Leto V., štev. 253 L ubllana, nedelja, 26. oktobra fd24 Poštnina pavšalirana Cena 2 D~.n Izhaja ob « i|otra). Stane mesečno 20-— Din Sa inozemstvo 30*— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo j Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana. Prešernov* ul. ŠL 54 Telet, št 36. Podružnici! Maribor. Karvarska oL U Celle. Aleksandrova c. Račun pn poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Koncentracijski mandat M. Trifkovica? SINOČI ZVEČER JE KRALJ PONUDIL MARKU TRIFKOVIČU MANDAT ZA SESTAVO KONCENTR \CIJSKE ODN ŠIROKE KOALICIJ. SKE VLADE. ... .-v ' Beograd, 25. oktobra, p. Danes popobljega b!oka svetoval naj napravi še en ogledamo s prineipijelnega staJisca, dne ob 5 uri je bi] g Davidovič v avdi.- j poskus za sestavo široke koalicijske vla. Ljubljana, 25. oktobra. Opozorili smo že, da zavzemajo pri I nas trije katoliški kleriki najvišja 1 državniška mesta. Dva duhovnika sta : ministra, eden je podpredsednik Na- ! rodne skupščine. Stvar zasluži, da si jo Bolgarska revolucionarna vlada v Beogradu? TATARSKE SOFIJSKE VESTI- — KOMIČEN INCIDENT NA RAZPRAVI PROTI ČIČANKOVU- Sofija, 25. oktobra, s. Po vesteh, ki so ! Praga, 25. oktobra, j. V razpravi proti ra, temveč Ie indirektni odgovor s svo« jimi izjavami in z resolucijo HRSS od 23. t. ra. priporočal prvaka radikalskc st.-nkc — . bolijskijevc vlade Obov ustanovil v Be« scena, bivšega ministra Marka Trilkoviča. | ogradu tajno protiv":ado, ki je hotela prines G. Trifkovič .ie ti! Je nocoj pozvan v ' proglasiti republiko na ker je za dvoličnost klerikalne politi- jencj ter je, kakor se zatriuje,, sporočil de brez HFSS. Kot mandatarja mu je prispele'semkaj, jc bivši minister S\im= Cičankovu se je dogodila danes vesela ke jako karakteristična. j viadarju> da mu Radič na njegov ultima« " .................." .......... Kardinal Gasparri je se pred krat- tum.ni dal nofcenega direktnega odgovo« kim razposlal vsem škofom v Italiji okrožnico, v kateri po naročilu papeža odklanja z vso odločnostjo, da bi se duhovščina vmešavala v politiko. Sveta stolica naroča v tej okrožnici škofom. da naj nadzorujejo vse duhovnike in redovnike, da se »drže brc-z raz like izven vsake stranke in nad vsako mentarni "de^ovni program." dvor ter je ostal pri kralju od pol 9. do 10. ure. Po avdijenci se je naravnost od« stranko ter da osobito ne sodelujejo v strankarskih časopisih.:* A to še Di vse. Za ItaJi.jo velja še posebna papeževa prepoved, da pod naj strožjo kaznijo Dot>en duhovnik ne ,sme sprejeti in izvrševati političnega mandata. Ta prepoved je bila baš v času, ko se je pa peška stolica popol noina solidnrizirala z nacionalistično državno politiko Italije, še poostrena in ko je slovenska narodna stranka v Julij>ki Krajini pred tremi leti poklala v rimski parlament duhovnika, je bil posl. Šček suspendiran a divinis, odvzeta mu je bila pravica brati mašo iu je moral, ko je prenehal biti poslanec, na dolsro pokoro v samostan. Ne vemo. ah' mu je greh že odpuščen. In pri nas? Baš slovenska duhovščina t-e je |«rsta vila na čelo najhujšega političnega rokovnjaštva. Ljubljanski škof Jeglič je lastnik tiskarne, pro-tektor in cenzor dnevnika in tednika, ki se odlikujeta največ po tem, da ne zamudita nobene prilike zlorabljati vere in cerkve v politične s vrhe. Pisava teh listov je skrajno nemoralna, lažnjiva in prava sramota nele za katoliško cerkev, marveč tudi za pošteuo "vn dostojno žurnalistiko. Velik de! te sramotne pisave gre na ro- Pri tej priliki je g. Davidovič obvestil peFal domov. G. Trifkovič je na vpra« krono tudi o tem. da je ožji blok pri« šanje, ali je dobil mandat izjavil, da no« pravPen sodelovati v koncentracijski coj tega ne more povedati in da se bo vladi, ki bi se sestavila, da izvrši parku j jutri posvetoval s političnimi voditelji. j V političnih krogih pa se smatra, da Še med avdi:en?o g. Davidoviča je je bil g. Trifkoviču poverjen mandat za kralj pozval predsednika Nar. skupščine sestavo široke koalicijske delovne vlede. Ljubo Jovanoviča, ki je po odhodu g. j Izg'edi za uspeh niso veliki. G. Trif: Davidovima bil spre-et v avdijenco, ka« kovič bi bil pripravljen sprejeti sode'o= tera je trajala do 8. zvečer. Kakor je , van'e ožjega bloka le če se popre je po« Vaš poročevalec izvedel, je predsednik polnoma razčistijo odnošaji napram Ra« parlamenta z ozirom na izjave šefa ož« , diču. Pregrupaci!a ož"e?a bloka 1 OŽJI BLOK PRIZNAVA. DA NI VEC PARLAMENTARNE VEČINE TER POSKUŠA STVORITI MOŽNOST DA SODELUJE V NOVI KOMBINACIJI-.— SENZACIJON \LEN ČL \NEK MINISTRA MARINKOVIČA Beograd, 25. oktobra, p. Danes je bil vseh oko'nosti in vseh razmer in znto dan po itične neizvestnosti. Zjutraj sc prebija iz ene pogreške v drugo. Vendar je politična javnost zabavala z izjavami vse to ni razlog, da se prekine s spora- Radiča, ki v »Vremenu« nasilno komen« ;umnm. Z druge strani pa moram iz.aviti. tira svoja petkova izvajanja ter dok-1« da nrm ni ravno trebn iti z Radičem. zuje, da se ga je slabo razumelo,, na Vlada bloka je odvisna o l R"diča toliko, drugi strani pa je vzbudil posebno po« kolikor je odvisno število 3!3 od 65 Ko- zornost članek v «Po!itiki», v katerem likor Radiču do j-etka. -.o'iko je n- m se vodi'ni politik vladinega bloka neko« do sobote. Vko je njomu srorazum ne- liko razračunava z Radičem ter prihaja potreben, mi ga gotovo ne bomo plačali, do zakijučka. da dosedanje večine v Na« Ako misli g. Radič, da smo ga vzelj v rodni skupščini ni več. Kmalu sc jc iz« najem, se zelo vara.» vedelo, da je avtor članka minister dr. j Na pripombo novinarja, da g. Mnrinko- Voja Marinkovič in da je članek napi« vič torej ne odobrava pos'ednji'' sklepov san pod dojmom včerajšnje avdijcnce HRSS je odgovoril minister: »Ne samo blokaških voditeljev. j njegovi sklepi, n m "a k vse nifegovo po- Živahni komentarji so kmalu soglaša« stopanje ni v skladu « spr-azumom. ki v kateri je zastopnik obtoženca prinesel neki praški list z vestjo iz Sofije, Bolgarskem, češ da so ministri Obov, Atanasov, To-Obov sam sc je progasil za p/edcedni« dorov in drugi ustanovili v Beogradu reka. dočim naj bi bivši bolgarski poslanik volurijonarni tajni protikabinet. Navzoči v Beogradu Kosta Todorov prevzel mi« bivši minister Obov je po tej trditvi vstal nis*—ko predsedstvo. Tfeškov, ki naj bi ' in izjavil, da bi moral tudi oa kaj vedeti bil postal vojni minister, jc pomagal o tem. Predsednik je nato hudomušno pred nekaj tedni bivšim ministrom Ata« ! pripomnil, da se še vse lahko zgodi, kar nasovu in Stojanovu, da so zbežali v še ni. V nadaljnjem poteku razprave je Jugoslavijo. Ti možje so bi i baje orga« j podal izjavo bolgarski novinar Antonov, nizntorji notranjih nemirov, ki so prived ki je pod novim režimom urednik bolgarski meji do ponov« ! voras, ki pa v bistvu ni prinesla nič no-nih krvavih spopadov. j vega. Kita!ski predsednik in vlada vržena PEKINŠKI PUČ JE POPOLNOMA USPEL- — VU-PEJ-FU ODSTAVLJEN IN NA BEGU - KONEC DRŽAVLJANSKE VOJNE. London, 25. oktobra, j. »Reuter« jav-1 v okolici predsedniške palače vojaška Ija iz Pe'-.imra, da je kitajski kabinet v ! manifestacija. Ultimatum je bil izdan ob Pekingu istečasno s predsednikom repu- j 4. popoldne. Brzojavni promet v Pekingu blike rodal demisijo. Meščanska vojna je .ie zopet vpostavljen. Predsednik Tsao- Kun ;e podal demisijo. »Daily Mail« javlja iz Pekinga, da je general Vu-Pei-Fu na krovu neke manjše italijanske vojne ladje zbežal Moskva, 25. oktobra, j. Bivši kitajski odpravnik poslov je izjavil, da bo po prevratu. Id ga je uprizoril • general Feng, prišel v Pekingu Da krmilo najbr- s tem kenčana. Čang-Tso-Lin. poveljnik mandžurske armade je izdal proklamacijo. " kateri odreja konec sovražnosti v meščanski vo:ni. Istočasno je bil general Vu-Pej-Fu odstavljen kot vrhovni poveljnik. Londor,, 25. oktobra, s. »Reuter« jav-,;a iz Pekinga: General Fen-Iu-šiang je li v tein. da ožji blok. uvidevši ne« 3mo ^ sklenili z g. Radičem.* vaš visokih cerkvenih funkcijonarjev, ki zmožnost obdržati situacijo v lastnih ro« Urednik »Po!ilike» je nato vprašal mi- dnevno namakajo svoja peresa v gnojni- kahi prjprav.ja tcrcni kako bi prcprcčil nistra. kako to. da Radč ni odgovoril na co obrekovanja, nekrščanskega sovraštva svojo p.,po:no iz0!acjJ0. Na drugi stra« zadnji dve vprriSanji g. Pavi'oviča (o in nemoralne iažnjivosti. In pod škofovim nj ima MilrinkoviCcv članek tudi namen notranji ureditvi d-.žnve in o razmerju protektoratom, z njegovo vzpodbudo, po nekoliko 0b|ažici nasprotstva v Davido« do Moskve). G. Marinkovič je rekel, da navodilih klerikalnega po večini iz du- vičevih vrstah. je Radič to vprašanje napačno razumel. hovnikov sestavi,enega štaba, morajo ka-j v zvezi z vsem tem se podčrtava tudi Ta vprašanja niso bila nas'ovljena nanj. ___________ __ toliški župniki in kaplani dan na dan. Radičeva najnovejša izjava, da bi HKSS ampak n- crtr. Mačka in Predavri, od ka- lj'J, gosp. dr. Juro Hrašovec, mož, ki H r a š O v c a. 8 glasovnic je bilo praz nedel n 7.a no(i*»lin zlnrnMinti Rnan vprn i -, .... . __x- . .i______________• • i.... . _..: ..i_______r.: r............t 7. . včeraj poslal predsedniku Tsao-Kunu in | že izvrševalni odbor najboljših mož Ki- vsem ministrom ultimatum. v kateiem jih j tajske. poziva na demisijo. Malo nato se je vršila | - Volitev župana v CeHu DR JURO TIRASOVEC (JDS) ŽUPAN. — DRAGOTIN GOBEC (NSS) PODŽUPAN — NARODNE MANIFESTACIJE PO MESTU- Celje, 25. oktobra, jšenja, vprašamo pristaše SLS v Celju, Za Maribo-o-n sta bila po krasni aH se strinjajo z Ogrhkovo izjavo, zmagi nad Nemci in naro lnimi izdaji rami danes tudi ** Celju izvoljena narodni župan in podžupan. Kakor je bilo že samoobsobi razumljivo, je bil izvo- j ^ta bila imenova.na obč. svetnika ki volitvi;je prvoboritelj slovenskega življa v Ce- bilo oddanih 33 glasov: 25 za dr. Jitro pa jo bil to nj. irov samolastni akt, kakor jih je storil že mnogo. Sleč. svetnik Magistratna posvetovalnica je bila dr. Kalan naznanil izid volitev, je na- ln državo, če se cerkvena organizacija ®odcIuJf P" evcnt- n"vih kombinacijah, etablira kot politična stranka. Ker je rim- Kez,msk' orSan' so danes tudi s polno ska kurija italijanska, ker Vatikan pred- paro na P°siu- da om,liio situacijo, vsem gleda na interese Italije, ker so kar- | Po dopoldanski konferenci blokaških dinali s papežem vred italijanski nacijo-! voditeljev je minister Marinkovič od« nalisti, zato ne dopuščajo vmešavanje šel v dvor ter je bil sp-ejet v avdijenci duhovščine v narodno politiko. Načelno nato pa pridržan pri kosilu. Dr. Marin« pravilno stališče se strinja z njihovim ! kovič je imel nalogo, da priobči kralju nacijonalnim mišljenjem, zato ga uveljav- j mišljenje bloka o Radiču. ljajo. Ono odgovarja tudi interesom sa- Popoldne so se zopet sestali šefi bloka me cerkve, zato ga tem strožje izvajajo.!tcr so konferirali do večera. Ob 5. uri Jugoslavija pa jim ni draga in mila. I >e 8- Davidovič odšel v avdijenco, ki je Cim bolj se tu razmere komplicirajo in i trajala do 7. ure zvečer. Po povratku je čim večje težkoče se pora ajo, tem ljubše j referiral šefom bloka, v katerih imenu je je vatikanski politiki. Tu se ji zdi interes P°tcm dr. Korošec izjavil novinarjem: cerkve v krepkem podpihovanju prepirov, I "Kriza se normalno razvija. Naši izgle« v razdraževanju strasti ln njeni argu-1di nis0 več minimalni®, menti so baš protivni onim, ki jih ima v | Mnogo pozornosti je vzbudilo, da je Italiji. Radi razburkanosti duhov v Italiji j minister Spaho sklical za danes svoje pravi tozadevna papeška okrožnica, ni mogoče, da bi bil na kakršenkoli način poslance v Beograd. Na seji svojega klu« ba je poročal o politični situaciji ter je političen strankar duhovnik, čigar poklic je po božji volji univerzalno zvanje ljubezni in miru», češ «da bi njegova udeležba pri političnih borbah ne bila brez nepra komunikeja o Radičevem jrnvoru in že dolgo pred napovedano sejo zase- stalo velikansko navdušenje. V trenut-resolucijah — ministri so trdili, da je se-j dana. Splošno se je komentiralo, da ku se je razvila veličastna povorfca t stavil komunike cr. Petrovič sam — je j dr. Ogrizek ni bil nikdar tako ambici železničarsko godbo in bakljami na Nastas Petrovič to-le izjavo: '-ozen in točen, kakor tokrat, ko je ho- čelu. ki jp šla prepevaje narodne pes-»Predsničnji komnnike. ki je bil izročen tel zasesti svoj dosedanji sedež. Na- , mi fikozi mesto ter se potem zopet po-novinarjem. ko sem odie! iz ministrske-j vzoči so bili vsi občin svetniki. Zani- : vrnila pred magistrat, kjer je imel žuga predsedništva. ni moja objava ampak mivo je. da je vodil sejo ves čas dr. pan dr. Hrašovec na občinstvo krasen '•e sporočilo predstavnikov ožjega bloka. Hrašovec kot dosedanji župan, kot nagovor, spominiajoč se velikega po-Res pa je. da sem ga jaz spisal. Pisal starostni odbornik in kot novi župan.' mena ujedinjenja troimenega naroda Pred prehodom na dnevni red, ki je iM slovenski živelj na bivšem Sjtod. imel edino točko, volitev župana in j Štajerskem. Vse stare, umetno vzdrfu-poižupana je podal edini zastopnik f*> ! v'a"e bivše nemške trdnjave .so se zru sem ono, kar so vsi člani bloka hoteli, da bodi izročeno .javnosti. Med komunikejem in onim. ki ga je dal v javnost predsednik vlade Davidovič preko »pe-mokratije«. ni nobene razlike, razen one. da se je beseda »poslabšala« zamenjala z izrazom »otežkočala«. bilo zlasti v razpravi vprašanje, ali bi spahovci pristali na formalno prerušenje stikov z Radičem. Klerikalci so k temu pripravljeni in je dobilo njihovo časo« n;jj<5 jn tovorni promet na novi progi Veles - Štip se otvori dne 1. novem- SMRT ODLIČNEGA ZDRAVNIKA. Beograd, 25. oktobra, p. Danes 'e nenadoma umrl v 70. letu svoje starosti predsednik Lekarske?a udniženja, urednik lista Narodno zdravje dr. Jovan Danlč, znamenit psihiater, eden najzaslužnejših zdravnikov Srbije. OTVORITEV PROGE VELES-ŠTIP. Beograd, 25. oktobra, r. Redni pot cijalističiuh volilcev kratko izjavo, da se bo boril z vsemi sredstvi proti kri-viemomu volilnemu redu in za splošno in enako volilno pravico. Najo je prečital dr. Ogrizek kot načelnik SLS v Celju sledečo izjavo: »Predvsem ugotavljam, kot načelnik SLS v Celju, da se je celjski socijalno-gospodarski blok osnoval le za volit vp v svrho pariranja dr. Zerjavovega volilnega reda ter je ta blok s končani mi volitvami že samoposebi prcjiehal. Narodni blok je sicer pred volitvami istotako izjavil, da je bil osnovan v šile v prah. kajti jvokaznlo se je. da 80 ble le na oko močne, znotraj pa slabe in trhle, ker so bile zgrajene na pesku. Nadvladi naših narodnih nasprotnikov, ki so šli v boj sicer i>od drugimi imeni. je sedaj za vedno odkletikalo. Naši voliici so pokazali, da jim tudi v seda-njem resnem času nj izumrl narodni ponos. Mariboru je sledilo Celje. Celju Ptuj. Vsa čast jim. Toda naše delo Se ni končano, kajti življenje je večno delo. Skrbimo, da bo narod gORpoda*-ski močan, da bo na naši zemlji napredovala naša obrt, naša trgovina, naša bra. nevarnosti, bodisi za njegovo osebo, ali, Pis'e že navodilo, da pripravlja prelom, za cerkev.* j (Za kar je ogromni večini naroda * državi ter jo | blok, ki obsega radičevce, klerikalce in ne kotiranje nemške rentne marke. 0 ph pnstaših v znnk protesta ne bo tako nasilno prikazuje kot element nemi-, spahovce. j ukinjenju jrednj h tečajev na borzi, k! aktivno udeležila županske in po<|zu ra plemenskega in verskega sovraštva-5' Beograd. 25. oktobra, r. Današnja prinaša značilno izjavo uglednega sklenilo nič definitivneea. ampak je bila prazne glasovnice.> kažejo dvojno mero cerkvene politike, n™* Davidovičeve vlade, o katerem se zadeva preložena na pozneje. KOTIRANJE RENTNE MARKE NA BFOGR \ TSKI BORZI. Beograd. 25. oktobra, r. Pod predsed- za pariranje obstoječega volilnega stvom bivšega finančnega ministra dok- reda in do izvršene volitve, ni bila tor Milana Stojndinoviča je imela uprava Iskrena in da hoče še vnaprej izkori isto svrho in do istega časa. Ker [>a industrija, kajti šele tedaj bomo zrel se vidi. da obstoja tudi vnaprej b na narod in bomo mogli tekmovati z dru- stopa skupno, ne oziraje se na razne { pristaše bivšega socijalno - gospodar skega bloka, izjavlja SLS, da smatra to postopanje odbornikov Narodnega bloka kot dokaz, da njegova izjava pred volitvami, da se je združil samo Ko je novi župan končal svoj govoc, je zadonela na trgu iz tisočerih grl himna »Hej Slovani« Ln ovacije častit-liivemu narodnemu borcu so se ponavljale z elementarnejšo silo. Le polagoma se je navdušeno občinstvo razšlo, mnogi pa so odšli še v Narodni dom. kjer je bil nato družabni večer. JERUZALEMSKE MISIJE- oktohra. r. Jeruzalem- CURIH: Beograd 7.45, New-York 520* London 23.365, Pariz 27.10, Milan 22.50, , ^ . . . . , I Praga 15.475, Budimpešta 0.0068, Buka- Izjava dr. Ogrizka je izzvala seve- re-£ 2 95 g^ 3775, Dunaj 0.007325. da tiri Narodnem b oku le pomilova- „ . „„_ „ ,. nje. ker si narodni zastopniki ne bodo ! LONDON: Beograd^, Berlm 1B887, pustili predpisovati od dr. Ogrizka. r}03 ^^ ' ' ' ' e New-York 449 2o, Dunaj 319.000, Budur dostojrikov, katerim je vera v praksi vse ™ med drugim: »Povodom poslednjega ska misija ki se je te dni nahajala v kako je postopati v občinskem svetn. 15075 govora Radiča in resolucij HRSS smatra- Beogradu in v svečani avdijenci po- Zanimivo je. da je podal dr. Ogrizek 1 ■ - - ---- -......! NEW-YORK: Beograd 145 50. drugo nego izvor Ljubezni in sredstvo Berlin Curih Maribor, Celje, Ptuj. Z izidom ptttjskih občinskih volitev je je zaključila važna preizkušnja o stanju resloveuizaeije napol ponemče-aili štajerskih mest in trgov. Ta preizkušnja je po svojem izredno ugod-aem izidu tako velikega, za sedanjost in bodočnost tako dalokosežnega pomena, da jo moramo še posebej nagla-siti. V Maribom, Celju in Ptuju je naštela avstrijska uradna statistika I. 1910. minimalno število Slovencev, in sicer v Mariboru samo 14 %, v Ptuju samo 13 %, a v Celju 29 %. Vee narodno slovensko delo, ves trud drobne narodnoobrambne borbe ni mogel pomagati, da bi se oni Slovenci, ki so še doseljevali v mesta, ohranili sloven stvu; vpisovali so se kot deutseh ge sinnt med Nemce. In vendar smo vedeli po uradnih računih iz 1. 1900. di je bilo n. pr. v Mariboru nad 71 % mestnega prebivalstva pristojnoga v tdovenske občine, v Ptuju 63 %, a a Celju 70 todaj uradno dokazanih mirni. Ožji in širši blok se vklepata s prerivanjem in v tem oziru so posebno me-rodajna današnja izvajanja »Hrvata«, ki opravlja advokaturo napram ožjemu bloku s kategorično besedo. Radič ni razbil bloka, pravi »Hrvat«, ako blok še hoče ostati skupaj. Samo čc bi v ožjem bloku obstojala tendenca, da se loči od HRSS, tedaj bi se Radičev govor mogel vzeti za zadevni povod. Posebno hud je »Hrvat« na klerikalcc, ki so tokrat tako hiteli izvajati konsekvcnce. Radičevski organ jim gleda v dušo in pravi: »Slovenec« se s svojim oglušnim vpitjem, da je Radič povzročil razpad vladnega bloka, samo otepa upliva, ki bi ga Radič v opoziciji mogel vršiti po Sloveniji. Vse to niso nika-ke tajnosti, zato tudi takšne umetne poze nič ne basnijo* ... Ginijlva vzajemnost med sosedoma Korošcem in Rad'čcm! Še ginljivejši pa ie »Hrvatov« dokaz, da Radič hoče blok-pojačati: Radič baje predlaga, da naj vse stranke bloka sestavijo enoten parlamen-'arni klub pod Davidovičevim predsedovanjem! Ni izključeno, da Radič kratko malo še predloži fuzijo, ko že tudi to ni Politične beležke v desničarskem praven. Ko se je sedaj z HF* Danei popoldne cb 3. url razpustom parlamenta ta naklep izjalovil, nogometna tekma J«s-a so radikalni elementi v nacijonalni stran- __ v_ _ ti» •• + Ena in druga plat kolajne- Pred, ki poginoma prevladali. Prvi pojav te fl mandatov. Dobili so 57.000 glasov in so številčno najslabša stranka. NOVA DOBAVA! ! s:"". jumo-rj. F. & M. Rozman pietene jopice Ljubljana Židovska ulica 4 n No7nv ce K Dežniki 1S67a Sokol BRAT JAN MACHAL t V sredo dne 15. oktobra t. 1. je umrl i v svojem rojstnem kraju Tfebič na Mo» moralno diskvalificiral. Kdor zabavlja ; ruvskcm br;lt jan Machal, namestnik na-čez balkanizem in Balkance, ne sme do- [ Spremembe v francoski dnlompciii Nastop Herriotove vlade ni pomenil za Francijo samo novega režima v notranji politiki, ampak je dal tudi francoski zunanji politiki bistveno drugačne smernice. Zato hoče sedanja vlada temeljito spremeniti tudi svoje dipio-matsko zastopstvo v inozemstvu. Her-riol je čakal, da je bil oživotvorjen Davvesov reparacijski načrt in da je minulo po vsem svelu s tako napetostjo pričakovano plenarno zasedal-je Zveze narodov, zdaj pa se je spravil na delo z vso energij:). Poročali smo že včeraj o nekalerih važnih spremembah v francoski diplomaciji. A to je šele začetek. Baje bo še tekom tega le!a nanovo zasedenih okrog 100 vod Inih diplomatičnili mest, pojav, ki ga francoska zaodovina še ne beleži. Danes prinašamo par portretov novo imenovanih diplomatov. ZgTzj je na levi novi poslanik v Luksembirgu Juillard. na desni de Flcurian, ki je zamenjal dosedanjega poslanikn v kumentirati da jc sam Balkanec s pristno balkanskimi manirami.« V »Slovencu« je vse to, seveda. Joj, joj! Kako že pravi psalmist? O Bog vojnih trum. prepustil si nas v prepir s sosedom našim in sovražniki naši se norčujejo iz nas... + Vsenaokro«. Radičev govor je sprožil v vesoljni jugoslovenski publicistiki živahno škrtanje peres, enako v režimskih kakor v opozicijskih rcdakcijah ln ne le kot se »Slovencu« hudo zdi. da samo «listi bluka korupcije in nasilja s posebno slastjo in škodožclinostjo objavljajo z mastnimi črkami Radičeve izjave.« Ce si «Slovencc» sam lasti monopol obravnavanja Radičevih zmedarij. mu naj bo sicer blagoslovljeno, toda obenem že tudi poskrbi Radič sam, da komedija gre veselo dal e. Radič se je sam ustrašil tiskanih besed in korajžno reterira. Uslužni mu zagrebški listi so polni njegovih intervjuvov, interpolacij in izjav, ki naj bi ublažile porazni vtis originala. Laska kraP bloku, političnim gospodom in popušča, huje kakor federalisti saini. Tako se zdi vsaj »Slovencu«. Zlasti za Nastasa Petroviča povdarja, da bi bil navdušen in najvernejši tolmač govora in resolucije, če bi bil osebno prisostvoval seji. Nastasa sploh smatra za najhrabrejšega in najrazboritejšega politika, a obenem priznava Ljubi Jovanoviču, da je »rešil situacijo«. Glede revizije ustave jc pripravljen pogajati sc na podlagi ustavnega načrta Hrvatske Zajedrice. v prerogative krone ne mara drezati nikoli več, glede vojske pa predlaga »teritorijalno službovanje« iz vojaških in higijenskih razlogov ter civilnega ministra vojne. Pulcg Radičevih osebnih izjav je tudi vodstvo HRSS potom »Politike« spustilo v javnost posebne »iniormacijc«, tičoče se pretežno stališča napram drugemu ustavnemu faktorju. Tu je republikansko vodstvo na mah bolj kraljevsko od kraljčvih, odriva »kamarilo« in je goreče pripravljeno, poslužlti kralju kot »pošteno sveto-valstvo«... To so vendar zabavne stvari v teh pustih jesenskih dneh in le čemerni »Slovenec« se jezi nad seboj in drugimi. + Dvojčka- Za danes je v Splitu napovedano zborovanje tamošnje Hrvatske politične organizacije. Kot glavni govornik nastopi dr. Ante Trumblt, glavni pred met pa bo: fuzija HPO s Hrvatsko Za-jednico in sta radi tega velepolitičnega dogodka že odpotovala v Split glasovita zajedničarja dr. Bazala in Ivlca Kovače-vič. Z^odi sc torej to nedeljo, da se dr. Ante Trumblč slovesno prekrsti za zajedničarja, Hrvatska Zajednica pa pridobi novo organizacijo, ki jc je vredna. Zakaj obema manjka članov, + Radičev ameriški agent dr Kež-man, ki je med hrvatskimi izseljenci zbiral dolarje za Radičevo republikansko propagando, jc nedavno hipoma pobegnil. čelnika ČOS, načelnik Sokolske župe polkovnika Švcca in nadzornik telovadbe na srednjih šolah na Moravskem. Brat i L.ubljanska kreditna banka. skem salona kavarne »Emona«. Zelo važno. — Predsedstvo. Ilaik : Ilirija. Predprodaja vstopnic se vrši še danes do 11. ure v trgovini J. Goreč na Dunajski cesti. Ker je računati ob ugodnem vremenu na večji pritisk publike na dnevne blagajne na igrišču, se priporoča nabaviti karte čim več v predprod.ui. Mladinske vstopnice zu nedoletne do 14 let se izdaja le pri blagajnah na prostoru. Proste karte izvršu-jočili članov danes ne veljajo, imetniki teh izkaznic pa so upravičeni do nakupa mladinskih vstopnic. Nabava zimskosportnega materilala po JZSS se ie izvršila v prvi partiji, vendar ;e savez odločil, da podaljša sprejemanje naročil do preklica, ker se še vedno oglašajo interesenti. Savez sprejem* naročila za zunanja naročila, medtem ko se naj naročila za drese oddajo direktno tvrdki Piller. Prečna ulica. Zimske športnike opozarjamo, da izvršuje ta tvrd ka drese edino iz blaga, dobavljenega po savezu. Cenejše domače smuči naj se nabavijo potom klubov, ki bodo preskrbeli domače plohe, stremena pa preskrbi savez. Informacije daje tvrd. Goreč, vpla-čila spreiema savezni blagajnik g. Pelan, JZSS. Machal je bil vzoren in spoštov-.n sokol* ski delavcc med češkimi Soko'i. o čemer pričajo nieoove funkcije, ki jih ie zas vzemal v Sokolstvu v svojem privatnem živlienju. Rodil se je 9. februarja 1864. v Trcbiču, kjer je po končanih študijah nastopil učiteljsko pa tudi sokolsko s!už= bo Vse svoje življenje je posvetil so* kolovanju zlasti v svo.-em rojstnem kras ju. Od leta 1894. do svoie smrti je bil župni nače'nik — torej 30 let neprestan nega dela. Ob času. ko je obstojala Mo» ravsko s š'czka sokolska zveza, je na» čeloval tudi tej. Mnono se je prizade« val, da se je ustanovita za vse češko ozemlje enotna sokolska zveza, sedanja COS, kar se mu je posrečilo leta 1904. Posebno znamenito ie njegovo tehnično sodelovanje na vseh zadnjih sokolskih z'etih od četrtega dalje. Tudi slovenskih sokolskih zletov v Dunajsko prvenstvo II. razreda: Včerajšnji tekmi: VVeisse Elf : \VAF 1 : 0 (1 : 0). Sturm 14 : Netibau 2 : 0 (0 : 0). Nov višinski rekord. Športna komisija trancoskcga Aerokluba je potrdila nov višinski rekord, ki ga je tO. oktobra postavil z I2.0ft6 m francoski letalec Cal-lizo. Dosedanji višinski rekord ie držal Francoz Sadi Lecointe z 11.145 m. V zalogi vse 196.a iV pisarniške pctrebščiae Drl tvrdki Franc Bar Uubljana. Cankarjevo nabrežje 5. Prevrat v Kitajski Najnovejša izročila iz Kitaj-ke so vsekakor dalt-ko pomembnejša nego vse dosedanje vesti o bojih pred Šan-Ljubliani sc jc br. Machal udeležil ter gliai-m. v Kantonu in ob južnozapad ic bil 'eta 1908. med vodi'nimi člani če= ni mandžurski meji. Prvikrat po toli-ških Soko'ov v Ljubljani. Leta 1922. kih letih državljanske vojni je a ir-to-pa ie vodil češki soko'ski naraščaj n« pila energična skupina mlade genera I. iugos'ov. vscsokolski z'et v Liubljani. ! eije s programom, napraviti konec Rr. Machal je bil vzgojitelj znanega brezplodnim notranjim bojem, zopet češkega polkovnika Svcca, po katerem združiti razkosano Kino in jo provesti nosi zanaclno s moravska sokolska župa svoje ime. bil je sokolski voditelj aenc* rala Svrovega, voditc'ja čeških legionar« jev na Ruskem. Tudi njegova rodbin« v boljšo n lepšo bodočnost. Znano jc, da razpolaga danes Kitajska z bogato, moderno izobraženo inteligenco, z na-cijonalistično zelo mof.no prožeto geni'- ie vzgojena v strogem sokolskem duhu racijo in pravzaprav se je čuditi, da ii) in njegova hči je nače'nica župe ter na«'akcija, kakor jo javljajo najnovejša mestnica načelnice COS. | vesti iz Pekinga, nastopila šele sedaj. Truplo pokojneoa Mach.ila je bilo pre I To la vprašanje je. kako bo jnitekla pcljano v Prago ter je bilo v praškem izvedba te akcije. Ros. da je iskati krematoriju vncpelieno dne 21. oktobra ozndia sedanjim meščanskim vojnam 1024. Za br. Machalorn je prvič zaplapo« lala s Tvršcvcga doma črna žalna zasta« va. Vzornemu in neumornemu Sokolu časten spomin. Neverjetna prepoveil. Češko ministrstvo vnanjih andev r Pragi ;e prepovedalo vsetn svojim konzularnim in po-slnniškim uradnikom ter uslužt>enrem v inozemstvu sodelovanje v sokolskih dru- — ker nimamo opraviti samo z otiol — v političnih naprotjih države in da predstavlja dosedanja pekinška .vlada z Vu-Pej-Fujcm in Kiang-Tsejem eno politično stranko. Mandžurija t Cang-teo-Iinom ter provinca Ce-Kiang v glavnem drugo stranko, a separatna vlada Suniatsena v Kantonu trrt'o veliko stranko. Toda vendar težišče kitajskih notranjih zmed ne leži na teh štvih 7. motivacijo, da pomeni Sokol v političnih strankah tor njihovih medse* nemških mestih izzivanje. Ta p:epoved bojnih nasprotjih, marveč na dejstvu, je vzbudila med češkim Sokolstvom veli- j <]a so se teh nasnrotij polastili vojaški ko razburjenje in ogorčenje, kar jc po- guvernerji posameznih ovite ter di vsem naravno. COS je ministrstvu vnanj:h ' Generali vodijo nifvl seboj Virbo ia zadev glede te zabrane temeljito pojasni- prvenstvo, izrabljajoč politične spore. la svoje stališče. Šport DANAŠNJE ŠPORTNE PRIREDITVE- Med današnjimi nogometnimi tekmami bo vzbudilo poseben interes gostovanje zagrebškega Haška, ki nastopi s komplct-čim je doznal, da izseljenci zahtevajo ob- ■ nim I. moštvom pri.ti Iliriji. Hašk je na račun za denar. Sleparija je v tem, da je glasu enega najmočnejših nogometnih mo-dr. Kcžman pobiral dolarje v dobrotvor- jtcv Jugoslavije, večina njegovega mo- ne svrhe za vzgajanje jugoslovenske zapuščene mladeži, pošil al jih pa Radiču šiva je nastopala žc reprezentativno za Jugcslavi o in za Zagreb. Ilirija dobi v v politični fond. Kie se dr. Kežman zdai njetn po seriji lažjih prvenstvenih tekem nahaja, se še ne ve. Ameriški izseljenci pa so bogatejši za eno izkušnjo, da ne smejo nasedati vsakomur, ki jih pride obirat za denar, pa četudi paradira z Londonu Saint-Aulairea. V sredi je dvojnim doktoratom kakor Kežman, ki novi direktor v zunanjem ministrstvu j vrhu vsega nosi šc talar. Listi naših iz-Larocho, spodnj na levi novi poslanik j seljencev se s sramotno afero bavijo po-v Pekingu do Martel. na desni pa Ro- J drobneje in navajajo, da se je tudi dr. ne Besnard, kjer je bil do sedaj celih Kcžmanova politična misija docela izja 27 let poslanik znani Barrcre. Prepričajte se, da se edino v pravih predpisanih ilTojniišiTanih 11-11 rer-c lovila. Sel je v Ameriko u edinjevat Hrvate. pa jih je ravno razdvojil in zdaj še izučil v opreznosti. Po svetu — Razdor med nemško nacljonalno stranko. V tej. v razpuščenem Reiohstagu številčno najmočnejši stranki sta se že dalj časa borili dve struji. Levičarska je bila umerjena, oportunistična, desničarska izrazito in borlieno monarhistična in nacijonalistična. Prva se je zavzemala t a Davvesov načrt in je v parla- , . ., . . .... , . . mentu (> svojimi glasovi nmo"oCila spre- ttotim dobite tudi nepremočlnve lovske in . , , , ., . , ,,,„„ • ,. štraparne ter najrarlične.e nmšk, i„ ž. n-ke protokolov: druga je re- lutcgiizoe čevl e. Razpoznamo po oo«et u 'belimla in grozila celo z razbitjem strnn-franko vsaka postaja. Trnove s cev ji znattn ke. Potolažila ?e je šele, ko so ji Ptre-dodusL Postrežba uu-jo*, c*na str;ura stalne. I semannovci obliubiii spremembo teiima najlaže hrdi, kpr so nepremnčljivi ter ostanejo vedno mehki. I/ileluie iih nrunano naj soliilnujša o vbarna 6«|,a Molie 5 "ruff, LlUiiijara, Mirje 2 zopet težkega, v vsakem oziru prvorazrednega nasprotnika. Za našo publiko je tekma Hašk : Ilirija rcclno merilo za kvaliteto našega prvaka napram ostalim športnim centrom države. Ilirija postavi danes v moštvo svojo najnovejšo akvizi-cijo Poduja od splitskega Hajduka. Tekma se vrši na prostoru Ilirije ob 15. uri in sicer ob vsakem vremenu. Na prostoru Iliriie se vrši razen tega ob pol II. uri dop. med Slovanom in Laskom odločilna tekma za prvo mesto II. razreda. Rezervni moštvi nastopita ob 9 uri. Oba tckmcca sta se na to važno srečanje marljivo pripravi.ala, dosedanje prvenstvene tekme sta igrala oba zmagovito. Lask je dobil v zadnjem času znatna ojačenia ter bo Slovanu' gotovo vsaj enakovreden ako ne nadmočen protivnik. Primorje absolvira svojo prvenstveno tekmo v Mariboru, kjer nastopi proti S S. K. Mariboru. V Celju se igr3 prvenstvena tekma med Celjem in mariborskim Rapidom. Rezerva Ilirije igra po Haškovi tekmi prijateljsko tekmo s I. moštvom Slavije. Fdino pri Suniatsenu nreVaduje poetična stran, toda zato ie njegova no-zieija relativno in absolutno nni=lal>§» med vsemi tekmeci za m )č v Kini. Baš na te'n de^tvili tem<-'jj skrajno skepsa. s katero se mora pnmotrivatf sedanji prevrat v Pckinru in miržnost njegovega uspeha. Malo je verjetno, da bi se na podlagi idealnega program ma prevratnih vodij generali v pro> vincah podredili novi pekinški vla-IJ knr je vsekakor predpogoj uspeha, Sa) je kao« izkorišča'očim martoveem baš sedanj anarhistični ooložai najtilo. Japonsko sodelovanje, o katerem vore nekatere vesti, ni še i7prif!a:ioj kazalo pa bi na kupno delo med puči-sti in Mtikdenom. Vsekakor je pekinški puf mladih KitaicPv enereričen in s stališča Kitaj' sko velepatrijotski korak: če se bc obnesel ie seveda še veliko vn-i " ^ ie. iipi!!iinMrimiii"iiiii(iMiiiiiiiiiiiiiiniimitiiiiiiiiH"'iii'n"!tl Izredna plenarna seja JZSS. se vrši v pondeljek, dne 27, L m. ob 20. v dam- Zomi su doih nti/novt Ki modni tisti za dumi m znsnodt Dobe st v Ti-Skmni zadrugi v U"hUani, ^ Prešernova ulua 54. PRESTOLONASLEDNIK PETAR. Slika malega kraljeviča po njegovem po-vratku iz Anglije. Zgodovinar Matija Sila Krašovcem in Istranom, ki živijo doma in na tujem je nadvse dobro znan zgodovinar in svečenik Matija Sila. Slovenska inteligenca pozna moža kot odličnega znanstvenika in ta mož slavi danes 60-letnico svojega mašnikovanja. Jubilant se je rodil 16. februarja 1840. v Povirju, srednjeveliki kraški vasi, ki leži eno uro daleč od Sežane. Tam je pre živel svoje detinstvo. Ker je že v domači tedaj še zelo primitivni šoli kazal veliko nadarjenost in veselje do študi a, ga je vzel k sebi stric Miha Schvvab (Zvab), takrat stolni kanonik in okr. šolski nadzornik v Trstu, študiral je pridno, bil vedno med prvimi učenci in v tretji šoli je dobil nagrado latinsko-nemškega slovarja. Ko je končal gimnazijo, je stopil, kakor večina 'tedaj živečih talentiranih mož, v goriško bogoslovnico. Mlad, idealen duhovnik je nastopil Sila pred 60 leti svoj pravilno in nesebično pojmovan poklic slovenskega svečenika. Novomašnik .ie začel službo v Dekanih pri Kopru, potem je bil prestavljen v Vo-losko, kjer je bii kaplan in učitelj obenem. Po treh letih te službe :e moral na Opčine pri Trstu in k Sv. Jakobu v Trstu. Ko je dosegel čast župnika, je dobil prvo službo v Rodiku, pozneje pa na Rc-pentabru. kjer je služboval 15 let. Tu je začel pisati svoje zgodovinsko delo o Trstu in okolici, ki je kmalu nato izšlo v tisku. Znanstveno dopolnjuje Sila to knjigo še danes. Toda baš tukaj začenja nemila usoda Sile — znanstvenika. Visoka inteligenca, veliko veselje do študiia, vse to je ostalo nepopolno v sistematičnem oziru. Sila se je bavil z vsemi mogočimi stvarmi: z zgodovino, z etimologijo, s starocerkveno slovenščino, s sanskritom. s hehrejščino — a je o vsem tem pisal samo v odlomkih. Njegova dela — spisov je naravnost ogromna množina — imajo eno edino hibo, nedostntek siste-matičmisti Sila je kot vedoslovec premalo eksakten. Drugače pa so njegove razprave za vsakega znanstvenika bogat vir neizčrpnega materiiala za vse stroke. Ogromno kniižnico, v k.iteri se njlta.ia cela vrsta redkih starih knjig. ie /opustil Sila oudoči dekanijski knjižnici v Toma-ju na Krasu Kakor pa ni mogel Sila popolnoma uresničiti svojega idela kot znanstvenik tako mu je bila usoda nemila tudi v njegovem svečeniškem pi klicu, v katerem ie moral lani pretrpeti kruto krivico. Oblasti so mu namreč prepovedale maševati. Letos so to napako popravile. Sila spada med tiste redko sejnnc svečenike. ki ima o v vsakem oziru čisto vest. Pripadal ni nikoli prepirliivcem in strankam Bil jc vedno oznanjevalec res-nicc in sprave. Zato so ga vedno vsi ljubili in spoštovali. Ad muitos annns! Sr. K. pripravljen na vsako žrtev, a bil ie mnenja, da bo podzemeljsko revolucijonarno gibanje med mladino prineslo največ uspe hov. Leta 1914. je bil med organizatorji dijaškega štraika. ki je prvič pokazal, kako eni dušno e prevzeta slovenska nladina od jugoslovenske ideje. Vse to je bil? - °bilpi meri zasluga našega navdušenega delavca " "rstah »Preporoda«. Njegovi članki so bili preprosti in krepki, da s^ iih nogi' razumet1 tudi dijaki nižjih srednjih šol. Prišla '"■ v^jn- :n država je posegla r. preporcdovcib Med žrtvami je bil sr-eda tudi lan1"- Kos ^Iedil je znani proces Toti 32tim preo božičem '. 1914. Mec obsojomm' bii ''di Ko. Sprejel je vse tr> z globoki ve'o zmago svoje ide e. Ko si j- vrnil i? ieče je bil potrjen in je vide1 razne frente, dokler se mu ni posrečik priti čez. Po vojni se je vrnil domo- i' vstopil v armado. Bival je zdaj že peto leto v Sarajevu, kjer s' ie ustvaril srečno domače ognjišče vk'jub vsem oviram in "am je krepi' -t A v svojem delokr >sn z živo vero, dr !"imo premagali vse začetne težkoče h da si bomo ustvarili lepo urejeno državo. In sredi tega dela ga je nenadoma ugrabila smrt ljubeči ženi, srečni družinici in naodu, za katerega je žrtvoval vso s"0"> mladost. V vrsti naših bc rev .i ^p^ Javijo se bo svetilo ime Janka Kos? med prvimi. N.egovi sobojevniki in pr'.iatelji bodo gotovo z '"i,ostjo čuli vest o njegovi nenadni Vsi, ki so ga poznali, mu bodo crj»^ili najlepši spomin. Dr. I. L. ' smešno farso o 11 nemških mandatih, ko ve vsak politični otrok, dR jih imate na svoji listi 9. beri devet — kolikor ste mnglj imeti brez boja — enega pa z II. (Š.) liste in to skoro ali celo izključno s slovenskimi glasovi. To je res in nič . druzega O tistem e n a j s t ° m glasu, o 'absurdnih županskih fantazijah, skrajno zahrbtnih intrigah, o nelojalne1" zavajanju odmetnikov i. dr. prilikah pa bomo še govnnli. potrebi, če se bo dosti dreza'o Gospodje so smatrali zdaj za potrebno, nadeti nacionalno masko, oziroma prej- j šnjo sneti, s precej prozornim namen«"" ■ g —'etržec A. g. velelndustrijec B. 1" gospod zastopnik C.-trobijo na juriš — ' vloge niso sin bo razdeljene, vendar vse 1 votlo grmenje ne bo imelo zaželjenega učinka Ako mirno sožitje in sporazumno vzajemno delo nista mogoča, nam je zares žal, a odklanjamo odgovornost za posledice. Bojkot, gospodarski boj in slično so sicer kratke, pa ugodne, opnsne besede — sila dvorezno orožje, ki često najtežje zadene one. ki skušajo izzvati taka nasprot-stva in krize, ker uganjajo nebrzdan šo vinizem Zato: caveant consules' Dokler ni prepozno, seveda. Mi Slovenci brez razlike smo pokazali dobro voljo tudi še ob in po županski volitvi. vkljub vsemu, kar se •«• zgodilo v polpreteklem času. toda gre^ R" vedno iznova hu > t t > > > > > > > > Ue zanemarjajte - svoje ženice! - f (C** ie denar) Z* '.»no se rab1 čas in denar....... Vse to Vam jasno nrikazuje film: ... Uganka ženskega srca — Salonska družabna drama v 5 dejanjih Kraune toalete — Razkošna oprema Predstave danes ob: 3., V« 5.. 6., V« 8. in 0 — Ob delavnikih ob: */. 4., 5., '/i 7. in l/t 9. ari. =. Blitni ===== J^iL^o Matica ♦ ♦ ♦ ♦ t 4 ♦ ♦ 4 4 mi so se klerikalci bahali •» -davuaj v »Slovencu« in po gostilnah. Stanovanje g. tlrbiča so si ponujali že pred tedni, nekdo od Stanovanjskega urada si je že tudi ogledoval stanovanje dr. Janžeko-viča, čigar dekreta sicer momentano še ni. Javno po gostilnah pa govore klerikalci, da bodo premeščeni še gg. dr. Janžekovič, Epich, Tavzes, Janežič in dragi. Javnost bo iz teh novih nasilj že zopet izpoznala, koliko je klerikalcem za strokovno izobraženo uradništvo. Vsi pa si moramo to klerikalno šolo dobro zapomniti, ker nam bo že v najbližnji bodočnosti prav prišla. PROFESOR \NTON SUŠN1K, Ji.lpotetni odgovorni urednik -Domoljj ba», *edaj narodni poslanec in prometni minister v demisiji, proti kateremu je sestavljena obtožb* radi korupcije, češ da je oškodoval državo pri nabavi železniških tračnic za 25 milijonov dinariev. Svaka sila do vremena (Pismo iz Kočevja ) Kočevje, 23. oktobra. Kočevski listič, ki trpi na kroničnem pom njkanju naročaikov in inserenlov, je zadnji čas postal zo;>et nekam agn s ven in drzen, uitranacionalen. obenem p.i iz umil novo metodo: Iansira dopise v enakovrednega ''eljskega bratca in jih od tam prepisu ie. da m šj svoje revne predale. Miru mu ne dado volitve v premožen sko upravo in v otfinski o-lbor, to-ta ne izplača se več odgovarjati mu. Le to liko bodi na kratko še enkrat pribito: pameten, soliden in časten krmpromis je bil |K>iiujen lis i »G. \Vrtsehrf!spartei», ali k"kor se zdaj imenuie brez krinke, nemški stranki, vnovič in še zalnji ternutek, osmi dan pred volitvami Toda gospo Ije so poiulbo ol olo zavra I i. sanjajoč o namišljeni zmagi, ki je pa ni bilo in je ne bo. Drugič: neh: jte že eukrat s, Persekuci?e na pošti Vlada reda in zakona je s svojo pravično roko udarila tudi poštni resort. Zadnje dni svojega življenja je premestila brez vsakega vzroka in bre7 službeno potrel>e več uradnikov samo zato. ker ne trobijo v klerikalni rog. Poštarja Urbiča iz Sv. Lenarta v Slov. goi.. kjer ;e vzoino uradoval n je bil duša vsega narodnega giban"a. daleč proč v 1'lsan ski Petrovric. na njegovo mesto pa bi v ega burrržar daima Schumanna: dr. Le-bar;a. šefa občega od eka na direkciji j' odst:anila od dosedanje s'iiž.l>e. ki io je že šesto leto kot e--".ve l„'a Podpornika. ki mu je ob p evratu iz ročil Narodni svet vodstvo poštn» uprav« v Sloveniji so v znak hvaV-.nesfi a nic gove zaslu e premestili k p ometu, ho teč mu nion liin škod vati. Zato pa sc. premestili na di.ekci.o [ \ega telovad-a O.la Riha.;a kot zaupnika SI.S. ki jf vstopi! v p štno službo šele po p evra-•u in nima po ma o adminishativi. Z vsemi temi in še drugimi p.emcstitva- Neprekosljivi so le ilv&lni stroji. Nedos žui v ».'.Dstru ciji in mate--ijAln. Izredno nizke ■■■MnHaMBHi cene i Oglejte si jih pred nakupom 1 J. GDREC, Ljubljana (palača Ljublj. kred. banke). Janko Kos + Iz Sarajeva nam e došla žalostna vest. da je tam umrl poručnik Janko Kos. Kdo se ne spominja tega delavnega, odločnega Jugoslovena, ki je bil eden glavnih stebrov naše preporodovske organizacije i> glavni urednik »Preporoda«. Poleg mladega idcuiega borca Avgusta Jenka in ncutrudljivega organizatorja Rndlicher ja, je bil Janke Kos oni tihi marljivi delavec, ki je dcioval sredi mladine v Ljubljani in postal tako njen duševni vodja. Doma je bil iz okolice Rogaške Slatine in je imel doma priliko videti, kako gospodarijo tu ci po naši zemlji L. 1911. in 1912 je začel kot šestošolec na gimnaziji organizirati našo mladino na podlagi idej, ki jih je širil .Slovenski jug». Po balkanski vojni jc organizacija hitro rastla in dobila svoje glasilo »Preporod«, ki mu je bil Janko Kos urednik. Tako se je razširila organizacija na vse naše ozemlje in dijaki so si ustanovili »Počitniško zvezo«, pri kateri je Janko sodeloval z vsemi svojimi silami in tako so potovali naši di akt po Balkanu, da so si ogledali Srbijo, nado našo, obenem pa navezali stike z »Narodno obrano«. Janko Kos je bil že takrat vkljub svojim mladim letom resen in previden organizator, ki je malo eovoril in mnogo delal. Bil je sami Dopisi VRHNIKA. Naš ^upan dr. Marolt se I silno boji vsakega napredka v naši ob» ; čini. Zato tudi deluje z vso silo na to, ! da otežkoči delovanje električne zadru« ie, ki hoče dobaviti trgu in oko ici e'.ek» trično strujo iz Zirov. Zupan namreč do» i bro ve. da bi se s povečan e:n industrije 'ir, obrti poveča o tudi števi'o volilccv, ki pa bi ga gotovo ne ubogali tako vest« no, kakor n;egovi kimovci iz Vc.iia. Mo 'joče bi sc med tcini tudi dobil čovek, ki bi zahteval oJ n e;ja, da odstrani iz občinske pisa-nc zcm'icvid z napisom «Oc t. Ung. Monarchic». ter mu pripo= ročil. na) si vendar po šestih letih ob> stflnka naše države nabavi zemljevid Ju« -bili orožniško postajo, sicer nc bo miru. DOMOVA. V src'o dne 22. t. m. smo imeli res ep večer. Zvera ku'turn;h dru« ' štev nam ie pos'a'a akademika g. Ambro ža, ki mm re predaval o postanku naše države. Predavan ic ic traja'o skoro dve uri ter nam ic prcdavatc'j nudil vrsto j tako zanimivih zgodovinskih dogodkov, j tla pos'iiši!ci sp'o'i niso opaz:'i. da ic i p crckla žc ura. G. p-c 'avatc'j jc žc: : obče p-:znm:c in zahvalo. Sk'cni'o sc ; jc prirciiti prihodn c p-cJavinic dne 2. novc-n'ira takoj po rani m tvi. Predava; n:a sc ic uilc'cži'o nad 50 po«'usa'ccv. j ki se šc prccci čnsa niso razšli, kajti udi':a'e so tam'->uricc in z.ipc!i pcvci. TOLJCANE. Dne 19. t. m. sc ic vr« šil v gosti'ni Gajšek izredni občni zbor prostovoljnega gasilnega društva Pekel« Poličanc. Bivši zastavonoša •SOtli iarkc» Franc Rotman se jc očividno bjl, da se ogromni večini narodno zavednih čla« nov posreči, iztrebiti «m'o iedro iz dru« štva. Zato so sklcni'i, da treba zaved« neiše člane izklručiti in naloviti mesto njih nekaj novih, ki bodo samo za ki« mnnje. In res! Čim so vstopili v s^bo nekateri po želji g. načc'nika izkliučeni I člani, se jc vzdignil d i v i i hrup ter ic bi'o slišati nmo kTicc: <»Abzug. Aussi! itd. Načelnik, ki se tekom vcčlctneoa načo i lovanja še vedno ni priučil slovenskih povelj, je energično zahteval, da se iz» ključcni in nepoklicani člani takoj od» stranijo. Nekemu članu je celo odprl vrata ter zaklical: «Marš tatavun!® Pro* govni mojster Rotmann je privede! s se« boj večino svojih delavcev, ki niso ifi« koli čutili potrebe biti člani gasilnega društva, samo da so zanj glasovali. Na« čelnik g. Vezjak je vse sprejel v društvo Delavci, ali ste že pozabili, kako je Rot< mann pod Avstrijo pretepal delavce in jih metal iz službe? Sramota, da se pod imenom jugoslovenskcga gasilskega dru« štva skrivajo bivši odborniki Siidmarke in Schulvercina. RUŠE. Kakor drugi kraji, trpijo tudi Ruše na pomanjkanju stanovanj. Za taja nika posojilnice ni bilo dobiti stanova« nja, komandir orožniške postaje in vod« ja finančne kontrole iščeta zastonj po vasi zavetišča, sedaj pa so vrgli še prej« šnjega starešino finančne kontrole na cesto. Kljub temu pa se je posrečilo kle« rika'ncmu konzumu otvoriti sredi vasi drugo prodajalno. Pa kaj hočemo, je že tako pod viado «reda in zakonitosti«. Državni zakoni in naredbe veljajo za »navadnega«, občana, odredbe SLS pa za k!crika'ce in njihove institucije. Po za« konu ie prepovedano izpreminjati sta« novanja v obrtne prostore. Seveda, v tem sučaju gre za dobička nosno stran« karsko ustanovo SLS. Kaj bi potem za« ! kon! In da bi se človek pritožil na oS'ast? L:ubi Bog, samo referenta se , spravi tako v zadrego, pomagati pa itak ne more, ker je sedaj stranka nad dr» žavo in odredba nad zakonom. Vr me Pretekli teden ie prinesel vsej Evropi popolno vremensko spremembo. Visok zračni tlak ki ie peprej ležal nad vso Evropo, .ie izgnil. na njegovo mesto pa jc prit snil od zapada. z Atlantskega oceana nizek zračni pritisk, ki je povzročil splošno poslabšan ie vremena. Dočim je h:lo šc v soboto skoro v vsej Evropi vedro. povečini tudi iasno. ie v nedeljo na severu in skra nem zapadu že deževalo, po drugod pa se jc nebo vsaj pooblačilo. V ponedeljek sc je deževje od zapada raz r rilo še dalje proti vzhodu in v sredo, .ie deževalo po večini našega kontinenta, razen na aigu Pri nas je pričelo deževje, šele v četrtek, a večio Intenzivnost je doseglo šele v soboto, dočim je po sred-, nji Evropi koncem tedna nastcp:!o celo. začasno iznolišanje vremena. Dod vpli-' vom vi l kc-g.i maksima zračnega tlaka. ki} sc je bil v izredno naglem pohodu prestavil semkaj z mrzlega ^evera pri Islandiji. V zvezi s. tem so nastop li nad vso ugovzhodno polovico mrzli sc crovzhod-ni vetrovi, ki so preko Ptis'ie dovedll zimski zrak do nas !n preko n^s proti Islandiji. Povsod tod ie nasr •}<•! nenado-' ma prav po-ten mraz, ob n.).'i obali Jadrana ic za-lcld di - jat! 'mdn tura. Le skrajna zapadna Evropa ima še južne ve- • trovc in Kri J c.,cn. Tudi za bo' če se še ne ka«jo pogoii. izN Ijsan-a. Nad ccvc."nm Atlant- skim cctj.1 n. od Anglije -n Španije p3 ' tja do "me i.sle •',•-.-,;<- Ir,'; i,-<<:ka de-. prcsi/>. k„kor »e dole«* nc . tv>*zr.>čajoča silne vvharj* 'am «r »f ves ted^n in scJaj sili s *v-i:m »-rt>ocinim k- neet da pi -'pla i u'i r"rc>ixi knocni tedna sc nahajal poc umira vo!'»-in šeie' obr«- ni sc-er. »apasol de' našega konti-ncnt». D,:nn)ska vremi n^ka r.upovrd za nr-ihtio: Bolj obh^no: na,br^ padavine. Vitja temperatura. Obnovite naročnino! Domače vesti DOMAČA NALOGA. Šnma plameni. Gaber se smeje rdeč, mlada bukev je svetložolta, jesen in javor nekoliko temnejša, stara bukev že rjava, vmes pa se prelivajo te tri barve še v grmičevju; za spremembo skrbe merii meščanu neznana drevesa, ki plamene rdeče ko cinober, — in [>a zamišljene hoje Ln 6mreke s svojim siv-kastotannozelenim habitom. Najlepša je Suma sedaj na jesen. Zredčila se je, da sije solnce skozi njo in se njegovi žarki v krogu love po šarenih našivih grmičja in drevja. V megli in dežju pa ti mokro odpadlo listje šumi okrog gležnja in z vsake veje se ti curek domače vodice ljubeznjivo, čeprav hladno pocedi za vrat in skozi hlačnico v čevelj. Svojih komisij se veselim, kakor čižc-k. Von iz prerano zakurjene pisarne v božjo prirodo, na našo slovensko grudo, na kateri raste jeseni poleg želoda in Prepeluhov tudi soliden nahod, ki traja celo večnost in še potem ga lahko daš obrniti . . . Tudi se bližata prvi in dragi november. Čas prihaja, ko bodo po vseh šolah pisali domače ali šolske naloge o teh datumih v zvezi z jesenjo, o jeseni v prirodi in v človeškem življenju in v duši in v zgodovini in o jeseni sploh. Vrag vedi, tekom svojega šolanja sem napisal in prepisal marsikatero takšno nalogo, zase in za druge. Oljska gim nazija jih je bila prav tako polna, ko goriška ženska preparandija. in avtorski moj ponos traja še do danes. Domače naloge o «jeseni v šumi, življenju, duši in s ploh »■ pa še vedno prav ne zadenem. Menda se še nisem dovolj ,' ^ mu je ugajai0. jz pisalne mize je vzel | • Zgubljeno. V dopoldanskem gorenj včeraj odpovedal celokupnemu osobju re- ne;.oliko denarja, blagajne pa ni mogel skem vlaku proti Jesenicam, se je 24. te-dakcije in uprave tega lista. Mesto j odpreti. ga meseca pozabil zavitek platna. Najdi- puščenih urednikov in uradnikov name-, . Ctorppcc poj ,ujjm imenom. Kakor telj naj sporoči svoj naslov Alojzu H-če-ravr baje nastaviti osobje iz svojega l;anč- smQ poroCali, sla v Zagrebu znana zlikov- varju, Ljubljana, poštnoležeče. 2200 nega zavoda. Uredniki cMorgena» so skle- M Rnjmund žolger ^ Edvard Olorepec nili, da odpovedi ne vzamejo na znanje izvr5Ua steviIne vlonie in ,atvine. žolger ter so se obrnili na Ldruženje jtgosl. je v r0,.ah pravice. otorepcu pa se je novinarjev in na državne oblasti za za- pogojno pobegniti. Kakor javlja zagreb- v Ljubljani naznanja, da se dne 28. ok= ščito. j ška policjja> se izdaja Otorepec kot Franc tobra t. L vsled narodnega praznika ne i Videčnik iz Oplolnice pri Konjic h ter ima delavsko knjižico, glasečo se na to ime. Knjižico je brez dvoma ukradel. * Izvršitev smrtne obsodbe. Pred petimi meseci je bil v Subotiei Janos Totb obsojen na smrt. Ker je bila prošnja za pomiloščenie odklonjena, je rabelj Mau- j mogom, določenimi za kurjavo uradnih ser iz Sarajeva včeraj nad Tothom izvršil ' prostorov. smrtno obsodbo. i u— Promenadni koncert muzikc Drav« * Zapoznele jaeode. Iz Velenja nam j skc divizijske ob'asti se vrši v Zvezdi pišejo: Na prijetnem lovu g. Kvartiča so danes ob 11. uri (kapclnik dr. Josip Če-našli lovci, ljubitelji narave, poleg še! rin> z naslednjim sporedom: 1.) Sma= cvetočih tudi lepe, popolnoma dozorele! reS!ja: Predigra k operi «Cornclius jagode, ki Vam jih pošiljamo, soominja-: Schut«. 2.) a) Zaje: Sprevod bana Stepa, joč se one stare pesmi iz šolskih klopi: ! na- tužaljka iz opere «Ban Legct». b) R. 'Rdeče ja-ode sem bral. kar se prika- 1 Wagner: Zalobna godSa ob Sicgfriedovi že mi žival». Lovski ribora jc odgoden in preložen na poz. r.cjši čas. V Mariboru je zadnji čas sla« bo razpoloženje za prireditve z vstop« nino. Tudi gledališče je bolj slabo ob. iskano. a— Mariborski trgovci so pri zadnjem zborovanju Trgovskega gremija sklenili na predlog predsednika g. \Veix:a pc* kreniti vprašanje ustanovitve posebne bolniške blagajne za trgovce in njih nameščence. Na sestanku je bil sprejet tu. di predlog za kreiranje posebnega podpornega sklada pri Trgovskem gremiju, v katerega bi vsak trgovcc vplačal let. no predpisano odgovarjajočo vsoto za podporo revnih društev, da bi sc na ta način trgovci otresli številnih zbirk, ki jih baje skoro dnevno nadlegujejo. Za. deva, ki je bila že ponovno sprožena, bo menda težko izvedljiva in bi jo tudi šir. ša javnost ne sprejela preveč simpatič. no. Ravno tako so namreč tudi vsi ostai prazn bo uradova'o. u— Vprašanje. Pišejo nam: Gospod urednik! Prosim Vas, obvestite me, ali sme kuriti oospa višjega državnega funk cijonarja, ki ima naturalno stanovanje j li sloji nadlegani od ljubeznivih nabiral. I v državnem poslopju, z drvmi in prc. j ccv in bi na ta nnčin polagoma obtičalo vse karitativno breme na gospodarsko šibkejših slojih, zlasti uradništvu, ki itak vzdržujejo večino narodnih, kultur, nih in tudi socialnih slovenskih ustanov v Mariboru. Upoštevati jc zlasti to, da enkrat ljudje ve iko težje odrinejo vc6 ji znesek in bi vsled tega tak podporni sklad najbrž zelo malo nabral. Vrhutega so simpatije napram raznim institucijam zelo deljene. a— Še «Windischer Hund!» na mari» borskih ulicah. Za mentaliteto maribor« skega nemštva je značilno, da je polici, ja zopet pograbila nekega Ncmca, ki ic ozmerjal Slovenca z «\Vindischcr Hundlu a— V Liudski univerzi bo v ponde> osobje zaposleno: v vseh podjetjih, ki se i bavijo z obdelovaniem lesa, razen v ple- . . ' tarstvu, v podjetjih", ki se bavijo z obde- le ."l , . v s"-|vajata v s,avo Milovanu Paunoviču. Iovanjem usnja ali kovin, s peko kruha spoda štefeta v Gorenjah pri Kranju po-, u_ Umr,. y Liub,jani Za(!nja dva in predelovanjem mesa in izdelovanjem .r' , v nekaj minutah upepelil pod dneva SQ bi]j pri;av:jcni sicdcči smrtni Ijck dne 27. t. m. predaval oh 20. uri klobas. Uredba je Že stopila v veljavo, i m 'llev' KeStlno akc,l° Je vre"° v Prvl slučaji: Lovro Krmec. pivovarniški de.' zdravnik dr. Fran Marinič o alkoholiz* * Prememta posestva. O. Steinbeisovo vr Prosl°volJno gasi.no društvo t r.m- ,avcc.f 2g ,et _ Iyana 0man novoro. | mu, s čemer sc pričenja ciklus medicin, veleposestvo v Vitanju pri Celju, ki je skovo' Je 5. najvefl° požrtvovalnostjo jenk;]> j urQ _ Frdnčiška Doberšck, za= skih predavanj. Dr. Marinič bo razloži! bilo dalje časa pod sekvestrom. ie prešlo I'repreči!o razširjenje ognja, t ri»li so ta- sebnica> ,8 kt_ _ Mihae[ pauiin. sin ' mcdicinsko stran alkoholizma, sledil mu sedaj v last g. Bogdana Gj. Pušiča, ve]e_ na kraj nesreče in vršili svojo dolz- bančncga uradnikai 4 orc- _ Antonija bo primarij dr. Robič s predavanjem o posestnika iz Novega Sada. Veleposestvo "ost ,ob sPl0s^m priznanju obCmstva. žontar> deiavčeva 33 Ict j vplivu spo nih bo'czni. Končno bo pre, obsega poleg stanovanjskih in gospodar- le, zanel"^ kakor domneva, | u_ PoIicijske prijave. 0d petka na daval učitelj g. Skala o posledicah, ki skih poslopjih, polja, travnikov in ser.o- z obna r0 \a- Skoda je precejšnja. Značil- soboto so biii prijavjjcni po;icjji slede, j jih ima alkoholizem na duševno stanje žeti. okrog 800 oralov lepega smrekovega noJe> je ,0 v bIlzlni Kran.'a f .'reči slučaji: 2 tatvini, 1 prestopek pijano, otroka. in bukovega gozda. Les se obdelava za poz':r.,ekora enega meseca. Ljudstvo je &tj_ , prestopka ka]jcnja nočncga miru, ! a— Psi brez znamk. Včeraj jc bilo jeni žagi z mnettf: da se klatj v kranjski okolici i0 prestopkov cestncga policijskega reda ulovljenih v Mariboru več psov brez trgovino v lastni moderno urejeni električnim pogonom. Lastna krasna moderna elektrarna proizvaja elektriko za svojo uporrbo, oddaja jo tudi zdravilišču Dobrna, lahko pa bi oskrbovala z elektriko celo bližn jo okolico. Gospod Bogdan Gj. Pušič je mlad. toda poznan kot zelo podjeten industrijalec in trgovec, je že sam- prevzel vodstvo celokupnega velepo-sestva, žage in elektrarne. Lahko že danes eksportira vsakovrstni les. kakor tudi oglje iz najmodernejših ogljenic. Vesrli nas, da je prešla ta nekdaj nemška posest v jugoslovenske roke ter želimo novemu lastniku najboljši procvit in napredek. * Tragedija dveh dcčlioT. Pred par dne- organlzirana tolpa, ki spravlja maščevalnosti v nesrečo. * Drzen vlom v Slov. BisTici. od 23. na 24. t. ljudi 121 1 telesna poškodba, 1 pes brez gospo, predpisane znamke. Izročeni so bili ko« .. da rja, 1 izcuba ovce. 1 p.obcg od doma, njaču. . . ' prestopek nedostojnega vedenja, 1 ] a— Decimalnih tehtnic, ki sta bili "T' lz'.T',en «r7P prestopek železniških predpisov in 1 včeraj občinstvu prvič na razpolago na vlom v trgovino župana Dani:ela Omer- ek Vmešavanja v stražnikovo zu v Slov. Bistrici. V'omilc. so siizkopr.l, ^^ Arctadja se jc izvHU!a sam0 , skoz, zid na dvoriščni s ran. velik vhod,; -n MCer radi cst ka tatvinc. skozi katerega so potem odnesli velike 1 množine moškega in ženskega manufak- j pozor; Na5'moderne;Še krdle Pozor! turnega blaga ter zaboj cigaret in toba- . . , ,, , r . ..,. , ,. nrei/k senc. za kroiace. šivilje 111 za samo- ka. V trgovini so se očmdno mudili dalj ^ men, raznoš.lja tuli po poHi časa. ker so vestno izbr;:li le bo'jše kose. j nil MjnjslrstVil M «ri:ovi.,n n imln«triio kon Računa se, da je bil vlom skrbno priprav- j ooirana krojna žo!a v Ljubljan'. ljen. Vlomilci so se tudi zavarovali pred Židovska nlioa 5. — Tečaji za krojače, iznenadeniem s strani ljudi, ki slanujejo š:vili^ 111 nešivilje. 56 4 » vi _so "vTasr Gjurgjevu pri Novem"Sadu ^ u-Tatovom pride vse prav. Ko sc kor javljajo iz Beograda, je za šefa dopis-. Mi kmeiu lan; Pri t"e- i]ikj s0 cev Hadzi- nega urada imenovan Ljubomir m««- kakor ,e j takih mkah nsvad km,t. G,°fJe,vf-xDf, ^ ,d0plSnega je razveseljevali in se kosali v raznih urada Milošu Ivkoviču je poverjena uPra- vr]inah TM;n je mo konfno dn ,e,cm0. va arhiva v ministrstvu za vnanje zadeve. vanja med J2 le(nfm Jov„nom VargQ in * Rudarski inženjerski izpit sta položi- 13 letnim Pavlom Uromico z noži Pri seboj. * Železniške tatvine. Dne 23. t. m. je bilo med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom vlomljeno v vagon 5t. 87 tovornega vlaka ter ukradena bala manufal turnega blaga, težka 35 kg. Isto noč je bilo v Sevnici vlomljeno na postaji v prtljažni voz osebnega vlaka. Ena košara je bila sabomi cerkvi svečana ijena, vendar je velika. Dosedrj dokazane j Prerezana in napol potegnjena iz n e »poldne se je po uliceh tatvine nrekašaio vsoto fin.rom Din n- t- mo5!;a su5®ja. kar znati, da je bil tat ša nad trgovino, ki stoji na Glavnem , . .,...„., , ■ trga Skoda znaša nad pol milijona kron '^,scstn,ca ,A!o^a Pomkva,r, z dnc in je tem občutnejša, ker g. Omerzu profil24- m" okro8 20/ urc mud'a ® svojim vlomu ni bil zavarovan. Malenkosten del vozom prcd -ost,!no pri oro!;i začel po ivali in del iti mar. trgovec, je kupil v Kamniku od gospe Cec. Heybal njeno trgovsko hišo na glavnem trgu. 2202 * B-žifnc nac^ade. V naši današnji številki dobe cenjeni čitatelji zelo zanimivo objavo glede 300 nagrad v vrednosti nad enega milijona dinarjev. To objavo priporočamo v splomo uvaževanjs. ker 1 gre za resen natečaj Zrebrnje se bo vr-1 šilo ob najstrožji kontroli. Njegov nrrren 1 je da se na ta za prebiva!s'vo izredno ugoden in koristen nr.čin uvedejo izvrstni prijateljem češkoslovaškega » ju«os'o. knjigami. Tat ie napravil Ponikvarjevi okrog 225 Din škode. u— Našla sc je prošlo soboto na Gra. du zlata ura in verižica. Dobi se pri po= liciji. c— Dijaški kuhinji v Celju je darova! g. dr. Franc Maver, odvetnik v Šoštanju 100 Din namesto vcnca na neznani grob «Ančcta». u— Ljublim?';i mestni magistrat raz. pisuje zgradbo kanalov za odtok s Ker. na, ob Cesti v Rožno do'ino in na Ižan. ski ccsti. Vsi potrebni podat1 i se dobe v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva u.ica št. 1 v uradnih urah. Pravilno oprem'-ene ponudbe ic vložiti nnipoznc. jc do 3. novembra 1924. opoldne. u— Kon;ert na Viču. X' nedeljo dne 26. t. m. ob 7. uri zvečer sc vrši v So. kolskcm domu na Viču konccrt pevske, ga društva jo pretepal. Kupil si je revolver ter ga j št. 98 z dne 25. oktobra. ! pokazal ženi z besedami: <-To bo I voja • Seaton VVatson r Beograda. Znani angleški publicist Seaton \Yatson (Scotus Viator) je prispel v petek v Beograd. • Na železniški progi Ormož Ljutomer Be vrši danes dne 26. t. m. prva oficiiei"n poskusna vožnja z osebnim vlakom. K vožnji so povabljeni tudi zastopniki krajevnih oblastev. Ako bi se izkazalo, da je proga že zmožna za promet, bodo kmalu pričeli voziti vsaj tovorni vlaki smrt». Svojo grožnjo je, kakor z""no. nedavno tudi izvršil. Ustrelil je ženo na njivi pri de'u. potem pa pobegnil. Ponoči ,ie hotel preko meje v Avstrijo. Pri Šenčurju pa ga je prijel orožnik in izročil sodišču. * Vlom v poštni urad. V Irigu v Slavoniji je v noči od četrtka na petek do>Iej 1 neznan zlikovec v!omil v tamkajšnji pošt-i ni urad ter iz paketov in pisem pobral. parfumerijski izdelki tvrdke t.Aila^ v Zagrebu. B-cesta 19a. 5o31a Kino Ideal Potovanje okrog sveta danes zadnji dan V pondeljek do vštevši srede -Moderna mladina- krasna družabna drama ■produkcije v 5 dejanjih. venskega zbližanja v Mariboru, di jc ma:ibo-ski Češki k'ub povabil vse čla« ne in prijattljc Cehov k proslavi dne 28. t. m. v ma'o dvorano Narodnega do. j ma s konccrtom, pri katerem nastopijo češ':i so'isti. Po oficic ncm sporedu pa sc vrši v spndnjih prostorih Na-odncga do. ma prijateljski sestanek Cehov in Ju. , goslovcnov. ! a— ČeSki klub v Mariboru sporoča svojim članom, da sc bo vršila prosla« va narodnega praznika dne 28. oktobra ! s konccrtom čeških solistov v mali dvo. 1 rani Narodnega doma ob pol 8. uri zvc= i čer z izbranimi koncertnimi točkami. Prijatelji kluba dobrodošli! a— V Narodnem domu v Mariboru ! je prevzel gostilno g. Andrej Osct, biv. ši gostilničar in lastnik To'stovrške s'a. p f 1 tine pri Guštaniu na Koroškem. Po nc« 1 araraouni srcJ. ,cta m0 ko so mu _ kot prcd3 sedniku Narodnega sveta za Mežiško do i j lino — nemške tolpe uničile podjetje v mestnem magistratu, se občinstvo živah. no poslužuje, čeprav pristojbina po 50 par, oziroma 1 Din za enkratno tehta, nje nc ugaja vsakemu. a— Cenitev zlatega in srebrnega blaga V smislu sklepa zadruge urarjev, z!«tar; jev, pasarjev in sorodnih str»lc vsaka stranka za ocenitev v te »trok« spadajočega blaga 1 odst. cene predlo« ženeta predmeta. Novo blago sc ne cc-ni. — Zadruga urarjev, zlatarjev, pasar. jev in sorodnih strok za mariborsko oblast. 2257 Iz Celia e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Dru» štveni občni zbor se vrši v pondeljek dne 27. t. m. ob 20. uri v risalnici deško meščanske šo!c. Na dnevnem redu je poročilo funkcionarjev, volitev novega odbora in slučajnosti. Pri tej priliki sc i bo vrši tudi razgovor giete smernic o prihodnjem delovanju. Ljudsko vseuči. | iišče v Celju si jc stavilo ob ustanovit, j vi hvaležno nalogo, da širi s prirejanjem predavanj, učr.ih tečajev in z izdajam lijem brošuric splošno izobrazbo v prvi vrsti m--d nižjimi sloji. Zal, da ta načrt ni uspel vs!ed zanikernosti in vsled po= manjkanja organizacije in discip.inc rav. no led tistimi, katerim so bila predavanja in -'ru^c pri-editve v prvi vrsti na. n-.cn ena. Slišijo sc glasovi, da namerava Liuusko vseučilišče vsled tega svoje ob. čekoristno delovanje v lctošn;cm poslov nem letu skrčiti, oziroma celo opustiti. V interesu našega žc itak propadajoče, ga kulturnega dela bi bi!o vsekakor že--leti, da ta namen za enkrat opusti ter skuša s podrobno a-jitacijo in aktualnimi predavanji pritegniti nase primeren krog posluša cev. ki bo nudil zadoščenje tudi tistim, ki sc v Ljudskem vseučilišču za celjsko kulturno življenje najbolj žrtvu= jejo in udejstvujejo. e— Gospodinjska šola v Celju. Z vc» likim trudom c. ravnatelja dekliške me. ščanske šo c Josipa Brina rja in z hvale, vredno pripravljenostjo mestne občine celjske se je po večletnem povojnem provizori u oživotvo-:!a v Ce'ju oospo. dinjska šola s popo'nim učnim načrtom. Posrečilo sc jc ccli doseči, da jc držn\a nastavila dve strokovni učiteljici za ku. hanje in šivanje, mestna občina pa je nabavi'a ves potrelini inventar. Ker se je pričel pouk na šo'i radi nepričakova« nih ovir šc e mcscca januarja t. L, /a enkrat obisk šole ni bil tako povoljen. kakor se je pričakovalo. Vkljub temu. da šola ni namcn:em samo Celju, ampak tudi da'jncmu okolišu južnega dela mu« -iborske in severnega dc'a ljubljanske oblasti pi sc pričetkom tekočega šolske, ga ieta ni prijavilo toliko učenk, da bi sc izp ačale za vzdrževanje šole ogrom« nc gmotne ž-tve. šo'a sc mora radi tega za enkrat ukiniti, strokovni učitcijici pa bosta p-emeščeni na druge zavocc. Go» tovo se bo zopetna otvoritev te prepo. trebne strokovne šole v Celju mogla do. «eči pozneje cn'-:rat le z vc iko težavo, čemur so krivi v prvi vrsti oni krogi, za katc-e jc bi'a namen'ena, ki pa niso po. kazali primernega smisla za njo. iveta dobil nikakih garancij in nikakih profi- j nasprotnika. Te Jftvali puste par dni uslug. Po vsej Angliji so zato konserva- stradati, da postanejo divje in narav-tivci razširili lepake, ki kažejo ruskega nost krvoločne. Ponoči, malo pred na-boljševik*, kako z naslado grabi angleško padoni, jih namačtejo z barvami, ki sa zlato. Na sliki je napis: pLanejo se bo pokazalo pri volitvah, ki se vrše še, potem opice nad nasprotne vrste in ta teden. iščejo zastav, da ioi jih ugrabile in pri- nesle nazaj kot brjne trofeje. Pri tem skačejo kot satani med prestrašenimi vojščaki, brcajo 'in grizejo okoli sebe, da vse beži od njih. Jej onemu, ki ga dobe v s\.je šape! Opica ima izredno mišičaste tace, ki razvijaj? silno moč. Kogar se »oklenejo, je po njem, posebno ker mu strašno zobovje naravnost odgrizne glavo. Sovražnik je ves zbegan, in & trenutek porabi vojskovodja, da tapade nasprotnika v i splošni zmedi. | Večkrat se 'je že zgodilo, da st* j imeli cbe nasprotni četi take bojne j < p;ce, ki so se sprijele in strašno klale. Pripetilo p.i se je tudi, da so za-č, ki jih izdajata Grenfall in Hunt, so natisnjeni nehateri važni odlomki iz grške klasične literature. Tu je n. pr. odlomek, kjer toži Sappho na bližajočo se starost Na drugem mestu pr"eličuje Sappho samo sebe: njeno ime je znano po svetu in v podzemlju. Tudi nrl -.j odlomkov iz Al^aja, Sap phinega sovrstnika, je natisnjenih, n. pr. živ opis ladje v viharju. Iz Ibvka je tu dvorski slavospev Gr'-o"\ ki g-odo pred Trojo. Pindrrjn. z~r*opa ;.ajan, ki opeva delfsko svetišče in njegovo ustanovitev. Iz Aleks»ndrin-ske dobe imamo večje heksametrične odlomke iz Kallimacha. V enem slavi krasno kraljico Bereniko, zmagoslavna pesem proslavlja Sosibija; častnika Ptolemeja Filadelfa. Pesem ne-zurjjega avtorja slika revno, beraško mater, ki drži v naročju izstradano dete in prosi mladeniča miloščine. Nekoč je bila bogata, imela je iiišo in vrt in mnogo služabnikov, toda lakota v deželi jo je vrgla v propast. 1 Dr- Dunant, ki že več let prakticira t Izmed prozaičnih odlomkov zani- j -lekem malem francoskem mestu, je na mivi odlomki iz dela o Aleksandru Slasu dobrega in vestnega zdravnika. Po-Velikem in iz govora za Demcstena. i Sos,f> so ga že prosili, naj bi ozdravel Ozdravi'eni niianci ki so ga njegovi sovražniki obdolžili pod'., ipliivosti. Edouard Branlv Izumitelj brezžičn ga telefona. lega ali onega alkoholika. Vestni zdravnik pa je vedno odklonil prošnje, ker je smatral, da ni sredstva zoper pijančevanje. Letos se je obrnila nanj neka gospa Boiret, mati šesterih otrok. S solznimi očmi ga je prosila, naj reši njenega moža čevljarja, ki se je popolnoma zapil Veličastni pogreb na'večjega francoskega pesnika Anatoia Francea Obširno smo že poročali, s kakimi kra- Quaj Malaquais. kjer je bil postavljen' slika od leve na desno; Psichari je ozna-1 Čim so se obnesli prvi poizkusi z brez- Ijevskimi častmi je spremil francoski na- sredi trga veličaslen katafalk, ki ga vi- čen s križcem) in znani francoski politik ! žičnim brzojavom, že so se spravili uče-; in spravil rodbino na rob prepada. Dr. Du- počitku svojega največ- dijo naši čitatelji na sliki. Od tu se je raz-1 Caillau*, ki je bil med vojno obsojen r?- j njaki in praktični ir.ženjerji na delo, da nant ji je obljubil storiti, kar^ bo v nje- ■ dobe. Anatoia Francea. vrstil pogreb, ki se ga je udeležil tudi' radi veleizdaje, a ga hoče sedanja vlada I lajdejo možnost in način, kako bi se dal govi moči. Spomnil se je ■ avtogenotera- rod k zadnjemu iegv sina sedanje uuuo, ........ —, D- j- ------- ---------- --------- ---------------- - - , . ... Francoski in za njimi tudi listi po ostalem predsednik republike Doumergue. Slika rehabilitirati. Povodom smrti Anatoia j'''di glas prenašati brezžičnim potom. Po . pe'' svetu prinašajo sedaj nebroj slik s grebnih svečanosti. Nekatere izmed njit po- spodaj na levo je bila posneta v hipu, ko Francea, čigar prijatelj je bil Caillaux,! dolgih študijah se je posrečil ta neizmer-; To zdravljenje obstoji v tem, da se vbriz-ljih Doumergue pred sprevodom izraža svoje mu je vlada dovolila, da prekine svojo no dalekosežni izum francoskemu znan- Ra bolniku p°d kožo njegova lastna kri. prinašamo danes tudi mi. j sožalje pesnikovi vdovi. V imenu franco-. kazen in pride v Pariz. Bil je to njegov Pesnikovo truplo je ležalo na mrtva- ske vlade je govoril ob katafalku pro-i prvi nastop v javnosti po obsodbi, zalo je škem odru v pokojnikovi vili Sald v svetni minister Albert (desni kot spodaj), pomenjal za pariško javnost pravo sen-bulonjskem parku pri Parizu. Na dan po- j Med žalnimi gosti sta vzbujala posebno zacijo. greba, 18. t. m., so prepeljali krsto na | pozornost pisateljev vnuk Psichari (druga | Že več časa sc je govorilo, da se namerava italijanski presti lonasled-nik Un.berto zaročiti s hčerko bel;>!j- K zarokam ired itaijanskim in belg jsk*m dvorom ska princesa MARIJA JOSE šc bo*j pn njenemu dvoru kaj dc.bro-d( šla. V zak< n prinese namreč orr m-rt" r' to. Marja J so je c^es raj')o- skega kralja Alberta, N-arij ■ Jose. ' rralcj^a prineez'rji. 1-bko re'e:no ra Istočasno so se tudi širile vesti, da si svetu. Razen precejšnja dote svrj:'i namerava bod či bel" jski kralj po- j staršev bo prlrerla v 7a'.< n tudi ne-iskati družico na italijanskem dvoru. ' Te vesti se sedaj. kak< r smo že poročali, oflc.jelno p trjuj:j . Dne 11. novembra, na rtjslni dan italijanskega kralja Viktorja Ema-nuela III., se r.fic jclno razglasi v lii-mu in Bruslju dvi jna zar ! a otrik italijanske in belgijske kraljeve dvojice. Hči belgijskega I ralja Mar ji Jose postane bod fa ilal jans! a kraljica, po vrsti tretja nove ued "jer.e Italije, hči Viktorji Emanuela in Jelene, hčerke p ki jnega črnogorskega kralja Nikite, Mafalda, pa po smrti kralja Alberta Belgijskega, tretja kraljica Belgijcev. Ta dv jna zaroka ima, kake pišej italijanski listi, razen političnega ozadja, kar je v dinastijah glavno, tudi srčno obiležje. Redkokdaj se dogi.di, da se sklenejo poroke med kronani-mi glavami edino le iz srčnih nagibov. Italijanski pa tudi belgijski listi prinašajo dolge članke, v katerih se ba-vijo s to zadevo. Princezinja Marija Jose Belgijska je prišla pred par leti v Ilalijo, kjer je stopila v zavod Srca Jezusovega v Fi-renzi, kjer je nadaljevala svojo izobrazbo. Kraljica Jelena jo je večkrat obiskala in princezmja je bila tudi mnogokrat gost na italijanskem dvoru. Tako sp> je zgodilo, da sta se mladi prestolonaslednik Umberto in Marija Jose spoznala in kmalu tudi vzljubila. Vsled ponovnih obiskov belgijskega dvora na Kvirinalu in obratno, se je dogodilo, da je prišla italijanska princezinja Mafalda v stike z belgijskim prestolonaslednikom Leopoldom. Posnemala sta svojega brata, oziroma sestro, in se tudi zaljubila drug v drugega. Ko so starši zaznali za srčne težnje svojih otrok, so se posvetovali z vodilnimi državniki obeh kraljevin, in zaroki sta bili sklenjeni, ker ni bilo uiti najmanjših ovir. Papež Pij XI., ki skrbno čuva nad blagrom katoliških,' pa tudi drugoverskih kronanih glav, kakor pravi, pri tem pa igra seveda glavno vlogo pol.lika Vatikana, je dal svoj blagoslov, in dvojna poroka se bo v kratkem praznovala v Rimu. Bodoča italijanska kraljica je Italiji. ki ni ravno naihogateiša država. Jožefa I., ki jo imajo že CO let zaprto v nekem gradu na Belgijskem. Njeno ogromno prem' ?enje se je v teh 'otih najmarj potrojlo. Tako se nahajajo nekje dobro shranjeni v jeklenih bla-gfjrah dragulji, čijh vrednost se sploh ue da oceniti. Zato ni nič čudnega, da se italijanski dver tako zelo opreva za to poroko. Pa tudi belgijski Italijanski prestolonaslednik prestolonaslednik je zelo petičen, če-UMBERTO ' prav njegovo premoženje ne dosega in njegova zaročenka belgij- »nega njegove sestre. Vsi štirje zaročenci so še zelo mladi. Italijanski prest loraslednik Umbcrt > je star dobrih 23 let. rjegova sestra Ma"olda pa 20, BeKjski prestol raslednik Lerp ld in:a ra hrbtu k< mrj dva križi. r.je«rovn sestra Ma-r'ja J se pn šteje ' omrj 18 let. Dan poroke še ci natanen" določen. Gr vr-ri se. da-se b< sta vršili obe pori ki s'uorj v Rinu Wr~lu p > n- vem le'ii Pr 'prave >a poroki so v polnem te' u. V Bruslju in R;nui se irdelujD br'n za i be nc esli u kr mnih dru-1 in. Ka-' rr'se «ovcri. se "" .'cr^a rl i 7Tor""% 7P s>- s^ro-"1 strica p -'• i^ega 1'el^'jsbe ra !r"lia T eo-|polda II. in njegove sestre C a: 1 tte. Jžin. Ka- f-r se i i l -7^rv vrr.^ aiti bodoči it-Vj-nski kralj Mal:s'm:rjana.nrj:nl-j"egabrata pred- svi j;j mlado ž?no v T rino. mdnji-ja avstr:js ""a cesarji Franca ' re''aira v Vo?i!ra An?liii n A^erki Amerika je znana kot eldorc.do toniba stične reklame; žito ni ču Ino, da so tu li predsedniške volitve v veliki meri vpra šanje s .retne reki me. Naša slika kaže reklamni avtomobil, kakršnih po'i'jnjo bojujoče se stranke na st0'i.soee po vsej obši-ni Severni Ameriki. Toslikan ie s propagandnimi napisi, zadaj pa st-( sli' i obeli kandidatov z i predsed ika i i potnike na svojo pest in po svoje. Te op.ee tv< rijo ne..ako e!itno četo. Za izt brazbo za vojne instrumentu so porabljali učitelji mm go truda iu časa. Sic~r pa bojuj če rpire niso nič novega. Ze stari Mongoli so jih uporabljali. Tudi Talan jih p znajo. Po bojnem kriku^teh opic se inienujej > , v'd-t-n», «s-z», «f-v» i. dr. 5'ato se lahko primeri, da zamenjam besedo «bo-ben» s , cgozds s «kosts> itd. V stavkovi zvezi pa nam pomaga kombinacija, da se izognemo takih zamenjav, to pa le ob dobrem pojmovanju. Ako tedaj povem z ustnicami: < Včeraj sem šel v gozd;-, ne bo tega nihče bral za «Včeraj sem šel v kost*. Kdor pa jezika ne razume, bo seveda bral, kakor bo naneslo. Gluhonem otrok se vadi v gluho-nemnici predvsem čitanja z ust. Ker pa ustnice same ne izražajo vseh glasovnih podob, si mora otrok pomagati tudi z otipavanjem jabolka na vratu, kjer zazna tresenje zvenečih glasov. Poleg nastave ustnic mora opazovati tudi nastavo zob in jezika ter tresenje nosne resonance za glasove, ki jih govorimo skozi nos (m, n). Obenem se uči napisovati pojine pridobljenih besed, da se mu utrdi optični spomin. Za te elementarne vaje, ki so skoro bolj mučne za učitelja nego za otroka, je potrebno najmanj eno leto. Na tej osnovi se gradi potem konkretni in abstraktni govor, seveda v mejah, ki jih stavijo potrebe praktičnega živ- Moč volje V Parizu je otvorjena te dni obrtna razstava. Na njej vzbuja posebno pozornost kredenca, umetno izdelana iz trdega lesa in stekla. Kredenca je delo nekega vojnega invalida, kateremu je šrapnel odnesel med vojno desno roko, levo pa tudi pohabil. Z nadnaravno silno voljo se je pohabljenec tako izuril, da dela kljub svoji pohabljenosti s pomočjo protez najlepše mizarske predmete. Vzgled za vse one, ki mislijo, da presega ta ali ona naloga njihove moči. Izkušnja je pokazala, da si more pridobiti otrok že v osmih letih toliko spretnosti v ogledovanju in kombinaciji ter izražanju lastnih misli po glasovni poti, da se more potem docela svobodno gibati med slišečim svetom, ter si izbrati ta ali oni praktični poklic. Seveda je napredek odvisen od otrokove nadarjenosti, pa tudi od okolice, v kateri otrok živi. Res da je pouk v glasovnem govoru za gluhonemca nekaj nenaravnega in dokaj težkega, za učitelja pa na vso moč naporen, toda ubogemu invalidu je to edina pomoč, ki ga reši vsaj enega zla — nemosti. Ko zapusti gluhonem-nico, ni več r e?' arije» katere pri esel posla. I' jen prostor. Scbweiger se je kmalu Sen. Moskiti sicer prenaša o malarijo, to- seboj tor je bil takoj pripravlje- pod* orijentiral o stvari in zvedel sledeče: j da z malo količino kinina se je mogoče preti dočka v njegovem umetniškem Ob petih zjutraj je nočni čuvaj «Ti- ubraniti tudi te nadležne bolezni. Louis strem^nju. Velel ga je dovesti v " cm volija* zopet obhodil park in našel Merlet pravi v «Je sais tout», iz katerega grad, kjer . bo na egove stroške izo* meter daleč od ograje na tleh ležeče ie posnet naš članek, da je živel štiri j b. ..žoi*i! v kiparstvu in rezbariji. Za za* truplo I4letnega dečka, ki je imel mesece v koloniji in da je prebrodil vso, časn^a učitelja mu je določen znani or* deželo od oceana do pragozdov, pa ga obraz obrnjen k zemlji. Obleka na fantu je bila raztrgana. Noge so tičale | ni niti enkrat zgrabila vročica. v čevljih, spodnji život je bil razgaljen, gornji del telesa pa je pokrivala raz-cefrana košulja. Na vra!u je imel naj-dcnec šestero ran in tudi na nogah Življenje klije bujno v Guyani. Zemlja je bogata in tudi podnebje ni nezdravo 'da bo v vsakem oziru — seveda pa je treba od časa do časa [ skrbljcn izpreineniti zrak, sicer naravno Evrope- nimc-italni slikar g. Inkiostri. Poleg tes ga pa je kralj sklenil, da bo mladi Palek imgl stanovanje in hrano na dvorj, tako popolnoma pre< 1 so bili vidni sledovi krvi. Fant je bil iec ne more kljubovati moskitom. Prebi- Psi raztrgali dečka Dunajska javnost stoji pod vtisom strašne in nenavadne tragedije, katere žrtev je postal v noči cd četrtka na petek l-lletni čevljarski vajenec Ot-mar Grusch iz Meidlinga poleg Dunaja. Deček se je učil pri čevljarskem mojstru Andersu, kateremu ga je izročil oče v nadzorstvo pred sedmimi meseci, spat pa je hodil navadno domov. Časih se je zgodilo, da je izostal. Ustavil se je pri teli in stricu in je v njunem stanovanju tudi prenočil. Zato niso bili roditelji posebno v skrbeh, mrtev. Schvveiger je takoj povedal policaju, da je slišal ponoči dva obupna kLca na pomoč, nakar je bil pripuščen pred komisijo, ki je že bila na mestu in sestavljala protokol o stvari. Njegove izjave so vzeli na zapisnik. Agnosciranje trupla je bilo zelo težavno. Mrlič ni imel pri sebi nobenih dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, kdo in odkod je. Policijsko ravnateljstvo je brž sporočilo dogodek vsem svojim uradom in stranžicam v mestu ter jim naložilo, da morajo poizvedovati, kdo bi utegnil biti naj-denec. Okolu poldneva se je oglasil na policiji dninar Leopold Grusch. Slišal je bil nekje v mestu o stvari. Ker ni bilo Otmarja prošlo noč domov, ga je skrbelo, da se mu ni pripetilo kaj zalega. če ga tuintam ni bilo zvečer domov. Vedeli so, da je v dobrih rokah. Ker in res! Ko so mu pokazali mrliča,"ga je bil deček vrhu tega zanesljiv in je pretreslo do mozga. Pred njim je dobrega srca, je bilo toliko manj po- ■ ]e^ai otmar, ledeno 'mrzel z zaprtimi voda za vznemirjanje v takih primerih, j 0gm; ^ z jzrazom smrtne groze v licu. V četrtek se je vajenec kakor obi- Oče je zaplakal. čajno poslovil od mojstra in ostavil | Začelo se je splošno ugibanje, kako delavnico, kjer se, mimogrede pove-1 je mogel deček zaiti v tako smer? Čev-dano, ni počutil posebno dobro. Bolj ljar Anders je izpovedal, da je bil j valstvo je redko posel eno in vsako leto šteje manj duš, ker manjka dela. Bagno, kamor deportirajo zločince, pa tvori le majhen kos dežele, in leži 250 km od Cayenne ob reki Maronl. Kdor pride iz angleške ali holandske Guyane, ki sta zelo kultivirani in visoka razviti, v francosko, je razočaran. Tu ni niti cest, niti železnic. Edino prometno sredstvo so reke. Qd osemdeset tisoč kvadratnih kilometrov, ki jih meri Guyana, je obdleanfh in kultiviranih jedva tisoč hektarjev, vse ostalo je pragozd in prerija. Cayennsko pristanišče je slabo, polno blata In večje ladje se morajo vsidrati skoraj na odprtem morju, daleč od mesta. A kljub vsem tem naštetim slabim lastnostim, ki Guyano odtujujejo Evropejcem je dežela vendar polna bogastva. Neizmerne planjave pragozdov so do danes ostale še povsem neizrabljene. V njih raste les najrazličnejših dreves, vseh barv in zelo dobre kakovosti. Na prostranih obmorskih savanah od Macourije do ■fv..n Palek jc š- v otroških letih, po rc^jstvu Hrvat in po veri katolik. Z'.čete.; njegove umetnosti spominja na veli» kej Meštroviča, kaj bo iz njega pozne-' je, pa se bo pokazalo tekom č.< a. * Zrušena trinadstropna hiša. V Rimu se je v četrtek dopoldne okrog desetil; podrla trinadstropna hiša v ulici del Mo-dclli. Hiša je bila že stara in ostrešje trhlo. Ko se je streha podrla, je prebila strop tretjega nadstropja. Tramovje in kamenje, ki je padalo v drugo nadstropje skozi velike luknie, je vso stavbo tako pretreslo, da se je na mah vse skupaj sesulo. Pri nesreči je bilo več irtev. Ubita sta bila dva delavca, od katerih je eden Izdihnil na mestu pod razvalinami hiše, drugi pa je umrl na poti v bolnico. Ranjenih e bilo tudi več oseb, od katerih dve ženski precej hudo. Požarna hramba ie začela odstranjevati kamenje in tramovie, ki je zajezilo ulico. Sklepajo, da mori biti pod ruševinami še kakšna žrtev. * Ustanovitev letalske družbe Go-odyear Zeppelin. V Ameriki se je pred . . .. . , .... . .... .. i kratkim ustanovila Goodyear Zeppelin Arganaba bi se dale gojit, in redit, veh- c n Za podprcdsednika je bn ,mc. [. n I/ /I ^ m rt A a <(i«'in a I/nl/rtr rrt « 1 h kakor rokodelstvo ga je namreč privlačeval kmetski stan in njegova želja je bila, da se spravi z Dunaja kam > a deželo. Koncem tekočega tedna se je nameraval preseliti in oslaviti mojstra. Zvečer se je nekoliko zakasnil. Bil je v družbi svojih tovarišev. Sprehajal se je po ulicah. Moralo je biti že precej pozno, ko je prišel v bližino kavarne cTivolis, ki je ograjena s plankami in je obdana z majhnim parkom. Ponoči je lokal zaprt in da ne bi kdo prišel čez ograjo, za to skrbe štirje psi volčje pasme, katere spusti čuvaj vsak večer v ograjo, potem ko odidejo zadnji gostje iz kavarne. Tako je bilo tudi v četrtek ponoči. Med 1. in 2. uro je čuvaj zaklenil zunanja vrata pri ograji, obhodil kompleks in nato odvezal pse. Potem je legel spat. Poleg kavarne «Tivoli» ima barako za prodajanje sadja in podobnih živil branjevec Schweiger. Baraka mu slu- vajenec prejšnji dan redno na delu in da je zvečer odšel iz delavnice kakor po navadi. Omenil pa mu je bil nekaj, da pojde na kmete. Ker je bil zvečer pozen in so bile hiše že zaprte, ko se je vračal k počitku, je hotel bržčas prenočiti v parku poleg kavarne «Ti-voli», ne znajoč, da krožijo ponoči ondod okoli besni psi. Preplezal je ograjo in čim je bil na tleh, že so ga zgrabile zverine za noge ier ga niso izpustile tako dolgo, dokler ni pod njihovimi zobmi docela omagal. Tragedija je pretresla ves Dunaj in Otmarjev pogreb bo gotovo ogromen, deloma iz sočutja do mlade žrtve, deloma iz gole ljudske radovednosti. ^»i j** Kupi JKirim-čokolado in jo jej, 3ri nikar v izložbah jo samo ne glej! kanske črede domače živine, kakor so jih že redili v osemna.stem stoletju, in takrat je ta kultura slovela po vsej južni Ameriki. Guyana je tudi bogata na zlatu. V prejšnjih časih so romale tja cele legije avanturistov in drugih izgubljenih eksistenc, ki so si tu ustvarile novo, srečno življenje. Še sedaj prihaja vsako leto na tisoče in tisoče iskalcev rumene rude. ki prebredejo pragozde in preiščjo reke ter si polnijo žepe z dragoceno kovino. Francija je Storila prav. ko je ukinila dcportacijo zločincev v Guyano. Dežela bo s tem mnogo pridobila. Iz pastirske koče v kraljev dvor V Zemuniku, obmejnem selu poleg Za» dra, živi izred;io nadarjen pastirček Ivan Palek. Deček je sin hrvatskih staršev in ker so mu roditelji siromašni, je doslej moral pasti ovce. Na paši pa je imel do» sti prostega časa in se je zato ukvarjal 2 lesenimi rezbarijami. V tej prostovolj« ni obrti, katere se ni učil nikjer, se je novan nemški kapitan Lehmann, ki ie po-* | letel z «Z. R. 111» v Ameriko. V svojo službo je sprejela nadalje vrhovnega in-ženjerja ladjedelnice v Friedrichshafnu, žida Arnsteina, ki je napravil načrte za nad 60 zeppelinov, ki so jih izgotovili v Nemčiji v zadnjih desetih letih. Nastavili so v službi družbe tudi več konstrukcijskih risar ev iz Priedrichshafna, ki bodo prejemali sijajne plače, kakršnih jim Nemčija ne more nuditi. Na ta način upa pridobiti družba polagoma vse važnejše ] graditelje iz Nemčije in tudi nakupiti naprave in stroje v delavnicah friedrichs-hafenskih in jih prepeljati v Ameriko, kjer naj bi se nadaljevala eradba še večjih zeppelinov kot je «Z. R. 111», ali kakor se sedaj imenuje, »Los Angelos». Ko pride dovolj l.udi v Ameriko, bodo začeli gradit! še enkrat tako veliki zrakoplov, kot jt ravnokar omenjeni. * Vihar na Portoriki. Strašen ciklon je divjal te dni nad Arroyom de Muntua na otoku Portoriki v Antilih. Več oseb ie bilo ubitih, veliko število pa ranjenih. V tobačnih nasadih ie napravil vihar veliko škodo. "Gladovni nen.iri Glad je jako neprijeten. Ko sem bil iše mlad in sem bil na Dunaju, sem ime! tovariša — kadar je bil lačen, ga je tako bolelo, da je kar pesmi pis-al. Drugi ^o kleli hudiča, on pa se je postavil pred cestno svetilko, — za petrolej ni imel denarja — in je napisal pesem in jo poslal v »Zvon-v. Je bil drugače čisto dostojen človek in ko je bil sit- stradanja, je šel v lemenat in je umrl. Pa je bil odrasel človek: takšen'aže pretrpi, kar si bodi! Hudo pa je, če trpi lakoto nedolžen otrok, ki si ne zna pomagati ne s kletvijo, ne s poezijo, ki ie dar nebeški, iti ti trga uho njegov obupni klic: «La-čen.' lačen. !ačen!» To je st.ra-no! In je strašno še boli. če se to dogaja v Jugoslaviji, ki ima vsega, dovolj in se zato ne b; emelo dogajati, pa se ven dar dogaja, in se dogaja tik pred našimi očmi! Oziroma tik pred našimi ušesi! Kdo je, kogar tak prizor ne bi zgrabil in ga razburil v dnu dtišp? Ta se mi ne sme zameriti, dn je tudi mene v dnu duše in je sploh stvar bolj čudna. Bilo ie namreč onoldne in sem se vračal iz pisarne z želodcem praznim, z glavo pa polno, kajti sem imel v glavi nujen akt. ki je bil resnično nujen, pa sva si bila navzkriž z inšpektorjem ali se piše: «Čekaj'» ali se piše: «Čakal! ■ — ta beseda je spadala v in nt- bi Slo brez nje. Inšpektor je' Očesu in ušesu postave ni bilo prav, da sem ga držal za gumb. in se je otre-sel moje roke. Otresel se je hkratu trdil: «Cekaj!» — ker se tudi pravi: «Ce kaj storiš®, ne pa: «Ca kaj storiš*. Jaz sem trdil: cCakaj!* — kar se pravi «Cakovec» in ne <*Cekovec», Čekoven bi se smejale krave! Nisva se zedinila, tako jo nujni akt obtičal sredi pravopisa. Nak, »Čekovec* namesto »Čakov-ca» — to je mogoče samo pri nas in sem stopal proti domu. Kar me ustavi gruča ljudi, suvereni nnrod, zas vljal je ulico in zijal v hišo, iz hiše pa se je razlegal otročki eia«: cLnčen, lačen, lačen!» in vmes milo ihtenje. Naš narod ima 'ako blago srce, več in več se ea je zbiralo pred hišo. gle- | du in pe njegova mučeniška dali so v okno in enega je prevzelo, da smrt 0 V;ie: CP:5tj ;n j0 na CPSlj _! .. .,.,.1 .1 ,>•«-» X /-* C »i n i n 1 • *Hnr. _ % • Bil sem presenečen! To je mogoče samo pri nas! Kaj je pomagano nebogljeni žrtvi. gumba, ki je padel v blato. Krvoločne če je svinčnik postave zapisal mene? me je pomeril in rekel: Kdo in kako? Zapisati bi bil moral nebogljeno žrtev in da ee v osebne zadeve brei ovadbe ne 1)0 vtikal! Pobral sem gumb in ga osna žil blata. da se je svetil kakor nov. Ponudil sem ga gospodu, toda ga je ošabno odklonil — priče so na razpolago! Vljudno »e.m pripomnil, da se ne mo- in brezsrčne rednike in oeorčene pri če in potem kogarkoli aretirati! Ali pa Ni res, da naš najmlajši umira od gladu. Nasprotno je res, 'la ne umira ne od gladu no od česar koli. Samo gliste mu včasih nagajajo. Drugače je zdrav kakor riba. kadar ni bolna. Ni res. da ne dobiva jesti Res je marv<»č, da ga silimo: «Jej. fantč, do- tev kratkomalo nakrmiti. Mislim, da je tudi slednja pot stvarna in dovoljena. Le budžetarne možnosti, mislim, (hi nima ta pot. Na cesti zbrani suvereni narod mi ni me-rel drugače in je dejal: *Har-duš!» Molče smo mu vsi pritrdili. Priilv svojo pot še policaj. Nič ne viili, nič ne sliši, nič ne reče — hoče kar mimo! To se mi ni zdelo prav. Vjel scm sra zadaj za gumb — zato jih imajo, in sem dejal: . . . . . . ,-v* -r rwil L lildjil DUH.IUI1I Iiaiu-. »'I rem strmjati z njegovim stalnem To h pritrjal in sem dejal, ako ni je prav tako kakor Cekovcc m b, se ^^ jaz tjsti in M.ni 8to|)il smejale krave! če sred. mesta o be- h Q odkodpr se ■ mlegaja lakota, ilem dnevu umira net,ogljeno aete SuvPreni naro<1 je drl za mano. Ihtenje je pojemalo in sem se žuril, da ne pridem prepozno. Pa kakor sem 8e žuril. "endar se mi je hiša zdela znana, in ko sem dospel pred vrata, ki je izza njih prihajal mili glas mučeniSki. srm spoznal, da sem pred svojim lastnim stanovanjem. In je bil — naravnost povedano — zbrani euvereni narod, po mojem prepričanju to ni zasebna stvar! Ampak nasprotno! In sem očesu postave povedal v brk, da ne razume svoje službe. Ta moja beseda ga je vzdramila Lotil se je poslovanja in me je vprašal. , „, kako se pišem. Mislil je. zdajle me bo Gospod, ali Čakovec ali Cekovec,' vjel! Toda mo ni. nego je dobil točen moj najmlajši, ki je bil vznemiril vso to lahko ostane na strani, za to sedaj | odgovor. To mu je vzelo sapo. Poteg- cesto s svojim gladom gre. A m nak je samo pri nas mogo nil je iz žepa boležnico. in me je roka Njegov glad je bil kajr.ak neosno- da oko .postave čujp obupni klic postave zanisala vanjo in je dejala, da van! Toda suvereni narod ni maral in križem drži se bo videlo, kdo je krava in kdo ne pojasnil: zrušil mi je štiri stole, več ju postave tisto, ki razume svoje službe. Oziroma so tako itak nimam, razbil mi je ogledalo, ene i v. . i i I i • « j____ n« < ^-:>«a1 Jr» t1 nmil nnt rnKnr rt'l 1 ne če. da oko .postave čuje obuj gladujočega otroka roke. Oziroma ie uho . _____T čuje obnnni klic in drži roke kakor dejala usta postave. Pn je bilo_ rečeno. V imenu zbranega suverenega hip poslovanje tudi že zaključeno in j naroda, som dejal. Vas poživljam, ki | noga f>ostave odhitela svoio pot in si pozivi postave, da nemndo-jni brigala ne za gumb ste oko in uho ma nehate križem držati rok in vrši te svoj posel, kakor Vam ga ukazujeta zakon iu služba!* m ki je državna last in bo o njem dajati račun, ne za otroka v hiši. ne za čuvereni narod na ulici. brez zapisa in aretacije nebogljeno žr kier je na mizi!» Pa [.ran, da ne more in kako da je sit. Hinavec mali! Komaj pospravijo z mize, se pa že oglasi: «Lačen!» In če kaj ne dobi, je globoko užaljen, pod oknom pa se zbira narod! In je nesrečni ta otrok ves dan lačen. Le kadar stoji jed na mizi, nL Samo tačas ie sit in ne jč! Še ko gre spat, si vtakne žcmljo pod vzglavje, da jo bo jedel ponoči, ko se bo zbudi! in bo lačen! Bog mn blagoslovi! Toda naj v ne-mar ne izziva cestnih nemirov, ko je sprava tako draga, moja rebra pa tudi niso mačje solze! In pravi, da povsod dnteod bolj« jedo kakor pri nas in so še ž^mfje drugod boljše, čeprav so od istega peka. To je strašno in ne vem, kaj bj storil! Ali so na evetu še kateri starši, ki se jim godi enako, da imajo otroka, ki mu povsod drturod bolje diši kakoi doma. pod oknom se jim pa zbira suvereni narod? Kaj. Če bi otroka rameniali? Dali bj mi svojega, dobili lii pa našega ... Da bi oba otroka prisTa drtirram. kjer jede ho'ie! In da bo konec gladovnim nemi. eno isti | «amo sem ime!, in zlomil not reber, par mi jih je še pustil, hvala Brxm! In po-errešam od tedaj tudi tri srebrne žlice. To se mi ne zdi prav! Pa se čutim zavezanega, da na tem mestu podam iavnosti sledeče pojasnilo: rom' Fr. Ks. Meško Ob petdesetletnici pisateljevega rojstva Doba nove romantike in realizma, ki Se je pri Slovencih začela okoli leta 1863., je začela dobrih petindvajset«let pozneje, vsihati. Josip Stritar se je bolj in bolj umikal z literarnega poprišča in je zlasti »stavil <:Zvon», ki je bil tedaj merilo literarnega napredka. Jurčič je umrl. Gregorčič je bil že prekoračil svoj pesniški višek. Pesniško prvenstvo je prevzel baladnik Anton Aškerc, za katerim se je aačela razraščati epigouska lirika. Anton Medved se še ni izoblikoval, kazal pa je j že tedaj, da od njega ne bo izšla revolucija v slovstvu. Javno življenje je v devetdesetih letih povsod na kontinentu doživljalo močan preobrat. Veleindustrija in trgovina sta se iognali v širokih skokih dalje. Moč kapitala je narastla. Pojavila so se nova vprašanja na prosvetnem, gospodarskem in političnem polju. Razmerje med svetov-j nimi naziranji se je poostrilo. Revolucija ; Bplošne miselnosti je trkala na vrata. Literatura tujih narodov je v tistih rasih z znatno zamudo pronicala v naše slovstvo. Pa tudi v Franciji je trajalo, preden je javnost priznala Flauberta, brata Goncourta, Zolo, Maupassanta in druge. Rusija se je že ponašala z Dosto-jevskim in Tolstim, med Skandinavci pa so preobražali življenske nazore Ibsen, JBjiSrnson in Strindberg. Ti možje so poleg Nemcev Hauptmanna in Sudermanna našli odmeve tudi pri nas. Na podlagi materialističnega svetovnega naziranja, ki je tedaj triumfiralo v življenju, je nastala v literaturi naturalistična smer, ki je po svoje oblikovala slog in duh pisateljev tedanje dobe. Toda struja ni ostala dolgo na površju. Kmalu jo je potisnil v ozadje nov literaren pojav, simbolizem, ki je zanikaval principe naturalizma ter uvajal v življenje novo noto, v kateri so odmevala subjektivna umetnikova čuvstva, doživljaji, misli in! nazori. Do veljave je prišla zlasti podrobna psihologična analiza. Med našimi pisatelji smo imeli tedaj naturalista Govekarja, Kersnikovega, učenja Kostanjevca, Etbina Kristana, j Gangla in Zofko Kvedrovo. Vsi ti so se i vbadali v literaturi in so uvajali s svo- j jimi deli k nam naturalizem. A kmalu se je pojavila reakcija. Nastopila je slovenska moderna: Kette, Cankar, Župančič in Mura. Nekoliko pred njimi je šel Meško. • Fran Ksaver Meško se je rodil 28. oktobra 1874. pri Sv. Tomažu nad Ormožem f v Slovenskih Goricah. Po ljudski šoli so poslali starši «Meškeca» v Ptuj. kjer se je šolal na gimnaziji 4 leta. Višjo gimnazijo je absolviral leta 1894. v Celju. Od tam ga je peljala pot v mariborsko bogoslovje, kjer pa ni obstal do posve-Senja v mašnika. Zadnje leto se je preselil v Celovec in tu je bil posvečen leta 1898. Prvo mesto kot kaplan je dobil v podjunskem škocijanu. Nato je odšel za župnega upravitelja v Knezovo nad Trgom ter od tam v št. Danijel nad Prevaljami. Leta 1901. je postal župnik, pet let po-meje pa se je preselil k Mariji na Zilji blizu Beljaka. še kot gimnazijec se je Meško zanimal ta literaturo. Čital je ruske realiste, med katerimi je posebno vzljubil Tolstega ter poleg njega francoske in angleške moderne pisatelje. Poskuševal se je tudi v samostojni literarni produkciji. Iz Celja je pošiljal svoje pesmi v , ki je izhajala na Dunaju. Kot mariborski bogo-slovec pa je začel pisati v ^Ljubljanski Zvon:>, eDom in Svet* ter pripravljal prve prispevke za Mohorjevo družbo. Meško, ki je sprva pisal pesmi, je kmalu opustil vezano besedo ter se posvetil prozi. Objavil je najprej v naturalističnem slogu pisani roman 'Kam plo-vemo?* Ta je izšel v cLjtibljanskem Zvonu*. Kmalu je sledila novela «rHrast> v isti reviji, pozneje pa lepe cSlike in povesti*, ki so izhajale v Zabavni knjižnici »Slovenske Malice'. V poslednjih delih, svojih novelah in Črticah, si je Meško ustvaril lasten slog. Posvetil ste je pod vplivi ruskih realistov psihološkemu razglabljanju duševnega stanja svojih junakov ter kot tak ustvari! niz krajših prozaičnih spisov, ki pome-njnjo v tedanji dobi slovenskega slovstva novo smer. Občinstvo, kateremu je bila naturalistična struja malo všeč. je takoj našlo v Mešku svojega iskanega pisatelja Ne smemo namreč pozabiti, da so že tedaj ruski realisti s Turgenejevim na čelu prestopili meje svoje domovine ter Dro- drli bul; da rta*. Naslednja leta se je Meško v tej srneri vedno bolj razvijal. Svoje najlepše črtice je zbral v knjigi knjiga «Mir božji*. — Meško se je med tem začel zanimati tudi za dramatiko. Napisal je drame: <:Mati>, -.Na smrt obsojeni* in «Tujina*. Vendar na tem polju ni dosegel tolikih uspehov, kakor v novelistiki. Kmalu se je zopet vrnil k črtici ter nam daroval tik pred svetovno vojno knjigo cMladim srcema, katero je izdala Mohorjeva družba. V tem žanru je sledil pozneje še en zvezek. Glavno Meškovo delo v prozi pa je roman o-zneje v Italiji ter se naselil v Parizu, kjer je bil učenec takrat najbolj slovečih mojstrov. Slikal je za češko domovino — najbolj znana so njegova dela za narodno gledališče — za avstrijska državna naročila, za znane francoske mecene in bil nekaj časa nastavljen v Sevreski porcelanski mnnufakturi. Leta 1895. je bil pozvan za profesorja na praško akademijo, kjer še danes poučuje. Njegovo delo ob- in da vidi v novi cerkvi Franc Jožef je bil v obraz zelo postaran. Dostojanstvenik, ki je stal ta čas pred oglasilo več Čehov in Poljakov. Pred kolodvorom so čakale velike množice občinstva, ki je pozdravljalo Sinkie-vviezeve ostanke. Od kolodvora do muzeja je bil po ulicah gost špalir občinstva. Sprevod so otvorili gasilci z gorečimi plamenicami v rokah. Krsto so položili na mrtvaški voz, v katerega so bili vpreženi Irije pari konj. V sprevodu so zavzemali najodličnej-še mesto poleg poljskega kluba in čeških drža\nih zastepnikov Sokoli, ki so nosili v rokah krasne vence. Za krsto je korakal prvi Sienkiewiczev sin in poljska častna straža. Ob straneh mrtvaškega voza in krste pa so šli Sokrli. Pred muzejem so pozdravile sprevod fanfare. Potem so Sokoli dvignili krsto, ki je bila ovita v rdeče sukno s poljskim grbom ter ga odnesli v Panlheon. kjer so ga postavili na oder. Praga je bila ves ta čas ovita v zastave, ki so bile spuščene na pol j nani glavi prikrivala to bojazen. Hotela sta cesarju dajati pogum ter skrbela, da mu ne pride na ušesa 'niti najmanjši dvom o zavesti, ki se je bila tako trdno zasidrala v možganih imenovanih dveh zdravniških strokovnjakov, da je cesar izgubljen. Franc Jožef pa je bil svojeglav do skrajnosti in si ni dal dopovedati, da se mora paziti v tej pozni starosti. Da bi ostal v postelji, o tem ni hotel niti slišati. Trdovratno je vztrrjal na tem, da kot cesar mora vršiti dolžnosti, ki prijiadajo suve-renu. Dvorna kamarila pa se je bila tudi za ta primer oborožila. Skrbela je, da so prihajali pred cesarja samo laki možje, katerih avdijeticu mu ni mogla škoditi niti moralno niti fizično. Franc Jožef se je neprestano zanimal za vsa vprašanja. Vrtal je v gospodarske probleme, v vojaški položaj in tudi v politične zadeve. Posebno so ga skrbele dobi je postal suverenov korak počasnejši in nesigurnejši. Dnševno pa je bil cesar svež in pri polni moč L Tekom razgovora se je pokazalo, da je v vseh zadevah na bojišču izvrstno poučen. Kmalu ps je v zctMajc, n. ....v ,a] ke dežele< katere so že tedaj trpele vod?z pP^kergaPru^n]ezire^^- -Uko pomanjkanje na živilih. KtJ je i i j ,,i„i, bilo v krajih, kjer so živeli Srbi, Hrvati sonov kolodvor, odkoder se je vlak . ' , ' . . .. , , s smrtnimi ostanki velikega pokojnika odpeljal naprej proti Varšali, kamor ^vno mu ,e bilo, da oslanejo pn ziv- F ' - - - ' Itenju Nemci, po njegovi sodbi steber je dospel v soboto zvečer. Na glavnem kolodvoru v Varšavi so sprejeli pisateljeve ostrnke predstavniki poljske države. Žalne svečanosti za Sienkievviczem se bodo vrišle da' stari | začel zabavljati na Angleže, češ, da se aai zakrivili svetovno vojno, ker so si od tega obetali dobiček. t Tudi v notranjih vprašanjih avstro-ogrske državne uprave je bil cesar dobro informiran. Toda kmalu je začel tožiti: i in iz fabrrišč ubendi vojaki, iz domov tepenih in vešanih črnovojni-kov in prosta kov. je bruhnil p1 amen prevrata in po bliskovo šinil čez med?imurst-a brda. «Nad gospodo!:, je bilo bojno geslo. 'Zdaj smeš vzeti, kar dosežeš. Ni več sodišč in žandarjev!- je šlo za njim. ■rNipadimo gosposke zidanice!> so klicali z druge strani. Vso nog predzadnjega oktobra je vršelo. Po kočah je bilo videti luči. Niso samo brlele sveče ob mrtvaških odrih. Sinile so jarke luči, in v njih svitu so vstajali rdeči plameni z no- jvega Jutrovega — odsevi ruske komune. Bile so slabotne iskre velikega pogorišča, ki so jih podpihovali za-| grenjeni in naveličani, ljudje in ki so bile obsojene, da po kratkem blesku utrnejo na vlažni grudi skrajnih alpskih končin med Muro in Dravo. Ko je trudoma in ječe kakor bolnik vstalo deževno jutro, obetajoče prvi sneg, je onstran Robadije sukljal dim. Od ust do ust je šla novica, ki jo je redila vetrovna jesenska noč.-«Napadli so.. .> «Koga so napadli ?> cštrigovo. Vdrli v trgovine, izgnali uradnike, davčne knjige sežgali.> cln žandarji?> cBežijo.* Vzvalovala so brda, iz lnedžimui-skih vinogradov je šinila novica v ljutomersko-ormoške gorice, podjarila duhove, zmedla besede o svobodi. In zavrelo je v viničarskih kočah, zavrelo v bajtah, v rdeče kritih gosposkih zidanicah;in opojnost svobode je bila slajša od vinskega mošta, bujnej-ša in bolj kipeča nego peueča se tekočina v težkih sodih. Med dežjem, ki so ga zdaj pa zdaj iztresli iz temačnih višav raztrgani in od vetra bičani oblaki, je iz gosposke kleti za Rebadijo teklo vino. Tekla je žlahtna starina iz orjaškega izdrtega soda; tekel je mošt iz komaj napolnjenih. dobro okovanih polovnjakov. Črni neznanci so švigali okoli kleti in kotalili sode: eni so odnašali vrče vina. drugi so nastavljali kozarce. Naposled so spravili nekoliko sodov iz kleti, ki je bila poplavljena od vina. in so jih med pijanim hrupom spustili navzdol čez strmino... Kotalili so se sodi in so odnašali s sabo otročjo opojnost prevrata in nied-vladja. Obilno je lilo z neba in je deževalo dn tistega dne. ko so v neznanih višavah preobrnili golide in vsi-pali na brda prve snežinke. Bile so bele in čiste, kakor da bi prišle iz rok samega dobrega Boga. Upijala jih je mokra in blatna gruda. Dobro vpeljana in dobro idoda trgovina s poljedelskim! stroji združena s ključavničarsko in mizarsko delavnico, v prometnem kraju Slovenije na zelo živahnem prostoru ilfp Hnirfhpnika z naimani 50 000 Din- Trgovina luliu Ul UbUuliinU se eventualno tudi proda po jako zmerni ceni. Družbenik naj bo trgovsso naobražen iu sposoben za sodelovanje. Pouudbe spreiema Vorsiča naslednik v Mariboru 5628a Bleščeče belo —v. .perilo v omari! r^&Jaz perem samo persi! oral s am o defuj oče pral no i rte dstvd;. Tovarna Viljem Brauns Celje VINO =1 PODRUŽNICA -s vinarske zadruge „LJUTOMERCAN" za ljutomerski in ormožki okraj q v Ljubljani« Stara pot Ste v. 9 Z poleg vojaške bolnice > nudi svoja zajamčeno pristna Ijutomerška vina po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. VINO |§ lesonska sezija! Ravnokar dospele novosti po znižanih cenah! igioa Velita izbera modnega nahita, svile, baržuna itd. Perilo za dame In gospode, volnene ter svilene jopice, - - rokavice, nogavice - - Prodaja z 10 do 20 % popustom! MODNA TRGOVINA A. ŠINKOVEC nasi. K. SOSS LJubljana, Mestni trg št. 19. „ANCICA" talionica kovina, Ijevaonica fosfornih bronci, zaštitm mak tvorn ca armatura, okova i metalne robe viasnik: DRAGUTIN SCHREIBER Poslov,: Boškovičava 34 ZAGREB T«; niča: Na Kanalu proizvodi taiionice: Bijele kovine za ležale (Lagermelalle) marka „Atlas" i .Jadran-'. Olovo u blokovima i šipkama Metali za linotipiju i tiskare Fosforni bakar Manganov bakar Kositar za spajanje (Lot-zinn) Slaglot, krupni i sitni Aluminij u blokovima Antimon u blokovima Fosforna bronca Manganova bronca kao i sve kovine u raznim oblicima Cink (tutija) u pločama i komadima. Proizvodi Ijevaonice: Sipke iz crvene kovine (Rotguss) Sipke iz bronce Fosforna bronca u šipkama Puškice (Biichsen) iz broice, fosforne bronce itd. Ležaji (Lagerschalen) Deitametal pusto i homogeno preian Mjedene šipke, vučene Bronca za brodove, au-tomobile i aeroplane Manganova bronca u Sipka ^na i puškicama Svi odhjevci iz svakog metala prema uzorku, mode.u ili crtežu. Proizvodi tvornice (izradjena roba): Armature za vodu, paru i plin Hidranti i vatrogasne armature M.edenl uteži, baždareni i neBaždareni Mjedeni i metalni šarafi s maticom i bez matice Mjedeni okovi za gradnje Mjedeni mužari Fasonsko-tokarski proizvodi Mjedene i bakrene cijevi Ključev! iz aluminija Natpisne ploče iz cinka za u'ice, kuče, oblasne medje itd. Kupuje sve stare kovine i otpatke uz najviše cijene! 1982a NOVO! NOVO! Največje zanimanje viada za zgradbo stanovanjaklh hiš v sistemu „SEIDEX«" ker je zidanje v tem sistemu tehnično In ekonomsko dovršeno, najhitrejše In na cenejše. SploSno pozornost vzbujajo ;91d/a nosniki sistema „SEIDEL" kateri nadomeščajo lesene stropnike, železobeton-ske preklade itd. Natančneje Dodatke dobite pri stavbnem po-jetiu J A £ O B &CCETTO, sin Ing. Viktor Aooeito in drug, Ljubljana, Tabor št. 2 Stopnice - SEIDEL - ograje. Najstare jša slovenski pleskarska ln llčar-aka delavnloa \m BRICEL3 Dunaiska cesta 16 se priporoča, u IzvrSilev toCna Cene zmerni Obleka Mn n ako je kemične IJOVa. čižčeoa in pobarvana v Utrnite! Čistilnici in nai »ariji JOS. REICH Poljanski nasip šlev 4 Podružnica: Šelenburgova ul. 3 Velika izbera najnovejših modelov in klobukov iz klobučine (filc) vedno v zalogi v modnem salonm Ida Škof - Wanek naslednici Ljubljana, Pod Trančo št. 2 Predelovanje in preoblikovanje damskih klobukov. 1932-» Točna postrežba! Priznano solidne cene I EVGEN LOVŠIN 1860-» IN KOVI LJUBLJANA, Miklošičeva ulica štev. 15. Telefon st. 727. Brzojavli Rude Zagreb j Pr^radovičeva nliea št. 23. - TelMon 2fi-80. Beograd: Jovan 7. Markovič, karadiordjeva ulica, |ialata ,.Bris1ol". Teleion it. 6G8. Cink, svinec, kositer, baker, svinčena pločevina, cinkova in pocinkana pločevina Cinkarne d. d., Celje, žreplenokisla glina, katran itd. Kupujemo po najviSjih cenah: stari baker, stari svinec, remelted-- cink, kovinaste ostanke itd. - J ČEŠKA INDUSTRIJALNA IN GOSPODARSKA BANKA Teleion številka 104 podružnica v Ljubljani. Marijin trg štev. 5. Brzojavni naslov: Indusbanka Delniška glavnioa in rezerve okrog Centrala v Pragi, na Pfikope 35. Hranilne vloge na knjliioe in tekoči 67 podružnlo v vseh večjih krajih Čehoslovaške republike 290,000.000*— Kč. račun 2,470,000.000'- Kč. Sprejema vloge na knjižice in račune ter provaia vse bančne in borzne transakcije kar najkalantneje. 19S6a SINGER ŠIVALNI STROJI so na vsem svetu poznani kot najboljši Singer Šivalni stroji, Bourne & Co., New York 709/a Prodaja na obroke Iijuibljaita9 Selenburgova ul. 3 Centrala za SHS: Zagreb Maruličeva ul. 5 Zastopstva v vseb mestlli Kulturni pregled Gledališki repertoarji Liublianska opera- Nedelja. 26.: «V vodnjaku«, »Cavallcria rusticana«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Pondeljek, 27.: Zaprto. (Generalna vaja). Torek, 28.: »Rusalka«. Slavnostna pred stava povodom čehoslovaškega narodnega praznika. Izv. Ljubljanska drama. Nedelja, 26.: »Pri Hrastovih«. l2-r. Pondeljek, 27.: «Cyrano de Beiserac*. C Torek, 28.: Zaprto. Šentjakobski oder v Ljubljani. Nedelja, 24.: »Maks v škripcih*. Mariborsko gledališč* Nedelja, 26.: »Zrinjski«. E. Pondeljek, 27.: Zaprto. Torek, 28.: »Otroci«. C. » « na Seitza, ki je obljubil, da bo skušal v' omenjeno, film ni bil slab, disgustirala J tudi po kinih vseh večjih evropskih mest dunajskem mestnem potrebno podporo. Slavnostna predstava v ljubljanski Operi. V proslavo češkoslovaškega narod-aega praznika priredi Narodno gledališče si Ljubljani v torek 28. t. m. slavnostno predstavo, pri kateri se bo pela slavna Dvorakova opera cRusalka* pod taktirko Prvi zbor pravnikov Jugoslavije; Kriza sodstva; Zgodovinska vloga Srbov; Pismo Orjuni iz Amerike; Vlada g. Davidoviča; Naša južna Srbija. Pravniška številka govori o pravniških organizacijah v Sloveniji, m. Hrvatskem in v Srbiji. Profesor Mil°r ouravnava problem avtoritete, M. Doten® prispeva razprnvico t Država in pr so po Nemcih in izvržencih najeti Ptuj, 24. oktobra, pobalini namazali vse slovenske hiše z Volilni boj v Ptuju se je vršil od strani veliko črno številko 3, celo nad Narodni nemške domače gospodarske stranke, ka- dom so se spravili ravno ob času, ko so kor se sama naziva, v neprimerui obliki imeli tamkaj slovenski volilci svoj se- ter je prišel mestoma celo v napad na sta nek. Tu so bili zajeti ter oddani poli- Slovence. Kljub temu, da so uporabili ciji. Splišen stneb slovenskih volilcev je Nemci in neuiškutarji vsa sredstva, da bi vzbu.ld prizor pred Narodnim domom, Jm dosegli večino pri mestnem svetu, niso so gledali, kako je vajenec slikarja Omo- mogli dos€ii več kakor 263 glasov, to je letza pod nadzorstvom svojega šela moral Jackie Coogan se vrača v svojo domo-, y kakor državn0_ umivati raz stene Narodnega doma veliko ino. Prepotoval je vso Zapadno in Sred- zbo fevoI.)vah gQ na vo]iS.e Jrno številko t0 je žtevilko nemške njo Evropo, povsod sorejet, kakor naj- ; w je bil njU, g.JSI(0. volilne skrinjice. mogočnejši vladar. Njegova popularnost, ^ ^ ^ ^^^^ j lsto noč so nemški pobalini in tudi se je v teh tednih še povišala, ako ,e to Ornigom prožet nemškutar- ekta k.. je b , - tako da bo podana jasna namreč samo reklamen. Rekli n prša1,, nasprotnikov, so sicer da hoče prinest, pokoro bed-1 sen «ldiiko«li: nlmouokorn grških bcgunccv iz Male ^ ^ ^ je M| Slavnostna spominska akademija na čast Sicnkiewirzn r Zagrebu. Danes v nedeljo 2G. oktobra priredi zagrebško poljsko-jugoslovensko društvo v prostorih j vseučilišča svečano akademijo, na kateri I bodo govorili rektor dr. Ladislav Polič listrstvu debatirajo na odru, toda vse v 1 ter profesorji dr. Ilešič, dr. Esih in dok- lahkern Bahrovem dunajskem žanru. Vse tri akte pa prepleta ljubka lirič« na nota kirurgove hčerke Ane, ki hoče biti prosvitljena, moderna, ki ustanavlja Izobraževalna društva in j.redava ljud« Stvu, a končno uvidi, da jc to zanjo le tor Bosanac. Dubravko Dujšin bo na prireditvi recitiral Mickievviczevo pesem tFarys». Iz beograjskega gledališča. V petek so igrali v beograjskem Narodnem gledališču igro , katero sla napisala prisiljena navlaka; prazne besede brez Janko Veselinovič in Ilija Stanojevič. Ko-vsebine — resnično je le čustvo, ljubav mad je režiral D. Ginič, znana in znsluž-do njega, ki je nc more spremeniti in na starina srbskega odra v Beogradu. V odušiti niti odkritje, da je njen ljubi soboto pa jo bila na vrsti Massenetova krvni brat. Ana je os cele drame, ki se i v prireditvi B. Puijate in v režiji Med revrami intendanta Pavla Golie. V kratkem pri- £ia,r,*ii>« i i , d®^ na osiješki oder Begovičcva drama oedma številka ^ .. . , . . , ,, _ j e . V »-Svatbeni led> m Shakcspearjev dela dr. Mile Paulove . Kcsorotov je zora < K lesar Angelo», pesem Rikarda Ka- biI e Vojna Je požrla' ,(yia nieSova i današnji morali. Stanko Tomašič nadaljuje svoje . 1'metnostni pregled »Iluzija ljubezni* je obšla vse večje svetovne odre ter je imela velik ucpe!i. Lani se je delo predstavljalo v Rimu, Florenci in Milanu. Italijani so bili za dramo, ki obravnava premijero tCarjevc nevesle* v Se.vr5i !"USkin]! emig[anU ^.Parizu zagrebškem gMališču, koncert pianista " ' T J U Borovskega. Ivekovičevo razstavo narod- drugih. Naša mo nikakor kosti. odražajo na njegovem licu in zlasti v . očeh. Vpliv, ki ga ima ta dečko na j svol° volllno dolžnost, publiko, je naravnost fascinirajoč. Jackie 0b desetih je krožil po mestu avto go-je cel umetnik Čudovite intuicije. Mladi j stiln.čarja Judenatzla, kateremu je dosta-igralci-otroci se ponavadi ponavljajo. O i vil šoferja mehanik Spruschma. Kot agi-njem da sproti vedno njegove kretnje in izprcmenljiv n.c-gov izraz. Predvsem pa je Jackie otrok, in to je morda njegova največja privlačnost zmagovalca ter s svojo glasno govorečo Poh,^vn® ,?vre ,er nedolžne žrtve, so »i nemščino izzivali slovenske volliee. Se ,mer-rta dali sami razbit, šipo pr, mehani- ku Sprusehini. najhujšem agitatorju. Drn- e«ieljek strto šipo lotograiiratj po trgovca Schosteritscha. Menda za to, da jo odpošlje v nemške liste v dokaz slovenske nelojalnosti in sovražnosti, da bode potem nemški časopisi pisali, kakšen teror so izvajali Slovenci nad Nemci in ------- — r- . ... , . ,..„__■ ___t......! „______, :!.. 1U1 au i£,iijdii .-luicuti tlejti ncuici lit tega ne moremo trditi. Zdi sc. kakor ^ ^ ^ ^ nemšku!arji Kajti že sedaj govorijo, d* ,rotl improvizira, tako različne so £ b ,« bodo vložili pritožbo proti'volit val straneh obdan z volilnimi lepaki v nemškem in slovenskem jeziku, katerih barve so bile nemške: črno-žolto-rdeče. Plakate je naslikal profesor Kasimir. V teh barvah je bil tudi izzivajoč napis: gospodariti. pritožbo proti volitvam, $et da so bili terorizirani. Kdor spozna nadulotst. ošabnost, predrznost nemškutarske zalege iz gorenjih podatkov ter mu je še v spominu krvav: Blagajna velikega voivode. Tudi ta film ni bil napak. Lahko bi bil boljši, a bili smo zadovoljni. Vsebina ie našim čita tcljem, ki so čitali roman v »Jutrovem« av,° vozl1 mim0 vo!lšfa 1 veIlko naglico podlistku še v spominu. Izšel je tudi v ,je bila nevarnost za ljudi, ki so stali ponatisu in ga prav toplo priporočamo na trPU Pred voliščem, je morala pohe-ja onim našim čltateljem. ki ga še niso posredovati ter celo zapreti šoferja in pa ne zapravljati, ogromna številka 3 ter ; naPad iz leta 1008. in 1914. na miroljub-ime: Domača gospodarska stranka (to je | ne Slovnce, ta si bo že znal napraviti pra- stranka Nemcev Ln nemčurjev). Ker je ; vično sodbo. Takšni napadi na Slovence, kakor so se dogodili sedaj v Ptuju, so mogoči Ic radi tega, ker nemškularsko zalego preveč ščitimo in jo negujemo. Že davno b; brali, pa~"bi se radi *razvedrili~pri lahkem agitatorja Pokornega, ker se nisla hotela | morali izginiti razni itschi iz Ptuja in prijetno-zabavnem čtlvu, polnem duhovi- udatL Slovenci so se zadržali mirno, le raz slovenske zemlje ter oditi v netnšk: tih zapletljajcv. Film je posnet po roma- Pri ,cm ''-zivajočem avtomobilu so d::li raj, ko bi jih pri nas ne prijemali z ro- nu. Zanimivo je, da izvira o vsi glavni posnetki iz našega Primorja. Prav lepe so slike iz Splita, z otoka Raba in sploh z našega morja. Tudi naša mornarica je sodelovala. Ko so film predvajali v Ljubljani, se je nahajalo tu nekaj naših mor- duška svoje ogorčenosti nad tako nemško kavicami ter jih podpirali. Zadnji čas je izzivajočo predrznostjo. Ce bi ne bilo tega že, da tudi oblast, spoznajo v ovčjo kože izzivanja, bi poteklo vse mirno, ker so oblečene volkove. Slovenski davkoplače- dali slovenski volilci svoj m nasprotnikom valeč in volilec pa si naj zapomni, kdo je vsako svobodo, ki je bila še posebej za- njegov narodni nasprotnik in ubijalec, tei ščitena po oblastih. Nemškutarji so izzi- naj svoje ravnanje uravna tako. da br vali. vendar se jim ni skri\il niti las. nemškj strupeni hidri kmalu odpadlo vsel: Kako drugače bi bilo v Nemški Avstriji, sedem ogenj in žveplo sikajočih glav. — nih starin in Strindbergovo dramo pa se bavi z medna- j Violon d'artiste Wieniawsky. roiliiim kongresom srednješolskih profe- i Dunajska Volksopira v tinančni sorjev v Varšavi. V leljtonu beremo Iso krizi. Dunajska Volksopera se že delj ča-V ekanovičevo satiro cKako je jedan mi- sa bori z gmotnimi težkočami. kj so jo »islar ska pa o od gladi*. Številko zaključu- sedaj spravile v naravnost prekaren po- vsi navdušeni. Tudi uspeh premijere v nariev- ki 50 Pr' Predstavi živahno in Snlitu ie bil veličasten ' včasih tudi na glas opozarjali svoje to- v 1 . 'variše, kje je nastopil ta, kje oni. Kakor če bi Slovenci napravili kaj takega. , Nase geslo pa bodi: Svoji k svojimi ^vc S ritaiTarijeve gosli. V Rybin-sku (Rusija) so pravkar našli nov eksem- j jejo beležbe. ložaj. Finančne zaloge zavoda so izčrpane cNora Evropa* obravnava v zadnjih in vodstvo gledališča se je moralo obrniti treh številkah <9., 10.. 11.) sledeče teme: s prošnjo za pomoč iia dunajskega župa- Tedenski borzni pregled Zagret}, 25. oktobra. Tesne ve-zi zagrebške borze z dunajsko tstvarjajo enak položaj na obeh borzah. £ato se na tukajšnjem efektnem trži. ;eu odražajo vse neprilike, ki vladajo ia Dunaju. Skoro vsi papirji beležijo ta ieden padec, zlasti industrijski. Od bančnih papirjev je Trgobanka. ki 5e je povzpela na 35. včeraj zopet padla ,ia 29. Od industrijskih papirjev je pred-csem omeniti Gutmanna, čegar tečaj se le bil v početku tedna okrepil, v četrtek oeležil celo porast od 750 na ROO. ali je včeraj padel za 100 na 700. in si-jer zaradi vesti, da na dunaiski borzi nazaduje. Šečerana se je ves teden držala čvrsto na tečaju 840. včeraj pa je radi obilne ponudbe popustila na 820. Večji »adec, beleži v tem tednu Dubrovačka, ki se je ponujala včeraj celo po 500. Tudi ftstali industrijski papirji so oslabeli za nekoliko točk, le Tsis in Slavonija sta Dbdnčala svojo višino. Promet slab. Dinar ie tudi ta teden kljub napetim političnim prilikam- ostal dokaj čvrst; v Ourihu se je gibal okrog 7.50. v Newyor-ru pa je dosegel višino 1.46. na kateri se že nekoliko dni stalno drži. Inozemstvo torej bolje ceni našo valuto nego merodajni činitelji na tukajšnji borzi, kjer vsaka malenkost povzroča nagli skok ali padec deviz. Tako je sredi tega tedna, ko fo je začasno občutilo pomanjkanj blaga, nastal pravi lov za razpoložljivim biagom. Prodajalci seveda izkoristijo takšne momente in navijajo cene. Enako neugodne so prilike na beograjski borzi, kar je posledica nejasnejših stikov med obema borzama. Včeraj, na zadnji borzni dan v tednu, pa se je na tržišču pojavila zopet precejšnja količina blaga, kar je ponovno oslabilo tendenco in devizne tečaje. Narodna banka se je držala ta teden precej rezervirano. Promet je bil ta teden minimalen. V današnjem prostem prometu se v efektih sploh ni poslovalo. V devizah je bila tendenca nestanovitna in promet minimalen. Do zakHučka je prišlo v devizi na Dunaj po 0.09825, dočim je proti koncu ostalo blago po 0.098. London je bil zaključen po 313.5; proti koncu pa je ostalo blago po 312. Za ostale devize so se Cule v blagu nastopne taksacije: Italija 301, Newyork 69.25. Praga 207 in Švica 1340. V beograjskem prostem prometu je bila Jendenca v devizah istotako nastanovit-na. Zabeleženi so nastopni tečaji v blagu: Dunaj 0.09825. Praga 807. Italija 302.5, London 311.25, Švica 1340 in Newyork 39.5. Tržna norošila Novosadska blagovna borza (25. oktobra). Pšenica: baška. 22 vagonov 370. T u r š č i c a: baška, 15 vagono.v 272; sušena 240; za december 215: sremska 175; sremska za november 190. Moka: »Oss«, o vagonov 570; »Os«, 550; »2«, 430; »6«. 380: sremska »Oss« 555; sremska »Ose 540. F i ž o beli bašK 1 vagon 425. Tendenca mirna. LJUBLJANSKI TRG. Ljubljanski trg je bil ves ta teden do« bro založen s potrebnim blagom. Le jajc za katere sezona mineva, je bilo malo. Sem in tja tudi krompirja ni bilo v iz« obilici. Zanimivo je, da letos prihaja v tem času precej vsakovrstnih gob na trg. Cene se v splošnem nc spreminja« jo in kljub porastu dinarja ne padajo. Jajca,, krompir in sadje so sc zelo po« dražili. Pocenil se jc p-ed kraHiim le sladkor, ki ;><■ ie \i teden znova neko« liko poskočil v ceni. Goveje meso se trguje po 22 do 26 Din kg, telečje po 27 do 30 Din, sveže svinjsko po okrog 32 Din. Srednjeveška kokoš je stala okrog 40 Din; večje ko« koši so se prodajale tudi preko 50 Din, manjše in težje so imele zelo različno ceno. Domača svinjska mast 35 do 39 = železniško-earinskl postopek, železniška carinska posredništva se s 1- novembrom t. 1. končno ukinejo. Carinjenje pošiljk bodo objavljali od strani pošiljatelja določeni špeditern. Zato je potrebno, da se na tovornem listu glede carinjenja napiše posebna dispozicija, in sicer na nastopni račin: Carinjenje objavi špedi cijska tvrdka N. N v Ljubljani ali v Mariboru, ali pa na drugi carinski postaji. = Proizvodna cenp sladkora v naših tvornicah. Reogra;sk" Vreme« niše o tem na podlagi informacij, ki jih ie dobilo od zastopnikov nekaterih sladkornih tvomic ob priliki zborovanja v Reogra-du. Zastopniki sladkornih tvomic splošno zagotavljajo, da so proizvodni stroški letos večji nego lani. Lani je n. pr. v Be.lju stal vsak kar sladkorja obenem z državno trošarino (o Dir za kg) 11.67 dinarjev. Za letos se ceni. da l>o stal kg 13 Din. To ie proračun za Belje. a to ne pomeni, niti da je povsem točen, niti da mora veljati tudi za druge tvornice. Po obvestilih iz. krogov strokovnjakov, ki so posvečeni v način dela v posameznih tvornica h. se "*ni. da letošnje leto 1 kg sladkorja ne stane več nego 11 Din (z všteto trošarino) ter da so povprečni pro izvodni stroški bliže številkj 10 nego 11 fakultativno ali obvez.no in ali naj se bilansira v zlatu že to poslovno .eto ali šele 1. 1925. Delegacija avstrijske vlade, ki je proučevala v Nemčiji tamošnje 'adevne izknšn.ie. je prišla do zaključka. da je treba dotične predpise iz de- I lati na povsem drugih načelih, specijal- j nih za Avstrijo, in 7 soglasju ter s sode- ; 'ovanjem gospodar-kih krogov. — Spremembe statutov Avstrijske na rodne banke. Avstrijski finančni minister je te dni najavil, da se bodo v parlamentu predložile razne spremembe bančnih statutov, ki bodo vsebovale ra zen ustanovitve eksekutivnega odlnr generalnega sveta še druge odredbe, na naša joče se na večje dotiran.e penzij^ke ga fonda, na dntiranje speeijalnih rezer in na razširjenje pripustljivih vrednot z, sorazmerno fundiranje novčaničnega ob toka. Lastnik ln izdajate.. Konznreij tJulrni I)-.govorni urednik H'r. Uroiotii Tisk r.elniške 'iskarue. d. d. v Ljubljan; Din, slanina domača okrog 32 Din, hr« dinarjev. Z drugimi besedami: brez troša-vatska okrog 35 Din za kg. Irine gtane tvorTlice j kg letos 5 do 6 Krompir se je podražil od 1.50 na 1.75 dinarjev. V krogih sladkornih irdustrij-Din za kg. Kolerabice so se prodajale po 0.50 Din komad, paradižniki srednje kakovosti po 7 do 10 Din kg, salata en« divija po 0.75 do 1 Din glavica, jurčki (golobanie) po okrog 6 Din merica, več« ji komadi jurčkov po 2 ^ 4 Din. Podražilo se je tudi sadje. Jabolkr, ki so se nedavno dobila že po 1 Dir., se trgujejo: slaba kakovost po 1.50 do 2 Din, boljša po 2.50 do 6 Din za kg. Ko« stanj 2 do 2.50 Din liter, orehi neluščc« cev se smatra, da se bo letos proizvedlo v naši državi okrog 12.000 vagonov sladkorja. od katere količine se bo konzn-miralo doma okrog 6000 vagonov. Po njihovih računih bodo tvornice pri vsakem kilogramu, ki ga bodo prodale v inozemstvo, izgubile v sedanjih okolno-stih okrog 2 Din. == Za večje industrijsko posojilo v inozemstvu. Iz Beograda poročajo da se j tamošnja industrijska zbornica prizade- ni okrog 3.25 Din liter, luščeni po okrog , ^ pklfiniti v inozemstvu veCje posojilo. ~ " , . , „ :ki bi se uporabilo izključno le za indu- Mleko se prodaja na trgu po 3.50>D.n, -o v ^ fMavi Za#t iui ,bornic na dom postavljeno pa po okrog 3.7j di« go v gfik _ ^ inozemfkn R. narjev liter. Jajca so se, kakor običaj« x , ' . ' . . nančno skupino, no v tem izvensezonskem času znatno po^ dražila in se prodajajo po 2 do 2.25 Din komad. Moka «0» stane 6.50 Din, dober riž 14 Din. Na trgu se dobe: fižol po 5 Din, kaša 5 Din, ječmen 5 Din, ajdova moka 5 Din, vse za liter. Sladkor: sipa 14 Din, kocke 16 Din. Ta teden se jc sladkor podražil za 1 Din pri kg, vendar je ostal še nizko pod najvišjimi letošnjimi cena« mi 20 do 22 Din. Kava 45 do 60 Din za kg po kakovosti. MARIBORSKI TRG. Trg je bil dne 25. t. m. vkljub dežev- = S se'e Narodne banke. Upravn odbor Narodne banke .je sklenil snovanje agencij po celi državi. Prva agencija se bo otvorila na Sušaku. = Zanimanje Italijanov za naše poljske pridelke. Po obvestilu italijanskega poslaništva v Beogradu je opažati na italijanskih tržiščih živahno zanimanje za jugoslovanske kmetijske produkte. =r Kotiranie rentne marke na beograjski horzL Vodstvo beograjske borze je sklenilo uvesti kotiranje nemške rentne marke = Uredba o odpiranju in zapiranju ob- Tržni pregled žito. Položaj na našem žitnem trgu s-e ta teden ni mnogo spremenil. Največ prometa je bilo v umetno posušeni tur-šeici. po kateri se je povpraševalo v glavnem za izvoz v Avstrijo in Češkoslovaško. Živahnejše je bilo povpraševanje po belem fižolu za inozemstvo. Na ameriških tržiščih cene skačejo. Vesti iz Avstralije javljajo dobro žetev. Tudi v Argentiniji se novi posevki ugodno razvijajo. Na našem tržišču so cene stalno pod vplivom deviznega tržišča. Po pšenici je malo povpraševanja; notira v Bački! 75—76 kg. 365 do 370 Din, v Steni u 360 do 365 Din. Turščica. ki se živah-neje trguje, notira: slepo vsko blago 245 rto 250 Din, vagonsko 240 do 245 Din, stara turščica 270 do 275 Din na vtovornih :»ostajah. Moka »0« notira 560 do 570 dinarjev postavno v vagonu v Bački. Bela moka se precej izvaža, dočim je črna zanemarjena. Tudi fižol gre v inozemstvo in notira postavno postaja proti Italiji ocarinjen 530 do 550 Din, a na vtovornih postajah 450 do 460 Din. v Goveda. V Italiji so cene precej čvrste, dočim so v Avstriji neznatno oslabele. Na naših tržiščih so bile nedavno cene precej različne, v Hrvatski višje, v Sloveniji nižje, sedaj pa se :e ta razlika zelo izenačila. Na zagrebškem sejmu so se trgovali voli I. po 13.50 do 14.50. krare I. po 12.50 do 13 Din kg žive teže. To so iste cene kakor v Ljubljani in Mariboru. Cene v Jugoslaviji kažejo tendenco slabljenja. Na italijanskih tržiščih so bile zadn;e dni naslednje cene: voli I. 5.33 do 5.63 lir. II. 4.20 do 4.85 lir, III. 3.13 do 3.56 lir. krave I. 4.45 do 4.80. IT. 3.50 do 4, ITI. 2.70 do 3, biki I. 4.40 do 5.40. n. 3.50 do 4, teleta, težka I. 9.8 do 10.5, II. 8.3 do 9.7, III. 7 do 8.2 lire. kg žive teže. V Milanu so se 21. t m. plačevala teleta jugoslovenskega izvora po 9.25 do 10.25 lire za kilogram žive teže. Svinje. Na naših tržiščih cene popuščajo. V Zagrebu so dosegle pitane svinje domače 22.50 do 23 Din. sremske pitane 23 do 24 Din. mršave 17 do 20 dinarjev, pitanci do 1 leta 17 do 20 Din za kg žive teže. Da dunajskem in praškem trgu so cene nekoliko čvrstejše. Jajca. Visoke cene na zunanjih trgih so popustile zbog pojava večjih količin ruskega blaga- ki je prilično dobro ohranjeno. Pri nas je bila nakupna cena okrog 2 Diit za prvovrstno blago; slabše blago je cenejše. Izvaža se od nas le malenkost, večinoma v Švico. Za prihodnje dni napovedujejo lahno oslabljenje cen, ker bo konzum začel uporabljati konzervirano blago, vendar je nazadovanje cen malo verjetno, nemu vremenu dobro preskrbljen in ratov ter pravilnik o podaljševani de- obiskan. Kupcev je bilo mnogo in poseb- lovnega časa v industrijskih in rudarskih no Koroška cesta je bila napolnjena, če- (podjetjih sta objavljena v »Uradnem li-ravno je bila kakor po navadi o takem . stu« št. 98. vremenu zelo blatna. j =r Izredni občni zbor Ljubljanske Slaninarji, ki so pripeljali 33 vozov na borze za blago in vrednote je ponovno trg, so prodajali svinjino po 30 do 40 Din, preložen, in sicer na petek 31. t. m. ob slanino 35 Din in drob 25 Din; domači 3. popoldne z enakim dnevnim redom, mesarji pa govedino 23 do 25 Din. tele- Zbor se včeraj ni mogel vršiti radi ne-tino 25 do 30 Din, svinjino 30 do 32.50! sklepčnosti. dinarjev in jagnjetino po 20 Din kg. Klo- j = y trgovinski register se je vpisala base so bile po 30 do 50 Din, prekajeno firma: »Adria«. trgovska družba Urbane meso 45 Din, slanina 35 do 45 Din. loj & Ko. na Glincah pri Ljubljani. Izbrisali 15 Din, pljuča 10 Din in drob 8 do 15 sta se firmi- »Globus«, trgovina s kon-dinarjev kg. Murske ribe so se prodajale zervami. družba z o. z. v Mariboru fdruž-po 20 Din kg. Perutnine je bilo okrog ba se je hIZ;0nira!a z delniško družbo): 50 komadov in so se prodajale: kokoši »Jugoslovanski Llovd«. d. d. v Beocradu. 20 do 90. race 50 do 90, gosi 80 do 100. podružnica v Mariboru (podružnica je purani 60 do 120 Din komad. Domači prenehala). zajci 7.50 do 40 Din komad. | _ v zadružni register so se vpisale Krompir zelenjava, sadje in druga ži-; nastopne zadruge: Mlekarska zadruga, r. vila: Kmetje so pripeljali 80 vozov in so z z 0. 7. v Cerkljah ob Krki: Zadruga prodajali: Krompir še vedno po 10 Din ?a zararovan.e živine v Laznici. r. z. z mernik (7.5 kg), čebulo 2 do o Din ve- ' z. »Bajtar«, registrirana stavbna in nec, zelje po 1 do 3 Din glava, salato ■ kre(jitna zadruga železniških uslužbencev 0.25 do 1.25 Din komad, kislo zelje 4, L. Ljubl-ani; Delavsko-kmetska matica v kislo repo 2, sirovo maslo 45. ku'-ano 54 1 | j,,),];,,^ r z z o z dinarjev kg. mleko 3. bučno olje 33 do 34 1 _ PoravnaIno postopanje je uvedeno ; dinarjev liter, jabolka 1.25 do 4. hruške!Q imovinj firm. A Cebu]; trgov5na z ži. ; 3 do 10. grozdje 8 do 15. breskve 6 do t . mok p0sestnik na Jesenicah Hn r\:_ 1__ 1___i.«.* o J- o sn —; C 10 Din kg, kostanj 2 do 2.50, pečeni 6 dinarjev liter. Lončene robe je bilo tudi topot malo po 0.50 do 30 Din komad. Lesene robe je bilo tudi manj kot pretečeni teden. Prodajala se je po 2.50 do 100 Din, pletene košare pa p° 15 do 30 Din komad. Seno in slama. V sredo 22. t. m. in v soboto 25. t. m. se je pripeljal vsakikrat 1 voz sena, ki se je prodajal po 75 Din za 100 kg. Mednarodni transporti I. ionia Ljubljana Beograd Selenburgova ul. 7/II. OMličev Veuac 12. Blarlbor Aleksandrova cesta št. 44. Vrši carinsko posredovanje in vso spedicijske posle. Preskrbuje dovoljenja za cariue prosti uvoz industrijskega materiala. Prevzema transporte za tu-zemstvo in za vse ostale države po fiksnih oenah. Ker so s 1. novembrom ukinjeno železniške carinske ageuture, se kot domače podjetje priporoča gg. trgovcem in iudustrijcem s prošnjo, da se za vse carinske in sp.dicijske posle poslužujejo njegovega posredovanja. Poslovanje strogo strokovno in solidno. 5651a (narok 29. novembra ob 10.); Josip Pun-cer, trgovec v Laškem fnamk 5. deoem-bra ob 9.): Katarina Vindiševa. posestnica 1 in gostilničarka v Draženrih pri Ptuju narok 27. novembra oh 9A Poravnalno postopanj? o imovini Karla Raverja. t'r- I govca v Mariboru je nstavljeno, ker se ni ! dosegla za poravnavo potrebna večina glasov. = Konkurz je razglašen o imovini Josipa Okorna, peka v Spodnji Šiški. Prvo zborovanje upnikov je 31. t. m. ob 10. — Konkurz o imovini firme: »Accumulator«, družba z o. z. v Mariboru, je s privolit-! vijo vseli upnikov nkin.ien. — Za mešane zbornice. V Vršcu se je | te dni vršila konferenca vseh banatskih j [obrtniških ndmženj, na kateri se je spre- 1 jela resolucija, naj zbornice ostanejo še j nadalje mešane, kakor ie to že danes | uvedeno v Vojvodini. Hrvatski. Sloveniji,! Bosni in Dalmaciji, in da naj se ne raz- i cepijo na beograjski način v posebne j trgovske, industrijske in obrtniške zbor- j niče. Dalje je konferenca banatskih obrt- : nikov izrazila potrebo: 1. da se čimprej : donese nov obrtni zakon; 1. da se čim- J prej predloži skupščini na odobrenje za-1 kon o pooblaščeni ■ obrtniški banki. 3. da se v Banatu osnujejo obrtniške gospodarske zadruge, ki bi po osnutku svoje zveze mogle priti do kreditov pri Narodni banki, in 4. da naj se prihodnja njihova konferenca vrši v Veliki Kikindi. = Zlato bilansiranje v Avstriji. Glede naredbe o zlatem bilansiranju v Avstriji še ni končnega sklepa. Niti še ni sklepa o tem. ali naj zlato bilansira,nje Spretnega paznika oziroma vratarja ali nočneqa čuvata, bivšega stražnika ali orožnika, sppeime Bombaževa predilnica in tkalnica Ed. GlarzTann & And. Gassner v Tržiču. 56i0a i Kčor hoče kal prodali ' Kdor noče kal »uniti Kdor išče Mte itd. h naj insEih o Ju!m" i J® cvetličarna ¥iktor Korsika Ljubljana, Kongresni trg v napravo žalnih vencev, šopkov in nagrobnih aranžmajev od naipriprosie;.šc:ra do najfinejšega izdelka. — Žalni kakor tudi drugi trakovi vedno v zalogi. Cene solidne. "66iu Postrežba točna. POZO Ft perice, kopališča, bolnice, hoteli, sp oh vsi. ki imate opraviti 8 pranjem perila! Izumil gem nadvse praktičen pralni stroj, ki zahteva polovico manj delovna moči. pnralii polovico manj mila, povsem izključuje vsako poškodbo perila in je vrhutega zelo poemi. Stroj je strokovnjaško pre izkušen, (tozadevni patent ie že prijavljen) in upre emam proviziiske po nike v svrho razpečevanja. Vrhutepra STreji mam naročila na leseno galanterijsko Idaco, lesene igrače, jerm« niče (Riemenscheil^e) okvirje okvirje za vezenje, obešalnike itd. MARIJAN K0MPARA stro nomizarska fiel.vnica ttMa MARiBOR Cesta na Brezje 17. PAVEL ŠIMENC pokopališki vrtnar pri Sv. Križu LJUBLJANA priporoča cenjeuemu občinstvu veliko zalogo, lepih kruantem v raznih barvah, kakvor tudi velikocvetne krizariteme. Prevzema popravila in popravo grobov s cvetlicami. Se priporoča za izdelovanji nagrobnih vencev, kakor tudi prevzema različne aranžmane po zmernih cenah. Naročila se sprejemajo tudi vsak dan na trgu (prva stojnica poleg «Impexa»). 5267/» Iščemo bukov gozd pri.iraven za nruduci-rame oelja. V pošfv prilejn e ot> eMi v ve likosti - reko 100 hektarov Eventualno ae gozd tudi kupi. — Diiekt e ponudile i na-t..n nimi podatki »a ..Carbotag'1, d d., Zagreo. p. p. 74. 1'osreaovalci izk.juceui. m- LOVCI! -m Prvovrstne lovske puške, municija. lovske potrebščine, najcenejša strokovna delavnica za popravila, naprava novih kopit, montaža daljnogledov, graviranje itd. Tvrdka »SOLIDUJJT'. Ciril Jelene v KRANJU it. 1. fr.28a VNarodnem domu v Mariboru prt novem gostilničarju OSETU Je zopet zbirališče Slovanov veeh stiauk — 1'rvovrs na Itun.nj n mistua pijača. » rejemajo se aboneuti ua hrano. Na razp< la;<> 60 vsi časopisi, rreurfjene sol.e tu snode, veselice, seje liaa-kete. druž.itiiie večere it . .C66a Preobilno vamica samskih m mošk1'' klobukov fjarborič-Zavrsan Ljubljana h^iini trg štev. t oreobufaie oc najnovejših modelih U slika Ijbcra dam&ih klobukov in nabita. « Ml E^.bUPANC« ima ua ledu e DIRKALNE KONJE (dirjacke), lastne reje. naprodaj ali pa jh oddi v najem: št. 1. PRI NZl, Vi letna kobila za pleme in diriau ie; St. 2. I RiNZESSESI O.EME 3:etn»žr l.ica; st. 3 l'U -NZ VuUGO -L .VAN, 3ietui žrel cc; št. 4. hI Kil. j letni žrel.ec; št. 5. IZluuR. 2 letin žrel.ec; št. b. CU1 DATA K, žrehček. K uji Bt. 1, 'i iu 3 so no seda: u Bt' pili pri dvodnevnem ja ncui dirkauiu v Zavrel.u in si pri tem prib rili .i prve, 2 nrugi in 2 tretji nagradi olt zeio doliri konkurenci. houji t.t 2. 3 4. 5 in 6 imajo po svojem letniku lrkuluo pravico za ielo dragoceni jugoslovanski dirjaski uerby. Konja št. 2 in 3 sta zavarovana proti bolezni, nezg di in poginu pii , Commercial-Uuionu'- v L nd'inu, vsak" za &O CX O Hin. 66.3« Modistka Z. Gorjanc & Co. LJubljana, S». Para c. 57 pute^ hGlela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejših damskih klobukov. Sprejema klobučevino l6lce) v prekrojevanje ter vsa popravila. Zaloga Spaterie-oblik Postrežba točna. Cene najnižje. 183»a Slavuemu občinstvo na«ar)a upr..« I«. «• 1* vprataaju prllotaaa znamka aa adgnvn* tar sanipulariiaka pnauilbioa O ntn) Pozor t Pozor! Reflektlra se samo na prvo Beli klobuki i vrstno moč z dobro referenco Iz klobučevine (tile) se dobe Trgovski pomočnik | Rudniški obratovodja modne In galanterijske Btro- z nižjo rudarsko šolo, dobi ke, dober detajllst, dobi stal- takoj dobro stalno službo. — no ineato proti dobri plači. Ponudbe na upravo ' " pod ..Obratovodja". Jutra' 22315 veliki izberi po 120 Din edino pri tvcdki M. Jeglič. Ljubljana, Slomškova ulita St. 27. 22564 Tiskarna gestoječa iz 2 brzotlskarsklh strojev tovarne Modliug, 1 troja 50/80. rabljenega a v selo dobrem stanju. 1 stroja 12*52, 1 amerikanke ln velikega stroja za rezanje, 1 fieltmaschlne. 1 Perfurier-'naschine ter 3 elektromotorji. opremljeno z vsemi i>otrebuimi črkami, tiskarskim aiaterijalom ter potrebnimi utenzilijami. se' proda ;io zelo ugodnih pogojih. — ..Slaven", d. d.. Zagreb. Hita 52. 19U5 MODNI SALON IVANKA STEGNAR LJubljana, ttln.ska cesta 10 priporoča svojo zalogo najmodernejših damskib klobukov. — Popravila najceneje. 1965 Slike za legitimacije Izdeluje najhuieje fotograf Hugou (1 i b S e r. Ljubljana. Valvazorjev trg. 1947 — Ponudbe na podružiiii.o .Jutra' v Mariboru pod Šifro ..Trgovati pomočnik". 22590 Korespondent (inja) zanesljiv, perfekten v slovenščini In brvu6činl, biter strojepisec, z večletno trg. pisarniško prakso, se sprejme za Ljubljano. Natančni oferte z navedbo plače na upravo ..Jutra pod značko ..Zmužnost, pridnost, staltu-st 2200". 22532 Koncipijent se sprejme s kazensko ln eventualno a civilno aubsti-tucijo. Ponudbe pod ..Koncipijent" na podružnico ..Jutra" Maribor. 22836 Beweinmotor Benz. 10 KS. proda Jakll, Poljanska cesta 13. 22794 Sladka smetana maslo ln sir, se dobi v mlekarni v Prešernovi ulici 14. 227*2 Grobni svetiijki dobro ohranjeni, se po nizki ccnl prodasta v Gosposki ul. št. 3/1. 22791 Wanderauto trlsedežen, zadnja tipa, električna Boach razsvetljava in s šiarterjem. ae ugodno proda. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Ugodna cena 11425". 2-i 67 Čevljar, pomočnika za boljša dela. sprejme Joa. Narod. Zagorje ob Savi. —-Plača ln nastanitev po dogovoru. 22499 Potnika z dobrim nastopom, ▼ Slove- (iščejo) Dve šivilji pomočnici iščeta mesta v modnem sa-lonj v Ljubljani ali v Mariboru. Cenjene ponudbe na upravo pod „X)obri šivilji". 22604 Spretna knjigovodkinja samostojna, in nemška korespondent inja z mnogoletno Pohištvo Kdor si želi nabaviti krasno iu trpežno polit*!vo po ivlo ugodni b cenab, naj e« ogiaM pr» Matiji Audiuvic. Vidov- ___ danska cesta 6 (nasproti ni* j raimce). 203^1 Orehova snalna oprava ---——————----I svetla, novoizdelana in nova Pozor! Pozor! češnjeva svetla pisalna miza Kmetovalci in obrtniki! Franc Sct'na" Prevozni mlini za domače Ljubljano. mletje (pogou 3 K S) so na , _ ogled Iu prodajo pri : Podboj. Sv. Petra cesta St. 95. Ljubljana. 22315 Zlato, srebro platin, Brcbrnl denar Itd. kupujemo. Tovarna za ločene dragih kovin, Ljubljana, Sp. Šiška, Jernejev« c. 231. 2279S Oglje in drva kupMjem skozi vso leto v | vsaki množini Iu proti takojšnjemu plačilu. Ponudb« r.a 1. Poljanec, LJubijau".. Momškova ull.a 21. 22776 Kupim do 106 vagonov bukovih ln hrast, drv Pošlljatve v teku 4 mesecev z označbo franko Podbrdo. Ponudbe na naslov: J. Cir-muu, Ljubljana 7. Planinska cesta 271. 22776 Stanovanje St. Vid nad 22140 niji že vpeljanega, sprej- prakso. Išife primernega me- memo proti dobri proviziji. 8ta. ptania pod ..Spretna In Ponudbe na upravo ..Jutra zanesljiva" na podrjznlco pod .^Agilen". 22695 ,.Jutra" v Mariboru. 22647 Dobra kuharica Knjigovcdkinja Izurjena šivilja M sprejela na dom v delo že -.rikrojeno blago. Najraje .»redpusnike. obiekce za utro-le. moške srajce itd. Cenjene ponudbe pod ..Izurjena šivilja" na upraov ..Jutra". 22807 Nemščino in klavir Poučuje mlada dama. Naslov v upravi „Jutra". 22738 Anglerčina Privatne ure in tečaje za začetnike je zopet otvurlla .Uiss Farler. Dvoržakova ul. i. 3/111 (hiša Tonnies. ub-fcova). 22733 Be Išče za Zagreb. Zglasiti samostojna, vešča tudi vseh se Je v Skofji ulici št. 15/1. drugih pisarniških poslov, z 22663 večletno prakso, išče službe. —--Ponudbe na upravo ..Jutra" ... . pod ..Samostojna knjlgovnd- Vajeriec za trgovino kinja". 22603 mešanega bla5 poj gifro ..Poštue znamke" ------na ani n'no ekspedlcljo lllnko ..... Sax, Maribor. 22632 uradnik |___________ Iztirjen v pisarniških delih, , _ uveden v posle socialnega za- PremOg ln drva varovanja, (preračunavanja ,,rodaja A. Strupi, Vidov-prispevkov Itd.), išče popol- dan6kll ce9la 22461 danske zaposlitve. Ponudbe _____(_________ pod ..Uradnik" na Aloma ~ - — Compauy, Ljubljana. 22539 Cmjrjrlni za brušenje Ž2g ___ (250 X 8 in 12. lukna 25 mm Mesto gospodinje 300 X 10 in 12, lukna 25 »im w ' rirlnoroča I.. N O U S C b & n. 22451 Vajenca ki Ima veselde do mesarske obrti, se sprejme takoj. Naj-rajše iz donsačega kraja, da bi imel hrano doma. Ist.iiam se rabi pomočnika, tudi iz naše okolice, Ljubljane aii Šiške. - Peregrln Susterši", snlošno mizarstvo, SavTe 43 pošta Ježica. 22742 Čevljarskega va:enca in mlajšega pomočnika sprt j- , me Adolf Straka, Duplje pri """"» priporoča L Tržiču. Hrana ln stanovanje tajnice Itd., išče inteligentna BlJS ljubica.' Gllnoah št. 20 aH v Hrenovi ulici št. 19. Cenik grails. 22812 Omaro za rbleko z dvolnlml vrntml. kupim. Ponudbe na uptavo „J j' a' pod .,Omara". 22803 22756 in solidna gospodična, zelo gospodinjska. Cenj. ponudbe pod šifro ..Zanesljiva moč" na upravo ,,Jutra" v Mariboru. 22619 Namizna jabolka razpošilja v amerikan. zabojih po 20 ku, sadjarska podružnica v Podbrezjab na Gorenjskem. Stroške za zaboj in vožnjo plača podružnica. Cuua od 3—1 Din kg. 22617 Vino Pristna ljutomerska namizna In prvovrstna buteljčna vina letnik 1921. in 1923., nudi za takojšnjo doVavo iz svoje ! zaloge po ugodnih crnaU 1 r. i_________. ...._____ Nekii stolov I okroglih, brez naslonjalov I in z nnstonjHll primerne za pisarno se kupi. Pnn-Jdhe pod ,,Stoli" na upravo „J-utra". 22828 Želod bukov žtr. lipovo seme in suhe gobe pluča naibolje ..Fructns". LJublja/ia, Tabor 2 la Krekov trg 10. 2281.> Ameriške in druge inozemske zadeve urejuje dr Ivan CERNE Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva S/i 21117 _ Tehnik (realec) tlaje instrukcije in vseh realnih predmetov. — Ponudbu pod ..Siguren usoeh" na upr. ,..Jutra". " 22737 Plesni pouk Katera dva simpatična ln fijiejaa gospoda bi se Hotela ukvarjati kot partnerja za Dlesne vaje z dvema enaki-»na gospodičnama, naj po-bljeta ovoje popolne uasloTe lia upravo ...Jutra" pod šifro ,Plesni podli". 22672 (dobe) Krznarske pomočnike 2—3. za konfekcijsko delo dubro tzvežbaue in za to sposi.pne sp: ejme kourekcij-Btva tovarna DerenJa i Cle. v Ljubljani. Osebne ponudbe iia pisarno Emunska cesta et, 8- 1981 . ----------- I Trgovski učenec ' te sprejme pri tvrdki Fr. Prijatelj, trgovina z mešanim blagom In dež. pridelki v Tržušču. Dolenjsko. UčeBec mora niti od poštenih star- j Sev, imeti veselje do trgovine, primemo šolsko iz- I obrazno, vešč slovenskega in beiuškcga jezika. Pogoji pismeno. 226J8 Iščem slržbn za kakršnokoli pisarn, delo. Ponudbe prosim pod „Z. K. ' na upravo ,,Jutra". 22714 100« Din ! dam onenvu, kl mi povol jno izposluje zaposlenost pri že vpeljanem knjigovodstvu kake trgovine ali podjetja v I Hičmka, o^ir. slngo za večjo društveno hišo, kl bi opravljal pnsle vseh v poslopju se nahajajoCih društev. se išče. Prrdnost imajo vpokojeni orožniki ter t>amcl — Ponudbe z mferencatni na upravo ..Jutra" pod znamko ..Hišnik". 22753 Spretno kuharico lnlalšo, Izvežbano moč z večletnimi spričevali, išče družina 3 oaeb v sredini Ljubljane. Nastopiti je takoj. — Pla^a po dn^ovoru, Nasi«iv v upravi ..Jutra"'. 22734 VzgojkleUica zmožna slovenskega in nemškega jezika ter klavirja, »v . _ ... _ so sprejme k šoloobveznim raKojsnie namestitve otrokom, i'- mi. " t • t : :r o ; pri večjem trgovskem pod-„Jutra pod ..Inteligentna^ . : jetju želi absolventinja drž. 27771 dvorazredne trgovske šole, -------------i nadarjeno, inteligentno de- .. , . 1 kle. ki je odklonilo že dve Kn gCVOOKjRj;) ! uradniški mesti. — Cenjene samostojno, sprejme takoj ponudbe na upravo ..Jutra" Registrirne blagajne ojuro v a i j a k z enim in štirimi predali, v dobrem stanja, proda tvrdka Peter šetina. Kadeče- 1 Zidani most. 22209 Flž-1 pr-pellfiar. mandalnn Itd. kupim. Pomidhe na 1. Tonte. LJubljana, poštni pred.il IV 22S5t> Ljubljani za dopoldanske ali Zahtevajtc n0vi ct:nik. 22211 popoldanske are. hventuelna kuvr ija se lahko položi. — J Dopise pod Šifro ..Zanesljivost štev. 11387" na upravo ..Jutra". 22712 Ode^c velike 145 X 200. dobro prešite, iz močnega rožnatega kambrika s fino pa\o»o po. 220 Din. fini flanel porhant ( po 14 Din in razne ostanke po skoro polovični ceni razpošilja po pošti Tekstiibazar Suhe gobe, brinievo olie - Ljubljani, Krekov trg. - ,Q nf0( Kupuje pc 0flJirli. Jib cenab ter prt>si po- Majerjl, pozer! Oddam. ozir. odstopim upi;a-i vo lepega. 32 johov obsegu-jfjčc^a mestnega p<>sesi\a. na krasni planinski legi z gostilno vred — poldrugo uro peš pota od mesta na prejšnji Štajerski. Družini, ki je zmožna vrniti investicijo ter ; odkupiti ves inventar, se nudi lepa bodočnost. Za vse naiančnrjše informacije pišite na naslov : ..Planinski raj" na upravo „Jutra" v Ljubljani. 22749 Sobo po možnosti s pos*-buim vhodom v sredini mesta in z električno razsvetljavo, išče akademik. Pouudbe na upr. „Jutra" pod „Celo leto". 22552 Zamenjam veliko sianovauje na Gline,'ih pri Vič*j za eno suho iu kuhinjo v mestu zaradi nočne siuzbe. Prevzamem vse selitvene stroške in vrhu tega dam drv za čez zimo, drug-i po dogovoru. — Naslov pove uprava „Jutra". 22764 Scbo prazno ali opremljeno e pečjo ia hrano, išče za 'akoj ali kasneje mlada gospa a trimesečnim otrokom v Ljubljani. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod ..Takoj 11.450" na upravo „Jutra". Sobo po možnosti s posebnim vhodom v sredini mesta ln z električno razsveUjavo. tšču akademik. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod „Celo leto". 22552 Posojilo 90.000 Din ! odplatljlvo proti mesečnim menjlcam vsaki mesec po .'»000 Din. so išče za takoj, Pouudbe se prosi ua upravo ..Jutra" pod šifiu ..Sigurne in dobro obresti". 22421 Družabnik • Pomožni motor DKW. dobro ohranjen, so takoj proda za 2500 Din. — Naslov pove uprava „Juira' 22537 2 rteči na nlin in žaganje, proda g. Bre-skvar, ključavničarski mojster. LJubljana, Sv. Peira nasip. 22512 veleposestvo na Goreniskem Ponudbe s prepisi spričeval ln referencami je poslati na n S:nt predal št. 153, !.< b-ijana, glavna pošta. 22716 pod ..Veselje do trgovine". 22628 Ekonom ------------i (Absolv, Grottenhnfi srednje r, , , . . starosti — v ceodpovedani Pr.'Mte«.'J vr;?ncn t službi, verzlran V vseh pa- iščem za majhno mehanično delavnico. Zglasiti ae Je pri Franc Bar. pisflni stroji. Starinska kredenca lepo vložena in polltirana, se proda. Polzve se v tiskarni G a 1 e, Vič-Kožna dnlina 22401 Ljubljana, Cankarjevo nabr. 227&S nftah kmetijstva, želi mesto krbnika. tiobra spričevala n priporočila na razpolago. 0(i Šampanjca, vina. konjaka Prazne ste^Ienl^e Steklarja lahko tudi vajenec, ki ima že nekaj prakse, sprejmem. Ponudbe z navedbo pogc.jev tia naslov : Ferd. H 1 e b š v Kranju. 22636 Nekoliko struparjev fDreher) tudi prostoročnih struparjev t Freldrehcr I. išče keramično podjetje. Zgasila tod ...Jugoslavija" na upr. „ Jutra". 22630 Kontoršstirja za zadrugo na Goreniskem, se išče. Prednrst ln'alo v okolici Kranja stanujoče. — Ponudbe na upravo ,.Jutra' pod ..Zadruga". 22686 Ponudbe na upravo ...JntrV pod ..Oskrbnik 777". 2266S Primerne služba išče grspodlčnn. -ni-^-lra verzirana v proda'l Šivalnih strojev, kakor tudi njih nadomestnih delov ter ve^a vseh kon*omih drl. — Po- __I nudbe pod ,.Marljiva liur I na upravo ,,Jutra". 27770 Učenec |------------- se išče za tiskarno. Ponudbe | pod ..Strojnik" na upravo ..Jutra". 22687 likerjev itd. (1 vu-nn frank« kolodvor Lescel. se oddafo najvišjemu ponudniku. — N Zipser", Bled. 22670 Rečna šfikcrfji raznovrstna, nova. ceno na-prodal. Naslov pove ur r va ,,Jutra". 22664 Špecerijske stelaže stare aH dobro ohranjene, kupim. Pouudbe ca upravo !„Jutra" pod šifro ..Stelaže". ( 22633 Komol. vinsko sesalko za takojšnjo rabo. kupi Paenik. velel rgov Ina z v inom v Laškem. I*rl ponudbi je navesti ceno ln opis. 22483 Vreče iz jute Kupim večjo množino juta niočnatlb iu otrobnatih vreč. Ponudbe Je poslati na naslov : Anton Poltuc, Kad če pi Zidanem mostu. 22431 »ieteljna seme, fiž<-* in (robe ki'T)"je Sever & Komp. L)uh!j.ina \Vo.fova u'. 12 22218 Resnim kupcem vil. stanovanjskih, trnovskih. } gositlnl^kib in obrrnlb hiš lo poseste» kmetskib po. *esle* graščin mlinov žag ali stavbnih parcel uurlioar večjo Izbere Reallltttls pisarna II 1887 «Posest». d. z o. z. v LJubljani Sv. Petra c. 24. Stanovanje s 3 soba u. i iu priukhuami, se odela nedaleč od kolodvora v trgu na Gorenjskem. — Stiaui.e brez otrok imajo preduusU Naslov pove Jpr. ..Jutra". 22706 Sobo prazno ali opremljeno, ličo zakonski par brez otrok — uajraje v trnovskem ali šculjaiiobskem predmestju — ka 1. november. Ponudbe na •jpravo ..Jutra" pod značko „Soba 11392 '. 22730 U kapitalom 125.000 Din. I trgovsko uaobrazen in vsestransko uporabljiv — zeli vstopiti v samo sigurno iu dobro idoče podjetje ali tr govino v Večjem prometnc-ni kraju Slovenije. Ker je sodelovanje pogjrJ, je Izven Ljubljane potrebno družinsko stanovanje. Ponudbe- u.i i upravo „Jutra" pod znaikr, Agilen trgovec 35". 22657 Soba z uporabo kuhiuje. se takoj odda proti nagradi. Naslov 'pove uprava ..Jutra". 22780 Družabnik trgovsko naobražen, sc za dobro vpeljano iu (Jobioka-uosuo podjetje v LJubljani, s kapitalom do 200.000 Din. Ponudbe na upravo ..Jutra' pod ..Dobičkanosno 11364' 22651 Družabnik Dobro in norfero Bivanja ln vseh hišnih del. želi presta kot hišna ali vzgojiteljica, tudi nn deželi. Ponudbe pod šifro tr-*>a 11430" na unrav i ..Jutra". 22795 Več h r-'c!>e>;e išče trerovs^o naobražrno iro- Trgovsti nomečnik spodično an ^»oda pre- . i , , , Tzem podnJnične trgovine, spreten, sol.den In Izurjen Treba položiti večjo kavcijo. Ponudbe na upravo .,Jutra" v trgovini mešanega blaga, se takoj sprejme pri trgovcu Mihaelu Serncu v Itušah. 22158 pod ..Hitro". 2811 Prc'aialko fl"bro manufakturlstinjo. se sprejme v truovino z nieša-cim blagom Ponudbe p prepisi spričeval na upravnlštvo ..Jutra" pod ..Dobra moč" 22456 Večja zavarovalnica če provizltske zastopnike u Ljubljano. Mai ibor ln uj ln za vse ostale večje ' "aie Slovenije. Ponudbe na T-ravo ..Jutra" pod zn't'-ko j Zavarovalnica". 22416 Išče se za podr,,,!ni-o na račun s kivcljo 20 fino T>ln. Ponudbe na upravo ...Jutra" pod . no-ber promet". 22854 Pr-d-Hko se išče za t:—ovino z j^Vrni-no. v k-lhiniskl oddelek: prednost lr"alo on«1 Vstpre so že v tej stroki službovale. Ponudbe Je poslati na upravo ..J-utra" pod „Proda ;ma 92". 22814 Me=e kakor tudi skripta predavani (za tnžt^ijcrski I 'nit 1 stavbne stroke, v nemškem jeziku, se proda. Na^lf v pri nvtruinicl ,.Jutra" v V —i-boru. 225S8 Smrekov gozd ln dva mesarska čoka, Ima za prodati Josip Ježek, vas j Poljane št. 3. pošta St \ Id I nad Ljubljano. 22600 Majhia hi?ici z opeko zidana In krita, s 10001«- vrta na Dolenjskem se proda za 20.000 dinarjev. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod značko ,,Ugodno 11406"' Dve sobi j za pisarno, v sredini mesta, a 200.000—250.000 Din. s« išče za prvovrstno podjetju. I za pisarno, v >r«»u Kapital se lahko založi. ua ; išče večja družba. ProDiet« ubroke. Garancija za denat s strankami ni. Ponudbe na ' In gotov zaslužek. DopHe upravo ..Jutra" pod značko na podružnico Jutra v Ma-Pisarna". 22830 rjboru pod šifro ,.Takojšni _____________vstop". -4411 Dve dijakinji ' ali 2 dijaka, se sprejmeta na brano in stanovanje. — Lepa, zračna soba, eiektr., klavir. Naslov pove uprava ,,Jutra". 22812 K-sten'ev les za tanln kupujem franko vagon proti takojšnjemu pla-i ilu Ponudbe s r, no ln množino ua Rudolf Zore, Ljub-IJuoa, Gledališka ulica 7'II. 21744 D-cHiee manjše vrste (3—4 SPI. t dobrem stanju, kupi takoj Ciril Pattelino, Slomškova ulica 19. 22582 Pnlhove M!.~i*n r>ic-m'fk-> trn"' r. (fosetmesočno p-aitso. tr-rovbVo naobražena. z zna-nlcm atenorrafile In stroie-plsia ter dru^lb pisarniških S"nr~sfr>j r^krbn'ka I"1'1- n''st» kontoristinte starejšega, 'poročenega.'s 4 "T"''^ J"! -'ZaTa odraslimi otroci. vpSčega go- pod »Takoj 113S6 \ 22616 zdarstva. polledelstva. živi- j-------—----- noreje In sploh ekonomije, : rs^tts« sposobnega voditi vsnko ko- I T-!-<"."> t**' I* resj»ondrnco in knjltovod- - dobro Sois'-o Izobra-bo. ve- stvo sprejme veleposestvo. šča slrtven^Mn0. nemščino, --- —--------- j Njegovi dohodki: polovična nel:ni srbohrvaščine .. , užitnina iz pridelkov — osta- sijžbo k otroko-v. Ore na -C' Ijarske pomočnike lo po donovoru. Stanovanje v rfrvr*si.;o. tudi v Ranat. Bač- spreime hiši z lastnim pohištvom. — vo. Pon"dhi na nn.ipv ..A. Ponudbe na upravo ..Jutra" K". erad T."kavcl. po«ta Kuharica in rotorica ki govorita nemško ali hrvatsko, se Iščeta. Ponudbe s i'"gnji na naslov: Aporeka Ccnko, Zemun. 22110 lobro Izvedb a-t-nnsko Posavska čevlfer Kka družba r o z. v Kr*n'u SlovenUn 21265 i Po ar"dii ceii s" rrrr!i I enovprežna lena Vočiui. tri [omare s s»eVl*ni»»il vrati z* pisarn«. 2 fttetatl z večllml predali za žito. močrvo o'-n. vane Bani za tovor, velil; - >-bro ohranjen voz fdlrai In , 2 nalhna ročna vozička. — i Pnizve se v tr-rovlo| tvrdke ! Ivan P e r d a n nas'orlnii;l v Ljubljani. Krekov trg. 22746 NenreTno?'!!--o us-5? fhevrctt za obteVe. telečji ho*, stnlno v *nlo~l T' 1 'or-šek A nolhar. rsnjnrna. Vir-Dotrfale. — Prev7n»r*e vs-ko nnollot surovih kož v i-''o lavo. 221S6 R-c*i sr!?fve se pnonl prodi lo 3 rpt-ar-skl "atoi|. popninop.f, novi. š.-ne rabljeni. Franjo F-r-aš. Poljčane *t. 85. 22814 PiirtjiO enakon,trno^j| toka 110 V.. 27 PK . prodam ali ra»'e-niam za "ene—*tor vrtllre-a toka. — Pomidhe na naslov : In vse druue kože div-Jačiije kupuje (iko7i celfi leti. v vsa ki množini n Zdiavlč 'ij usnln v LJuMlanl, Sv no. rljana ulica 9. 1905 !n iir kupim. Pcn:'dbe z navedbo cene pod „Zelod" na ui.r. ..Jutra". 22709 I a deske smrekove, jelkove, borove In mecesnove se l^-eio v vsaki množini za Htalr.o dobavo naravnost od produceniov ln posrstnl'!nv ža~, kateri bi po r'rri ža-all. Pi nud >e •. neJniž'0 orno in letno količino pod „Sta'na dobiva' na upravo ,,Jutra". 22729 Lc-sns ndustrre. trgovci "n Intereslranl na eksnortu rezanega ln porive-a lesa (prvo llfcraelja do ino vagonov drv za kur\ivo>. se noilvliejo. da iavllo svoje naslove, dobavne pogole In cene . P srMovplcu". I.t-h-liara. Sv. P tra cesta 2"/I Stalni eksport! 22838 Krasno dvoredstr. vilo z modernim Komfortom, na najlepšvm kraju v Celju, dalje gosposko posestvo, 43 oralov zemlje bliru Poljčan, kakor druge objekte, pmda-j j.: |.o .ni L(;vro Creitjožnlk, Celje, Prešernova ulica 19. 22701 Enonudstr. h'?a lena, nova. z vrtom In električno razsvetljavo (2 stari. In 2 zn Izdelati) na Akofljiet I pri kolodvoru, ugodno naprodaj. Pojasnita daie nad-učitelj Lebcn, Šmarje - f-".ip. 22«2.ia Ppzor! j Proda sp trinidstropna hiša z lok ril i ri Starem trg-u 20 I v Ljubljani. Rosn® p» Vip pa naslov : M. Cinek. LJub-1 Ijara. Miklošičeva ccs'a 13. Posredovalci Izključeni. 22*141 Iščem v centru i inesta elegantno opremljeno sobo (samo Bolnfna strani z eiektr. razsvetljavo, event. s bruno — takoj ali s 1. de- < embrom. — Plačam zn sobo brez hrane do 750 Din. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Trgovec 11457". Družabniku s 40.000—60.000 Din zu dobro vpeljano trgovino z vinom In deželnimi prid«*Ikl na Štajerskem, se nudi ugodna prilika. Pisma na upravo ..Jutra' pod šifro ,,Družabnik 50.000". Pcsccim 25.000 Din ln več onemu, kl ml presl.-r -bi stanovanje (vsaj kuhituo in dve sobi). Naslov pove uprava ..Jutra". 22833 Državna uradnica išč« zračno tu čisto, prazno I laii opremljeno sobo — ali I uiujhuo cisto stanovanje z v-nloia nsa 1-2 sobami, kuhinjo In vo- 1 L»va VOlCja p!>a dovodom. Ponudbe na upr. ! 4 mesece stara, čistokrvni ..Jutra" pod šifro ..Solidna (mati Osa od Sotle), so pro-in čista". 22801 dasta. — Naslov povo uprava ____________1 „ Jutra". 22635 Zrkcnski par .... .... h',če 1-2 opremljeni sobi. 2 mlada psička m psico ozir tudi dobro domačo bra- B(aro cnQ Ieto_ vo)tje nn samo pri boljši družini. .,r(xjani. xa?iov povo uprava Ponudbe na upravo ..Jutra jutra" 2247S pod ..Prokurlst". jurra i...^^.. 22800 ..Jutra Fes pod ,,'veBten In pošten". KriieTci-Ljutomer. Slove« I ta. Fran Seldl, Nvo nie»to 22817 ' 22824 ' 22825 0'roM'fl r-rlrtll^f dobro nhrnn'pnn. po kupi. — Ponudbe na upravo .Jutra" pod mačko ..Gltterbettchei." 22766 Posestvo ob cesti. ' km od Sel4Rtilce, zarodi družinskih mzmer naprodaj. Hiša vsa «osnodar-ska pr slopja. t.krog 20 era-I lov niiv travnikov. vlo- iTa-| du. gozda in velik sadonrs-I nlk. Pojasnila daje dr O. Srebre v n.-eZIcah. 22351 v sredini I.iubi:nne, naprodaj za 750 000 T11 n. Josip Sn e. LJubMana. Sv. Jak.ibn nabrežje 29. 2-.83 O ve vMI v pre-lrvestju. čedni In solidni. s s..................In vr- 1 tom. n->nr^rfHt za poal-lplo j p. no 750.000 K. — Josip . SaV. I.fuh* rana. Sv. Jako!.a nabrežje 29. 22784 N~va vila kupcu tnkoj ni razoola^o. phstn4r/a iz petih sob In im*-1 mi prltivilnairi. se proda. Vi'a Je 7 t-lot-t <-.) poa*i»Je Kranz. v le„l l,-«i. Poir-dbe proalm nod ..I ena vlln" r«in na v Kr-snI -. KrnnJ, kjar s* »»kkv t»dl ogled*. ***** Srbo prazno parterju, na prometni cesti. sc išče. Pogoj okna na j cesto. — Ponudbe pod ..Soba > 1887" na upravo ..Jutra . I 22787 Dve opremiieni s-bi s souporabo kuhinje, oddam oovembrom v Sp. Siškl Ka-uskova cesta 158. 22790 Opreml eno scbo _______ i iščem v aredini meBta. Pla- vtamem čel'zltno, ker linam • am do 450 Dtn mesečno — )ptoe dosti lastne krme. -pod pogojeni, da lahko igra n ponll(jbe Ei upravo ..Jutra" kluvir. Cenjene ponudbe na ^ Brezpltčca prehrana", upravo ..Jutra" pod znuMio 22693 ...... 22785 čistokrvne volčje pasme. 6 mesecev Btar. se proda v Slomškovi uitel 19, dvorliče. 22396 Izgubljen pes jerebtčar. kl ellši ca im« ..Zipl". se nahaja v Ljubljani ali okolici. Pes lina odsekan rep. Lastnik: Matija Soštarlč. Trbovlje. 22710 Konja v rejo ..Klavir". Lept s^bo Iffe gospod, event. s brano. ponudbe na upravo „J_Jtr*' pod ,.D. G.". Izgubil se je 23. t. m. »n p c s z rjavJil llBHml. pasme ..Doberman" Pripelje naj »e.Fa proti na- 22781 ! gradi Jožefu Klačarju. Po----'krajinska uprava. 22732 Sostanovalka (prodajalka) z zajtrkom. I sprejme k enak Naslov pore uprava •••'^Jj) 2 lepa toplokrvna konji gospodični ' • v tretjem letu. se prodar-«* Prvi po Pollsenu, drugI ko« bileji angleške pasme, mati Nonius. o'e 375 CaralM:*. — Gosvcd-čia Šivil'a \a-lrv pove: Simonr.ič Jo.«1| i 6 i c • Krškem. 2275S če« dan zaposlena, prazno aobl--o. Ponudbe pod : ..Sobica 11SH7" ca upravo „Ji.U»". 22714 1 (Dalje na 12. strani Ali ie že bil tdo Ljubljančanov ali sploh taterl Slovenec v „Drel Briider Grotte" (jama treh aratov) t kočevskih hribih? lidor je bil, ga vljudno pro-•im. da Javt svoj naslov na spravo „Jutra" pod „Mlne-faloglja". 22840 Mlad veletrgovec fsestranBko Izobražen, premožen, y najboljl poziciji, Seli znanja z Iskreno, simpatično gospodično do 26 let rtaro; lz boljše rodbine. — Diskreclja zajamčena. — Ne-anonimnl dopisi s sliko pod .Sreča 1001" na upravništvo .Jutra". 22609 Klavir dobro ohranjen (Stutzflugel) i firme Pečka Viliman. ee proda za 8000 Din. — Pavel Jemc, Ljubljana, Breg St. 18 22473 Dobro ohranjen klavir firme „Hoffman", Dunaj, se proda. Naslov pove uprava „ Jutra". 22544 Vsakovrstne vožnje Tjreselitve, kurivo ln drugo prevzame in oskrbi najhitreje ln po solidnih cenah Komar Lojze, Krakovska ul. čt 13. 20821 Znanja išče gospodična, stara 22 let, z večjim premoženjem, trgovino In gostilno, s solidnim sospodotn. — Premoženje ne Igra vloge. — Le resne ponudbe s sliko pod ..Edinost" oa upravo „Jutra". 22830 Dva divja zajca fci se bojita mrzle zime — Iščeta toplega brloga, kjer bi se v slučaju dobre paše trudi udomačila. Ponudbe pod Šifro „Pinček ln Llnček"na upravo ..Jutra". 22831 Osamljen mladenič Seli korespondence 19-24-letne ljubke, značajne mla-Jenke, plemenitega Brca, katera bi mu postala nekoč iraga ln ljubeznjiva prijateljica v mladosti polnih Jnl. — Cenjene dopise pod „Srčnl utripi" na upravo „Jutra". 22763 «Afrodita» lignite pismo! ..Aleiliad". 22747 Znanja želi * svrho ženitve gospod 31 let star, soliden, naobražen. mirnega značaja, z dobička-hosnim poklicom in večjim premoženjem, z gospodično, ki Ima veselje do trgovine ln gostilne. Resne ponudbe le s sliko se prosi pod šifro ».Samostojen 6655" na podružnico „Jutra" v Mariboru 22412 Pianino ali pa kratek klavir (Stutz-fliigel). dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" Dod „Glasba 11320" 225J0 Gramofon v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Gramofon". 226Sy Rjav klavir dobro ohranjen, se po nizki ceni proda. Naslov pove upr ,,Jutra". 22613 Klavirje in harmonije popravlja, čisti In uglašeje poceni kakor tudi priporoča svoje prvovrstne klavirje R. Warbinek, izdelovalec klavirjev. Ljubljana, HilŠerlevs ulica 5. 22/93 Bisernico in brač dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Brač", 22832 Na dobro hrano se sprejmejo boljši gospodje z novembrom. Naslov pove uprava ..Jutra". 22580 Iščem založnika za pesmice, vsebujoče mladinsko knjižico. Uspeh gotov. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Založba". 22655 Angleške prevode osobito za trgovsko korespondenco (Iz angleškega na slovensko in obratno) se oskrbi točno In brezhibno. Tajnost zajamčena. — Pojasnila daje Aloma Company, Ljubljana. 22698 Lesena baraka nasproti pivovarne „Unton" ter zraven igrišča ..Ilirije", naprodaj. — Standard Otl Cornp, ..Balkan" (Julij El-bert). 21805 Dotična oseba ki Je dne 24. oktobra v veži nahajajoče se trafike, škofja ulica 17, vzela ženski dežnik. se poziva, da istega nemudoma vrne lastniku v j Ilirski ulici 27/1, levo. ker : je bila opazovana. 22731 j Trgovsko agenturo in komisijsko trgovino obav-ija ..Posredovalec", Ljublja- j na, Sv. Petra cesta štev. 23. 22752 Gobe, orehe rjavi, zeleni in beli fižol kupuje .GLIVA", Ljubljana Gosposvetska c. 3 Wolfova ul. 12 Družico epe zunanjosti, staro od 2S lo 35 let, z nekaj preniože-i ja, išče v svrho ženitve lobro situ i ran trgovec, neoporečne preteklosti v Ljub-jani. Vdove brez otrok niso sključene. Trgovsko naobra-*ene imajo prednost. — Le resne, ponudbe s polnim 'ire-iom in sliko, ki se pod častjo besedo vrne, na upravo Jutra' pod šifro „Poštenost 1.000". 22690 V. M. v Š. vest. da je danes prcmiuul v starosti 28 let naš nepozabni iu ljubljeni soprog, oče in svak, gispoi Franc Uršič kovaški ln podkovskl mojster Pogreb nepozabnega se vr"'i dne 27. t. m ob 16 i i mrtvašnice na pobre>kem pokopališču. Fobrežie pri Mariboru, dne 2b. oktobra 1921. Ivana Uriič roi. Petelin, soproga, V<.ra in Frano, otroka. ZAHVALA. Ob nenadni izgubi našega blagega soproga in očeta, gospoda dr. Fr&nja Hosine se tem potem prisrčno zahvaljujemo za vse nešteto izkazano nam sočutje iu prijateljstvo. Posebno se zahvaljujemo ravnatelju poorrebnega zavoda g. Grbacu za vzorno voden prevoz, častiti duhovščini za sprem.-tvo, gospodom govornikom za vse v srce segajoče poslovilne govore, godbi društva ..Drave" in pevskemu zboru Glasbene .Matice za ginljive žalostinke, vsr>m darovatel eni krasnih vencev in onim, ki so darovali tem povodom v dobrodelni Damen. Prisrčna hvala posojilnici v Mariboru, mestni občini mariborski, vsem predstavnikom javnih oblasti in funkcij, vsem zastopstvom društva ..Sokol", vsem šolani in zavodom, kr pošti Marihor, društvom Mariborsko čitalnice, Orjune, skantov, Jug. Matice in vsem ostalim društvom in korporacijam, ki so tvorili poslednje častno spremstvo pokojnemu. — Dalje se iskreno zahvaljujemo zastopstvu odvetniške zbornice, vsem gg. stanovskim tovarišem in celokupnemn urad-ništvu, končno vsem prijateljem, znancem in vsem onim. ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. V Mariboru, dne 25. oktobra 1024 Zimsko perilo copate, klobuke, čepice itd. priporoča najugodneje MHOB L3H Maribor G'avni trg štev. 2. 5-'.7ol \ Razpis božičnih nagrad. ? 300 daril od iarju 300 daril v i od NAGRADE; 1.) 1 nov Torino Fiat-avto za 6 ossb. 2.) 1 nov Torino Fiat-avto za 4 osebe. 3.) 1 nova kompletna spalna 'oba t 2 posteljama iz črešnjevega lesa. Izdelek tvornice Bothe i E! rman, Zagreb. 4.) 1 nova kompletna jedilna soba iz hrustevine. Izdelek tvornice Bothe i Ehrman, Zagreb. 5.) 1 nova kompletna pisalna soba iz hrastovine. I;delek tvornice Eolhe i Ehrman. Zagreb. 6.) 1 nov Ehrbar klavir (salonski klavir). 7.) 1 nova klubska garnitura iz usnja. 8.) 1 novo motorno kolo 5 HP. 9.) 1 nova velika perzijska preproga (Afganistan). 10.) 1 nov pisalni stroj Undervvood. It.) 2 nova damska urejena toaletna potna kovčega iz asnja. 12.) 2 nova mpnjša motorna kolesa. 13.) 2 nova Singer šivalna stroja. 14 ) 2 nova pianina. " - 15.) 2 novi kompletni kuhinjski opravi. 16.) 5 novih porcelanastili servisov, kompletnih, za 12 oseb. 17.) 5 novih gramofonov, vsak /. 10 najnovejšimi Shymmy ploščami. 18.) 5 novih fotografičnih aparatov. 19.) 5 novih velikih kovčegov za [lotno prtljago. 20.) 5 novih velikih medenih električnih lestencev. 21 * 5 novih manjših perzijskih preprog (Sliirvan ali slično). 22.) 5 novih ženskih toaletnih garnitur iz kristalnega stekla. 23.) 5 novih velikih gardinier :z kristalnega stekla. 24.) o novih velikih vaz iz kristalnega slekla. 25.) 5 novih velikih naslanjačev, ■/ gobelin-blagom preoblečenih. 26.) 10 novih velikih usnjatili ročnih kovčegov. 27.) 10 novih TianjSih usnjatili ročnih kovčegov. 28.) 10 novih zlatih zapestnih ženskih ur. 29.) 10 novih moških zlatih ur. 30.) 10 novih porcelan;:stih servisov za 6 oseb. 31.) 10 novih porcelanastih servisov za črno kavo za 12 oseb. 32.) 10 novih biciklov. 33.) 10 novih stoječih električnih svetiljk. 34.) 10 novih pirotskih preprog. 35.) 10 novih porcelapastib servisov za črno kavo Za 6 oseb. 36.) 20 novih srebrnih doz za cigarete. 37.) 20 novih moških zlatih verižic za ure. 38.) 30 novih ženskih zlatih zapestnic. 39.) 30 novih moških usnjalib listnic. 40.) 30 novih ženskih usnjalib ridikulov. Vpoštevajoč današnje težke ekonomske razmere, vsled katerih je novoosnovanitn tvrdkam nemogoče s svojimi še tako dobrimi proizvodi prodreti v javnost, boreč se z veliko konkurenco, poskušamo na ta reklnmni način spoznati širšo publiko z našimi prvorazrednimi parfumi. ki so po strokovn.nkih ter po najnovejših francoskih metrvdah tn receptih prirejeni. Saj nam ni treba uvažati parlumerije iz inozemstva, ker moremo v domovini taisto doseči. V to rekl;