Letnik 1918,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CVI. — Izdan in razposlan 20. dne junija 1918.
Vsebina: Št. 217. Ukaz o ustanovitvi gospodarskih zvez grafiških tiskarskih industrij in obrti.
217.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu s pravosodnim ministrom z dne 17. junija 1918. 1.
o ustanovitvi gospodarskih zvez grafiških tiskarskih industrij in obrti.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. I. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako:
8 1.
Unspodnrske zveze grafiških tiskarskih industrij in obrti.
Za zastopanje posebnih interesov grafiških tiskarskih industrij in obrti se ustanavljajo naslednje gospodarske zveze:
1.	gospodarska zveza tiskarnic časnikov;
\
2.	gospodarska zveza tiskarnic knjig;
3.	gospodarska zveza kamenoliskarnic, svetlo-hskarnic in bakrotiskarnic.
Zveze imajo svoj sedež na Dunaju.
Slovenlioh.)
§ 2.
Pripadniki zvez.
N.
Vse tiskarniee knjig, ki se bavijo s tiskanjem vsak dan izhajajočih časnikov, ki se tiskajo na navitem papirju, pripadajo gospodarski zvezi tiskarnic časnikov, vse druge tiskarniee knjig pa gospodarski zvezi tiskarnic knjig.
Ako se bavi tiskamica knjig le v enem delu svojega obrata s tiskanjem vsak dan izhajajočih časnikov, ki se tiskajo na navitem papirju, pripada z ustreznim delom svojega obrata gospodarski zvezi tiskarnic časnikov, z drugim delom pa gospodarski zvezi tiskarnic knjig.
Tudi na podjetja, pri katerih je obrat tiskar-nice knjig le del njihovega podjetja, se zmislu primemo uporablja sprednje določilo.
Vsa podjetja, ki se bavijo s kamenotiskom, svetlotiskom ali bakrotiskom, pripadajo gospodarski zvezi kamenotiskarnic, svetlotiskarnic in bakrotiskarnic. Ginkotisk in aluminijev tisk je enačiti kamenotisku.
Podjetja, ki se bavijo 'le z delom svojega obrata s kamenotiskom, svetlotiskom ali bakrotiskom, pripadajo gledé tega dela gospodarski zvezi kamenotiskarjev, svetlotiskarjev in bakro-tiskarjev.
Državni obrati ne pripadajo tem zvezani.
Obrati in podjetja v tem paragrafu ozname-njene vrste, ki se šele ustanové, dokler velja ta
137
ukaz, pripadajo zvezam, ki pridejo v poštev, z dnem pfičetka opravila. Isto velja, ako raztegne podjetje, dokler obstajajo te zveze, svoje opravilno delovanje na obratno stroko, ko je pogoj za pripadnost k eni izmed zvez.
O pripadnosti k zvezi odloča v dvomnih primerih trgovinski minister, zaslišavši zvezno vodstvo, po svobodnem preudarku.
\
§ 3.
Kamen zvez.
Naloge vsake izmed treh gospodarskih zvez so :
1.	voditi pregled o produkcijskih razmerah in obratnih uredbah zadevnih podjetij, poizvedovati o zalogah, izdelovanju in razpečavanju, ako treba, s sodelovanjem pristojnih trgovinskih in obrtnih zbornic;
2.	svetovati osrednjim oblastvom, kadar oddajajo naročila;
I
3.	skrbeti za preskrbo vanje zvezi pripadajočih obratov s sirovinami in pomožnimi snovmi, pol-fabrikati in obratnimi pomočki, zlasti s sklepanjem dogovorov z drugimi gospodarskimi organizacijami;
4.	staviti predloge in sodelovati gledé vseh naredb, ki se nanašajo na preskrbovanje grafiških tiskarskih industrij in obrti s potrebnimi sirovinami in pomožnimi snovmi in z gorivom;
5.	odkazovati sirovine in pomožne snovi in goriva posameznim podjetjem, ako ima zveza pravico razpolagati s tjemi tvarinami;
6.	uravnati in pospeševati obrtno delovanje, ki je predmet gospodarske zveze;
7.	sodelovati ob uravnavi vprašanj gospodarske uprave, ki se tičejo industrij in obrti, združenih v zvezi, zlasti pri vseh naredbah, da se uravna in pospeši uvoz in izvoz, pri izdajanju in izvrševanju uvoznih in izvoznih prepovedi, pri naredbah na polju trgovinske politike in socijalne skrbi in pri vseh vprašanjih, ki se podajajo ob razorože-vanju in prehodu v mirovno gospodarstvo, končno izvrševati na to se nanašajoče odredbe, kolikor izroči to zvezi trgovinski minister;
8.	sodelovati ob priskrbovanju in razdeljevanju starega papirja, ki je naloženo komisiji za stari papir po določilih ministrstvenega ukaza z dne 6. maja 1918. 1. (drž. zak. št. 165), s tem, da pošlje skupnega zastopnika v to komisijo.
9.	Vrhutega je naloženo še gospodarski zvezi tiskamic knjig ter gospodarski zvezi kameno-tiskarnic, svetlotiskarnic in bakrotiskarnic :
a)	uravnavati cene in prodajne pogoje;
b)	sodelovati ob uravnavi izkazovanja dela.
§ 4.
- Pravno svojstvo zvez.
Zveze so juristične osebe. Na zunaj jih zastopa zvezno vodstvo (§ 12). V imenu zveze podpisuje pravnoobvezno predsednik ah eden njegovih namestnikov.
§
Dolžnosti zveznih pripadnikov.
Zvezni pripadniki morajo pospeševati namene zveze in opuščati vse, kar je pripravno oteževati ali ovirati njih dosego. '
Slušati morajo odredbe, ki jih je ukrenilo zvezno vodstvo, zlasti tudi odredbe gledé uravnavanja cen in prodajnih pogojev in dajati vsa potrebna pojasnila za njih pripravljanje in izvrševanje.
Dolžni so plačevati prispevek k stroškom poslovanja, ki ga določi zvezni zbor (§ 10).
Nadalje morajo zvezni pripadniki dati svoje obrate in svoje opravilno poslovanje nadzorovati, kolikor je potrebno, da se dosežejo nameni zveze. To nadzorstvo morejo izvrševati posebni uradni organi, ki jih postavi trgovinski minister in ki morajo poročati trgovinskemu ministru o tem, kar opazijo.
8 6.
Organi zvez.
Organi vsake teh treh zvez so:
a)	zvezni zbor (§§ 7 do 10),
b)	zvezni odbor (g 11),
c)	zvezno vodstvo (§ 12),
d)	skupni odbor zveznih vodstev teh treh gospodarskih zvez (§ 13).
§ 7.
Zvezni zbor gospodarske zveze tiskarnic časnikov.
Zvezni zbor sestoji iz vseh zveznih pripadnikov. Vsak zvezni pripadnik se more dati zastopati
po drugem zveznem pripadniku, kateremu mora izdati posebno pooblastilo. Tisti, kateremu je poverjeno zastopanje, mora izročiti predsedniku to posebno pooblastilo najkasneje pred glasovanjem.
Nobeden zvezni pripadnik ne sme izvrševati več nego največ pet takih pooblastil.
Prvi (ustanovni) zvezni zbor mora sklicati pismeno, najkasneje osem tednov po imenovanju začasnega opravilnega vodstva to vodstvo — in sicer vsaj osem dni pred nastavljenim dnem zborovanja.
§8.
Zvezni zbor gospodarske zveze tlskarnic knjig.
Zvezni zbor sestoji iz sto voljenih zastopnikov zveznih pripadnikov.
Števila glasov, ki gre zveznim pripadnikom za volitev, se ravna po obsegu njihovih obratov, in sicer tako, da ima vsak žvezni pripadnik pravico oddati toliko glasov, kolikor ima brzih tiskalnic. Razen tega je računiti po tri tiskalnice s tiskarsko pločo za eno brzo tiskalnico in" posamezen rotacijski stroj z najmanj 41 centimetrov širokim zvitkom za dve brzi . tiskalnici. Ostanek dveh tiskalnic s tiskärsko pločo, ki se poda ob tem računu, se enači brzi tiskalnici. Vsak zvezni pripadnik ima pravico oddati najmanj en glas.
Volitev, ki jo izvede zvezno vodstvo — gledé prvç volitve zastopnikov začasno opravilno vodstvo •—, se vrši pismeno in nadzoruje jo vladni komisar. Za volitve potrebne imenike zveznih pripadnikov sestavljajo trgovinske in obrtne zbornice. Štejejo se le oddani glasovi, ki so došli v roku, razglašenem za glasovanje.
Prvi (ustanovni) zvezni zbor mora sklicati začasno opravilno vodstvo pismeno, najkasneje štiri tedne po izvršeni volitvi — in sicčr vsaj osem dni pred nastavljenim dnevom zborovanja.
8 9.
brezni zbor gospodarske zveze kanicnotlskarnlc, Kvetlotlskarnie in bakrotlskurnic.
Zvezni zbor sestoji iz šestdeset voljenih zaupnikov zveznih pripadnikov.
število glasov, ki gre zveznim pripaduiköm 2a volitev, se ravna po obsegu njihovih obratov,
in sicer tako, da ima vsak zvezni pripadnik pravico oddati toliko glasov, kolikor ima brzih tiskalnic. Razen tega je računiti po tri ročne tiskalnice za eno brzo tiskalnico in en rotacijski' stroj (Rotary-, offset-tiskalnico) za dve brzi tiskalnici. Ostanek dveh ročnih tiskalnic, ki se poda ob tem računu, se enači brzi tiskalnici. Vsak zvezni pripadnik ima pravico oddati najmanj en glas.
Volitev, ki jo izvede zvezno vodstvo — gledé prve volitve zastopnikov začasno «pravilno vodstvo —, se vrši pismpno in nadzoruje jo vladni komisar. Za volitve potrebne imenike zveznih pripadnikov sesta\ljajo trgovinske in obrtne zbornice. Štejeje se le oddani glasovi, ki so došli v roku, razglašenem za glasovanje.
Prvi (ustanovni) zvezni zbor mora sklicati začasno opravilno vodstvo pismeno, najka-neje štiri tedne po izvršeni -volitvi — in sicer vsaj osem dni pred nastavljenim dnevom zborovanja.
§ 10.
Skupna določila za zvezne zbore treh gospodarskih zvez.
• Razen določil, navedenih v §§ 7, 8 in 9 tega ukaza, veljajo za zvezni zbor vsake izmed teh treh gospodarskih zvez še naslednja:
Zvezni zbor se vrši na Dunaju. Skliče ga po potrebi ali po naročilu trgovinskega ministra predsednik ali, ako je zadržan, eden njegovih namestnikov.
Ako to zahteva vladni komisar ali na pismeno zaprosilo, ki ga je podpisalo vsaj pet udov zveznega odbora (§ 11) ali vsaj dvajset udov zveznega zbora je sklicati zvezni zbor najkasneje v štirih tednih.
Vabiti se more pismeno ali brzojavno m zgoditi se mora to 14 dni pred sejami, ne gledé na primere posebne nujnosti.
Zvezni zbor je sklepčen, ako so bili v redu povabljeni vsi udje in vladni komisarji in ako je navzoča, oziroma zastopana vsaj ena tretjina udov.
Vsak ud zveznega zbora ima en glas.
Zveznemu zboru predseduje predsednik zveznega vodstva ali, ako je zadržan, eden njegovih namestnikov. Prvi (ustanovni) zvezni zbor vodi
Kos CVI. 217. Ukaz trgovinskega ministra itd. z dne 17. junija 1918. v
predsednik začasnega opravilnega vodstva ali eden njegovih namestnikov.
Zvezni zbor sklepa z navadno večino glasov navzočih udov.
Predsednik in vladni komisarji ne glasujejo. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči predsednik.
Zveznemu zboru je pridržano:
1.	sklepati o zalaganju in porazdelitvi stroškov poslovanja zveze;
2.	odobriti položeni račun;
3.	sprejemati poročilo o delovanju zveznega vodstva;
4.	voliti zvezni odbor (§ 11).
Zvezni odbor se voli z glasovnicami.
Udje zveznega zbora imajo vsakčas pravico zveznemu vodstvu staviti predloge, o katerih mora sklepati čim prej.
§ 11.
Zvezni odbori treh gospodarskih zvez.
Zvezni odbor vsake Izmed treh gospodarskih zvez je sestavljen iz dvajset udov, ki jih je izvolil zvezni zbor, ter iz nadaljnjih pet udov največ, ki jih je imenoval trgovinski minister izmed zveznih pripadnikov.
Poslovna doba odbornikov znaša dve leti; izstopajoči udje se lahko zopot volijo.
Trgovinski minister more' iz javnih ozirov, zaslišavši zvezni odbor, izjaviti, da je ud izgubil svojo službo, ter zaukazati popolno novo volitev odbora. Ako se voli odbor na novo, mora tudi trgovinski minister imenovati ude na novo. Dotlej, da se izvršč nove volitve in nova imenovanja, poslujejo dosedanji udje odbora. Ako izstopi voljen ud. preden poteče poslovna doba, more zvezni odbor v štirih tednih s pritrditvijo trgovinskega ministra soizbrati na njegovo mesto v zvezni odbor do prihodnjega zveznega zbora zveznega pripadnika.
Udje zveznega odbora opravljajo svoje posle kakor častno službo.
Zvezno vodstvo (§ 12) mora zaslišati zvezni odbor pred vsemi odločbami in odredbami na-
čelne vrste. Njegovi sklepi so obvezni za zvezno vodstvo.
Zveznemu odboru je zlasti naloženo:
a)	ustanavljati načela za ravnanje s stvarmi, oznamenjenimi v § 3 ;
b)	nadzorovati upravo blagajnice;
c)	ustanavljati določne učine, za katere' more zvezno vodstvo ali razsodišče (§§ 18 in 19) nalagati kazni zaradi nereda, ter določati izmero teh kazni; pri tem se pa pri učinih, ki se preodkažejo zveznemu vodstvu, da jih kaznuje, ne sme seči čez kazenski postavek 5000 K, v drugih primerih pa ne čez postavek 20.000 K za posamezni primer;
d)	postavljati pododbore, da se poprej posvetujejo o določnih stvareh in jih izvršujejo;
e)	privzemati pridane svetovalce.
Zvezni odbor se zbira najmanj vsake tri mesce na Dunaju. Ako to zahteva vladni komisar (§ 16) ali na pismen predlog najmanj štirih udov
^veznega odbora, je sklicati sejo v 14 dneh.
*
Udje zveznega odbora ter vladni komisarji se morejo vabiti na seje pismeno ali brzojavno.
Zvezni odbor je sklepčen, ako so bili povab-1 ljeni vsi udje in vladni komisarji in ako sta navzoča vsaj dva uda zveznega vodstva in vsaj pet udov, ki ne pripadajo zveznemu vodstvu. Sklepa se z navadno večino glasov. Predseduje predsednik zveznega vodstva ali, ako je zadržan, eden njegovih namestnikov (§ 12). Predsednik ne glasuje. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči predsednik. Vladni komisarji ne glasujejo.
Udje zveznega odbora imajo vsakčas pravico staviti zveznpmu vodstvu predloge, o katerih mora vodstvo sklepati najkasneje v prihodnji seji.
*
S sklepom večine glasov navzočih se more odrediti, da morajo ostati tajni posamezni posvetovalni predmeti in nanje nanašajoči se posledki glasovanja.
§ 12.
Zvezna vodstva treh gospodarskih zvez.
Zvezno vodstvo vsake izmed treh gospodarskih zvez je sestavljeno iz predsednika, prvega in dru-
gega predsednikovega namestnika ter iz osem udov, ki jih imenuje trgovinski minister izmed zveznega odbora.
Udje zveznega vodstva opravljajo svoje posle kakor častno službo.
Zvezno vodstvo zastopa zvezo na zunaj, zlasti pri pogajanjih z organizacijami drugih industrij v strokovnih stvareh. Vodstvo odloča v vseh prašanjih, v katerih ni izrečno določeno, da sklepa o njih zvezni zbor, zvezni odbor ah skupni odbor zveznih vodstev. Zveznemu odboru ter zveznemu zboru mora poročati o svojem delovanju.
Zvezno vodstvo je dolžno dajati račun o upravi denarja in mora vsako leto predložiti računski sklep zveznemu zboru, da ga odobri.
Zvezno vodstvo more v zmislu § 18 nalagati kazni zaradi nereda.
Zvezno vodstvo pošlje razen svojega predsednika iz svoje srede štiri voljene ude v skupni odbor zveznih vodstev treh gospodarskih zvez (§ 13).
Zvezno vodstvo postavlja na predlog predsednika, oziroma njegovih namestnikov potrebne uradnike in pomožne moči, ki se plačujejo iz novcev zveze. Za namestitev oseb na vodilnem mestu je treba potrditve trgovinskega ministra.
Predsednik, ako je zadržan, eden njegovih namestnikov, sklicuje zvezni zbor ter seje zveznega odbora in zveznega vodstva in predseduje v njih (§g 7 do všlevši 12).
Zvezno vodstvo mora predsednika skupnega odbora zveznih vodstev (§ 13) povabiti na vsak zvezni zbor, oziroma vsako sejo zveznega odbora ali zveznega vodstva hkratu z udi ter mu istočasno •naznaniti razpravne predmete.
Predsednik, ako je zadržan, eden njegovih namestnikov, vodi tekoča opravila in nadzoruje notranji službeni obrat. Njemu so podrejeni uradniki in pomožne moči zveze.
Zvezno vodstvo se po potrebi zbira na seje na Dunaju. Udje zveznega vodstva, predsednik kupnega odbora zveznih vodstev ter vladni komi-Sarj* (§ 16) sc morejo vabiti na seje pismeno •*li brzojavno.
Zvezno vodstvo je sklicati na sejo v osmih 'Ineh, ako to zahteva eden izmed vladnih komi-
sarjev (§	16) ali najmanj dva uda zveznega
vodstva z navedbo razpravnih predmetov.
Zvezno vodstvo je sklepčno brez ozira na število došlih udov, âko so bili povabljeni vsi udje in vladni komisarji. Zvezno vodstvo sklepa z navadno večino glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, velja za sklep tisto mnenje, kateremu je pristopil predsednik. Vladni komisarji ne glasujejo.
Da vodi opravila, dokler se zveza redno ne ustanovi z volitvijo zveznega odbora in imenovanjem zveznega vodstva, postavi trgovinski minister začasno opravilno vodstvo, ki je pravtako sestavljeno iz predsednika, dveh predsednikovih namestnikov in osem udov in ima pravico izvrševati vse oblasti zveznega vodstva ter se odveže službe hkratu, ko se imenuje stalno' zvezno vodstvo.
Na njegovo poslovanje se zmislu primerno uporabljajo določila tega paragrafa.
S 13.
Skupni odbor zveznih vodstev treli gospodarskih zvez.
Ako gre pri zastopanju na zunaj, ki je pridržano zveznemu vodstvu, zlasti pri pogajanju z organizacijami drugih industrij v strokovnih stvareh (§ 12), za vprašanja, ki se tičejo področja ne le ene izmed gospodarskih zvez, se mora sklepati v skupnem odboru zveznih vodstev treh gospodarskih zvez.
Ta skupni odbor je sestavljen iz predsednika, treh predsednikov namestnikov in dvanajst odbornikov. Predsednika imenuje trgovinski minister izmed pripadnikov treh zvez. Predsednikovi namestniki so predsedniki treh gospodarskih zvez. Vsako izmed treh gospodarskih vodstev (§ 12) voli iz svoje srede štiri ude v skupni odbor.
Odborniki skupnega odbora opravljajo svoje posle kakor častno službo.
Predsednik ima pravico biti navzoč v sejah organov vseh treh zvez (§ 6).
Sklepi skupnega odbora so obvezni za organe treh zvez (§ 6) tako dolgo, dokler ne sklenejo zvezni zbori vseh treh zvez nasprotnega sklépa.
Skupni odbor se zbira na Dunaju po potrebi na predsednikov poziv. Na sejo ga je sklicati
v osmih dneh, ako zahteva to eden vladnih komisarjev (§ 16) ali zvezno vodstvo ene teh treh zvez (§ 12).
Sklepčen je, ako so bili povabljeni vsi udje in za vsako izmed treh zvez postavljeni vladni ko-rn is a rji in ako sta razen predsednika ali enega ' njegovih namestnikov navzoča od vsakega izmed treh zveznih vodstev najmanj po dva izmed poslanih udov.
Sklepa se z navadno večino glasov. Predsednik in vladni komisarji ne glasujejo. Ako to za-’ hteva eden vladnih komisarjev ali najmanj dva uda skupnega odbora, morajo trem zvezam pripadajoči udje ločeno glasovati. Taki zahtevi je tudi ugoditi, ako se to zahteva takoj po skupnem glasovanju. Predlog Velja za odklonjenega, ako ob ločenem glasovanju ne dobi večine tudi le udov ene zveze. V tem primeru je izprositi odločbo trgovinskega ministra.
Morebitnih stroškov, ki nastanejo s poslovanjem skupnega odbora, morala plačevati po dve petinki gospodarska zveza tiskarnic časnikov in gospodarska zveza tiskarnic knjig in eno petinko gospodarska zveza kamenotiskarnic, svctlotiskarnic in bakrotiskarnic. Te stroške popreskuša skupni odbor.
§ H.
Posebne dolžnosti funkcionarjev ln nameščencev zvez.
Vsi udje zveznega vodstva in zveznega odbora ter vsi nameščenci zveze si morajo pri svojem poslovanju prizadevati z najpopolnejšo nepristra-nostjo in največjo vestnostjo.
Vsi funkcijonarji in nameščenci zveze so dolžni molčati o vseh stvareh, za katere zvedö v tej lastnosti jn katerih izkoriščanje ali sporočanje na zunaj greši zoper namene gospodarske zveze ali se tiče opravilnih razmer pripadnikov zveze, in morajo to pismeno obljubiti.
Pri vodstvu opravil je dolžnost zveznega vodstva s primernimi uredbami skrbeti za to, da se zabrani zlorabljanje ali sporočanje navedb o opravilnih razmerah, ki dohajajo zveznemu vodstvu. Pozivu, naj naznanijo navedbe, ki so jih pripadniki zveze podali pisarnici zveze, morajo ustreči uradniki in pomožne moči le tedaj, ako jih na to pozove predsednik oziroma njegova
namestnika ali vladni komisarji ali ako je zvezno vodstvo storilo na to mereč sklep.
§ 15.
Stroški poslovanja.
Za zalaganje stroškov poslovanja vsake teh treh zvez morajo pripadniki zvez plačevati prispevke (§ 10), ki jih določi zvezni zbor in ki se morejo izterjati po politični izvršbi.
§ 16.
Državno nadzorstvo.
Zveze in skupni odbor zveznih vodstev so pod državnim nadzorstvom, ki ga izvršujejo vladni komisarji, ki jih je imenoval trgovinski minister.
Vladne komisarje je vabiti na vse razprave in seje zveznih organov in pravico imajo vsakčas povzeti besedo in staviti predloge, o katerih se mora sklepati.
Nadalje imajo pravico odložiti izvršitev sklepov in odredb zveznih organov in skupnega odbora zveznih vodstev za toliko časa, da odloči trgoviaski minister.
Vladni komisarji imajo pravico vpogledovati v vse knjige, zapiske in opravilne spise organov gospodarske zveze in skupnega odbora zveznih vodstev in zahtevati vsa pojasnila, ki se jim zdé potrebna.
§17‘-	I
Državno odobrcnje.
•
Odobrenja trgovinskega ministra potrebujejo vse odločbe, sklepi in odredbe zveznih zborov, zveznih odborov, zveznih 'vodstev ali skupnega odbora zveznih vodstev, ki se tičejo:
a)	načel za preskrbovanje zvezi pripadajoči h obratov z sirovinami in pomožnimi snovmi, polfabrikati in obratih (§ 3, točka 5);
b)	uravnave cen in prodajnih pogojev (S 3, točka 9 a) ;
c)	višine zveznih prispevkov, ako jih morajo po §§ 10 in 15 plačevali pripadniki zveze;
d)	ustanovitve tistih določnih učinov, za katere lahko nalaga zvezno vodstvo ali razsodišče kazni zaradi nereda, in določitve izmere teh kazni (§ 11).
§ 18.
Kazni zaradi nereda.
Zvezna vodstva morejo zaradi dejanj ali opustitev pripadnikov zveze, ki nasprotujejo tistim predpisom in odredbam, ki jih je izdalo zvezno vodstvo po tem ukazu, da dosežejo nameni zveze, nalagati kazni zaradi nereda, ako je učin na podstavi sklepa zveznega odbora (§ 11 c), ki ga je odobril trgovinski minister, postavljen pod kazen zaradi nereda.
Ako je zvezno vodstvo naložilo kazen zaradi nereda, se more razsodišče (§ 19) prositi za odločbo, ne da bi priziv imel odloživo moč.
s
Kazenski zneski se izterjavajo na pi-ošnjo zveznega vodstva s politično izvršbo in dohajajo občekoristnemu namenu, ki ga določi trgovinski minister na predlog zveznega vodstva.
§ 19.
Razsodišče.
Za odločbo v vseh sporih med pripadniki zveze v stvareh zvez, nadalje v tistih primerih, v katerih smatrajo pripadniki zveze, da so prikrajšani v svojih pravicah z odločbo ali odredbo, ki so jo ukrenili zvezni zbori in zvezni odbori ali zvezna vodstva, nadalje skupni odbor , zveznih vodstev, se ustanavlja razsodišče za vse tri zveze skupaj.
Odločbe in odredbe zveznih zborov, zveznih odborov in zveznih vodstev, nadalje skupnega odbora zveznih vodstev, ki jih je odobril trgovinski minister (§§ 10 do 13 in § 17), se ne morejo izpodbijati na razsodišču.
Dejanja in opustitve, ki merijo zoper odredbe ali predpise, ki jih je izdalo zvezno vodstvo P° tem ukazu, mora zvezno vodstvo, ako nima ®amo po § 18 pravice naložiti kazen zaradi ne-reda, naznaniti razsodišču, ki naj razsodi, ali je Naložiti kazen zaradi nereda.
Razsodišče odloča nadalje o prizivih, ki jih pripadniki zveze vlagajo zoper kazni zaradi nereda, ki jih je naložilo zvezno vodstvo.
Ako je za določene učine izmera kazni ustanovljena s sklepom zveznega odbora, ki ga je odobril trgovinski minister (§§ 11 c in 17 d), je razsodišče vezano nanjo, kadar odmerja kazen. V vseh drugih primerih je izmera kazni prepuščena svobodnemu preudarku razsodišča; toda kazen zaradi nereda v vsakem posameznem primeru ne -sme presegati zneska 20.000 K.
Razsodišče je sestavljeno iz sodniškega funkcionarja, ki ga postavi trgovinski minister v po-razumu s pravosodnim ministrom, za predsednika in iz devet udov ali njihovih nadomestnikov, ki jih imenuje trgovinski minister. Pri tem je vzeti po tri ude in njih nadomestnike iz zveznih pripadnikov vsake teh treh zvez. Razsodišče odloča v senatu, ki je sestavljen iz sodniškega funkcijo-narja za predsednika in iz treh razsodnikov tiste zveze, zoper katero je naperjena tožba. Ako pa je tožba naperjena zoper odločbo ali odredbo skupnega odbora zveznih vodstev, je vzeti - po enega teh treh udov iz treh skupin razsodnikov, imenovanih iz posameznih zvez. Ako so glasovi enako razdeljeni, velja za sklep tisto mnenje, kateremu je pristopil predsednik. Udje in nado-mestniki opravljajo svoje posle kakor častno službo. Pripadati ne smejo niti zveznemu vodstvu niti zveznemu odboru.
Vse odločbe razsodišča so končnoveljavne. Postopanje pred razsodiščem se ravna po določilih Četrtega oddelka VI. dela civilnega pravdnega reda, kolikor se iz predpisov tega ukaza ne pokaže kaj drugega.
Predsednik razsodišča more, uporabljaje za postopanje na rednih sodiščih veljajoče predpise, povabiti priče in izvedence in te osebe ter stranke zaslišati pod prisego.
Kazenski zneski se izteijavajo na prošnjo zveznega vodstva s politično izvršbo in dohajajo občekoristnemu namenu, ki ga določi trgovinski minister na predlog zveznega vodstva.
§ 20.
Kazni po političnih oblastvih.
Prestopke tega ukaza kaznujejo, ako dejanje ne spada pod strožje. kazensko določilo, politična
f
oblastva prve stopnje z denarnimi kaznimi do 20.000 K ali z zapornimi kaznimi do šest mescev. Vrhutega se more izreči, da zapadejo reči, na katere se nanaša kaznivo dejanje, ter da se izgubi obrtna pravica. Vse te kazni se morejo nalagati tudi druga poleg druge.
. § 21.
Razpust zvez.
«
Zveze se razpuste, zaslišavši zvezne odbore, Z odredbo trgovinskega ministra, ki odloči tudi o porabi morebitnega upravnega prebitka.
§ 22.
Začetek veljavnosti.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
VVieser s.
I
Iz e. kr. dvorne in državne tiskarne. 447818