrževanje cest pristojne oblasti,, naj na vsak način uvedejo plačevanje poviška 20 grošev, in to. brez kake časovne omejitve; kajti le na ta način bi bilo možno vsaj deloma odpoimočli slabemu stanju naših cest.
Pogajanja glede financiranja pomoči oškodovancem po poplavah tečejo te dni naprej. Upajmo, da ,se bo končno vendarle — in to čimprej — v glavah naših politikov ..posve-tiilo", da bodo uvideli, da se morajo v prvi vrsti ozirati na potrebe in ,koristi prizadetih nesrečnežev (saj so tudi s pomočjo njihovih glasov prišli na oblast!), ne pa na strankar-
ske, kajti sicer nas bo moralo biti sram pred vsem zunanjim svetom zaradi takega „človekoljubnega" ravnanja naših politikov!
VEČ POMOČI V DEJANJU,
NE V BESEDAH!
Skoraj vsi avstrijski časopisi so že nekaj tednov polni člankov, Iki obravnavajo, kako hi bilo možno najhitreje in res učinkovito pomagati žrtvam (Strašnih poplav. Manjkalo tudi ni uradnih pozivov na naslov prebivalstva, naj izdatno dm hitro pomaga (po geslu: ..Dvakrat da, kdor hitro da!“) Odziv je bil še dosti razveseljiv: nekatere ustanove in večja podjetja so priskočila na pomoč z veki m,i zneski (tako n. pr. Avstrijska sindikalna zveza, Konzumna zadruga, Trgovska in obrtna zbornica, večina denarnih ustanov itd.); tudi manjša zasebna podjetja, obrati in zasebniki so darovali precejšnje vsote, nekateri tudi v (materialu.
Veliko nevoljo pa kaže ljudstvo, sodeč po pismih, ki jih objavljajo mnogi avstrijski časopisi, zaradi tega, ker je večina politikov dosedaj pokazala tako malo dobre volje, da bi v resnici tudi dejansko pomagala žrtvam poplav, medtem ko na drugi strani sklepajo in odobravajo pozive za pomoč na naslov prebivalstva. (Doslej so namreč le nekateri izmed deželnih lin državnih poslancev poslali nekaj pomoči.) V ..Kleine Zeitung" n. pr. piše neki bralec: »Najbolj obsodbe pa je vredno dejstvo,, da se še dosedaj niso v s i poslanci Koroškega deželnega zbora im oni v parlamentu pokazali pripravljene, da bi se v ta namen odpovedali svojim enomesečnim prejemkom! Nadalje se mi zdi 'preveč skromen predlog finančnega ministra, po katerem naj bi ministri in člani parlamenta prispevali tri odstotke (!) svojih mesečnih prejemkov v fond za poplavljene©..." Nadalje piše, da bi naši politiki .mogli to .žrtev’ toliko laže prenesti, ker ima skoraj vsak izmed mjih še eno ali celo več funkcij (kot ravnatelj, nadzorni svetnik itd.), iz katerih tudi prejemajo v dosti slučajih precej „maistne“ dohodke.
NO, NO, „DRUŽE“ OLAH ...!
»Razkolniški" bivši minister Franc Odah dela svoji nekdanji (t. j. isocialisitičnil stranki vedno večje preglavice. V predzadnji številki smo poročali, da je ustanovil novo stramkoi, ki se imenuje »Demokratska napredna stranka". Poleg tega pa daje tu In tam ob priliki intervjujev razne izjave, zaradi katerih si zlasti vodilni možje v SPO »belijo .glave", ker jih spravljajo v zadrego.
Reči pa moramo, da mož pri-tem ni izbirčen in da pada iz ene skrajnosti v drugo — iz leve na destn©. Kajti nemalo se je avstrijska ipoillitii&m javnost začudila, ko je pred dnevi zagledala v zahodmonemšfcem listu »Dae National Zeitung" velik njegov intervju. Ta 'časopis je namreč skrajno desničarski, pisan dostikrat v veleneniškem duhu nedavne žalostne preteklosti. V svojih izjavah obravnava Olah nekatera važnejša aktualna politična vprašanja. Naj navedemo nekatera:
Na vprašanje, kako misli o uspavanju svoje nove stranke, ako upoštevamo,, da je po 1. 1945 'propadlo 18 novih strank, je Olah rekel, da si on obeta dobre dzglede. Prepričan je namreč, da bo v njegovo novo stranko
SLOVENCI
doma in fto metu
G. Janez Hafner — 60-letnik
Nedavno je slavil svojo 60-letnico v Gradcu g. Janez Hafner. Tega njegovega življenjskega jubileja so se spomnili njegovi bližnji rojaki. G. Janez Hafner je prišel med Slovence v Avstrijo po drugi svetovni vojni. Naselil se je v Gradcu, kjer pastiruje že sko-ro dve desetletji. Dušnopastirsko službo pa ne opravlja samo v kapucinski cerkvi sv. Antona v Gradcu, temveč tudi po raznih krajih okoli štajerskega glavnega mesta. Dokler so bila še taborišča v 80 kilometrov oddaljenem mestu Trofaiach ali v Kapfen-bergu ali pa v Wagnu pri Leibnitzu je oskrboval tudi te.
G. Janezu Hafnerju želimo še dolgo in srečno življenje!
V tujini umrli Slovenci
Pretekli mesec je umrl za rakom v Torontu, v Kanadi naš rojak Franc Grive c.
V	Melbournu Avstraliji je umrla Marija Razboršek iz Save pri Litiji. V Avstralijo je prišla leta 1959. Prav tako v Melbournu v Avstraliji je doletela smrt našega rojaka Vladimirja Štavarja, doma iz Šmihela pri Pivki. Vladimir Štavar je živel tam že od leta 1958. Nedavno pa ga je doletela nesrečna smrt, ko je s svojim tovornjakom prišel pod vlak.
Slovenec prof. moralke v Švici
V	bogoslovju v Churu v Švici je profesor moralke Slovenec dr. L o j z e š u š t a r, ki se je s svojimi razpravami proslavil ne samo v Švici, ampak tudi izven dežele. Nedavno je postal ravnatelj tega bogoslovja. Dr. Šuštar je doma iz Dolenjskega in je svoje študije končal v Rimu. Zaradi šibkega zdravja se je naselil v Švici, kjer je kaplanoval na več krajih, pozneje je postal duhovni vodja in profesor teologije v zavodu Scwyz, nato pa profesor bogoslovja v Churu.
Slovenski oktet na Norveškem
Pravkar je svojo koncertno turnejo po Norveški zaključil doma in po svetu slavni pevski ansambel, »Slovenski oktet” iz Ljubljane. To je bilo že tretje gostovanje znanih pevcev-umetnikov na Norveškem. Oktet je s koncertom v Oslu odprl letošnjo koncertno sezono. Razen tega je oktet pel še v Kristiansun-du, Aelesundu, Voldu, Djoviku in Lilienhammeru.
Slovenske likovne razstave
V	moderni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo slikarskih del Bogdana Meška.
Prav tam je odprta tudi šesta mednarodna grafična razstava. Med razstavljalci je tudi Slovenec iz Italije Lojze Spacal.
Preteklo soboto so odprli na Bledu prvo razstavo del slikarjev amaterjev z območja radovljiške občine. Razstavlja 20 slikarjev z nad 30 deli.
V	Gorici v Italiji so pravkar zaprli razstavo slik Slovenca Cvetka Vendramina iz Nove Gorice (Slovenija), Slike so izdelane v posebni tehniki. Umetnik riše namreč na steklo. Več njegovih slik prikazuje jugoslovansko in furlansko folkloro.
V	prostorih ljudske šole v Šempetru pri Novi Gorici, v Sloveniji, so odprli razstavo del šempe-terskega rojaka Ivana Roba. Umetnik razstavlja več fotokopij in svojih slik. Razstavo so odprli ob otvoritvi šole, ki nosi ime Dana Roba.
»presedlalo" dositi njegovih nekdanjih socialističnih somišljenikov; obeta si tudi, da ga bodo podprli do,sedanji nevoldvci in oni, ki so oddajali neveljavne glasove. Nadalje se 'je načeloma izjavil, da je proti vsakršnemu .nadaljnjemu podržavijemju. Dosedanja tovrstna podjetja je treba racionalno voditi in morajo biti na (Solidnih temeljih. Nekajkrat je tudi ob tej priliki precej ostro napadel podkanclerja dir. Pittermanna, svojega nekdanjega najožjega političnega prijatelja. V zvezi z znano afero glede podpor Avstrijski liberalni stranki (FPO) je Olah tudi tokrat potrdil, da je za to tudi dr. Pit-termann odgovoren. Glede socialistične zavrnitve nastavitve njim nezaželenih visokošolskih profesorjev zlasti na medicinski fakulteti je Olah izjavil: »Če sem bolan, bom šel v prvi vrsti k sposobnemu zdravniku, ne pa k političnemu sodrugu. Dr. Pittermanm je pri tem zopet enkrat naredil Avstriji zelo slabo uslugo. On nas je v tej zadevi pred vsem svetom osmešil..."
Vse lepo in prav, a tudi Olah nima tako čistih roik in se moti, če misli, da mu bodo volivci kar letali na »limanice". Verjetno se bo itak treba še ponovno baviti s tem socialističnim odpadnikom.
Koncil priznal versko svobodo
Večina koncilskih očetov je glasovala za izjavo o verski svobodi — Ali bosta Luther
in Jan Hus rehabilitirana?
V svojem prvem govoru na koncilu v ponedeljek minulega tedna je praški nadškof kardinal Beran naslovil na navzoče koncilske očete goreč poziv, naj bi izjavo o verski svobodi podprli.
Iz lastne skušnje vem, je dejal kardinal Beran, kakšne posledice ima lahko zatiranje verske svobode in svobode vesti. Cerkvenega kneza so imele namreč komunistične oblasti v češkoslovaški republiki dolga leta zaprtega.
Katoliška Cerkev na Češkoslovaškem trpi še danes na posledicah kršitve verske svobode v 15. in 16„ stoletju. Takrat je katoliška Cerkev zažgala na grmadi reformatorja Jana Husa in prisilila kasneje protestante, da so sprejeli katoliško vero.
Nadškof kardinal Beran je še prešli na (koncilu navzoče cerkvene kneze, da bi izjavi o verski svobodi dodali še poziv na vse vlade sveta, naj bi izpustile zaprte duhovnike.
Zastopnik grškega pravoslavnega patriarha je pozdravil ustanovitev škofovske sinode katoliške Cerkve in s tem zvezane decentralizacije (uvedba samouprave) cerkvenega vodstva. Nadalje je zastopnik grškega patriarha Athenagorasa dejal, da bi bilo zaželeno, če bi se katoliška Cerkev povrnila k prvotnemu pojmovanju sinode, da ne bi bil nihče, tudi sveti oče ne, nad sinodo, marveč v njeni sredini. Kajti v pravoslavni Cerkvi je sinoda najvišji gremij (zbor).
Poraz konservativnih koncilskih očetov
Govor cerkvenega kneza Berana je napravil na navzoče koncilske očete močan vtis. Verjetno je ta in še mnogo drugih okoliščin privedlo večino koncilskih očetov do prepričanja, da je treba priznati versko svobodo. S tem je bila na koncilu premostena ovira v tej smeri. Koncil je tako odobril izjavo o verski svobodi kot končno veljavno podlago za nadaljnja posvetovanja. S tem je doživela konservativna skupina koncilskih očetov, ki je to izjavo najostreje zavračala, prvič poraz.
Za izjavo o verski svobodi je glasovalo 1997 cenkvemih knezov, prati pa samo 224. Ko so objavili rezultat glasovanja, je izbruhnil pravi orkan odobravanja in veselja med 'koncilskimi očeti in nekatolBškimi opazovalci. S to odločitvijo se koncil zavezuje, da bo izdelal dokument, ki priznava pravico vseh ljudi izbirati si vero po lastni vodji.
Skupina konservativnih škofov in kardinalov je drugega mnenja iz več razlogov: prvič pomeni to slabitev katoliške Cerkve, predvsem v onih deželah, v katerih je katoliška Cerkev še vodilna sila, drugič, pravijo konservativni koncilski očetje, da je katoliška cerkev edino resnična; izjava o verski svobodi bi lahko pripeljala ljudi do naziranja, da je druga vera prav tako dobra kot katoliška.
Konservativni cerkveni • knezi so bili že na 3. koncilskem zasedanju proti izjavi o verski svobodi in tako preprečili glasovanje. Prav tako so poskušali tudi tokrat, še v zadnjem trenutku prepričati papeža, da bi glasovanje o tej temi spravili z dnevnega reda.
Sprejem te izjave na koncilu bo imel verjetno prve praktične posledice v Španiji, kjer ima katoliška Cerkev še glavno besedo, in kjer trpijo škodo druga verstva. Že leta pa imajo v Španiji osnutek o enakopravnosti verskih manjšin, ki zadeva predvsem protestante. Verjetno bo do sedaj ta osnutek predložil španskemu cortesu (parlamentu), ki bi ga naj odobril. V zadnjem času so španske oblasti pokazale proti protestan-tovski Cerkvi več uvidevnosti in strpnosti.
Izjava o verski svobodi bi lahko imela za posledice tudi, da bi rehabilitirali (vrnili u-gled) Martina Luthra in njegovega predhodnika reformacije Čeha, Jana Husa. če kato-lliiška Cerkev dandanes priznava versko
svobodo, bi lahko pod gotovimi okoliščinami priznala tudi, da sta Jan Hus in Martin Luther sledila samo svoji vesti. Teologi, ki so se baviili s tem problemom, menijo, da bi se to moglo zgoditi že v nekaj letih. Trenutno pa bi lahko po (njihovem mnenju tak preokret v katoliški Cerkvi povzročil pri preprostih vernikih samo zmešnjavo.
Cerkev v modernem svetu
V nadaljevanju koncilske debate o zelo sporni temi ,,Cerkev v modernem svetu" je bilo slišati o zahtevi po jasnem in nedvoumnem stališču k vprašanju kontrole rojstva. Dva škofa sta kritizirala splošne in prazne rečenioe, ki obravnavajo to vprašanje v shemi.
Oni 'koncilski očetje, ki so pripravili dokument o »Cerkvi v modernem svetu", pojasnjujejo (Splošne rečeniice v vprašanju kon-trole rojstva s tem, da je papež sam postavil posebno komisijo za študij tega vprašanja. Ta komisija deluje že več kot eno leto, a še ni prišlo do nobenega soglasja v spornih točkah.
»Med dvanajstimi govorniki, ki so govorili k shemi »Cerkev v modernem svetu", je bil tudi avstrijski nadškof 'kardinal doktor Konig. Ta je zahteval, naj bi snov tako obravnavali, da bi shemi dali čim trajnejšo vrednost. Morali bi govoriti manj o prevelikih spremembah ali samo začasnih stvareh.
Miincheimski nadškof kardinal Dopfner pa je namignil z opombo, da je upati, da bo dobil dokument še v tem koncilskem zasedanju končno obliko. Če pa to ne bo mogoče, bodo shemo rešili šele v danem primeru pismenim potom.
lodane manj vrednega. Čutil se je vse preveč kot poslušajoča in sprejemajoča Cerkev, ne pa soodgovornega za njeno življenje in delo.
Zato se v cerkvene probleme skono ni vmešaval, smatral jih je za izključno stvar cerkvene avtoritete. Cerkev je praktično večkrat 'istovetil s papežem in škofi, morda še tudi z duhovniki in redovniki kot pomočnik hierarhije — ne pa z laiki.
Novi pogledi katoliške teologije zadnjih desetletij,, is katerimi je obogatila nauk O' Cerkvi kot mističnem telesu Kristusovem im novozaveznem božjem ljudstvu, so prinesli nove jasnosti tudi v vprašanje laifcata v Cerkvi. Ta dognanja teologov niso ostala le mrtva točka. Vatikanski koncil je o njih na dolgo in široko razpravljal, jih odobril ter jim v konstituciji o Cerkvi dal dokončno obliko in svojo avtoriteto.
P. Alojzij Kukoviča, S. J.
Ruščina - drugi znanstveni jezik
V	Združenih državah Amerike je vedno več ljudi, ki se učijo ruščine. Ko komentira ta pojav, piše časnik Wallstreet Journal naslednje:
»Ruščina je postala za angleščino drugi jezik znanosti na svetu. V ZDA iz dneva v dan vedno bolj naraščajo potrebe po znanju tega jezika. Do izstrelitve sovjetskega umetnega satelita se je učilo ruščine blizu 16.000 Amerikancev, letos pa se je učenja tega jezika lotilo že 35.000 študentov v 600 visokih šolah in 25.000 dijakov. Toda po priznanju predstavnikov vlade in različnih podjetij niti to število študentov in učencev ne bo zadoščalo, da bi zadostili vsem potrebam, ki so jih navrgli tehniški in znanstveni uspehi Sovjetske zveze."
Zato je pametno, da se naši otroci dobro uče 'slovenščine, saj jim je učenje ruščine potem veliko lažje.
Odkrite stenske podobe iz 15. stoletja
V	začetku tega meseca je Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana dobil Obvestilo, da obnavljajo, motranjiščino župne cerkve v 'Mirni na Dolenjskem. Ker gre za pomembno gotsko arhitekturo, je konservator sondiral stene, da bi lahko po originalnih starih barvah določil novo toniranje. Pri tem so odkrili izredno 'kvalitetne stenske slikarije v prezbiteriju iz druge polovice 15. stoletja in nelkoliko mlajše na oboku v ladji. Videti je, da se pod številnimi beleži v prezbiteriju skriva cel naslikan orkester.
Poslanstvo neduhovnikov v Cerkvi
Vse kaže, da doživlja Cerkev neko novo pomlad. Religiozna kriza modernega časa je vzbudila v Cerkvi močno reakcijo v obliki prenovitvenega gibanja, čigar najvidnejši dokaz im izraz je brez dvoma zborujoči 2. vatikanski koncil.
Ena poglavitnih tez tega pomlajevanja Cerkve je prebujenje laikov na polju religioznega in cerkvenega življenja. Pogosto se govori celo o »uri laikov", o njih vstopu v »polnoletnost", celo o »emancipaciji" laikov — izrazi, ki jih je mogoče tudi napačno razumeti, ki pa v jedru gotovo odkrivajo zdravo zavest laikov, da se jim v Cerkvi prizna mesto, ki jim gre.
Značilno je da oba velika dosedaj izglasovana dokumenta, namreč konstitucija o liturgiji! in konstitucija o Cerkvi posvečata veliko pozornost laikom. Podobno »uro
laikov" pa doživljamo tudi že nekaj desetletij sem na polju cerkvenega apostolata, od katerega danes skono ne moremo več odmisliti velikega doprinosa katoliškega Mikata v obliki najrazličnejših apostolskih organizacij.
Laiku se začenja dajati im priznavati v V Cerkvi dejstvo, ki mu gre — mesto polno im enakopravnega, člana z vsemi odgovarjajočimi pravicami in dolžnostmi. Ta zavest poslanstva laika ni bila nikoli tako živa kot danes.
Laik se je seveda vedno zavedal, da pripada Cerkvi, da je njen otrok, od katere je prejel življenje ter vso pomoč v obliki nauka im milosti, da to življenje v sebi ohrani in izpolnjuje. Po drugi strani se pa vendar ni mogel otresti vtisa, da je v Cerkvi vendar le nekaj drugotnega, ma-
Dr. Theodor Veiter:	(Nadaljevanje)
Volker im Volke Osferreichs
Ponatis iz avstrijskega
Da die Karmtmer Slowenen heute dhre Loyalii'tat geigeiniiber Osterreich form,el! er-'klaren (ohne ubrigens zu mehr als einer Ge-setzesloyaHtat verpfllichtet zu sain41, ibnem aber, sowe:it sie dem sogenanniten Nabiomal-slovvenen angehoren, immer vorgeworfan wird, sie seien fiir Jugoslavvien, obvrohl das durchvvegs nicht zutrifft, wurde diie Minder-'heiitenfeisitsitellung durch Abstimmung (Be-kenntmis) eine erheblich geringere als die tatsachliche Sk>wenenzahl schom aus politi-sehen Alibigrundan ergeben.
Zweifelhafte Spekulationen
Die Slowenen machen schom seit dem er-'stem Welitkrieg geltend, dali fiir sie eine Minderheitenfeststellung mur dann ekzapta-bel sei, wenn šie nach dem Primzip der objektiven Merkmale statt des BekenntmiLs-iprinzips erfclige. Sie siimd damiit eine der sehr vvenigen nationalem Miimderheitan, die das Bekenntniisiprinzip ableihmem, das somst 'immer von den Volksgruppem bejaht umd ge-fordert wi;rd (darunter auch von der Siidbi-'toler Voiksgruippe). Schvvaohe, von Umvol-fcung bedrohte Mkidemhelitem mlit Elementen schwebendsn Volkstuims meigem zwedks Su bs tanzrettumg zum Primzi|p dep objektiven 'Merkmale. Wurde man als objeiktives Merk-toal nur die Muttersprache nehmen, die ja am ehesten objektiv eruierbar ist, so mag es noeh angehen, die Slo^venem komanen aber 'immer vvieder auf andere objektive Merkmale, vor allam die Haus- umd Familiemma-'men, zuriick. Ginge man damach vor, so ware halb Karntem von Slovvenen bewo'hnt und manche deutschkarntneriisohen Ftihrer ^er letzten Jahrzehnte (Wuitte, Schumy,
tednika »Die Furche"
FerMitsch) waren darnach Slowemem gewe-sen und mancher natiomall flihremde Slowe-me (Grafenauer, Grili, Tisohler, Miki) Deutschkamtner. Mit -solchen Spekulationen, die hbchst unfruchtbar simd, ist miobts gaklart.
Eine Miinderheitenfesltstellung ist dem-nach Uberflussig, ja hochst bedemklich. Es mulite geniigen, den fordernden Schutz der ■slovveni.sehen Sprache auf jene Bezirke zu erstrecken, in denem nach der letzten Volks-zahlung zum Belispiel 7 Prozent (nach fimmi-schem Muster) in irgendeiner Variante die Mimderheiitsziugehoniigkeiiit der Sprache nach angehen. Noch besser ware es, man konnte isiich iibeir dem raumlichan Rahman miiit den 'beiiden sdovveniischem Organlisatfanen einver-'Sitamdlch elimigen.
Unter den gegebemen Umstanden, auf die Ermaooira in einem nur von den Slovvenen poslitiv aufgeimoimimeinen, vielibeachteten Aufisatz himgevviieisen bat42, vviirde man foei eiimeir Befragung nach Volksizugeh51iigkeiit j en en Persionenkreis, den man heute die „Wi,nidiiS'Chen“ nemnt, eMimiimiierein.
Vor allem aber mufi von einer Minderhei-tanfesitSitellung abgesahem vverdem, wenm und solange die befugten Sprecher der Min-derheiit sellbsit eine solebe ablehnem. So, wiie man lin iStidtiiro! iibar die baraahtigten Wiin-sdhe der Suidtiroler nicht die Italiiener oder die Diiissidentein nach dem Muster Raffeimers entschaiidem ilaissen kann, sondam nur jene, die die deiutschsudtiroilar Volfcsigruppe re-praseniflieren, aliso die ,SVP, kann man in Karanten doich miichit iibar Ansichten und Wunsohe hinvvagigehen, die die Minderheit iselhst durčh iihre befugten Sprecher (Volks-
rat und Verband slovveniischer Origanisatio-mein) als e^iistenaenitsicbeideind ansieht. Es sei dann, diese Wunscbe gefahrdan Bestand und Sicheihait Osterreichs.
Das Schulrecht der Slovvenen in Kamten
Seit Jahrzehnten geht der Streit um die 'Miinderheitenschule in Karntem. In der Zeiit der Monarchie muftte er mit der Prage nach Erhebung der (am meisten dem Alts!awi-schan ahnlichen) slovvenischen Sprache des Volkes zu einer Schriftsprache mit eigener Literatur deshalb auftraten, weiil man dem deutschen Osterreicher nur schwer zumu-ten konnte, in gemischtsipraohigen Gebie-ten, wie in Siidkarnten und ,in der Unteir-steiermark, die slowanische Sprache in der Schule ge,zwumgenermaBein zu erlernen, eine Sprache, die keinem Zugang zur grofien Welt vermiitteln konnte, vvahrend umge-kehrt jedem slO'weinischen Vater as vvichtiig sain mufite, dafi seiine Kinder in der Pflicht-schule nicht nur Slovvenisch lernten, womit sie im ubrigen osterreich nirgends zu beruf-lichen Aufsitiag gelangen kommtem, sondern dafi sie die quasi Staatssprache Deutsch edemtem. Ganz gleich gelagert waren die Verhaltnisse zvviischan den IitaMenern und den Slovvanan (und dan Kroaten) im altan Osterreich43. Slovvenenfuhrar, die sich mit Stolz zur 'Slovveniischan Sprache bakannten und ihran Aufstieg zu einer modarnen Schriftsprache proipagiantan, wie Pomladi-novič und Šuman, haban garade diasan A-,sp,akt klar gesehen44.Da Art. XIX des Staats-grundgesetzes jedem Zwang zur Erlemung einer zvvaitan landasubliichen Sprache in PfMchitschulen ausschlofi, verfial man in Karntem auf die am sich geradezu grandiose Losung mittel der utraqui'Stiischen Schule. Die doppelsprachige Schule, die im ubrigen auch amdersvvo mit gutem Erfolg aingarich-tet ist, wie heute zum Beispiel in Friesland (Provinz Leeuvvarden), in Sud- und Nord-
schlesvvig, im Sorbanlamd (Bautzen, Brandenburg), ist uberall dort am Platz, wo Vol-ker im Verzahnung lahen. Das war aber in Sudkarntan seit jeher dar Fali. Dem Wun-sche des tibenvieganden Tallas der Slowe-nan selbst entsprechend, gab es in Kamten bei Beginn des ersten Weltkriages nur dre! (davon eine offentliche) Volkssebulen mit sdovveniisoher UnterriahtSiSiprache, denen je-dooh 89 doppelsprachige („utraquistische”) Voliksschulein gegenuberstanden, wo die Schiller von Jahr zu Jahr mehr in deutsoher Sprache den Lehrstoff vermittelt bekamen. Sie vvuchsen so in die deutsche Sprache immer mehr hinein, ohne der Muttersprache entfremdet zu vverden (Wutte, Lobmeyr)45.
41 Diese LoyalitaLserklarung wurde. erstmals sei-tens beider, also auch der titoistischen Dachorga-nisation (Zveza slovenskih organizacij na Koroškem) im Memorandum vom 11. Oktober 1955 an die Bun-desregierung abgegeben_ und wird, vor allem seitens des in der Minderheit der Mehrheit bildenden (katholischen) Nationalrates (Narodni Svet) regel-maBig wiederholt, zuletzt anlaBlich der Staatsver-tragsfeiern vom Mai 1965.
4^ Felix Ermacora. Die Karntner Minderhei-tenfrage als Rechtsproblem, in: „Der Donauraum”, Wien, 1960, SS. 12 ff.
43	vgl. hiezu: Theodor Veiter. Die Italiener in Osterreich-Ungarn. Eine volkspolitische und natio-nalitatenrechtliche Studie, Wien (Verlag fiir Ge-schichte und Politik), 1965.
44	L. Pomladinovič, Zur Frage iiber die Gleichbe-rechtigung der Slovencu, Prag,1881 (Selbstverlag mit der Ortsangabe „Untersteiermark”); Josef šuman, Die Slovenen, Wien und Teschen (Karl Prochaska), 1881.
o Martin Wutte, die utraquistische Volksschule in Karaten, Klagenfurt (Kleinmayr), 1919; Oskar Lobmeyr-H(ihenleiten, »Steiermark, Karaten, Krain”, in dem Sammehverk von Hugelmann. „Das Nationalitatenrecht des alten Osterreich’, VVien, 1934, SS. 502 ff.
Občni zbor Koroške dijaške zveze
RADIŠE
(Prireditev)
Na Radišah to v okviru našega društva koncertiral Moški komorni zbor iz Krope. Koncert to' v nedeljo, dne 3. oktobra 1965, ob 14,30 v farni dvorani.
DOBRLA VES (Četrtkov večer)
Naslednje družabno srečanje v hotelu Rutar v Dobrli vesi bo v četrtak, 14. oktobra 1965.
Rojalki, prijatelji, prinesite tokrat s seboj lastne inštrumente: orglice, tamburice, kitare, mehe, no, kar pač znate Igrati. Vstopnine ni.
Po potrebi bo igrala Avsenikova godba na ploščah.
Začetek ob 8. uri zvečer!
RUDA — GREBINJ (Najdba izstrelkov in razstreliva)
Pred kratkim je našla žandarmerija pri Rudi granato, ki je, čeravno so najdišče zavarovali, kmalu izginila. Nekaj dni zatem jo je neki orožnik našel, le nekaj metrov stran od najdišča, skrito v grmovju.
Kot je pozneje pokazala preiskava radenske žaindarmarije, je granato vzel neki učenec glavne šole in jo potem, verjetno na nujno svarilo pred nevarnostjo najdenega izstrelka, vrgel v grmovje.
V	sredo minulega tedna so delavci v Gre-binju, ko so poglabljali strugo tako imenovanega Volovškega potoka, v bližini kmetije Mauth našli pločevinast zaboj z mitra-Iješko municijo (Maschinengewebrmuniti-on), protiletalsko granato in še nek drag topovski izstrelek. Razstrelivo so potem pustili na kraju, kjer so ga našli in ga še s tablico točno označili „Pažnija, razstrelivo".
Grebinjiska, žandarmarija je zadevo takoj javila merodajnim izvedencem v Gradcu, ki so prišli na kraj najdbe in odstranili nevarnost.
ŽELEZNA KAPLA — BELA (Počastitev starih občanov)
Pred kratkim so počastili v Železni Kapli 620 občanov, starih nad 60 let.
Po skupnem -kosilu, ki so ga darovali lovci, je župan občine pozdravil najstarejše občane in jim zaželel, da bi teh nekaj uric prebili v skupnem veselju in sreči. Župan je v nadaljevanju svojih pozdravnih besed izrazil veselje, da so se povabilu odzvali vsi po vabljeni polnoštevilno -in da so slovenski kakor tudi nemški pevski zbori in godba zagotovili sodelovanje na tem svečanem dnevu. Po .pozdravnem -govora so počastili najistarejišega občana in občanko s šopki rož; poleg tega pa sta dobila še po -eno steklenico vina.
Nato je deželni so-oialni referent govoril o hvaležnosti in dolžnosti mladega rodu nasproti onim možem in ženam, ki so pravzaprav ustvarili predpogoje, da gre današnji mladini tako dobro.
V	deželnem načrtu za -stare ljudi je urejeno tako, da bodo vsako leto drugo nedeljo v oktobra slavili v vseh koroških občinah družinski praznik, na katerem bodo v središču zanimanja naši priletni soobčani. Zato je častna dolžnost vseh kulturnih društev, -da tudi doprinesejo svoj delež k prazniku.
Letos je dežela prvič izvedla tako oskrbovalno akcijo za -stare žene in može. 600 ostarelih Korošcev je v šestih skupinah preživljalo, nekateri celo prvič, svoj oddih izven rojstnega kraja.
Na koncu je deželni socialni referent pozval vso koroško mladino, naj bi bila zmerom hvaležna stari generaciji in naj bi ji njih zadnja leta življenja kolikor mogoče o-la jšalla in polepšala.
iPotem se je razvijal dvourni pester spored v slovenskem in nemškem jeziku, vrstd-!e so se pevske in instrumentalne glasbene točke, za razvedrilo je poskrbela vesela godba.
ŠT. VID V PODJUNI (Poroki in pogreb)
V	nedeljo, 12. septembra, je bila v Št. -Primožu poroka z mašo Alberta Majer iz Švice in Jožefine Hobal, Rojakove v Po-grčah. Nevesta je bila v Švici v službi, poroko pa je hotela obhajati s svojimi v do--mači fari. Poročili so ju naš domači gospod župnik. Vesela svatba pa je bila pri Voglu. V nedeljo navrh, 19. septembra, pa je bila pri fari poroka z mašo Biildija Hribernika, Rusovega v Gluhem lesu, in Nežike Kumer iz Št. Vida. Veselo- slavje je -bilo pri Jariču. Novoporočencem želimo vse dobro na novi življenjski poiti.
7. septembra je bil pri fari pogreb 784et-nega Antona Lutnik, Halarjevega očeta v
Kakor vsako leto je tudi letos sedaj, ko je večina članov v Celovcu, sklicala Koroška dijaška zveza občni zbor celotne zveze. Ta je bil v soboto, dne 25. septembra 1965 v Mohorjevem domu. Vabilu se je odzvalo precejšnje število članov, predvsem dijaki slovenske gimnazije, pa tudi študentje iz graških in dunajskih visokih šol. Kot častni gostje so prisostvovali občnemu zboru predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, tajnik NSKS dr. R e -ginald Vospernik ter — to nas je še posebej veselilo — predsednik „Slovenske mladine” dr. Pavle A p o v n i k. S svojim prihodom so izrazili svoje zaupanje v Zvezo.
Spored je obsegal referat predsednika, poročila, volitev novega osrednjega odbora, sosveta, in preglednikov ter slučajnosti. Občni zbor je vodil dr. France Cigan, ki je član sosveta.
Kot je predesednik Karli Smolle v svojem uvodnem govoru dejal, smo se zbrali zato, da napravimo delovni obračun, da skupaj pregledamo, kaj je biio v preteklem letu dobrega ter kaj bi se dalo izboljšati.
Pre-dno -smo začeli is -sporedom, je voditelj občnega zbora prebral pismo Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta, ki pošilja vsem pri občnem zboru zbranim, iskrene pozdrave ter želi novemu odboru vse najboljše in upa, da bodo stiki, ki smo jih že pred leti -navezali s Trstom in Gorico, ostalli trajni im da jih bomo v novi poslovni dobi znova okrepiti.
Kakor je na vsakem občnem zboru, tako je vrsta odbornikov podala -svoje poročilo: O -sejah KDZ v Celovcu je poročala tajnica Wutte Helena, ki j-e prav talko prebrala poročilo tajnice Mitsche Milice, iki je žal bila zadržana. V -svojem poro-čilu pravi, da -sto biti dve glavni -stvari za visokošolsko vejo KDZ, da pripravi-vse potrebno za zbiralno akcijo za visokošolski dom „Korotan“ na Dunaju ter da ustvari stike z dragimi mladinskimi organizacijami avstrijskih manjšin, da se je mladinsko srečanje sploh moglo vršiti. Za -denarno akcijo je bil od -strani odbora izvoljen svoj odbor, ki je deloval še kar uspešno. V imeinu tega odbora je poročala Žalika Mik el ter povedala, da je bilo 12 sej, na katerih se je pogovarjalo o načinih zbiranja. Vemo, da -se je zbiralo z gradbenimi kamni in z listami in -če pomislimo, da s-e jih je javilo prostovoljno za zbiranje nad 70 elanov, moramo reči, da bi se dalo -mnogo -narediti, ako- bi vsi pridno -delali. Prav tako je o svojem resorju poročal blagajnik odbora. Mirko Wakounig.
Nagelčah. Zadnja leta je bolehal in bil tudi večkrat previden. V nedeljo -pa je mirno v -Gospodu zaspal. Doma je bil iz Suhe pri Žvab eku.
Želimo mu večini mir.
PLIBERK (Farna prireditev)
V nedeljo, 12. septembra, so naši naj--mlajši farani vabili v novo farno dvorano na akademijo-, 'ki jo j-e pripravila Milka Hartmanova. Prekrasna farna dvorana je bila do zadnje-ga napolnjena.
Mestni kaplan Hotimi-c so vse navzoče lepo pozdravili in jim želeli veliko užitka. Nato- so najmlajši iim -starejše šolarke pele originalne -(izvirne) pesmi, M jih je spremljala Milka osebno. Te pesimi je naša podjunska pesmica sama zložila in -uglasila. Glasovi so bili močmi in samozavestni. Nič ni bilo strah mladih src. 'Nato so -nastopili romarji pred sliko- naše nebeške Matere -in z njimi malli angelčki, ki so giniljivo zapeli našo: »Delajmo-, delajmo nova kolesa." Marsikatero oko med materami je bilo solzno, ko so gledale svoje- malčke v -talki krasoti na odru.
Pa ne -samo- dečve, tudi fantje so se postavil. Najpomembnejši ij-e bil napovedova-iec išuiltesov. Zahvalil se j-e mestnemu župniku za zgraditev lepe farne dvorane, nato pa pred vsakim prizorom v vezani besedi podal pomen sledeče slike. Te so kazale prizore iz našega življ-enja, v vsaki pa j-e bilo jedro, kako naj živimo, n. pr.: »Sejalec je šel -sejat seme, za njim pa zloben človek
Poročilo predsednika srednješolske veje
Marka Jerneja
V	načrt smo si vzeli, da prirejamo sestanke kot vsa prejšnja leta skozi vse leto. Prvi tak sestanek j-e bilo predavanje prof, dr. Pavla Zablatnika: »Rož, Podjuna, Žila — od zibeli do groba". Prof. dr. Wutite je prav tako bil povabljen pred člane Dijaške zveze. Nasil-ednja piri-reditev iSrednješolske veje KDZ j-e bilo tekmovanje članov, Iki ga je pripravil odbor, da bi s tem poživil Zvezo ter pripravil člane k sodelovanju. Tekmovanje se ije vršilo na področju risanja, glasbe, vezane in nevezane bese-de ter na področju humoresk. Kot smo pozneje zvedeli iz več strani, je to tekmovanje ugajalo vsem članom. Zato smo hoteli na enak način razveseliti člane ter ipripravili Quiz večere. Prvi je bil 2. februarja 1965.
Med prvim in drugim Quiz večerom j-e bila še vrsta predavanj, kot predavanje dr. Vinka Zvrattra o »Evropi in Slovanih" ali pa govor g. p. Ivana Tomažiča o pripravah v zvezi z gradnjo visokošolskega doma »Korotana" na Dunaju. Sledila sta še 2 Quiz večera in sicer -eden v maju, dragi pa tik pred koncem šolskega leta.
Mislili smo seveda tudi na počitnice in ■nudili smo vsem članom možnost, -da se -udeležijo študijskih dnevov od 15. — 18. 8. 1965 na Kaliilšču v Selah. Na programu je bil predvsem študij in še marsikaj drugega.
V	delovnem letu 1964/65 smo ,imeli -skupno 12 sej in v srednješolskih veji je bilo preteklo leto vključenih nad 120 oseb,
V	-sredo, dne 7. jul. 1965 je bilo potem za srednješolsko vejo- letno srečanje, na ka-iterem je bil izvoljen nov odbor, in sicer:
Marko Jernej kot predsednik, v ost-aM odbor pa so bili izvoljeni Rezka Esel, Žalika Mikel, Štefan Oraže ter Ludvik Karničar. Tudi ta odbor j-e že pričel -s svojim delom.
O poteku in pripravah srečanja avstrijskih
manjšin nam je poročal Janko Merkač.
Nakazal nam je, koliko truda so stale priprave. Med -dragim je dejal: »Po sklepu občnega zbora 1964 je bila poverjena osrednjemu odbora priprava manjšinskega srečanja. Predsednik osrednjega odbora je začel že lani s konkretnimi pogajanji z manjšinskimi skupinami, predvsem s Hrvati kot najmočnejšo narodno skupino. Prav tako mu j-e uspelo priti v stik z Madžari. Njihov predstavnik, nadzornik za madžarski pouk na
ljuljko." »Ajdovi žganci so kaj dobro teknili s kiisiliim mlekom", »Pastirji na paši so tožili, -da črede nimajo." Vmes je deklamirala Gustejeva hčerka -res dovršeno-. Ta bo še za gledališče, tak nastop ima, so menili gledalci. Doraščajoča dekleta se znajo pa že tudi o ženinih meniti. Z naštevanjem napak enega in drugega -so zbudile mnogo smeha pri gledalcih.
Z ritmičnim gibanjem in petjem -so ob živahnem aplavzu zaključili- naši najmlajši -svojo farno akademijo.
Razšli smo se s tolažbo v srcu, da imamo še mladino kot nekdaj. Treba j-e samo nekoga, Iki jo hoče in zna pripraviti za nastope. Pridinužuj-erao -se vzdihu starejše gledalke, ki j-e po prireditvi rekla: »Bog nam še dolgo Milko ohrani." Pristavljamo pa še: »In daj ji vredno naslednico ob stran, da se bo ob -njenih nasvetih usposobila za isto vzvišeno -službo."	Kumer Mirko
CELOVEC
(Ogenj v kuhinji v hotelu Moser)
Pretekli teden -so celovški poklicni gasilci hiteli, v hotel Moser-Verdino v Celovcu. V začetku -so mislili, da gre za večji ogenj, a s-e je kmalu izkazalo, da je bila bojazen odveč. Uhajajoči plin v kuhinji, iki je prišel v stik z razbeljeno mastjo, se je vnel. Pretila je nevarnost večjega požara, ker se je medtem vnela tudi vmesna stena, -zategadelj so morali poklicati gasilce na pomoč. Ogenj -so poklicni gasilci v kratkem pega,sili.
Stvarna škoda je majhna.
gradiščanskih ljudskih šolah g. Ernst Tolly je izrazil načelno pripravljenost za sodelovanje. Prvo srečanje z zastopniki Hrv-atov pa -je bilo- posredovano po predsedniku Hrvatsikog Kulitumog društva na Dunaju Martinu Prikosoviču in po preds-edniku Hr-vatskog akademskog kluba Vladimiru Vukoviču in pozneje Franju Mers-iču, ki so o-mogočili sestanek s predse-dnii-kom H-rvat-sko-g kulturnog društva u Gradišču, osrednjem p-redstavn-iku hrvatske manjšine, g. dr. Linzerjem."
»Sodeloval bi tudi HAK. Tako naša prireditev ni bila več v nevarnosti. S predstavniki teh organizacij -smo -se srečavali skoraj tedensko, da smo prerešetava!-! program."
Nadaije je dejal, da so navezali stike tudi s Čehi, ki so bil-i spočetka zelo navdušeni. Tudi z njimi so se predstavniki KDZ več-kraiti sestali. A Slovaki so kar od početka odklonili sodelovanje zaradi personalnih -težav.
Prvotno -smo imeli radi -srečanja drugo zamisel, namreč da bi se del srečanja vršil -na Gradiščanskem, dragi pa v Celovcu. Prvi del bi bil v obliki študijskega zborovanja, drugi del pa bi obsegal manifesta-tivno prireditev, kot smo jo dejansko doživeli. Prvi del programa smo bili primorani iz raznih težav opustiti.
»Odločilnega pomena j-e bila seja 25. maja v Zgornji Puli na -spodnjem Gradiščanskem, kjer je bil zbran celoten osrednji odbor HKD; predsedniku KDZ pa je bila dana možnost, da podrobno referira o konceptu (zamisli). Odstranil je zadnje dvome in ugovore. Zadnji -mesec j-e bil najnapornejši, ker šele tedaj smo mogli začeti s podrobno sestavo programa".
»Termin za srečanje je bil nekoliko neugodno izbran, ker je bilo isti dan več prireditev in tako mnogi, ki jih j-e srečanje manjšin zanimalo, niso mogli biti navzoči."
Sicer pa je srečanje poteklo v -redu, brez kakih nemirov. Ko j,e predsednik v soboto zvečer goste sprej-el, smo se skupno odpeljali v št. Ja-nž, kjer je bil na šentjanških Rutah kres. Ob kresu j-e predvsem navdušil dvojni selski -kvintet pod vodstvom učitelja in člana KDZ Eriha U ž n i k a. V nedeljo ipopoldne pa j-e bila slavnostna akademija v Domu glasbe v -Celovcu.
O vseh teh prireditvah smo nadrobno že poročali v našem listu. -Povabljenih j-e bilo okoli sito častnih gostov, ki pa so se večinoma opravičili, na -čelu povabljenih zvezni minister dr. PliffT Perčevič, k-i je poslal kot zastopnilka s-ekcijiskega -šefa dr. Frčeka. Deželni glavar in podglavar Gradiščanske sta se opravičila, ikoroško deželno vlado in deželnega -gjlava-rja ipa je zastopali dr. Pogatsch-mik. iPredsednik koroške lige za človečanske pravice dvorni svetnik dr. Papst ter pred-slta-vniki koroških slovenskih organizacij so -sie -odzvali povabilu.
Poročila so izšla v vseh koroških časopisih, v Presse, v »Hrvatsfcih -novinah", v »Videnški -slobodinjih listi", v radijskem poročilu, liitd. iS-elkoiijski šef dr. Frček je bil nadvse zadovoljen in je hvalil zmogljivost naše organizacije. Tudi -dr. Pogatsohmik se j-e pozitivno dlzrazil o tej prireditvi.
Kljub vsem organizacijskim hibam je zapustila prireditev dober vtis pri gostih in v javnosti."
Predsednik Karl Smolle: „Delovni in duhovni obračun"
Po tem obširnem poročilu nam je govoril poslavljajoči se predsednik Karel Smolle o Koroški dijaški zvezi. Orisal nam j-e delo KDZ v teku petih let — Dijaška zveza namreč letos -slavi svoj petletni jubilej — in omenil, da j-e delo začela -peščica ljudi, ki j-e verovala v zmogljivost o-rganizacije, ki ima močen idejni koncept. Delo je bilo zelo težko, a uspeh ni izostal. Prvi vidni znak -tega je bil zamejski mladinski tabor 1962 v Gorici. Tako je -organizacija rasla in se razvila v živ organizem. Ustanovili so se odseki, med katerimi -sta se ohranila predvsem ■ p-Oilitični in športni. Dramatski pa je ob koncu -lanskega poslovnega leta stopil v -sodelovanje z »Odrom mladje". Vsako leto smo želi s -svojimi prireditvami ob koncu vidne uspehe. Po taboru 1964 in po srečanju mladine avstrijskih manjšin 1965 smo dosegli svojo politično zrelost, a moramo se vprašati, ali je -res to, kar smo na zunaj pokazali, ali smo res idejna -sila. Dejal je, da je zanj največje veselje, ko odstopa in predaja delo drugim, to, da vidi, da organizem živi im da se presnavlja. Želel je novemu odboru mnogo uspeha ter zaključil svoj govor z besedami: „Naša doba potrebuje ljudi s prepričanjem. Živimo namreč v času, ko potrebujemo močne osebnosti bolj kot kdaj poprej!"
(Nadaljevanje na naslednji strani)
. — Pri nas na
NAPOLE V ZILJSKI DOLINI (Pogreb in poroka)
Drugo nedeljo v septembru, ko simo v Dulah obhajali običajni „žegen“, smo spremljali pokojnega Lenarta Janka, p. d. Pikovega očeta v Napolah, k zadnjemu počitku. Umrl je v visoki starosti 37 let. Dolga leta je bil skrben ceirkovnik-mežnar v podružnici svete Kuniigunde v Napolah. Naj mu bo Bog, kateremu je v življenju zvesto služil, mil sodnik in dober plačnik!
Sporočamo pa še veselo novico, da se je poročil g. Jožef Jarik, p. d. Rošpah v Napolah z gospodično Marijo Andra, ki jo je pripeljal iz Potoč, župnija Brdo pri Šmohorju. Bog daj novoporočemcema mnogo sreče in družinskega veselja!
RUTE PRI RINKOLAH (Smrt)
Majhna je naša vas in redko se kaj posebnega zgodi. Letos pa imamo zaznamovati kar dve smrti.
Spomladi se je s traktorjem smrtno ponesrečil Va uti jev Poldej. Vozeč napravo za sajenje krompirja je iz neznanega vzroka zavozil na cestno škarpo. Traktor se je prevrnil v jarek in pokopal Poldeja pod seboj. Cestni delavci so ga našli tam v Grabloveu, mrtvega. Vsem, ki so ga poznali, se je zasmilil. Saj je bil vedno prijazen in šaljiv. Dobro leto prej se je oženil in sita se z ženo zelo rada imela. Bill je najmlajši od devetih Vautijevih otrok in edini, ki je ostal še na domu. Hotel je biti opora in naslednik že osivelemu očetu Jožefu. Pri gradbeni firmi bi prislužil potrebni denar, ob sobotah in po večerih bi pa s traktorjem doma na polju hitro opravil delo in vsem bi dobro šlo. Pa ni bilo namenjeno. Ženi vdovi in Vautijevim staršem naše sožalje.
V soboto, dne 18. septembra, pa smo spremili na šmihelsko pokopališče Šranče-vega očeta Mihaela Kropivnika, naj starejšega farana fare, in tudi najstarejšega občana pliberšike občine. Šrančev oče Mihael Kropivnik bi 25. septembra spolnili 98 let. Bili so mali kmet in krojaški mojster, do svoje smrti so bili pa že več let v pokoju. Do 90. leta so še šivali in brali brez očal. Za devetdeseto obletnico so jim župnik Pioej voščili, da bi dočakali 100 let. Sedaj sta že oba rajna.
Nedavno se je v Londonu zaključilo 7. zasedanje Mednarodnega svata za kavo. V tem je včlanjenih 56 držav. Predstavniki držav članic so pokazali razumevanje za najbolj pereče vprašanje, kli ga predstavlja nadproduikcija kave. Na zasedanju so namreč razpravljali zlasti o načrtih za prilagoditev proizvodnje potrošnji, dooim je vprašanje uinavnovešeinja povpraševanja s ponudbo drugotnega značaja. Nekatere dežele 'izvoznice so pristale na znižanje proizvodnje.
Izvršni ravnatelj Sveta za kavo dr. J. OM-venra -Santos je v tej zvezd naglasil, da ima Svet dovolj moči, da lahko učinkovito nadzoruje trgovanje s kavo in da Svet za ureditev trgovine v sezoni 1956-66 razpolaga s 7 mlilijiomi dolarjev.
V novam poslovnem letu Sveta za kavo, .ki sle prične 1. oktobra letos bo Svetu predsedoval R. J. Miuikasa (Uganda), za podpred-'sednlilke pa so- bili dzvollijeini A. Del Čarman (FEDECAME), N. B. Hansen (Danska) im A, De Binarne (Nizozemska); novi predsed-niilk izvršnega odbora bo Belgijec M. P. Sta-ner. v novem izvršnem odboru so predstavniki 14 držav, dn isiioer ZDA, Danske, Zah. ‘Nemčije, Francije, Vel. Britanije, Nizozemske lin Japonske med uvoznicami, a Bra-KiiOliije, Kolumbije, Ugande, področja OAMCAF (področje francoskega franka),
Puch-, Sissy-, Ponny- in Mobylette-mopede motoma vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki
Johan Lomšek
Št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebcrndorf, Telefon 04237 246
Zahtevajte cenikel Ugodni plačilni pogojil
Koroškem ——
Bili ,so vsa leta veren krščanski mož in redno hodili ob nedeljah v Šmihel v cerkev. Zato zvesitobo so se jim g. kaplan Hudi v imenu g. dekana zahvalili na grobu. Pevci so jim zapeli lepe žalostinke. Bili pa so tudi vse življenje zaveden Slovenec im naročnik naših listov in knjig. Vršili so tudi -službo cerkvenega ključarja v rinkoliški cerkvi in pomagali duhovniku pri obhodu ob žeg-nanjiih. Imeli so prikupen nastop in bili v mladeniških letih iskan ,,cajnar" na žemit-ninah. Dvanajstkrat so morali prevzeti to imemiitmo službo: Vselej se jim je dobro posrečilo, dokler leta 1901 tudi sami niso stopili v zakonski stan in kupili nazaj že od brata prodano domačo hišo. V zakonu so imeli štiri otroke, od katerih bo sedaj sin Franc, znani pevec in prosvetar, gospodaril pri Š-rancu.
Očetu želimo -miren počitek, žalujočim o-sitalim -pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Kumer Mirko
~ " • . < . ;
PODGORJE
(Najdba človeškega trupla)
V sredo popoldne preteklega tedna je našel lesni trgovec Josef Pauser iz Podgorja , občina Št. Jakob v Rožu, v potočni -strugi velikega. Suhega: grabna, 2 kilometra južno od železniške postaje Podgorje, že močno razpadlo človeško truplo.
Po podatkih okrajnega zdravnika dr. Wil-frieda Sidinga iz Vrbe ob Vrbskem jezeru gi'e za 25 - 30 let starega človeka, ki je umrl pred približno šestimi do dvanajstimi meseci. Vzrok smrti je trenutno še nepojasnjen. Verjetno je truplo voda ob zadnjih poplavah prinesla s Podgorskega sedla s seboj v dolino. Domnevajo celo, da je to truplo nekega jugoslovanskega begunca, ki se je baje decembra lani v območju Podgorskega sedla ponesrečil.
MELVIČE
(Slovo od dušnega pastirja)
Zadnjo nedeljo v avgustu se je poslovil od nas preč. g. Maks Mihor, ki -je bil zadnja tri leta naš neumorni dušni pastir. Prihajal je iz sosednje župnije -Svetega Štefana k nam v Melviče in skrbel za naše duše in za restavracijo farne hiše božje in podružnic. Z veliko požrtvovalnostjo se je lotil dela in vedno z veseljem in nasmejan prihitel bodisi
Ekvadorja, Kostarike im Konga (Brazavidle) med lizvoznicami.
Gora brazilske kave narašča
S pristopom Združenih držav k Medna-inoidimemu dogovoru o kavi se -bo morda izvozni položaj Brazilije v bodočnosti do neke mere ustalil, iker je v zadnjih letih odpadlo na Združene države 48 o-dsito celotnega svetovnega uvoza kave. To- bi pomenilo tudi konec nazadovanja deviznih dohodkov Brazilije, med katerimi zavzema izvoz kave najvažnejše mesto-. Delež Brazilije, ki je o-d 1930 do 1939 znašal še 56 odstotkov svetovnega izvoza, se je znižal leta 1951 na 50 odstotkov, v zadnjih petih ‘letih pa -celo na 37 odstotkov. Vzrok je bil v prvi vrsti uveljavljanje afriških dežel na kavnem trgu, katerih ekspanzija jie pa, kolt se zdi, sedaj zaustavljena.
Mednarodni svet za kavo- je v podporo cen znižal konec maja celotno: (izvozno ko-liičinO' od 45,5 na 43,5 milijonov vreč. Pri udeležbi od 37 odstotkov bi Brazilija od tega 'izvozila 16 milijonov vreč. Po mednarod-nam dogovoru o kavi je uradni delež Brazilije večji, trenutno 17,8 milijonov vreč. Stavka priatamilščniilkov v Združenih državah je pa v prvih mesecih tega leta otežkočila uvoz -iz Brazilije raa-korist uvoza iz Srednje Amerike in Mehike,, teko da brazilski izvoz morda ne bo dosegel niti 16 milijonov vreč.
iPri tej omejeni možnosti izvoza pa ima Brazilija letos -izredno vallilk pridelek, ki ga uradno cenijo na 33 milijonov vreč; od tega bi po cenitvi kavnih pllantažhilkiov lahko izvozili 23 mil. vrač. To število je pa verjetno nastavljeno še prenizko-, pa že pri tem se pokaže presežek od 7 mil. vreč kave za izvoz, ki jih mora prevzeti zalto država. Cena za vrečo ne bo dosti nižja kolt 40.000 kru-izeirov, talko- da bo moirallla država za ta odkup oldlšteti ofcollli 280 milijard fcruzeirov. Zaloge državnih skladišč kave IM se s tem povečale od 50 na 57 milijonov vreč; ta količina bi zadoščala za kritje celotnega sve-tovmega izvoza za 16 mesecev.
v šolo, bodisi v cerkev, kjer se mu je v kratkem času posrečilo' poživiti zborno im ljudsko petje pri božji službi.
Kolikokrat je liimel z nami vajo in se trudil s svojo pridno sestro pozno v moč, da bi nas naučil lepega petja, ki olepša sveto daritev in množi božjo čast! Hvaležni smo za vse, kar nam je s pomočjo svoje sestre v teh treh letih pastiirovanja dal in se za našo župnijo žrtvoval. Pri vsakem vremenu je prišel rad med mas v Melviče im -na podružnice v Dulah, Napolah, Ocah in Pazrijah.
Vsi smo bili presenečeni, ko -simo zvedeli, da nas bo zapustil im zato je umevno, da je bilo slovo od njega res težko. Vemo pa, da ga je klicala božja previdnost na veliko faro blizu Celovca, kjer bo ime! mnogo dela in novih srbi. Iz -srca mu želimo obilo moči in zdravja ter uspeha v novem vinogradu Gospodovem ter mu čestitamo, da je postaj župnik obsežne kot mir sike župnije. Kot njegovi nekdanji in vedno hvaležni farani in pevci p-a prosimo, da se nas spominja v molitvi in sveti daritvi. Obljubljamo, da bomo to, kar nas je s tako vedro in nesebično ljubeznijo učil, tudi naprej gojili in imeli do naslednika, ki je prišel k nam iz Celovca, dobre odnose in zaupanje
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Njegovo poročilo so navzoči z navdušenjem vzeli na znanje. Vsa poročila so bila sprejeta.
Zato je v imenu preglednikov predlagal Janko Markač razrešnico.
Glavna točka občnega zbora pa je vedno izvolitev novega odbora. Predlagana je bila samo ena lista, ki je bila po delegatih soglasno izvoljena.
Predsedstvo je prevzel Filip Warasch iz Djekš (Dunaj), ostali odborniki pa so Micka Wernig iz Velikovca, Gustl Malle iz Slo-venjega Plajberka (oba Dunaj), Matevž Grilc iz Libuč pri Pliberku, Leni Wutte iz Št. Vida v Podjuni, Tomaž Ogris z Radiš ter Janko Oitzl iz Brnce (vsi Celovec).
Za sosvet smo potrdili dr. Franceta Cigana ter dr. Reg. Vospernika in kot duhovnega vodjo dr. Stanka Čegovnika.
Pregledniki bodo v tej delovni periodi prof. Jože Wakounig, Anton Opetnik in Marija Rutar.
Predsednik Filip Warasch se je nato zahvalil v lastnem imenu -ter v imenu odbora za zaupanje, M mu je bilo dokazano potom delegatov. Obljubil je, da bo skušal storiti vse za našo dijaško stvar. V svojem govoru je nato nakazal delo, ki se mora izvršiti v tem letu ter je nakazal nekaj možnosti, kako se lahko slovenski študent udejstvuje. Dejal je:
Že od vsega začetka -simo poskušali z ločenim delovanjem v Celovcu im na Dunaju. Želi Smo uspehe in neuspehe. Že lansko leto in tudi letos se j-e pokazalo, da je možno sodelovanje med visokošolci in srednješolci. Pretekli 2 leti se je vršilo sodelovanje tako, da je del osrednjega odbora hkrati zastopal interese vi-sokošolcev. Letos bomo ta del osrednjega odbora razbremeniiii v toliko, da bo na Dunaju svoj visokošolski odbor, kakor je že vsa leta srednješolski odbor v Celovcu. -S tem pa, da bo tudi na Dunaju že močno število članov KDZ, bo treba, da najdemo ugodno razmerje sodelovanja med KDZ na eni strani ter Klubom slovenskih študentov na drugi strani.
Dve leti je tudi že od tega, da je bil zadnji ZMT na Koroškem. Večini izmed vas so dogodki okoli tega tabora še živo v spominu. Letos-, to se pravi v tem poslovnem letu, pa imamo zopet en tabor na programu, tokrat v Trstu. Treba bo, da čimprej ustvarimo pripravljalni odbor, kot je že pri prejšnjem taboru obstajal in da čimprej stopimo v stike s Trstom in Gorico. Vršil se bo enkrat med velikimi počitnicami v letu 1966. Skušali bomo povezati tabor z lizletom, kot simo to storili leta 1962.
Lansko leto se je Koroška dijaška zveza uveljavila kot že močna slovenska organi-zaciija in letos kot močna avstrijska organizacija. Treba bo, da navežemo stike z drugimi slovenskimi organizacijami po svetu ter v Sloveniji. Sam se še spominjam, koliko so mi dali študijski dnevi v Ukvah, kjer smo se razgovarjali s slovensko mladino iz Trsta in Gorice in vem, koliko nam pomagajo študijski dnevi na Kališču, ki jih vsako leto prireja -srednješolska veja KDZ. Naš odbor se bo torej letos še prav posebej trudil, da bo izgradili,stike z zamejstvom in da bo ustvaril potrebne stike z mladinskimi organizacijami v Sloveniji.
GORIČE PRI BORLJAH (Pogreb Potočnikovega očeta)
Po dolgi težki bolezni je Bog odpoklical g. Gregorja Pippa, p. d. Potočnikovega očeta v Goričah v večno domovino.
Pokojni oče so bili priden gospodar in nad 50 let marljiv mizarski mojster. Z veliko ljubeznijo so skrbeli za .svojo številno družino. Radii so prebirali Slovenske liste in knjige, iz katerih so črpali mnogo koristnega za življenje. Vsem vaščanom so bili dober sosed. Dolga leta so bili cerkveni ključar in -so radi pomagali pri potrebah farne in podružne cerkve.
Velika množica sorodnikov in žalnih gostov se je zbrala 24. septembra na domu žalosti, da z molitvijo izkaže čast in hvaležnost -rajnemu očetu.
Pogrebne obrede in sveto mašo je daroval č. ig. 'kaplan iz Šmohorja, ki se je v pridigi spomni! pokojnika in se zahvalil za vse, Ika-r .so storili v .svojem življenju za čast božjo in blagor cerkvi.
Naj počivajo dobri Potočnikov oče v -božjem miru. Njih duša pa naj uživa veselje in plačilo v Bogu!
Uvodoma sem omenil, da bodo letos srednješolci in visokošolci delovali pod lastnimi odbori. Omenil sem to zaradi tega, ker obe veji ne bosta smeli omejiti svoje delo na ozek delokrog, temveč da ga bosta morali obe veji razširiti. Tako -se bo Dunaj moral v večji meri zanimati za študente v Gradcu, ki so tudi večinoma -člani KDZ in Koroška srednješolska veja bo morala bolj paziti na bodoče -učitelje ter tudi na učitelje, ki so že v službi, kajti radi bi večkrat prihajali na prireditve Koroške dijaške zveze, ako bi bili nanje povabljeni. Prav tako se popolnoma zanemarjajo slovenski dijaki drugih -srednjih šol ter nižješo-lci.
To je mnogo in če hočemo vse to izvršiti, bomo morali -biti pridni, mogoče bolj pridni, kot smo bili v preteklih petih letih. Peto -leto že obstoja Koroška dijaška zveza in zate-gadelj bomo ta jubilej letos po Božiču enkrat p-ro-s-lavi-K.
Sedaj -pa pride na vrsto najvažnejša akcija Koroške dijaške zveze: Že eno leto se trudimo ali pa ne trudimo, da bi nabrali nekaj denarja za visokošolski -dom Korotan na Dunaju. Ne smemo odnehati, ampak delati moramo naprej, -dokler dom ne bo stol in dolgovi ne b-odo poplačani. Saj končno -delamo samo za sebe in verjemite mi, dragi -prijatelji, splača se, da pomagamo g. p. Ivanu Tomažiču, iki .se na Dunaju trudi za slovenske študente.
V peto leto gremo sedaj pri Koroški dijaški vezi. V preteklih letih nas je Zveza izučila, da je treba za dosego cilja vedno delo, plodovito delo ter da brez truda in dela nič ne dosežemo. Dejstvo, da mladino najbolj šola akcija, s-e je -izkazalo za resnično. Že lanski tabor nas je izučil, da bo pred svetom obstal samo tisti; ki ima -močan življenjski nazor, ki j-e zgrajena osebnost. Odkod -pa naj -črpamo, če -ne iz globoke vere in iz ljubezni lastnega naroda.
Pod slučajnostmi je predsednik, srednješolske veje KDZ Marko Jernej prebral resolucijo študijskih dni na Kališču. Resolucija, ki s-e v prvi vrsti bavi z delovanjem slovenskega študenta med šolskim ‘letom in v počitnicah med našimi ljudmi, je bila od vseh navzočih z vesel-j-em sprejeta.
Ob tej priliki se je predsednik »Narodnega sveta koroških Slovencev" dr. Valentin Inzko zahvalil članom in predvsem lanskemu odboru za delo, ki ga je vršil. Želel pa je tudi novemu mnogo uspeha. Dejal je: „Vsi se zavedamo, da ta organizacija (namreč KDZ) dopolnjuje narodno delo ter bogati avstrijsko javnost". Zagotovil je Koroški dijaški zvezi tudi vso pomoč od strani katoliških slovenskih organizacij.
Občni zbor smo zaključili s pesmijo ,,Dro bratje ...“, ki je postala že -nekako himna KDZ.
Tudi bilanca tega leta je bila vsestransko zadovoljiva. S tem občnim zborom je KDZ storila zopet -en 'korak naprej. Da pa bo ostala ta organizacija živa in da bo mogla uspešno -delovati — prijatelji -na delo! Po-priiimimo- vsak za -svoje delo, -da ne bomo porušili tega, kar .so nam zapustili vsi, ki so pred nami delali. S skupnim delom 'bomo Koroški dijaški zvezi omogočili, da se -bo razvijala v isti meri naprej, kot -se je do sedaj.
H. W.
Pridelovanje kave
Občni zbor Koroške dijaške zveze
V tebi Je silne moč!
Moderna znanost je v zadnjih latih odkrila strašne naravne sile, ki povzročajo mnogo skrbi državnikom lin grozijo vsemu človeštvu. Treba je samo, da kak brez vesten mogočnež sprosti te neizmerne sile in v par urah je lahko uničen človeški rod. Ta istrašna sila je skrita v atom-ski in vodikovi bombi.
Še pred dobrim desetletjem pa je veljala za največjo moč na svetu elektrika in dejansko je danes prav ona tista .sila, ki žene moderno industrijo v današnjem silnem zagonu. Dokler je bila elektrika še povsem sproščena in je kot strela uničevala človeške naselbine, je človek pred njo trepetal. Toda posrečilo se mu je, da jo je ujel in povezal, da mu je v službo-. Tako je postal človek močnejši od nje.
Katera je torej tista sila, ki nam daje največjo moč? Misel ali ideja človekova je ustvarila že čudovita dela; saj bi brez nje še bila elektrika isproščena in atom bi še vedno mirno čakal budilca. Pa vendar se tudi misel utrudi in omemore. Tedaj pa ji pride na pomoč še silnejša sestra, ki jo spodbuja: naprej in ne odnehati! Ta moč, -ki tudi utrujeno misel pokrepča, se imenuje potrpljenje.
Veliko težkega dela se da opraviti z neomajno močjo volje, toda povsod, kjer je treba dovršiti zares kaj težkega, je treba poklicati na pomoč potrpežljivost. Nekdo je takole zapisal o čednosti potrpežljivosti: če bi jo moral slikati, bi naslikal skromno postavo z bledim obličjem in prečutimd očmi in s tenkimi belimi prsti.
S tem slabotnim telesom je gradila piramide v Egiptu in vse ogromne cerkve im naj-velMičastmejiše umetnine. Saj so vsa ta ustvarjanja vendar stala umetnike toliko obupnih noči in vedno novih poskusov! Da — prav orna edina je zmogla to nadčloveško delo, ko je gradila im ustvarjala; saj bi brez nje graditelji in umetniki že zdavnaj vrgli dleto v kot. Le njej smo dolžni hvalo za vsa velika odkritja im iznajdbe.
Kolumbovi mornarji so rekli po štirih tednih: „Zdaj nam je pa dovolj tega, vrniti se hočemo! ,,Pri Kolumbu pa je bedela potrpežljivost iin mu dala moč, da je prenesel, dokler se ni zjutraj končno prikazala sinja obala. Potrpežljivost je odkrila Ameriko; radovednost im lakomnost bi tega nikoli me zmogli. Znamo nam je vobče, da je tomski kamoimik Kopernik odkril, da se zemlja vrti okrog sonca. Manj pa nam je znano, da je meutrudno vse svoje življenje računal, dokler ni na smrtni postelji dolkončal svojega dela z uspehom.
Prava potrpežljivost je moč, ki nikoli ne opeša. Dosti je ljudi, ki lahko prenesejo velike bolečine im bi se dali morda celo mučiti, ne da bi trenili z očmi. -Če jih pa dolga leta teži trpljenje in povrh še vedo, da nikoli ne bodo dočakali konca, jih popade besnost, zapusti mdr in obupajo kakor otroci. Orjaški sili pa, ki iz nemirnega in obupanega človeka govori: „Miiren sem, lahko čakam", je ime potrpežljivost.
I
Delamo za javnost
Saj sem družabno bitje... Pa tudi mlad sem in vesel sem, da imam pravo družbo. Med mladimi sovrstniki in polnimi zdravja. Tedensko se vsaj enkrat zberemo ob večerih, ko se vrnemo z dela. Raztreseni smo; saj imamo tako različne poklice: od študentov, kmetov in zidarjev do puškarjev. Toda v društvu smo vsi enakih misli in čustev. Biti hočemo zavedna katoliška mladina. V naši organizaciji si hočemo izoblikovati duha in poglobiti svojo vednost, da bomo v zavesti pravilnosti naše poti šli na delo v smislu gesla: mati, domovina, Bog.
Toda pri našem delu nam manjka tradicije in mnogokrat skoraj ne vemo, kako in kaj. Najprej nas teži neka preobremenjenost. Premalo nas je, nalog pa je toliko. Saj se zavedamo, da bi bilo prav, da hi zavedno katoliški fantje zavzemali povsod odločilna mesta. V športu, med gasilci, v zadrugi, v posojilnici, v gospodarski organizaciji in celo v občinskem svetu. Toda premalo nas je, da bi si delo razdelili. In tako nastane tisto neprestano beganje: zdaj sem, zdaj
tja; vsak večer zaposlen in nikjer se ni mogoče ves posvetiti nalogi...
Pri tem pa trpi organizacija. Pa tudi v nas samih nastaja neka neurejenost, kajti za nadaljnje naše izpopolnjevanje nam manjka časa. Zdi se nam, da smo prehitro potegnjeni v „vrtinec življenja" in čutimo, da smo še premalo „zgrajeni“ za tolikšno nalogo. Kajti večkrat je treba postaviti kar pravega moža, ko gre za važne odločbe; in prav to ni tako lahko.
Vendar pa moram ponovno zatrditi: Mladinska organizacija mi je dala več, kakor sem kdaj sploh pričakoval. Ob njej sem izoblikoval jasen pogled na življenje, seznanil sem se s problemi socialnega sožitja, izpopolnil sem si znanje in utrdil sem si svoj značaj; pa tudi usposobil sem se javno in neustrašeno zagovarjati svoje mnenje ter pozitivno sodelovati z ljudmi na različnih področjih. Skratka: organizacija me je usposobila, da kot družabno bitje morem družbi koristiti in ji posredovati dobrine krščanske kulture.
Življenje v soncu in oblakih
Daj vsakemu prijazen smehljaj, ker...
... te nič ne stane, ipa daje veliko.
.. . je zanj potreben le trenutek, pa ne bo pozabljen nikoli.
... obogati vsakega brez tvoje škode.
... nihče ni tako bogat ali mogočen, da bi ga ne potreboval in nihče tako reven, da bi ga dati ne mogel.
... ustvarja zadovoljstvo v družini, daje dobro voljo družbi, podpira delo im ti pridobiva prijatelje.
... z njim daješ počitek trudnemu, tolažbo žalostnemu, bodriš potrtega in je sonček tudi za tebe samega.
Nikoli ne imej kislega obraza, ker...
... z njim greniš sam sebe in delaš kisle še druge.
... z njim potre.š vsakega in nikomur ne koristiš.
... je zanj potreben le trenutek, pa ga ne bodo pozabili.
... nihče ni v sreči tako trdem, da bi ga s kislim obrazom ne zmračil, pa če tudi si berač.
. .. razbija družinsko srečo, je vzrok slabe volje v družbi, otežuje delo in ustvarja krog tebe sovražnike.
... z njim trudnega še bolj utrudiš, žalostnega še bolj užalostiš, potrtega še bolj potres.
... vse življenje ti spreminja v pust, mračen in neprijeten dan, ki ga zaradi tebe preživi ja še okolica.
Poglej se večkrat v ogledalo iin izberi si pravo .pot!
DUNAJSKI TEDEN FILMA ODPOVEDAN
Teden verskega filma na Dunaju je odpovedan, ker je premalo prijav. Tak teden se je že več let vršil na Dunaju in je imel namen pokazati vrednost filmov iz verskega področja. Napovedan je bil tudi za letos v zadnjem tednu oktobra, toda pomanjkanje dobrih verskih filmov je toliko, da si vodstvo teh prireditev ni upalo pred javnost s filmi, iktt isio na razpolago, ker bi to pomenilo preveliko nazadovanje od leta 1963, ko so blilii na sporedu resnično dovršeni filmi. Katoliška filmska komisija, ki vodi te prireditve, bo napovedala nov termin, ko bo mogla sestaviti primeren program.
Za daf*c&
V šoli so pisali spis z naslovom: „Naša družina". Metka je začela tako: „V naši družini smo trije: oče mati in jaz. Jaz sem najmlajša ..."
JESEN
Žito na polju je požeto. Hruške, jabolka in drugo sadje je dozorelo. Kosci kosajo in ljudje spravljajo otavo. Pridni gospodarji sejejo ozimino. Planšarji ženč živimo s planin.
Po skrivnih stezah lazi lovec za brezskrbno divjačino. Lastovke in druge selivke jemljejo od nas slovo ter se spravljajo v toplejše kraje. Mrzlejša sapa brije po str-nišču. Slana pobeli hribe in doline. Listje pada z dreves. Poljedelci spravljajo zadnje pridelke s polja. Vse življenje v naravi bo kmalu potihnilo. Vsaka pridna stvar se je oskrbela za zimo.
Iz „Drugaga berila"
Jesen se 'je začela, sever že pihlja, poletje je minilo, sadje se smehlja.
Otroci so še bosi, rož’ce še cveto, na travniku še pase fantič čredico.
Pa ispet bo slam’ca padla in mraz bo prišel k nam .. .
Sedaj še s polja spravlja kmet plod v klet din hram.
R. Vouk
Iz filmskega sveta:
INDIJSKI FILM NAGRAJEN
V Berkinu je 'prejel na 15. festivalu s strani katoliškega filmskega urada prvo nagrado indijski film „Čarulata — Osamljena žena". Film prikazuje zakonsko krizo nekega zakonskega para iz konca 19. stoletja ter se odlikuje po svojem realizmu, s katerim hoče razložiti vzroke, ki zakonce privedejo v slepo ulico.
SV. OČE O NEMORALI
Nemorala in degeneriranost prevladujejo v šteVilmih gledaliških in kino-predsta-vah. Zato se morajo katoličani veliko truditi za moralno obnovo gledališča, kina, televizije in javnega življenja. Nastopiti morajo z aktivno hrambo družinskega življenja, ki ga ogrožata individualizem in materializem. Veliko se morajo truditi za resnično vzgojo bodočih generacij. Tako je govoril sv. oče voditeljem katoliške akcije.
MATIJA MALEŠIČ	10
V ZELENEM gf C? jr*
polju
Oče mu ni mogel plačevati hrane in stanovanja v mestu. Z leti pa je oče le dosegel svoj namen. Vekoslav je dobili nekako plačico, mogel si je najeti sobico, hrano pa je nosili elb nedeljah od doma. Pozneje se mu je posrečilo piriti na sodišče. Niti hrana od doma mu ni bilk več potrebna. Vekoslave vi so dvignili glave: Kdo ima redno mesečno plačo, ki mu je ne uničijo ne miši ne toča ne ogenj? In pokojnina! Ker je Vekoslav na sodišču tudi vsakemu domačinu pomagal, kolikor je znal in kjer je le mogel, sio ljudje počasi! pozabili na visoke mi,sli njegovih staršev. In kadar je prišel Vekoslav v vas, so ga povsod prijazno sprejeli. Človek nikdar ne ve, če ga ne pokličejo jutri na sodišče. Pa je dobro imeti tam znanca in pnijiaitellja, ki iti pomične.
Dali je oče reis imeli kaj izbrisati v zemljiški knjigi ali ne, Metka ni vedela Da sta se le enkrat iin mimogrede pogovorila o tem iz očetom, hi Metka verjela,. Ali ko je bilo teden za tednom govora o izbrisu nekega starega, že zdavnaj plačanega dolga, ko je 'začel Vekoslav vse pogosteje prihajati fiz mesita domov, ko se je vsakokrat oglasili razen pni 'domačih tudi pri njih, je Metka zaslutila, od kod veter piha iin kam.
Vekoslav je imel kolo. Ni bilo daleč od njihove hiše, pa ga le ni nikdar puščal doma. Ko da se je hotel postaviti z njim. Ko je zagledal kje očeta, je krenil k hiši, tik ob pragu je prožno skočil s kolesa, se naslonil nanj in tako govoril z očetom. Govoril je resno iin modro, strogo službeno o izbrisu tistega dolga v zemljiški 'knjigi. Šele ko ga je oče za njegovo prijaznost in uslužnost povabil na kozarec vina, je prislonil kolo k steni in vstopil. In potem je ostal vselej toliko časa, da je od kod prišla tudi Metka in da je govoril z njo. Prej ko se je odpeljal, se je vselej naslonil na kolo in tako še govoril izpred hiše.
V zgodnji spomladi niso še cveteli na nobenem oknu nageljni. Vekoslav je prišel v nedeljo z lepiim razcvetelim rdečim nageljnom v gumbnici. iSaj je morali vsakdo opaziti v njegovi gumbnici. Metka še ni čisto izrazila svojega začudenja, pa ga je že imela v roki. Da je njen, je rekel Vekoslav. Kaj poreče tista, ki mu ga je dala? Vekoslav je malo zardel; vedela je, da ga je kje kupil ali izprosil zanjo.
Potem je Vekoslav prinesel sladkorčkov. Delil jih je med njene brate in sestrice, nato pa vse, ki so mu ostali v ovojčku, podaril Metki.
Včasih je prinesel lešnikov. In jo je spraševal, če pozna tisto pesem:
Bod’ moja, bod’ moja, ti 'bom lešnikov dal,
boiš tiste potolkla, ti bom drugih nabral.
Nato so prišli zopet na vrsto nageljni.
Nazadnje Vekoslav sploh ni nikdar več prišel prazen. Bratje in sestre so jo že med tednom dražili, kaj neki bo prinesel Vekoslav v nedeljo s seboj. Srečo ima ta njihova presneta Meta: vsak ženin jo hoče zasipati z darovi. Kalu met z zlatnino, Vekoslav z rožami, sladkorčki, lešniki, figami, rožiči, pomarančami. Take sreče druge nimajo! Meta pa nespametna, v sreči nesrečna!
Res, Metka ni bila vesela in zadovoljna. Draženja domačih so jo spravljala v slabo voljo, namiigavanje prijateljic jo je zbadalo, v govorjenju sosedov je videla le roganje.
Oče je povedal materi, da je morala čuti tudi Metka, kateri je bilo namenjeno: „Bog ve kakšne službe Vekoslav nima, toda s tako plačo žive tudi drugi in oženjeni so, imajo otroke. Po polju se Metki ne bo treba ubijati. Gospa 'bo, klobuk bo nosila, če bo 'hotela. Sčasoma bodo pa tudi Vekoslava povišali, plača bo'večja. Pa kar je glavno: pokojnina, polkojnina! ‘ ‘
Uh, kako je Metka zamerila očetu! Saj niso zrasli ti nazori na njegovem zelniku! Vekoslav mu jih je natrobdl in Vekoslavovi domači. Zakaj čudno fin sumljivo prijazni so postali Vekosllavovi domači z njiim. Njej sami si niso upali preblizu, ker so videli na njenem'obrazu, koliko ji je do njihove prijaznosti. Tudi mati ni bila preveč navdušena nad njihovo vsiljivostjo. Očeta so pa ta-
koj ujeli! Kakor prej s Kalumeitom: Ne silim je! Sama naj si izbere in odloči! Branil ji seveda ne bom! Pa prijazen obraz lin gostoljubnost. Kajpa da je očetovo obnašanje hrabrilo Vekoslava in njegove! Kaj se le vtika oče v to?
Sitna je bila včasih Metka, da ni bilo zmagovati z njo. Zopet je bežala ob nedeljah z doma. Pa je bilo veliko vprašanje, če je bilo bolje bežati z doma in se izogniti Vekoslavu, ali ostali dama in govoriti z njim. Zakaj ni še dobro prestopila domačega praga, je že čula očitanje, kod se potepa. In kako žalosten je bil Vekoslav! Pa da so j.i pustili bonbonov. Pa da jo pozdravlja. Oče pa kar naravnost: „Če nočeš, kdo te sili? Ali povej mu, da sl bo na jasnem!"
Povej mu, povej, Metka, če pa ne veš, kaj naj bi mu povedala? Ali je kdaj rekel, zakaj prihiti vsako nedeljo na kolesu iz mesita domov, pride k njim in je pri njih več ko doma? AM je kdaj komu omenil, da poseda pri njih zaradi Metke? Ali ne deli sladkarij in pomaranč tudi drugim? Nageljne res dolbiva le Metka, hm, pa saj je Metka res edino dekle pri hiši v letih, ko ji gredo rože.
Vekoslav ni 'govoril z Metko o ljubezni. Videlo se mu je, kako rad govori z njo, kako išče vsako nedeljo prilike, da pride v njeno bližino, ali o tem, da jo ima rad, ni spregovoril besedice. AH ga naj Metka opozori, kaj govorijo ljudje? Ali mu naj pove, kako neljubi so ji njegovi obiski?
O, saj bi Metke ne vznemirjal Vekoslav, če ne hi tako dobro poznala Tineta. Velika
OO j OO ^ OO	00	00	00	00	00	CX3 J oo
M. H.:
Helenčine počitnice
Dragi sošolci!
Komaj sem odložila šolsko torbo, že sem mamino pisano košarico naipolniila z mojo popotno potrebščino. Sicer nisem šla daleč, le štiri kilometre, v vas pod gozdom k teti Nanoi.
Počitnic sem se zelo veselila. Že radii tega, da bi pri tebi Nanci živela kot ptiček svobodno, da bi delala vse po mili volji, kar doma ne smem im da bi tam nekoliko pozabila na prerekanja z bratci in sestrico, da bi obledel spornim oa slabo spričevalo in da se mi ušesa spočijejo, ko pa moram doma poslušati vedno karanja im opomine. Veste, da je to hudo!
Stara sem dvanajst let. Botra mli je rekla, da sem že cela gospodična. Seveda se tega dobro zavedam. Saj poznam modo, poznam tiste lepe povesiti, ki jim odrasli pravijo .,šumd“ in poznam že veliko modemih reči, prepotrebnih za gospodične, kakor je ustno barvilo, črnilo za obrvi, lak za nohte in tako dalje.
Prijateljica mi je za god podarila polovico svojega rdečila za ustne. Tega sem skrivaj položila v košaro pod perilo. Seveda mama tega ni smela vedeti. Zadnjič enkrat sem iz šole domu prišla našminkana, ne preveč, ker nekaj sem že grede zbrisala z lica. O, me je mama okregala. Očka pa me je poslal v umivalnico. No, kaj pa morem za to, če me prijateljica v šoli med poukom namaže po obrazu. Saj je tudi gospodična učiteljica namazana!
V košarico sem djaila še, (med perilo skrila seveda), nekaj knjižic „Zwei SchlUing romanov". O, to bo lepo branje sem sl mislila! Vse lepše kot šolsko berilo. Zrcalca tudi nisem pozabila, saj ga vedno rabim, dopoldne trikrat in popoldne trikrat. Kaj morem jaz za to, da moji kodrčki niso ujeti v kito im mi vedno nagajajo. O, zrcailo je zelo potrebna reč. Tudi moje slike „fi!im-stare" sem djaila v košaro. Dobim jih v čokoladi, ki jo kupim za denar, ki mi ga mama v nedeljah izroči za oifer pri maši. Bog ne daj, da bi mama za to vedela! Najljub-šega stara" imam v mašmi knjižici. Knjižico sem dobila od birmanske botre. Je še čisto nova; pri maši sem jo imela šele dvakrat. Le škoda, da jo nisem vzela k teti Nanci seboj, da bi jo njej pokazala. Pozabila sem •e doma v kaveni omarici. In še zobno kr-tačioo sem doma pozabila. Človek res ne more na vse misliti.
Slovo od doma ni bilo težko. Ko sem rekla ,,servus“ — mi je mama naročila, naj teto lepo pozdravim, naj jo ubogam. Dobro, da atetka ml bilo doma; ta bi mi gotovo naročil „ipa jezik drži za zobmi!" O, atek je strog človek. Res ne ve, kako težko je mol-
čati, če misliš, da moraš nekaj povedati. Moški so čudni!
Naš mali drobiž me je glasno pozdravljal in mi naročal, naj se kmalu vrnem.
„V treh tednih!" sem jim odgovorila.
Teta Nanca me je veselo sprejela. Najprej sem ji na hitro povedala domače štorije in ji naštevala grehe mojih bratcev in sestrice. Teta me je z zanimanjem poslušala. „Že prav, že prav!" je nato rekla. „V nedeljo pa pojdeva k fari, da pri spovedi še svoje grehe poveš!" No, to je pa že preveč, kaj takega! In to že kar prvi dan. Ko je potem drugi ali tretji dan meni od zadaj pogledala, kaj berem, se je začudila: „0, o, o, take neumnosti bereš ti, Helenca. Beri raje naše domače branje!" Nato mi je naštevala „Angelčke, Otroka božjega, Mladi rod" in tako naprej. Cele litanije mi je naštela — saij jih ne vem več z glave! Teta Nanca ima čudne pojme! Ona celo misli, da jaz ne vem, kaj je zaljubljeno branje. Saj se o tem že v šoli in grede iz šole pogovarjamo. Pa kar je najhujiše: naslednjo jutro so tisti romani
kratko in malo izginili. Kaj poreče moj prijatelj, ki mi jih je posodil, ko mu jih vrniti ne bom mogla? Teta jih je prav gotovo sežgala — ali pa jih bo sama Skrivaj brala. O, meni je bilo potem dolgčas! Niti to nisem zvedela, ali sta se Kurt in Margit poročila — ali je stara teta res umrla in zapustila vilo njima?
Dobro je le to bilo, da me je vsako popoldne obiskala sosedova Tomiča. Nato sva šle na potep po vasi im pod gozd, vsaj za tri ali štiri ure. Tam sva se lahko na šminka-ni šetali, kot po Celovcu. Za ta izprehod sem obula seveda čeveljčke s špičasto visoko peto. Na žalost se mi je leva peta v gozdu prelomila, ko sem se na neki korenini spotaknila. K tej nesreči se je pridružila še druga, namreč, da sem se nazaj grede na studenčku pozabila umiti. Ko sem prišla domov, je bil joj. Teta me je vprašala, zakaj šepam, ali sem si nogo nalomila? Potem pri luči pa me je debelo pogledala im prav osorno dejala: ..Helenca, Helenca! — kakšna pa si, ali igraš Indijanko ali ciganko?" — Ko sem ji pojasnila, da je zdaj to v modn mi je pa tebi nič, meni nič rekla, da je moda prismoda, da je obraz majlepši po naravnem daru, da je Bog že vedel, kakšen mi pmisto-ji in da je mladost sama na sebi lepa.
Ta je pa lepa! Zakaj pa so potem šminke?
Zakaj se najimenitnejše gospe in gospodične šminkajo? Draga teta, kam pa gledaš? Tete so res zaplankane, zato ne vidijo v svet in ne vedo, kaj je prav.
Tisto večno delo pri teti pa mi je presedalo! Pomislite: Posteljo sem si morala sama postiljati. Pravzaprav sem jo samo površno pogrnila ... Nato sem morala drva prinesti v kuhinjo in jih zložiti pri štedilniku. Po južini sem umito posodo spravljala v omaro. Vsako jutro, zgodaj, ob devetih sem morala paziti na mlade piske, ko so zobale, da bi kokoši zraven ne silile. Še dobro', da se mi ni bilo treba z njimi igrati, in da mi teta ni dala igračke kot malim deklicam.
Ob dveh nedeljah pa je bilo vendar lepo, ko je teta Nanca god obhajala in je bilo žeg,nanje. Prišlo je več zanimivih pa tudi smešnih ljudi. Nekateri so me kar zijali, ker sem že tako velika in brhka. To se mi je imenitno zdelo! Saj je bila peta mojega čevlja že popravljena! V obeh praznikih je bila miza bogato obložena. — Dosti je bilo lizanja! Vse dobro pa prehitro mine.
Ne, tri tedne ne bi bila vzdržala. Prazniki so itak minili. Po štirinajstih dneh počitnic sem jo popihala domov, za 3 kilograme težja. Mama je rekla, da sem teti Nanci preveč škode naredila. Sedaj pa premišljujem, kam bi šla v drugih počitnicah na oddih. Kam daleč! ,,Teta Nanca, seirvus!"
Dragi sošolci, zdaj mi odgovorite in mi pripovedujte še vi, kako se vam je ob počitnicah godilo. Ali ste imeli tudi smolo?
Kaj mislite o mojih doživljajih? Kakšna je vaša sodba o teti Nanci? Jaz mislim, da sem vse prav ravnala in vse prav povedala in mi je teta Nanca večkrat krivico delala. Hudo je na svetu!
Lepo vas pozdravlja sošolka
Helenca N.
zdravju, toda Karel ga je s stisnjenimi zobmi zavrnil.
„Ostanita, ne ljubi se mi še spati!"
Začenjali so najrazličnejše pogovore, ki pa so vsi zamrli že pri drugem ali tretjem stavku. Jasno je bilo, da je kralj zapadel enemu svojih črnih razpoloženj; v takih okoliščinah je pa položaj dvorjanikov zelo kočljiv. Grof Brahe je posumil, da je vzrok kraljeve potrtosti žalost za izgubi;eno soprogo. Zagledal se je v podobo kraljice, ki je visela na steni, nato je zavzdihnil in vzkliknil:
„Kakšna podobnost! Glejte: isti izraz, ve-ličasten in mil obenem!"
„Kjie neki! Ta portret je zelo pretiran. Kraljica je bila grda!" je rezko odgovoril kralj. Kadar koli je kdo pred njim omenil kraljico, se mu je zdelo, da sliši očitek. Takoj mu je bilo žal surovosti. Vstal je im napravili nekaj korakov po sobi, da bi skril rdečico, ki ga je oblila zaradi razburjenja. Nato se je ustavil pred oknom, ki je gledalo na dvorišče. Noč je bila temna, svetil je le prvi ščip.	(Konec prihodnjič)
PROSPER MERIMEE:
PRIKAZEN KARLU XI.
V nebesih in na zemlji je več stvari, kot je pa tistih, o katerih sanjaš ti, Horacio.
Shakespeare, Hamlet.)
Ljudje se radi norčujejo iz nadnaravnih videnj in prikazovanj. Vendar imam za nekatera tako dobre dokaze, da bi nas tisti, ki bi dvomil, prisilil, da mu postrežemo z vsemi zgodovinskimi dokazi.
Za verodostojnost dogodka, o katerem bomo zdaj govorili, vam jamči poročilo, ki je sestavljeno po vseh pravilih in so ga podpisale štiri verodostojne priče. Dodajam še, da je prerokba, citirana v tem poročilu, bila napisana davno preden so se dejstva res izvršila.
Karel XI., oče slavnega Karla XII. je bil eden najbolj samosilniih Vladarjev, vendar pa istočasno tudi eden najbolj modrih, kar jih je Švedska kdaj imela. Omejili je strahotne predpravice plemstva, uničili mogočnost senata in samovoljno postavljal nove zakone. Skratka, spremenil je ustavo svoje dežele, ki je bila pred njim v rokah mogotcev in je prisilil stanove,. do so prenesle vso oblast nanj. V ostalem je bil to prosvetljen človek, pogumen, vnet pristaš luteranske vere, neupogljiv, stvaren ter popolnoma brez vsake domišljije.
Pravkar mu je umrla žena Ulrika Eleo-nora. Čeprav je bil do nje tako trd, da je po mnenju ljudi to pospešilo njen konec, jo je
vendar cenil in ga je njena smrt zadela mnogo bolj, kot bi človek to pričakoval od teko inečustvenega: srca, kot je bilo njegovo. Od mjeine smrti dalje je postal še .bolj mračen ..lin molčeč kot prej. Vrgel se je na delo s talko rvnemo, kakor bi mu velika notranja nuja narekovala, naj. odvrne od sebe težke misli.
Nekega poznega jesenskega večera je sedel v domači halji, s 'Copatami na nogah, v svojem kabinetu v štoikholmsiki palači. Pred njim je gorel velik ogenj; poleg njega sta sedela njegov komornik, grof Brahe (beri: Brae), ki mu je kralj izkazoval veliko naklonjenost, in zdravnik Baumgarten, ki je bili, mimogrede rečeno, oster duh in je sekal na levo in desno ter hotel, da bi ljudje dvomili o vsem, razen o njegovi medicini. Ta večer ga je kralj dal poklicati k isebi zaradi neke, ne vem več katere nevšečnosti.
Bil je že pozen večer, a to pot kralj proti svoji navadi ni voščili lahko noč, da jima tako da čutiti, da je čas, da se pobereta. S sklonjeno glavo je molče strmel v žareče .ogorke. Družba ga je sicer dolgočasila, toda ni vedel zakaj,, a bal se je ostati sam. Grof iBralhe je dobro opazil, da mu njegova prisotnost ni preveč prijetna in je zato ponovno izrazil bojazen, če mli morda Njegovo Veličanstvo potrebno počitka. Toda kralj ga je s (kretnjo zadržal. Tudi zdravnik je začel govoriti o škodi;, ki jo bedenje povzroča
'noč se je pa tako naglo bližala. Pride Tine, nalašč mu hitro obesijo na nos, kako zvesto hodi Vekoslav vsako nedeljo k njej. In Tine ne bo vprašal, jeli res, zakaj hodi k njim v vas, kaj hoče? Ničesar ne poreče, povesi ©lavo, kar moč pust bo, redkobeseden in neprijazen. Kakor tedaj pri odhodu z velikih počitnic! Metka; ti pa trpi za nič in po 'krivem! Tedaj zaradi tiste stare amerikan-!S1ke prismode, sedaj zaradi tega dobrega, uslužnega, darežljivega in preprijaznega Vekoslava. Uh, kako je črtila njegovo prijaz-noat! Ko bi vsaj rekel moško besedo, pa bi mu človek mogel povedati, naj lepše in koristneje prebije nedeljske popoldneve
Čim bolj se je bližala Veliika noč, term "večji .nemir je plaval v Metki. Morda se je neio našla prijazna roka, ki je pisala Tinetu v Ljubljano, med vaškimi novicami, kdo se 'Po Veliki moči poroči. Nedolžno im pohlevno, na prvem mestu seveda: Vekoslav in Metka.. . Oj, če bi bil Time ko drugi ljudje! Posedala bi mu, kako smešen je Vekoslav: 'Vraboiči čivkajo po strehah, čemu hodi k .'Metki, sam se pa dela, ko da mu je le za to, da uredi z očetom tisti izbris v zemljiški knjigi.
Time ni v torek pod večer, ko je prišel domov, ničesar vedeli. Po svoji navadi je prinesel k sosedu tetime pozdrave. Oj, kako se je morala Metka premagovati pred očetom im materjo, da mu mi povedala, kako mu je hvaležna za pesem. Videla je v njegovih očeh 'vprašanje, kako ji pesem ugaja. Ali kako bi
mogla pred domačimi izdati prelepo skrivnost?
Time 'je bili poguimmejšii. če dobi letos pirhov, je vprašal, tako da oče mi mogel razbrati, dali misli zares, ali le namiguje ma začetek Divjega lovca".
Metko pa je v hipu tako. pretreslo, da se mi mogla premagati. In sama mi vedela, ne Ikedaj me zakaj ne (kako je bruhnilo iz nje:
Pastirčku modri so možje pa tole razodeli:
Marjetica za pirhe ve!
Povejte, listi beli:
Jih kaj dobim ... jih kaj dobim .. .
Zatekirlilo se je Metki. Naprej mi mogla, ni znala. Oh, da je kdaj prej pomislila na to, morda bi se kako izvila im našla primerne besede. Tako pa... Rdeča, rdeča, vsa v zadregi mi Metka vedela, kam bi pogledala.
Rdeč im še bolj v zadregi ko Metka je bil Time. Talko, presenečen je bil, da se je Metka bala: izda se!
„Kiaj pa to?" je vprašal oče in ju pozorno gledal.
Tine brez sape in besede.
Metka je zmencala: „Pesem, ki smo se je v šoli naučili, sem po svoje preobrnila za Tinetove pirhe ...“ Im je pobegnila iz sobe. Ker ise je zlagala? Ali ker mi mogla vzdržati pred Tinetom?
Tine je posedel pri mjiih. Na dolgo je pripovedoval o teti. Ko da je čakal, da se vrne Metka v družbo. Metka je vse čula, ali k
mjemu se ni upala. Bala se je, da se izda. Čutila je, da ji gore lica im da se ji svetijo oči. Hvala Bogu, da je Time dobre volje! Pameten je, učen in moder, alko le hoče, razumel bo, zakaj je povedala tisto kitico njegove pesmi. Videli boi, kako misli, pa teo sam presodil, koliko maj verjame tistim, ki mu bodo črnili Metko zaradi Vekoslava.
Pameten, učen im moder je bil Tine res, pa je bil tudi pesnik. Občutljiv kakor so vsi pesniki im rnepireračumljiv! Po' tistem večeru ga ni bilo več ma obisk k sosedu. Gotovo mu je kdo povedal o Vekoslavu! Metki je bilo žal, da mu ni sama v torek potožila, 'koliko' mora prestati. Iskala je priložnosti, Time se je nalašč izogibali. Pripravila je pirhe, Tine ni prišel ponje. Pri vstajenju je Metka inekajkrat pogledala ma Tineta, bila sta čisto blizu: Time je nosil kip od smrti vstalega Zveličarja, Metka je bila med cerkvenimi pevkami. Time pa ko da je slep.
Metka bi se razjokala. Tako žalostnih praznikov še ni doživela. Niso ji dišala fola-goisliGvljema jedila, mi si pela doma velikonočnih pesmi ko doslej vsako leto. Mati se je že hala, da je bolna. Saj res ni bilo nobene druge razlage za njeno vedenje ko bolezen. Ko je prišel Vekoslav po pirhe, mu je vrgla košarico s pirhi, da so se nekateri zakotalili ‘iz nje im se razbili. Presenečenemu im žalostnemu Vekoslavu se ni z nobeno besedo opravičila. Pobegnila je iz hiše im se mi vrnila, dokler je bil Vekoslav pri mjiih.
Metka se je tolažila, da najde na velii-ikomoični ponedeljek priložnost, ko pove Ti-
netu, kakšno krivico ji dela in kako ji je pokvarili vse praznike. Prijateljici Anki — po igri lansko leto so jo začeli klicati Anko, prej je bila Anica; igrala je namreč Anko — je Metka obljubila, da pride k njiim na veli-'komočni ponedeljek, ko začnejo točiti svoje .vino. Vsako leto je prišel Loikae s sinom v vimcitoč. Vina so imeli pri vsaki hiši, ali sosed mora pomagati sosedu. Kadar sam odpre vinotoč, pride sosed, da vrne, četudi ni še iztočil svojega lastnega vina.
Tudi to upanje je Metko goljufalo. Ko da sta se z očetom zmenila, je prihitel kmalu po kosilu Vekoslav. Da bi pogledali k sosedu, je memii oče. In Vekoslav je bil takoj pripravljen. V Metki je vse zakipelo. Ni mu dovolj, da je videl, koliko ga ceni, ko mu je vrgla pirhe, ki jih je pripravila za Tineta. Prezir je miimO' pogoltnil. Čakaj, dobri, 'uslužni, sladki Vekoslav! Doživiš pred vsemi, kar til na zadostovalo s pirhi!
Šli so. V Metki je tako kipelo, da je stiskala zobe in pesti. Bala se je, da zabrusi Vekoslavu tako, ki bi mu prezgodaj zagrenila zavest, da danes tako rekoč prvič pred svetom nastopa s svojo izvoljenko. Skrbelo jo je, če sedejo Lokačevi k drugi mizi. Očitno vendar ne more siliti v Tineta im ga prositi za razgovor na .samem.
Pa se je menda tisto Veliko noč res vse zaklelo zoper Metko. Lokačevi bi morda res prisedli k njihovi mizi, sfcono gotovo, ker so bili majbiližji sosedje, da niso skoro prav tedaj. z njimi prišli madučiteljevi.
(Dalije prihodnjič)
Izšla je jesenska številka »Mladega roda"
Jesenska številka »Mladega roda“ za september in oktober, ki je te dni izšla, je zelo pestra.
Zvežček začenja z dvoglasno pesmico o „Jabolku“, vprav primerno za ta čas. Sledi pesmica o »Pastirčku", ki veselo vriska in piska svojim ovcam, ki je vesel, da ima ob sebi ovčice-tovarišice in da mu ptički v grmovju radostno žvrgole.
Sledijo domoznanski sestavki: kot n. pr.: »Naša šola", »Odmor", »Domača hiša" itd. Kratek sestavek nas seznanja s spravljanjem krompirja jeseni. Seveda pa največ prostora zavzemajo zopet srčkane pravljice
in pripovedke, pa tudi nekaj iz slovnice najdemo v drobnem zvežčku pod naslovom »Iz jezikovne delavnice. Da je prispevek o materinskem jeziku eden najlepših v tej številki, menim, še ni treba posebej poudarjati.
Na kraju te pestre številke najdemo še nekaj športnih sestavkov. Zaključuje pa jo stalni predelek »Mladina piše"
Številne ilustracije poživljajo jesensko številko »Mladega roda".
»Mladi rod" lahko kupite v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Posamezna številka-stane le 3 šilinge.
Tu je ireba nekaj poguma
V nizkem letu so brneli kuriozni dvo-in trokrilci iz lesa, platna in klavirskih strun, s komaj za laket dolgimi prapelanji in trupi, ki so prej spominjali na otroške vozičke kot pa na letala iiz Londona v Pariz.
Nenavadna letala so modeli iz pionirskih dni moitornega letenja, skonstruirani v letih 1908 do 1910. In ob krmilnih palicah sedijo, obdani z zmešnjavo žic in čistega zraka, drzni možje z dirkalnimi očali. Tekma predpotopnih zabojev, in to v času, ko je že dvanajst Zemljanov v vesoljskih ladjah pogledalo v prostrano vesolje!
Anahronistična letala so uporabili filmski producenti za filmsko komedijo, ki je imela premiero prejšnji mesec v Londonu in New Yorku, jeseni pa jo bo videti tudi na našem kontinentu. Ameriški naslov je v
NAROČNIKI IZ ŠVEDSKE
Tistega našega rojaka, ki je poslal v avgustu 20 švedskih kron, prosimo, da nam sporoči svoj točen naslov in namen zakaj je poslal denar.
Uprava in uredništvo
slogu preloma stoletja: »Those Magnificent Men in Their Flying Machines, or: How I Flew from London to Pariš in 25 Hours and 11 minutes". Komedija po vzoru nemih filmov traja 132 minut im v njej nastopajo znani komiki, kot Alberto Sordi iz Italije, Robert Morley iz Anglije, Jean Pierre Cas-sel iz Francije, Gert Frbbe iz Nemčije. ,,New York Herald Tribune": »Zelo, zelo, zelo dober film." Zvezdniki filma pa niso našteti komiki, ki sploh ne znajo leteti, ampak stara letala, se pravi zametki letal, ki so jih za to priložnost natanko ponaredili po fotografijah, popisih in muzejskih primerkih. Filmska družba Ceirut-Fox je prosila za nasvet veterana britanske Air, oommodora AUena H. Wheeilerja, ki je 30 let služil pri Air IForce ‘in zdaj vodi letalski muzej ,,Shuttleworth Golection" v Bedfordshiru.
Wheeler: »Ustvariti film, je umetnija, narediti letalo iz leta 1910 je tudi umet-nlija." Toda: »Leteti z letalom iz leta 1910, medtem ko se snema film, pa je umetnija na kvadrat."
Težave so se začele pri iskanju tvrdk, ki bi bile pripravljene zlepiti letalske veterane po načrtih oommodora Wheelerja. Zlasti so se konstruktorji smejali fotografijam vozil, ki zmorejo v filmu — in prej, pred pol stoletja na travnikih — samo po-
|Pj%FEJ
ZNAMKA ZAUPANJA
L
Klagenfurt - Celovec
IVienergasse 10 (Promenadna cona)
3% Sonderrabatt
fiir alle Hochvvassergeschadigten
geben wir sofort allen unseren Freunden und Kunden In den Katastrophengebie-ten ftir alle Bestellungen bls zum 1. November 1965. Mit dleser Mafinahme wol-len wir dazu beitragen, allen Hochvvassergeschadigten ein wenig zu helfen. Ver-merken Sie auf Ihrem Bestellschein „hochwassergeschSdIgt“ und senden Sie diesen oder Ihre Kataloganforderung
an das Internationale GroBversandhaus
RAZ (<
mmmmm
. S:
iskakovati. Zato pa je bilo bolj problematično na novo zgraditi šest veteranov, ki bi bili zmožni leteti. Kje najti razne dele, ki bi bili vsaj. podobni originalnim? Tako so se slednjič odločili, da bodo uporabili kolesa bolniškega vozička itd. Samo pri motorjih so naredili izjemo: da bi ohranil življenja pilotov in hollywoiodski denar, Wheeller ril tvegal in je dovolil vgraditi deloma roills-royce ‘in deloma VW motorje.
V začetku maja lanskega leta je bila Wbeelerjeva zračna flota pripravljena za sltart. Commodore je sam testiral strašila v zraku in doživel nemajhna presenečenja. Zlasti oba ženska modela, »antoinette" in »demoisellle" sta bila v letu 1910 velika atrakcija in strokovnjaki so ju na vsa usta hvalili. Neki pilot po imenu Hubert Latham je z »antoiinetto" celo preletel Kanal.
»Že ko smo jo ponarejali," poroča Whee-ler, »ismo dvomili v trdnost njenih kril. Kazalo je, da ise boldo> krila med letom odtrgala." Zato so jih okrepili in slednjič se je lahko itestirni pilot Clatterbudk usedel v strašilo, dvignil in prebil v zraku cele pol ure. Po spustu je priznal: »To je bil najbolj pustolovski let, kar sem jih kdaj doživel." In Wheeler ije vzkliknil: »Hubert Latham je bil prav gotovo izredno pogumen in drzen mož!"
Razočaranje je navdalo može pri prvih poskusih letenja z »demoisellle". Rekon-struktor Bianchi in svetovalec Wheeler sta oba poskusila spraviti »demoiselle" v zrak, vendar pa je le nekajkrat poskočila in še to nerodno. Zakaj to upiranje, so odkrili šele v arhivih: nekdanji konstruktor »demoiselle", Santos Dumont je bil majhen
in mršav mož, tehtal je nič več kot petdeset kilogramov. Bianchi in Wheeier pa vsak po 85 kilogramov... torej je bilo treba najti gospodično. To je bila Joan Hughes, 45, letalska inštruktorica in testirna pilotka (med drugo vojno je krmarila bombnik Royal Air Force). Z »demoiselle" je Hughesova v mirnem vremenu takoj dosegla višino do 80 metrov.
Ducat testirnih pilotov je zdaj lahko pokazalo pred filmskimi kamerami, kaj so ti stroji vse znali. Leteli so nad staromodni mi vlaki, parniki, senenimi kopicami in .skalnimi prepadi. Višina letenja: 2 do 300 metrov. Hitrost: 35 do 90 kilometrov na uro. »Naši piloti," je povedal Wheeier, »so morali pozabiti vse, kar ,so znali." Toda očitno so radi pozabili. Tako je menil pilot Cent-Foxa Derek Piggot: »Sicer sem bil hvaležen, da sem imel v zaboju zanesljiv motor — ampak zraven sem bil prav nevoščljiv starim pionirjem. To je bilo letenje, to!" In Peter Hillvrood, ki je dolga leta vodil britanskega nadzvočnega »Hghteninga", je priznal: »Tisti fantje so bili več kot pogumni! Pa mi danes? Mi splezamo v kabino in pritisnemo na nekaj stikal."
(Spiegel)
Neuspeh v življenju . . .
Ko je Julij Cezar pristal v Afriki, se je spotaknil in padel. Njegovo praznoverno spremstvo je prestrašeno šepetalo in v tem videlo slabo znamenje. Cezar pa se ne da prestrašiti, svoje roke raprastre jn z velikim zanosom zakliče: »Objemam te, Afrika!" — Glej iz te nezgode si je skoval idejo za uspeh ...
Boji in pomanjkanja niso Le zlo, temveč tudi vir bogatih kreposti. Če bi nas ne pre-izkušala usoda, bi nam tudi ne bilo treba prebiti nobenih bolečin. Kdor se bori, se krepi!
Danite je napisal svojo največjo pesnitev v pregnanstvu, živeč v bedi. Schiller je izdal svoja najpomembnejša dela na bolniški postelji; Mozart pa je dokončal svoj „Requiem“, ko ga je mučila huda bolezen...
Državno prvenstvo v oranju
Udeležite se državnega prvenstva v o-iramju, ki folo dne 2. oktobra piri Hochoster-wiitziu. Je to prvenstvo, ki je vsako leto v drugi avstnijiski zvezni deželi in ki ga pospešuje ministrstvo za kmetijstvo in kmečka zveza v sodelovanju z bencinsko družbo ,,ESSO“. Tekma bo ob vsakem vremenu.
let obnove Koroške in Vzhodne Tirolske
let odkar je začela izhajati v Celovcu ..Koroška kronika'
Ob tej priložnosti bo izšla obširnejša številka našega lista.
Zato vabimo gospodarstvenike, stanovska društva in ustanove Koroške in Vzhodne Tirolske, da sodelujejo z oglasi pri urejanju in sestavljanju številke. Zadnji termin za oglasno naročilo je 9. oktober 1965.
Vljudno se priporoča oglasni oddelek lista
»Naš tednik — Kronika".
D&aif <za tiskovni sklad!
PECS
štedilnike v največji izbiri dobavi
Podjunska trgovska družba
bratje RUTAR & Oo.
Dobrla ves - Eberndorf
SLOVENSKE ODDAJETV RADIU
Ponedeljek, 4. 10.: 14,15 Poročila, objave. — Kaj smo pripravili? Pregled sporeda za prihodnje dni. — športni mozaik. — 18,00 Za našo vas.
Torek, 5. 10.: 14,15 Poročila, objave. — Prof. Marijan Rus: Junaške zgodbe iz dijaških let.
Sreda, 6. 10.: 14,15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 7. 10.: 14,15 Poročila, objave. — Prof. Janko Messner: S knjižne police.
Petek, 8. 10.: 14,15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Iz ljudstva za ljudstvo.
Sobota, 9. 10.: 9,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila.
Nedelja, 10. 10.: 7,30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
QLEPALI$CE V CELOVCU
Petek, 1. oktobra, ob 19,30: DIE VERFOLGUNG UND ERMORDUNG DES JEAN PAUL MARATS (Preganjanje in usmrtitev Jeana Paula Marata) — drama Petra Weissa; 2. predstava za F-abonma. -Sobota, 2. oktobra, ob 19,30: GR vFIN MARIZA (Grofica Marica) — Kalmanova opereta. — Nedelja, 3. oktobra, ob 15. uri: HOFFMANNS ER-ZaHLUNGEN (Hoffmanove pripovedke) — opera Jeana Jactpia Offenbacha; 1. predstava za GWK-nedelja. — Sreda, 6. oktobra, ob 19,30: HOFP-MANNS ERZaIILUNGEN (Hoffmanove pripovedke) — 3. predstava za M-abonma; GWK-sreda in GWG-sreda. — četrtek, 7. oktobra, ob 19.30: DIE VEREOLGUNG UND ERMORDUNG JEAN PAUL MARATS (Preganjanje in usmrtitev Jeana Paula Marata).
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma.
KOMORNI ODER
3. oktobra, ob 19,30: ERSCHIESS MICH DOCH, LIEBLING! (Ustreli me, dragi!) — komedija B. A. Mertza. — 7. oktobra, ob 19,30: STIMME DER SCHVVARZEN DICHTUNG (Glas onega pesništva); moderna črnska lirika, predava docent Richard Grunov iz Braunschiveiga; čita: O. H. Bdhm; cene sedežev 10.— šilingov, šolarji 5.— šilingov.
Hala oglasa
Soboslikarske vajence sprejmemo. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Prijavite se že sedaj! — So-boslikarski mojster HANS SCARSINI, Klagenfurt - Celovec, FriedlstraBe 37.
Dralon-volna, nove modeme barve, dobite pri: WOLL- n. STRICKBAR, Klagenfurt-Celovec (nasproti Kapucinske cerkve).
*-W-4Š
VILLACH - BELJAK GERBERO. 6
Lastnik: HANZEJ KOVAČIČ
Senzacionalni padec cen!
NUDI SE VAM MOŽNOST,
DA ZELO POCENI NAKUPITE!
Vhtna gugalnica zlažljiiva, za 2 osebi, plastična sončna streha z mizico
Vintni stoli s ipodlahtnikom
'Vrtni stoli brez podlahtniikav
Š 1480.-š 185.-š 155.-
Vrtne mize z zloženimi ploščami
premer 75 om premer 60 cm
Vrtni senčniki v raznih barvah,
premer 150 cm
3 370.-Š 320.-
Š 265.-
Sami se prepričajte,
zato nas obiščite!
tias tednik iUonika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 28. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina znaša mesečno 7 - šil., letno 80.- šil. Za Italijo 2800.- Ih, za Nemčijo 20,- DM, za Francijo 22 - ffr., za Belgijo 250- bfr., za Švico 26- šfr., za Anglijo 2.- f. šterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet kotoških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zreicc. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.