59. številka.
Ljubljana, v torek 12. marca 1901
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol .eta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCnna se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko veö, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petitrvrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10;h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St 12.
»Slovenski Narod" telefon öt 34. — .Narodna TIskarna" telefon št 85.
„Vinogradniskc društvo."
ii.
Globa 1000 kron, ki se je naložila „ Vinogradniškemu društva" za njegovo tihotapstvo, nikakor ni primerna, nego je izredno mila. Pričakovati je bilo, da se društvu naloži vsaj navadoa kazeD, kakor jo mora plačati vsak obrtnik, gostilničar ali vinotržac, ako pride c užitninakiini predpisi v konflikt, pričakovati je bilo, da se globa odmeri vsaj .nach dem einfachen Strafsatz", kakor se glasi tehniški izraz, a to se ni zgodilo.
Nasprotno pa je sedaj prišlo še finančno ministrstvo in je že itak premilo globo 1000 K znižalo na 200 K.
To postopanja finančnega ministrstva je docela nerazumljivo, in mu je po naši sodbi iskati vzrokov ne v aktih nego drugje.
Tihotapstvo .Vinogradniškega društva" je imelo tak značaj, da se o njem lahko reče: Finančno ravnateljstvo na Kranjskem sploh le nikdar ni imelo opraviti s takim slučajem.
Tihotapstvo namreč ni bilo le obsežno, ž njim se ni samo na jako predrzen način zlorabila zaupnost užitninskega zakupa, ki je, zanašajo se prajkone na osebo c. kr. deželnosodnega svetnika in državnega poslanca Vencajza, dovolil, da ostane založna klet .Vinogradniškega društva" izven kontrole, ampak to tihotapstvo se je tudi izvrševalo s tako rafiniranostjo, da je bila nmestna ne miloba, nego najstrožja kazan. Manipulacije z boletiranimi steklenicami so bile milo rečeno jako rafinirane, sicer pa kaže rafini-ranost katoliških tihotapcev tudi to, da se pri preiskavi ni moglo dognati, iz katerih posod je bilo vzeto tihotapljeno vino.
Napram društvo, ki je tako skrajno zvijačno postopalo, pač ni bila umestna to lika milost, kakor mu jo je naklonilo finančno ministrstvo. Ta milost je toliko ne-umestneja, ker stoji na čelu tihotapskemu društvu med tem upokojeni c. k r. dežel-
LISTEK.
Zmagovalec.
(Fo premieri „Smradu mrhovine" in „Laž-njivcev".) Spisal F. pl. 0.
Danes je bil velik večer za stalno literarno omizje v »Central-Bari". Miza je bila svečano pogrnjena. V vitkih vazah so stale vitke cvetke. Na vsaki brisalki je ležala bledodehteča orhideja. Namizne karte so bile bledovioličaste. Dva stola pa sta bila ovenčana: lovor in vmes trudne teje!
Dva tovariša literarnega omizja sta bila danes „vprizorjena" prvikrat.
Neki gospod, čegar kravata skoraj ni imela konca, je sedel tu že od osme ure ter razdeljeval prostore. Sem ter tjä je zapisal, medlo se naamihaje, na mizni prt „dnseven blisk"; aem ter tjä pa je pil tudi whiskey-cockstail. Po deseti uri se je pridružil temu gospodu brez perila drng gospod, kateremu se je videlo, da je prišel iz gledališča, kajti na njegovem klobuku je tičala še pozabljena garderobna številka.
,No, kako je bilo?" je vprašal prvi.
.Strašno! Velikanski uspeh! Ubogi Reginald! Neliteraren je prav do kosti! Pa saj sem mu dejal vedno! Mislim, lopovi ploskajo še sedaj!"
Tedaj sta vzela cvetličje z enega obeh
nosodni svetnik in državni poslanec, mož, ki je bil tedaj, ko se je tihotapstvo zgodilo, prisednik c. kr. dohodar-stvenega sodišča in je tedaj moral poznati predpise užitninskega zakona, saj je Bog ve koliko ljudi zaradi tacih tihotap stev sodil in obsodil.
Neumestna pa milost finančnega ministrstva ni samo s stališča pravice in pravičnosti, ampak posebno še z mo-raličnega stališča.
Kam pride javna morala, če bo finančno ministrstvo v tako kričečih slučajih, kakor je slučaj ..Vinogradniškega društva", postopalo skrajno prizanesljivo, mej tem ko nasproti obrtnikom, ki greše proti užitnin-skim predpisom največ iz nevednosti, postopa neizprosno in jih strogo kaznuje. Ubogi kmetic, ki ne zna ne pisati ne citati, kateremu so užitninski predpisi s sedmimi pečati zapečatena knjiga, se strogo kaznuje, če prikrije kak lonček slabega žganja, društvu pa, ki ima na čelu prisednika c. kr. dohodarstvenega sodišča, torej natančnega poznavalca nžitninskih predpisov pa se itak čudovito mila, in po našem mnenju nepravilno določena globa še zniža pod vsako postavno mero.
Trpeti pa mora v sled tega tudi davčna morala. Ljudje bodo brez težav izračunih, da bi bilo moralo „Vinogradniško društvo" prav z* prav od ce'e zaloge 940 hektolitrov plačati 7820 kron 80 vin. užit-nine in vsaj polovico te svote, to je 3910 kron 40 vin. globe, in lahko si je misliti kaj poreko, čuvši, da se je finančna nprava z .Vinogradniškim društvom" pogodila ter odnehala od pravnega postopanja pod pogojem, da plača društvo 2134 kron 79 vin. užitnine in le 1000 kron globe, katero globo pa je potem finančno ministrstvo še znižalo na 200 kron. Namesto 3910 kron — bo,Vinogradniško druStvo" plačalo le 200kron, 3710 kron pa mu je bilo darovanih.
Finančna uprava se ne bo smela čuditi, če bo ljudstvo izvajale iz tega one po-
stolov in ovenčala drugega dvakratno. Potem sta čakala. Oni, ki je prišel drugi, si je vzel sherry flipa. Polagoma jih je došlo več, katerim vsem seje videlo, da spadajo skupaj, dasiravno so si bili med seboj jako nepodobni. Vsakdo je imel na sebi nekaj, kar je jasno izražalo, kako zaničuje .filistra omike": gamaše brez gumbov, transcendentalno kravato, že trikrat obrnjene mauset e, baršunaste naši ve na dolgi, črni de-kadentovski suknji, demonstrativen telovnik iz atlasa ali počene črevlje. Več jih je bilo pod nosom docela obritih; nekateri pa so imeli okoli srajčnega zavratnika in v okolici ušes črnosive sence, ki so delale ple-menitoblede obraze še plemenitobledejše. Eden je bil , pik fin" ter je imel na svojem elegantnem fraku kakor krožnik veliko gardenijo; ta je smel navadno plačati sekt Nosil je celo lakaste črevlje.
Ob polenajstih je prišel nov oddelek in v njegovi sredi mlad človek, kateremu so viseli črni lasje prav do nosu, in ki je bil Se bledejSi, kakor dragi. Imel je črn cow boy klobuk s čudovitimi krajci. Prijatelji so ga obsuli. Nekdo pa je zakričal:
»Slava zmagovalcu!"
.Slava zmagovalca I1  so odmevali
drugi.
Bledoličnik se je zgradil v ovenčani stol, ne da bi bil vpraSal, öegav je, in potem je dejal trudno, z lahnim gališkim naglasom :
sledice, ki se mu same usiljujejo, ne bo se smela čuditi, Če bo trpela davčna morala, pa tudi ne, če bo naletela na odpor, ako bo hotela s strogim postopanjem davčno moralo zopet povzdigniti. V takem slučaju se ji bo vedno reklo, da mora meriti vsaj s tistim merilom, kakor c. kr. prisedniku dohodarstvenega sodišča deželnosodnemu svetniku, državnemu poslanca in predsednika .Vinogradniškega društva" Vencajzu, ki je bil povrh Se sam mej prvimi, ki so prejeli tihotapljeno vino.
V LJubljani, 12. marca. K parlamentarnemu položaju.
Drž. zbor bode danes menda dognal razpravo glede rekrutnega zakona ter se jutri in v petek bavil z zakonom glede žganjarine in z investicijskim zakonom. Težišče parlamentarnega delovanja je sedaj v odsekih, ki se bavijo z različnimi predlogami, n. pr. s kmetijskimi zadrugami, s sirotniškimi blagajnami in dr. .Reichswehr" zagotavlja, da se parlamentarni položaj vzlic spletkarjenju ni poslabšal. Ustanovila se je parlamentarna kompromisna politika, ki ne sme nobene stranke kompromitirati ali ji prizadeti škode. Odločilne osebe nemških strank so glede pogajanj vlade informirani. Medtem pa sta Klofač in Fressl začela č-»!*kr,m strastno hujskati proti mladočeški stranki ter prirejata shode. Menda si vendar ne domišljata, da sta le onadva poklicana voditi in pomagati do zmage narodu Cehov! Macedonci v Bolgariji.
Osrednji macedonski odbor je sklical za 31. t. m. v Sredec izredni občni zbor vseh pokrajinskih odborov. Kako tesno je zvezana Bolgarija z Macedonci ter z vsemi dogodki v Macedoniji, dokazuje najboljše statistika. Po zadnjem ljudskem štetju ima Bolgarija okoli 3,580.000 prebivalcev. Od 1. 1890 se je prebivalstvo pomnožilo za približno 600.000 oseb. Prirastek je prišel po veliki večini iz Macedonije in iz okraja Adrianopel.   Priseljenci so prišli večinoma
.Prosim, sekta! Toda hitro!"
Natočili so mu, in z lepo kretnjo je srkal iz vitke steblaste Čaše. Sicer pa se je zval Edvard Neuenstern.
.Ali š*i bil zadovoljen?" je vprašal nekdo. V .eskkluzivnem gledališču" so bili namreč tega večera igrali prvič Neuenster-novo mnogorazpravljeno delo »Smrad mrhovine, dramatičen simbol v petih kupih." —
»Čudovito! Imenitno ! Bolj, kakor sem pričakoval!" je dejal Edvard tedaj, ko mu je pommery zbudil nekoliko življenske duhove. .Po prvem dejanju — .kupu", sem hotel reči, so v zadregi molčali. Po drugem kapa so se rezali. Bedasto, butasto, živinsko, banavskoneumno so se režali! Nato je priSel ponočni prizor v anatomiji, ko mladi doktor s hčerjo sloge v anatomiji popiva na secirala mizi, na tisti secirski mizi, na kateri leži truplo njegove zapuščene ljubice. Z mrtvaSkim prtom, ki jo pokriva, si hoče doktor obrisati kapico --"
.Kako fino!" je pripomnil oni, ki je imel baršunaste naSive.
,— — tedaj zagleda svojo žrtev, nakrat zblazni, ji iztrga srce iz prsi ter začne plesati. — Zastor je padel. Ali mislite, da je idiote zadela živčna kap, da jih je oblila kurja polt, da so krčevito jokali ali kaj takega? Smejali so se, talili so! Rjoveli so! ,Miav( so kričali !■
brez kapitala, ker so rokodelci, obrtniki ali pa izobraženci brez služb. Vsi ti delajo Bolgarom hudo konkurenco. V Sredcu se je tekom kratkih let naselilo 20 000 Mace-doncev, v Plovdivu 8000 in razmtrno skoraj toliko v vsakem drugem bolgarskem mestu. Tretjina bulgarskih častnikov je Macedoncev. Med 8600 učitelji je 2300 Macedoncev, med 38 000 urad n ki je okoli 15 000 Macedoncev. Med 8 metropoliti so 4 Macedonci in med 3412 popov jih je 1262 macedonskih. Skratka, Macedoncev je v vseh stanovih na izobilje. Vsako leto prihaja 2—300 izšolanih Macedoncev v Bolgarijo. Zato pa je uSenega proletarijata v Bulgariji mnogo. Za Bolgare torej mace-donsko vprašanje ni več samo politično nego tndi gospodarsko, socialno. Naval Macedoncev , ki v domovini vsled razmer nočejo živeti, postaja za Bulgare nevaren. Zato pa Bolgari nujno zahtevajo reform za Macedonijo, da se iznebe* prisiljencev in strašne konkurence. Ako bukne v Macedoniji U3tanek, pohiti veliko število sedaj bulgarskih vojakov, uradnikov, učiteljev, delavcev i. dr. domovini na pomoč Tako pa bo Bulgarija zapletena v boj za Macedonijo. Reforme morejo edine rešiti Balkan pred hudo vojno.
Vojna v Južni Afriki. Mirovna pogajanja s d se vendazls res vršila. Kitchener in Botha sta se sešla 27. febr. v M ddelbnrgu ter sta sklenila premirje za 7 dni. 8. t m. pa sta prišla skupaj na Gun Hillu (topovem hribu) pri Pretoriji. Botha je prišel sam, Kitchener pa s svojim tajnikom. Uspeh pogajanj ni znan, a baje bode Botha kapituliral. .Daily Chronicle" trdi, da je kapituliral že včeraj. Kolik pomen bo imela kapitulacija Bothe, so pokaže šele potem ko se izvedo pogoji kapitulacije. Ako odlože z Botho tudi vsi ostali burski vodje orožje, potem bo vojne konec; če pa kapitulira Botha sam, potem bo imela njegova kapitulacija samo tolik pomen, kakor kapitulacija generala Cronjea. Vsekako ima Anglija naj
»Nnne-vrrjetno!" je šepetal oni, ki je imel trikrat obrnjene manšete.
.Četrti kop" — je nadaljeval poet, položivši si na krožnik velik kos kakor jutranja zarja rožnatega lososa v hollan-daisi. ki je bila bleda kakor slonova kost
— .četrti kup smatram za najboljši v igri. Kako se zaletava junak v gumi-celici z glavo ob steno ter jeclja štirinajst minut samo: ,Lala-tat Iolo toto!; — to bi moralo delovati! Ko pa je padel zastor, je potegnil nekdo iz žepa ključ ter zažvižgal. Drugi so žvižgali z njim na piščalkah, z dvema prstoma in na plehnatth nakončnikih za svinčnike. Bilo je velikansko! Toda to Se ni bilo nič proti zaključku dejanja. Peti kup, kakor veste, se vrši v jetniščnici; junaka so sodni zdravniki spoznali za duševno zdravega, zato je bil obsojen radi oskrunjenja mrtveca. Pridigar kaznilnice — morda poreče, da sem se spomnil Strind-bergaJ — ali to so le zunanjosti — pridigar pride in prigovarja kaznjenca ljubeznivo. Ta obljubi duhovniku, da postane katolik, ali ko zapusti kapelan jetniSčnico, se obesi junak na svojih hlačnikin, izprego-vorivši svojo zadnjo besedo: »Preneumno f*
— In sedaj občinstvo: kričanje, smejanje, taljenje, trobeutanje, piskanje, cepetanje! Peklenski Spektakel! Stopim na oder — hrup se podesetori! Pokazal sem jezik! Ometa vali so me s trdimi stvarmi! Metal sem nazaj in — vrgli se me vun!" (Konec prih.)
več povoda, da stavi najmilejSe mirovne pogoje. Dopisnik Španskega lista »Heraldo' poroča, da je govoril z angleSkim generalom, ki mu je naslikal položaj v Južni Afriki takole: Vojno v Južni Afriki podpi rajo tisoči kapkolonistov. Kmetje zalagajo Bure z živili. Angleži so zapustili kraje ter pribežali v utrjene angleSke garnizije. Buri so gospodarji dežele. Nalezljive bolezni de-cimirajo angleSko armado. Število bolnikov po hospitalih znaša nad 20000 oseb. Vojna more trajati Se nekaj let ter naložiti Angliji ogromnih stroškov, a uspeh bo končno prav dvomljiv. Iz zahodujega Transvaals javljajo, da se je Delareyu naskok na Lichteuburg izjalovil. Buri so izgubili generala Csllierja, dva častnika in 14 mož, ki so bili ubiti ter 20 ranjencev. V angleških izgubah pa Kitchener molči, kar je sumljivo. Glede D e w e t a se poroda zopet, da maršira proti severozahodu ter je sedaj zahodno Kronstadta.
Dopisi.
Z Gline, 11. marca. (Javno preda vanje.) Res hvalevreden je namen viško-glinške Čitalnice, da se prirede javna pre davanja, potom katerih bi imeli širši sloji priliko, poučiti se o najaktuvalnejših vprašanjih, ki so v prvi vrsti potrebna manj izobraženim, zlasti delavcem, kmetom in rokodelcem. Prvotni namen čitalnic: vzbuditi v ljudstvu narodno idejo in cenitev svojega materinega jezika s prirejanjem veselic, deklamacij, koncertov in dramatičnih predstav, ni več — zlasti pri kranjskih Slovencih — tako potreben, in je več ali manj izgnbil svoj pomen. Pojavila se je v ljudstvu bolj kričeča potreba: želja po izobrazbi in pouku, ki je dandanes več ali manj za vsacega tudi eksistenčno vprašanje. Kako lepa je torej naloga naših či talnic in bralnih društev, ako potom predavanj, nudijo prostemu ljudstvu duševne hrane, in gotovo jim bo to ljudstvo hva iežno. Ne pustimo našega dobrega naroda v duševni temi, kjer ga gotovi krogi hočejo obdržati, prižgimo mu luč prosvete in iz obrazbe, da bo začel samostojno in svo bodno misliti.
Z včerajšnjim javnim predavanjem je pričela viškogiinška čitalnica ciklus predavanj., ki se bodo v postu vsako nedeljo vr-Sila. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu zbralo se je v Traunovem salonu jako lepo število poslušalcev vseh stanov, ponajveč delavcev in kmetov. Čitalnični predsednik, g. nadučitelj Marn je poslušalce pozdravil s prisrčnim: Dobro došli in dal besedo taj niku g. Kristanu, ki je razložil pomen in namen javnih predavani, kako so se ta začela in kake uspehe imajo že drugje. Po-vdarjal je potrebo za vsacega človeka, da se pouči o vsem, kar mu je nejasno in s čimur v dotiko pride, ne da bi vedel, kje je izvir in kaj je vzrok. Razložil je zlasti važnost teh predavanj, katere priredi čitalnica, namreč o izobrazbi, alkoholizmu, do movinski prav ci in vzgoji, ki imajo posebno za družinskega očeta velik pomen. Potem je gosp. Karol Schweiger predaval o iz obrazbi. V poljudnih, najpriprostejšemu človeku umljivih besedah je gosp predavatelj najprej pojasnil pojem izobrazbe, kaj je le ta in kdo je izobražen. Povedal je o splošni in strokovni izobrazbi, da je prva potrebna res izobraženemu človeku, druga pa zlasti posameznim stanovom, kakor trgovcu, rokodelcu in tudi kmetovalcu. Za vse te je strokovna izobrazba tudi materialnega pomena, s katero si svoje blagostanje utrdijo-Dalje je prešel na politično in narodno go spodaratveno izobrazbo. Politična izobrazba je dandanes za vsacega državljana neobhodno potrebna, bodisi za delavca, bodisi največjega izobraženca. Politične izobrazbe pa še nima oni, ki čita liste samo jedne stranke. Citati se morajo listi vseh strank, in Če mogoče, več narodov, iz tega si Sele more človek ustvariti svoje politično prepričanje in samostojno naziranje o politiki Ko bodo ljudje imeli res lastno prepričanje, bodo tudi samostojno volili, ne da bi se dali gnati kot čreda ovac na volišče. Gosp. predavatelj je pojasnil dalje, na kak način se doseže izobrazba v obče, kako se pri drugih narodih učeni in za izobrazbo prostega ljudstva vneti možje trudijo poučiti ljudstvo. Koliko so v tem ozira dragi narodi Se pred nami, zlasti severne dežele, in celo .barbarska" Rusija Mi Slovenci pa Se potrebnih Bol nimamo, pomanjknjejo nam
zlasti strokovne in trgovske Sole, glede iz* obrazbe smo zaostali, in vsled tega smo zaostali tndi v blagostanja, čemur se ni čuditi. Nam Slovencem je torej iivljenska potreba več izobrazbe, pončajmo se, kjer se nam nudi prilika, in za prosto ljudstvo je najlepša prilika: obisk javnih predavanj, v čemur so na* res že akoro vsi drugi narodi prekosili. Zato priporoča govornik predavanja čitalnica, katerim je njegov govor le takorekoč uvod, da se je pojasnila njih važnost in pomen.
Gospoda govornika je z največjo pazljivostjo vee poslušalo, in njegov govor glasno odobravalo. G čitalnični predsednik je gotovo vsem iz srca govoril, ko se mu je zahvalil za njegovo poučno predavanje. Lahko rečemo, da se je že prvo predavanje priljubilo poslušalcem in se v nedeljo sme pričakovati še večjega obiska, ko bode g. dr. Iv. Robida predaval o alkoholizmu.
M.
Iz Dolenje vasi, 11. mavca. Ker so
nastaja nesporazumljenja glede dopisa .Iz Dolenje vasi" v štev. 48. .Slovenskega Naroda", bodi pojasnjeno, da se tisti dopis ne nanaša na soprogo g. Načeta Merharja, ki sploh ni bila imenovana ne direktno niti indirektno.
Koncert .Glasbene Matice'.
Z izredno bogatim in zares zanimivim vsporedom se je vršil v soboto večer drugi redni koncert naše .Glasbene Matice", ki je pod vodstvom svojega vzornega koncertnega mojstra zopet doprinesla sijajen dokaz, da se je v njej goji umetna glasba z vsega priznanja vredno resnostjo in natančnostjo. Temu je bila dokaz vsaka posamezna točka obsežnega, skoro preraznovrstnega, a izbranega vsporeda. Največje zanimanje ob činstva je vzbujala mlada virtuozinja na harfi, gospa Klička-Nebeska, ki je občinstvo kar očarala s svojo zares dovršeno igro na instrumentu, katerega je tako redko Čuti sploh v koncertni dvorani, še manj pa v taki popolnosti Gospa je svirala razne točke programa tako mojstrski, da ji občinstvo ni nehalo opetovano izražati svojega občudovalnega priznanja. Gromki nižji zvoki so se vrstili s prelepimi nežnimi arpepžiji v najvišjih legah v čudovito harmonijo in je morala gospa dodati na sploSno željo še jedno točko, parafrazo Češke narodne pesni „Ach neny tu". Gospe KliÖki je bil poleg burnega aplavza poklonjen tudi lep šopek cvetic — Naše opere prvi tenorist, gosp. Olszewski se je pokazal prav spretnega interpreta pesni tudi v koncertni dvorani. Prilika nam je bila seznaniti se s tremi manjšimi skladbami, v katerih je mladi skladatelj dr. Gojmir Krek prav srečno izrazil v muzikalni obliki besede, žal, prezgodaj preminulega Ketteja. Prvi dve, .Misli" in »Zaprta so nje okna", sta bolj tožnega, besedam primernega značaja, tretja .Jaz nimam več palm' pa je šegavo-nagajivega veseleišega značaja in se je vsled svoje melodičnosti Se posebno dopadia. Na sak način smemo reči, da smo spoznali v dru Kreku velenadarjenega, modernega skladatelja, od katerega smemo pričakovati, da nam bode obogatil polje naše glasbene literature še z marsikatero bujno cvetko svoje muze. G. Olszewski je dobil za svoje lepo petje mnogo aplavza in lovorjev venec. .Glasbene Matice" zbora, moški in mešani, sta nam pod vodstvom g H ubada pela dva, sicer že znana zbora iz Wagnerjevega .Tannbäuserja", ki pa sta vzlic temu, ali bolje rečeno, morda ravno zaradi tega naredila najglobokejši utisek. Krasni zbor romarjev je po naSem mnenju dosegel vrhunec umetniške dovršenosti, kontrast mej naraščajočim spevom iz daljave dohajajočih romarjev v mogočni, krepki fortissimo se razvijajoč in zopet polagoma pojemajoč in v najnežnejšem pia nissimo se izgubljajoč, nam je pokazal, kaj se da doseči glede dinamične dovršenosti tudi z veliko maso zbora, če jo vodi krepka, umetniška moč, kakor jo razvija koncertni mojster g. prof. Hubad. Tudi veliki mešani zbor iz .Tannbäuserja" se je odlikoval po skrbno izdelanem prednašanjn. Po obeh zborih je donelo glasno priznanje pevkam in pevcem, posebno pa njih iz bornemu mojstra in vodji. MoSki zbor je zapel Se veliko in jako efektno Zajčevo glasbeno sliko .Dolazak Hrvata" s sprem-ljevanjem orkestra prav krepko in izrazo-vito. Tenor-solo je pel lepo g. Olszewski bariton solo znani starosta naših düetanto v-
solistov gosp. Pucihar, bassolo pa gosp. Dečman. Vsi trije solisti so prav dobro izvrSili svoje naloge, posebno gosp. Dečman a mehki, simpatični bas je naredil najbolji utis in bi le želeli, da se mu da večkrat prilika, pokazati se.
Orkester vojaške godbe, pomnožen z nekaterimi profesorji .Glasbene Matice" in diletanti, je poleg spremljevanja že omenjenih točk, v katerih je participiral na izbor-nem izvajanju, nastopil še samostalnj v dveh točkah. Mojstra Dvcfaka ouvertura .Car ne val" je duhovita in originalna skladba, o kateri nam pač ni treba obširneje govoriti, ime skladatelja pove dovolj. Tem častneji se sme imenovati lep uspeh, ki ga je po taksni dela dosegel mladi, domači skladatelj g. La jo vi c, gojenec dunajskega konservatonja, s svojim prvencem .Adagio" za veliki orsescer. V tem dela, katero smemo šteti mej najbolj resno izdelana instrumentalna dela, kar jih premore skromna naša d;mača glasbena literatura, se kaže lepa nadarjenost, a tudi že precejšnja izurjenost v instrurnentaciji in znanje orkestralnih efektov. Občinstvo je vsprejelo kompozicijo mladega domačina prav prijazno in ga pozvalo dvakrat na oder.
Koncert je bi izborno obiskan in so ga počastili s posetom ekscelenca baron Hein, z njim gg. dvorni svetnik dr. grof Schaffgotsch in vladni tajnik Haas, več gg. častnikov in odličnih narodnih dostojanstvenikov. Največja zašlaga na res umetniškem uspehu zborovih in orkestralnih točk gre železni eneržiji koncertnega mojstra gosp. prof H ubada, ki ve vzdržati ta dva važna koncertna faktorja na oni višini dovršenosti, na katero sta se povzdignila pod njegovim zavednim in le umetnost prod očmi imejočim krepkim vodstvom. Najlepše priznanje za to plemenito stremljenje je bil ogromen obisk koncerta, katerega so vsi navzoči zapustili z zavestjo, da se jim je nudil resničen umetniški užitek. J. N.
Dnevne vesti.
V Ljubljani,  12. marca.
— šusteršičev shod v ,,Katoliškem domu". .Slovenec11 je vabil na to shod samo krščanske socialiste. S tem je bilo že povedano, da drugim ljudem vstop ne bo dovoljen in, kakor čujemo, je bilo v .Katoliškem domu" jaso dobro preskrbljeno za kontroliranje udeležnikov. Vsled tega nismo bili v položaju poslati na shod svojega posebnega poročevalca. Od nekaterih objektivnih udeležnikov nedeljskega shoda smo izvedeli, da je .Slovenčevo" poročilo o govorih dra. Šusteršiča in dra. Kreka §e dosti resnično, samo ublažili so ta govora kolikor je bilo mogoče. .Slovenec" je serviral svojim čita-teljem nekako limonado, mej tem, ko sta Šusteršič in Krek na shodu točiia pravo hudičevo olje, zakaj govorila sta oba tako strastno in divje, da se jima je vse čudilo; govorila sta tako, kakor govore klerikalci vedno, kadar jim je zagovarjati
— slabo stvar. Šusteršič se je bavil poglavitno s potresnim posojilom, kar je dru-zega dodal, je brez pomena. V poglavju o potresnem posojilu pa je Šusteršič podal pravi umotvor katoliške rabuli-stike. Prevračal in zavijal je stvari, kar se je dalo, in da doseže večji uspeh, je celo nastopil v ulrgi Ribničana:   .Nekaj vajm
— pa ne po vajm." No, odgovor ne izostane, o tem je dr Šusteršič lahko prepričan, dasi je vse javno mnenje že davno spoznalo, kako nevreden humbug uganja dr. Šusteršič glede potresnega posojila in kako frivolno se igra z živijenakim vprašanjem za Ljubljano. V .Slovenčevem" poročilu o Š usteršičevem in Krekovem govora je sicer Se marsikaj, kar takorekoč izziva odgovor, ali te stvari deloma niso aktuvalne ali pa so samo slabi dovtipi, kakor Šusteršičevo zatrdilo, da on na svojo pest ne sme zapustiti ljudstva (!!!) ali pa Krekova logika, da smo zategadelj nedosledni, ker slabo pišemo o duhovnikih (da pišemo tako le o slabih duhovnikih, tega poštenjak Krek ni povedal) pa vendar ne pljujemo duhovnikom na cesti v obraz! Zoper take bedarije vendar ne gre, da bi ae polemiziralo v resnem listo.
— Za družbo sv. Cirila In Metoda. Rodoljubno slovensko ženstvo je najboljša opora naši prevazni šolski dražbi sv. Cirila in Metoda. Kadar je dražba v zadregi se
zateče k slovenskemu ženstvu, in vsak tak apel ima vedno povoljen odziv. V raznih mestih in trgih se delajo zdaj priprave za to, da se družbi sv. Cirila in Metoda pri. skoči na pomoč. 0 pripravah zunaj Ljub ljane nismo natančno informirani in torej ne moremo ničesar poročati. Znano nam je pa, kako živahno se pripravljajo ljubljanske dame za veselico, ki jo prirede združena Ženske podružnice družbe sv. Cirila in Itffj. toda na belo nedeljo dne 14. aprila. Lahko se reče: Vse je na delu, vae ugiba, da ad ustvari kaj novega, kaj zanimivega, kaj ta-cega, kar bo mikalo vse občinstvo, kar bo ljudi kar trumoma pripeljalo na to vea«!ico. Zdaj atveda še ni čas, da se povedo posa-mičnosti, saj §9 ni gotovo, kateri projekti se izvrše in katsri projekti se opnste. Ali že to živahno pripravljanje svedoči, kašo intenzivno je zanimanje rodoljubnih darn% to veselico, ki se bo vršila v Sokolovi r vadnici v .Narodnem doma*, a to zanimanju in pripravljanje je porok, da se občinstvo ne veseli zaman te stavnosti.
— Zadoščenje poslancu Spinčiču. .Narodni List" poroča, da je cesar te rini podpisal dekret, s katerim se posl SpinOiča dajejo vae one pravice, katere bi bil irael, da je bil dosedaj v profesorski aiuzbi Tj zadoščenje Spinčica je ob jednem pljuska za tistega barona, ki se je z mesta cesarskega namestnika umaknil na sinekuro v avstrijskem Lloydu.
— „Slovanec" plonka. V listka .Slovenčevem" čitamo pod zaglavjera: Bombonel lovec panterjev, priobčil Gaš;, ; Maiar — sledeče: .Prvi lovski poskus Bornbonalov na pantra ni bil posebno sre čen.   Neki star Arabec mu je bil pokazal
goščavo ......"    Na   strani   72 0Ma-
riannhill Kalender" pod zaglavjem: .Bom bonnel, der Pantherjäger" pa se glasi ia-ko-Ia: »Der erste Versuch Bombonnels mit der Pantherjagd war nich besonders glücklich. Ein alter Araber hatte ihm ein Dickicht gezeigt ..." In dalje : .Ein brennender uad stinkender Athem haucht mich aus seinem Rachen an; ich packe nochmals seinen Hals, der so stark und hart ist wie ein Baumstamm..." .Slovenec" pa pravi: „Goreco, smrdljivo sapo diha v me iz svojega žrela. Še enkrat ga zgrabim za vrat, ki je bil tako močan in trd kakor drevesno deblo ..." ... Torej preplonkano od konca do kraja!
— ,,Slovenski Gospodar". Jutri v sredo bo v Mariboru obravnava proti bivšemu uredniKu .Slovenskega Gospodarja" A7gustu Janši. Kakor čujemo, ntegnejo pri tej obravnavi pati jako zanimive reči na dan.
— Benefica gdč. Carneri. Zaslužna in občečislana primadona slovenske opere, gdč. Carneri, ima danes svojo benefično predstavo. Pri tej predstavi nastopi prvič v tej operi .Ples v maskah".' Zajedno ž njo nastopi v ulogi paža gdč. Vopalka kot gost. Da ne bo nesporazumljenj, op>-zarjamo, da abonirani sedeži veljajo tndi za današnjo predstavo.
— Prešernov sonetni venec je začel izhajati v nemškem prevodu gosp. prof. A. Funtka v .Laib. Ztg." (štev. 58) Kakor vsi Fontkovrprevodi, odlikuje se tudi ta z vestnostjo, gladkočo in krasnim jezikom. Bila bi škoda, ako ostane ta prevod le v predalih dnevnika!
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani razposlalo je ravnokar vsem drž. poslancem spomenico o gospodarskem položaju hišnega posestva, trgovcev in obrtnikov v Ljubljani s posebnim ozirom na državno potresno posojilo leta 1895. s prošnjo, da blagovoli pri glasovanju o podelitvi olajšav glede vračanja državnega potresnega posojila uvaževati navedene momente, ter glasovati za najizdatneje olajšave. Spomenico sestavil je predsednik dr. V. Gre goric, in ker stoji na temeljiti statistiki, bo gotovo podpirala izdatno akcijo naših državnih poslancev.
— ..Slovenska šolska Matica'-. Vplačalo je 540 rednih in 7 ustanovnih članov 2340 K; stroSkov je bilo 103 06 K; torej ostane v blagajnici 223694 K Razen prejšnjih je oglašenih Se 108 društvenikov, ki so letnino Se na dolgu. Za 1. 1901 izda društvo dve knjigi, ki izideta proti koncu leta, in sicer: 1. .Pedagogični letopis", najmanj 10 tiskanih pol obsežen. V njem se priobčijo poročila o posameznih predmetih, statistika slovenskih sol, teme in teze konferenčnih in društvenih referatov, pouk o
prvi pomoči pri nezgodah z ilustracijami in drage razprave; zadnja publikacija se bode kot ponatis tudi posebej prodajala. 2. Knjiga za realije, 1. del: Zgodovina. Spisal prof. Josip Apih. Tudi ta knjiga bode obsegala najmanj 10 tiskanih pol. Določijo, oziroma nasvetujejo se poročevalci za latinščino in grščino, za matematiko, stenografijo, filozofijo, lepopisje in ženska ročna dela. Zanaprej izda društvo: Letopis, knjige za realije 2. del: Zemljepis, didaktiko in morda še kaj druzega. Ker ima ,Šolska Matica" poleg izdavanja knjig tudi to nalogo, da prireja po različnih krajih javna predavajna in temeljne razgovore o teore tičnih in praktičnih pedagogicnih vprašanjih, zato se je sklenilo, da bodo ljubljanski odborniki po možnosti skrbeli za predavanja na Kranjskem zlasti v Ljubl;ani, mariborski na Štajerskem in goriški na Ptimorskem.
— Občni zbor „Slovenskega planinskega društva" vršil se bode v petek, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji ^Narodnega doma" z naslednjim daevnim redom: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo rajnikovo. 3. Poročilo blagajni ko vo 4 Poročilo pregledovale*v računov. 5 Volitev
jntga odbornika. 6. Imenovanje častmh članov. 7. Predlog o premembi pravil 8 Slučajnosti. Želeti bi bilo, da bi se čiani ,Slovenskega planinskega društva" tega občnega zbora v obilnem Steviiu udeležili.
— Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda za Škofjo Loko in okolico »e vrši v Četrt6k dne 14. t. m ob 6. uri popoldan v mestni hiši. Ker že enkrat sklicani občni zbor ni bil sklepčen, in odbor ni polnoštevilen, so vsi udje vabljeni, da se zanesljivo udeleže.
— Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Radovljico in okolico priredita svoj redni občni zbor na dan 18. t. m. v gostilni g. Hirscbmana s sledečim vsporedom: Nagovor načelnika moške podružnice. Poročilo tajnikovo in bl8gajnikovo, oziroma tajnice in blagajnice Volitev odborov. Voiitev zastopnikov in zastopnic pri g!av?ni skupščini. Posamični nasveti; po obenem zboru petje in godba.
— Nenavadna naravna prikazen se je v;dela dne 10. in 11. t. rn. v raznih krajih na Kranjskem in tudi na Goriškem Prejeli smo nasieduja poročila: Iz Krope 11. t. m : V nedeljo popoludne okoli 4. ure, t j. 10 t. m. je padal v Kropi, v Jelovici in tndi drugod rumenkasto-rujav sneg. Padlo je tacega snega 3 cm. Pod povečevalnim steklom (posušen) se opazi iste ba'veprah (pesek) Snežnica je rnjava, kakor bi tekia po ilovici. Ali je v Afriški Sahari puščavi veter .široko* vzdignil pesek in ga sem pripihal, da je s scegom na tla padel? Zanimivo bi bilo, če bi se vedelo, kako daleč na široko je padal tax snag. — Iz Št. Le n>:-rta pri Škof j i Loki 11. t. m.: V nedeljo popoludne proti 4 uri začelo je snežiti. Snežinke bile so popolnoma rumeno rudeče, prav rako izgleda sedaj vsa snežena odeja. Ljudje ne pomnijo tacega pojava. Kaj je vzrok, bi morda učenjaki lahko razsodili, & ljudska bistroumnost je našla vzrok, da je prišla m«gla iz rudečega morja, in od tod taka barva snegu in dežju!! Vsekakor se pa morajo vršiti v zračnih višavah prave revolucije. V petek ponoči se je bliskalo. Včeraj rudečkast sneg, danes ob 10. nri pa se je čul grom na južni strani. Kaj neki oče Falb meni o tem? — Iz Tržiča 11. t m.: Rumenkast sneg je padel v ponedeljek zjutraj v Tržiču in okosici za 1 cm debelo. Tej naravni prikazni se je vae čudilo. Teroijalke so začele s strahom pripo vedovati, da so to najbrž znamenja sodnemu dnevu. — Iz Ajdovščine: V ponedeljek 11. t. m. zjutraj jelo je pri nas deževati. Padsl je prav rumen dež, barve take ko ilovica, in je prinaSal seboj tudi ztmljo. R*3 nehaj čudovitega. Na gori Dol. Otlica padal je ravno take barve sneg v začudenje vsega ljudstva. Seveda si ljudje iz te prikazni vse mogoče reči razlagajo, in sklepajo o slabi prihodnosti, slabi letini itd. Po mnenju g nunčka iz Sturij bodo tej prikazni gotovo liberalci vzrok in razvijal bede iz tega dogodka največjo politiko raz Iece, seveda v krivdo liberalcev! Bog mu .žegnaj" malco. — Iz Hotederšice 11. t. m.: V noči med 10 in 11. t. m. padel je v vasi Hotederšici (na Notranjskem) in daleč po okolici 3 cm. debel sneg bledo rudeče barve. Zjutraj ob 8. uri, 11 t. m. bilo je nebo iste barve, fcato se ni tako hitro opazila barva nove
snežene odeje. Ko je kasneje začelo dele vati, je vsakdo lahko opazil novo prikazen. Piast bledo rudeče baivanega snega se je močno razločila od plasti spodaj ležečega snega navadne snežene barve, ako se je sneg razkopal. Barvani sneg je ležal kljub dežju še celi dan potem. — Tudi v Italiji je 10. t m. padal krvav in blaten dež. V Palermu so imeli temnorudeče nebo. Vse mesto se je videlo rudeče. Opoludne pa je padal rodeč dež. Kaplje so bile slične kevi. V Neapeliu pa so imeli blaten dež in ob 5. uri popoludns fatomorgano. Nebo je bilo temnorudeče.
— Članom deželnega šolskega sveta istrskega je imenovan monsignor Vinko Zamlič, župnik v Voloskem.
— Umor. Pri postaji Zabrovič na progi Kanfanar Pulj našli so ljudje v noči od nedelja na ponedeljek železničarja Rav nika mrtvega. Sadna komisija, ki je prišla na lice mesta, je dognala, da se je zgodil umor. Ravnik je namreč zaboden v srce, m je vsled tega umrl. Morilec še ni znan
— Glad in mraz ... V Rečici pri Bledu so našli te dni 40 iet starega slaboumnega Ivana Zemijo mrtvega. Siromak je umrl vsled lakote in mraza.
— Nova orožniška postaja. S 1. majem t. 1. ustanovi se v Št. Janžu na Do lenjskem nova orožniška postaja.
— Porotne obravnave. Včeraj vršila se je pri tukajšnjem porotnem sodišču obravnava proti 64 let staremu vžitkarju Florjanu Bernikn in 52 let stari posestnici Mariji B e r n i k od Sv. Barbare zaradi hudodelstva goljufije. Dne 7 oktobra 1899- ponesrečil se je posestnik J^oez Florjančič iz Spodnje Brezovice in zapustil, kakor to dokazujejo zapuščinski spisi, lepo urejeno premoženje. Pri zapu ščinski razpravi prišel je v poštev le dolg pr. 1000 gld. pri mestni hranilnici ljubljanski, in pa pogrebni troški. Ko je bila razprava že odobrena, pa je prišla vloga obdolženca Bernika z naznanitvijo posojilne terjatve v znesku 1000 K s 5°/0 obrestmi, katere je baje ranjkemu posodil leta 1896. Dediči so to tirjatev zanikali in obdolženec je bil nakazan na pravdno pot. Pravda, katero je obdolženec potem res pričel, pa je dognala jasno, da je hotel storiti očitno goljufijo, ki se mu le vsled pazljivosti de dičev, in njih zastopnika ni posrečila. Porotniki so vprašanje glede krivde pri FlO' rjanu Berniku potrdili, pri Mariji Bernik pa zanikali, vsled česar je bil Fi. Bernik obsojen na 18 mesecev težke ječe, Marija Bernik pa je bila cd obtožbe oproščena. — S to razpravo je bilo prvo letošnje porotno zasedanje zaključeno.
— Koliko Ljubljana na leto potrebuje. Po uradnem izkazu se je ieta 1900 v mesto Ljubljano vpeljalo dacu podvrženega blaga: 689 hklt. ruma, rozolje in likerjev; 762 hklt. špirita, 862 hklt. žganja; 18295 hklt, vina; 5184 hklt. vinskega mošta, 112 hklt. sadnega mošta; 19715 hklt piva; 1490 hkit. kisa; 4255 volov, krav in telet čez 1 leto starih; 9097 talet; 3097 ovac, koštrnnov, ovnov in kozlov, 3600 jagnet, kozličev in prasičkev pod 5 klgr.; 381 prasičkev od 5 do 191/« klgr. 7534 prašičev čez 19»/t klgr.; 1085 met, stot. svežega, prekajenega in suhega mesa, klobas salam; 10469 gosi, puranov in ka-punov; 33365 parov kokošij, pišet in golo bov; 465 srn in divjih koz; 2297 zajcev, 720 klgr. razsekane in črne divjačine; 425 fazanov, divjih petelinov in divjih kokošij; 534 gozdnih jerebic, kotornov, divjih gosij, divjih rac, gozdnih kljunače v, jerebic in divjih golobov, 146 met. stot. rib in Školk iz morja, rek in potokov, ribjih iker, sardin in sardel; 145 met. stot. klinov, navadnih morskih rib, slanikov, polenovk, rakov, polžev, ostrig in žab; 1800 met stot. riža; 56972 met stot moke vsake vrste, pšena, skrobe, slakarije, malege in prepečenega kruha; 9501 met. stot ovaa v zrn ji; 29049 met. stot. otrobov, sena in slame; 754 met. stot zelje nave, zelenega graha, boba in kumar; 8858 met. stot. zvežega sadja in vseh užitnih jagod; 757 met. stot. masla, stearina in stearinove kisline, lojenih in stearinovih sveč; 152 met. stot loja, elaina, masti od kostij in parkljev; 564 met stot. svinjske masti in slanine; 822 met stot mila; 605 met. stot sira; 1361260 jajc; 822 met stot. kanopnega, lananega in repičnega olja; 974 met. stot oljkinjega, mandelno-vega in orehovega olja; 33919 kubičn. metr.
trdih drv borovega in brinjovega lesa; 6058 kub. metr. mehkih drv in butaric; 3162 met. stot oglja; 383263 met. stot premoga in koaksa; 367 met, stot. suhega sadja.
— Mrtvoud je zadel danes ponoči v hotelu .Stadt Wien" nastanjenega vpoko-jenega c. kr. finančnega svetnika Antona Buzeka iz Kralj. Vinogradov — Praga. Pokojni je bil na potovanju in je včeraj zvečer prišel v Ljubljano, od koder se je hotel odpeljati v Italijo. Bil je star 61 let. Truplo so prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
— Sam prijavil se je policiji zaradi hudodelstva motenja vere policijski zasledovani Jožef Garbajs vulgo Smeto/ iz Dola pri Grosupljem. Policija ga je poslala na Žabjek.
— Veliko ruto je ukradla neznana tatica Magdaleni Juhandovi v KriževnišRib ulicah št 6.
— Izgubljene stvari. Od Pogačar-jevega trga do frančiškanske cerkve je zgubila neka kramarica torbic j z 12 K.— Na Sv. Petra cesti je zgubila neka služ kinja denarnico, v kateri je bilo 6 K.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 1. do 7. marca je dela iskalo 13 moških delavcev 42 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 12 moškim delavcem in 45 ženskim delavkam. Stanovanja 2 najemnika, 100 delavcem je bilo 56 odprtih služeb nakazanih in v 35 slučajih »e je delo vsprejelo in sicer pri 5 moških delavcih in 30 ženskih delavkah. Ol 1. januvarja do 7. marca je došlo 544 prošenj za delo in 436 delopo-nudeb. 883 delavcem je bilo 498 odprtih mest nakazanih, in v 316 slučajih se je deio vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 ključavničar, 1 sadni vrtnar, 1 marker, 1 kočijaž, 9 konjskih hlapcev, 2 računajoči natakarici, 1 gostilniška kuharica, 2 fini kuharici, 1 orožniška kuharica, 7 deklic za vsako delo, 1 bona, 8 deklic k otrokom, 3 kuhinjske deklice, 6 dekel za kmetska dela. Službe iščejo, 2 mašinista, 1 gozdar, 1 kletar, 1 organist, 2 hišnika. Več trgovskih prodajalk, ter vsakovrstni trgovski, gostilniški in hišni posli. Posredovanje vsakovrstnih stanovanj, prodajaln itd. _
* Tolstoj izobčen iz pravoslavne cerkve. Najslavnejši ruski romanopisec, grof Tolstoj, je izobčen is svoje cerkve. Sv. sinod je izebčanje utemeljil s trditvijo, da uči Tolstoj ustmeno in pismeno krive nauke. Tolstoj je v zadnjem času izdal več brošur o veri in državi. Baje boleha sedaj na jetrih in ledicah ter je zelo shujšal.
* Ruska gimnazija za ženske. V Or-lovu, ki šteje komaj 3256 prebivalcev, imajo gimnazijo, v katero zahaja 190 kmetiških deklic, ki seveda ne nosijo niti modrca niti klobuka, ntgo piiprosto kmetiško obleko iz domačega blaga, ovčje kožuščke in visoke suknjene črevlje. Šolnina znaša le 3 rublje na leto. Tudi svojo .menso academico" imajo. Dekleta se uče skoraj vse predmete gimnazije. Baje niso prav nič emancipirana, nego pametna, resna, a vendar ljubeznivo ženska!
* Bestialen roparski napad. Ii Siska poročajo, da sta pred več tedni ponoči napadla dva oborožena moža spečega posestnika Jovanovida ter zahtevala denarja. Na-padenec pa ni hotel dati ničesar. Roparja sta nato zažgala postelj, žugaje mu, da ga sežgeta. A Jovanovid je ostal neustrašen. Nato sta ga pekla z razbeljenim železom, a vendar nista dobiia denarja. Jovanovic je bil nad Štiri tedne v bolnišnici na smrt bolan in je te dni ozdravil Med tem pa so orožniki zgrabili jednega roparja, ki se zove Štefan Sopic.
* Oporoka skopuha. 25. januvarja so našli v Budimpešti Slletnega upokojenega kanclista Fr. Gjurgoviča obešenega v njegovem stanovanju. Kanclist je živel beraško, obleko je nosil raztrgano ter prebival v slabi sobici, v kateri ni bilo skoraj nič pohištva. Svoj čas pa je bil odličen odvetnik v Požunu. Ker je bil oderuh, ae mu je odvetništvo vzelo. Na to je postal pri trgovski zbornici v Budimpešti kanclist ter bil končno upokojen s 120 gld. na leto. Jemal je rad ostanke jedi in zahajal v najslabše beznice. V svoji sobi je imel staro postelj in dragoceno knjižnico. Sprejel pa ni nikogar. Ko pa se je spočetka januvarja zgrudil na cesti od lakote, je prišla k njemu
soseda. Tej je velel, naj pokliče njegovega nečaka, realnega profesorja Szepligetyja. Temu je kanclist povedal, da je izročil svojo oporoko in svoje premoženje nekemu odvetniku. Nečak, ki kanolista niti poznal ni, je odšel, misleč, da se starcu beraču meša. črez tri dni pa se je kanclist obesil. Sodna komisija je našla v knjigah vred nostne papirje za 120 000 kron V oporoki pa je skopuh določil za vseučilišče v Požunu 400000 kron. ker si je piemoženje pridobil v Požunu nepoštenim načinom. 100000 kron pa je zapustil nečaku profesorju Szeoligetyju. Vrednostni papirji, ka tere so našli v stanovanju, pa so dedŠčina ostalih sorodnikov kanclista.
* Posledica kuge v Indiji. Bombay ima le še 770 000 prebivalcev, t. j. 50000 duš manj kot pred 10 leti. V Mahikanthi pa je 220000. v Bijapore 61000 in v Pocii 74000 manj duš kot pred 10 leti.
Telefonska in brzojavna poročila,
Dunaj 12. marca. V današnji seji poslanske zbornice je Berks interpo-liral radi ljudskega štetja v Gradcu. B i a n k i n i je interpeiiral prezidenta Vetterja, če hoče vplivati, da bo vlada, odgovorila na interpelacijo dra. Ivčeviča glede razpisa uradniških mest, po katerem razpisu tistih mest ne more dobiti noben Dalmatinec nego samo Ne-dalmatinci, tudi če ne znajo hrvatski Zbornica razpravlja sedaj o rekrutnem zakonu. Prvi je govoril Daszynski, ki je navedel mnogo senzacionalnih slučajev o vojaških razmerah v Galiciji. Zdaj govori domobranski minister grof Welse rs heimb, za njim pa pride do besede Ploj.
Dunaj 12. marca. V poslanski zbornici se zatrjuje, da bo sesija trajala do 28. marca, in da reši v tem času zakon o žganju, novelo o rent-nem davku, in novelo o pristojbinah 1 ter deklaracijo nadvojvode Franca Ferdinanda. Ali se bo sesija nadaljevala takoj po veliki noči, ali pa bodo najprej zborovali deželni zbori, in potem šele drž. zbor, se odloči v konferenci klubovih načelnikov.
Dunaj 12. marca. Cesar je Jawor-skemu podelil veliki križec Leopoldovega reda Danes je poljski klub poslal posebno deputacijo pod vodstvom grofa Dzieduszyckega k Jaworskemu, da mu čestita na tem odlikovanju.
Dunaj 12. marca. Češki narodni socijalist Sehnal je dal svoj mandat na razpolaganje izvrševalnemu odboru narodno - socijalne stranke. Storil je to vsled tega, ker je bil voljen s pogojem, da pristopi tistemu klubu, v katerem bo zbrana večina čeških poslancev, tega pogoja pa ni izpolnil.
Dunaj 12 marca. Poročila iz Soi-nograda, iz Gasteina in iz družin krajev do Beljaka in Trbiža naznanjajo, da je včeraj tudi tam padel rudeč sneg.
Budimpešta 12 marca. Ministrski predsednik Szell je v parlamentu prosil, naj se tekom prihodnjih dni izvoli kvotna deputacija. Iz tega se sklepa, da ima dunajska vlada zagotovilo, da bo avstrijski državni zbor redno funkcioniral.
Rim 12. marca. Visokošolci so včeraj povodom odstopa klerikalnih obč. svetovalcev priredili liberalnemu županu veliko ovacijo. Zvečer je v seji obč. sveta prišlo do hrupnih demonstracij, ki so se prenesle na ulico. Ko je naznanil župan odstop klerikalnih obč. svetovalcev, je množica začela vpiti „Dol s klerikalci" in peti Gari-baldijevo himno. Hrup je bil tolik, da se je morala seja zaključiti. Ljudstvo je potem demonstriralo po ulicah, kli-čoč „Dol z Vatikanom", „Zivio nedotakljivi Rim"!
London 12. marca Vladni listi pravijo, da se hočeBotha s svojo armado brezpogojno udati. Zahteval je premirja, da se dogovori z Dewetom, vendar pravijo vladni listi, da se Botha uda, tudi če Dewet s tem ni zadovoljen. Burom je baje pošla vsa municija za topove.
London 12. marca Listi zatrju jejo, da vlada Burom pri sklepanju miru ne koncedira niti najmanjše avtonomije.
Listnica uredništva.
Gospod Jože Mlhalov v V. L.: Prosimo, sporočite nam svoj naslov in naslove tistih prič, ki zamorejo dokazati, kar ste nam naznanili gleda dr. ŠušterSiča.
1/^" Se dobiva povßodi . neobhodno potrebna zobna Creme
vzArinie zobe čiste, bele in rdrave,
Condurango Malaga vino.
(Želodec krepcujoöe vino.)
SunJ«, 23. septembra 1898. Blag. gospod M. Leugtek, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je VaSe Con ti uran »o ^lalajca Tino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša In vzbuja slast do JedlJ. Bp Jt Folne«ovl#,
(27—10) obC. zdravnik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. marca: Fran Wacel, krojač, 75 let, Črevljarske ulice §t. 1. ostarelost.
Dne 9. marca: Albert Löwenstein, voj. računski svetnik v pok., 74 let, Jurčičev trg St. 2, ostarelost. — Terezija Huber, gostija, 80 let, Ra-deckega cesta 5t. 20, ostarelost.
Dne 10. marca: Marija Kurnik, ključarjeva vdova 77 let, Radeckega cesta št. 2, ostarelost. V deželni bolnici:
Dne 5. marca: Ivan Šinkovec, strežnikov sin, 6 let, škarlatica. — Ivan Högler, kolar, 78 let, ostarelost.
Dne 6. marca: Anton Papež, gostač, 61 let,
jetika.
Meteprologično poročilo.
Višina nad morjem 306 3 m. Srednji zračni tlak 736 0 mm.
	Čas opa-	Stanje				i "3
o C		baro-	!>	Vetrovi	Nebo	
cä	zovanja	metra v mm.	Tom tura			8;
11.	9. zvečer	729 3	32 si. jzahod oblačno			s a
12	?. igutraj	7314	41 al. jzahod pol. oblač'			a ro
	2. popol.	7316	113 8r. jzahod pol.oblač.			i-t
Srednja včerajšnja temperatura 305, normale: 2-8\
Dunajska borza
dne 12. marca 1900.
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4e/0  .  .  . .
Odrska zlata renta 4°/0......
'grška kronska renta 45/„ . . . . Av8tro-ogrske bančne delnice ...
Kreditne delnice........,
■jondon vista.........
Nemški državni bankovci za ICO mark
;"!0 mark............
90 frankov........ . . ,
italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........,
9860 9850 11840 98*10 11840 9345 1672 — 699-75 240-30 117'45 2349 1908 90-40 11-32
Zahvala.
Globoko ganjeni vsled mnogobrojnih dokazov odkritosrčnega sožalja o priliki prebritke izgube predrage in nenadomestljive nam soproge, oziroma matere, tete in svakinje, gospe
Ane Stoječ
čutimo se dolžne, izraziti tem potom preč. duhovščini za tolažbo v bolezni in ob smrti, nadalje slav. učiteljstvu, gg. pevcem za prekrasne žalostinke v zadnji pozdrav, kakor tudi vsem drugim za obilno spremstvo k zadnjemu počitku nepozabne, najprisrčnejšo zahvalo.
Vrhnika, dne 11. marca 1901. (536) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnoge dokaze sožalja ob časa bolecni, kakor tudi smrti moje ranjce soproge, oziroma hčere in matere, gospe
Ane Kos
izrekam tem potom najiskrenejso zahvalo vsem, ki so spremili mojo ranjco k večnemu počitku, kakor tudi vsem, ki so mi pismeno ali ustrneno svoje so-žalje izrekli. Posebno se pa Se zahvaljujem p. č. duhovščini, si. veteranskemu in požarnemu društvu, g. pevcem za mile žalostinke in vsem darovateljem prekrasnih vencev.
V Idriji, dne 10. marca 1901.
J o a i p Kos
(537) gostilničar.
za umetna ključavničarska in mehanična dela. (534—1) Kj«? pove upravništvo „S!ov. Nar.".
Gostilna na račun
v mestu (538—1) vsprejme  se s 1. majem 1901. Položi se tudi kavcija.
Ponudbe se prosi pod: A. K. št. 3 poste restante Ljubljana do 15. aprila t. I.
Gospodična
želi vstopiti v kako odvetniško pisarno. Vešča je povsem slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod šifro: A. D. (535-1)
Sadno drevje
sadne divjake, jagodno sadje, rožno In lepotično drevje, drevoredna drevesa, špargiove in jagodne rastline, žlahtne mladike, samo pristno imenovanih vrst priporoča najceneje in v najlepši kvaliteti
Viljem Geiger
drevesnica v Eggenbergu pri Gradcu.
Ceniki  brezplačno in  poštnine prosto.
(445-2)
Razpis častni) nagrad.
Podpisano vodstvo „Zaveze avstrijskih ju vanskih učiteljskih društev" razpisuje
dve častni nagradi
po lOO in *»© 14 za dva najboljša mladinska spisa, obsezajoča najmanj po tri tiskovne pole.
Spisa morata biti izvirna in primerna otro-škema duhu.
Rokopisi naj se pošiljajo predsedništvu „Zaveze"
do «lne 1. |nni|a *- 1.
Pisatelji naj se ne podpisujejo na svoj rokopis, temveč naj priložijo svoja imena v zaprtem ovitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotič-nega spisa.
Spise bode ocenjali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa bodeta last „Zaveze" in izideta kot III. in IV. zveze k „Mladinske knjižnice".
V Ljubljani, dne- 7. marca 1901.
Vodstvo „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tajnik: Predsednik: Drag. €>*nll*. I.. Jelene.
Prostovoljno se prodajajo h graščini Klevlše pri Polšiiiku spadajoča poslopja in zemljišča, ležeča ob vozni cesti od postaje Sava proti PolSnifcu na solnčni strani v zatišju.
Njive, travniki, vrt?, vinogradi in pašniki merijo blizo 8© oral, gozdovje okoli 1ÄO oral. Graščina s 6 prostornimi sobami v I. nadstropju itd. ter gospodarska poslopja so v najboljšem stanju.
Prodaja se skupno ali pa na dele — po dogovoru.
Skupna vrednost znaša 15.000 gld*
Natančneja pojasnila daje Qr   Janko JaiTIŠek,
(525—3) advokat v Litiji.
Predzadnji teden!
Glavni dobitek
kron
60.000
vrednosti.
V gotovini tO% manj.
Me invaista M j.o.
po 1 krono
priporoča (416—8)
1A
Vsak dan sveže veleffine lma
sadne drožje
(417-8) ponuja
tovarna za špirit in drožje
v Račjem (Kraniohsfeld) na štajerskem.
Naročila naj se pošiljajo zastopniku g.
F. S. Rojnik
▼ IJ uhlja ii I
Pred škofijo šte-sr. 22.
Ces. fcf. avstrijske jjfr državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. fehruvarja 1901. leta.
Odhod iz Ljubljana jaž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po nodi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno: čez Selzthal v Aussee, Solnograd; cez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Aystetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez .Selzthal v Sjlnograd, Ino-most'; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž. Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfe-ite, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Topliee, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v LJubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka,, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Goneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastein.. Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 3h m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selztbala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. ari in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 'J.. uri ö2 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic. Novega mesta in Kočevja. — Ob S. uri 48 m zvečer-osobDi vlak iz Straže-Toplic, Novega mestn, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2» m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob ti. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoiudne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Spretni, inteligentni
akviziterji
za življenjsko stroko se takoj vsprejmejo pri neki prvi avstrijski zavarovalnici s stalno plačo, dijetami in deležem na proviziji. (533-i)
Ponudba upravniStvu „Slov. Naroda*.
(504-3}
iz dobre hiše, poštenega, ki ima dobro Šolsko naobrazbo, vsprejme v svojo trgovine
J. S. Benedikt v Ljubljani.
Izurjenega stenografa
sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji odvetniška pisarna v Ljubljani.
Ponudbe sprejema upravništvo »Slov. Naroda"._(529-2
Učenca
vsprejme v trgovino s papirjem, pisalnirc in risalnim orodjem (514-3 Anton TJmek v Brežicah.
kakor tudi
vse druge deželne pridelke
kupuje najdražje
Aatoa Koloao
trgovec v „Narodnem domu" v Celji
Kdor ima veliko urediva, naj naznan __zadnjo ceno in množino.      (524—21
daje moč lin. telo.
Dobava v steklenicah (pasterizovane'i od tvrd
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice
I Mlotnm: (12—öS;
Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likSrja Triglava iz planinskih zetifiČ
St. 8749. (539
azglas,
Tukajšnji razglas z dne 12 decem bra 1900, št. 40 761, s katerim se je za] vedalo, da smejo psi le s torbo na u> ali pa, da se morajo zunaj hiše 1« na vr vici voditi,   izgublja z današnjim d veljavo.
Mestni magistrat v Ljubljani
dno 12. marca 1901.
Dobre cenene nre
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom]
HANNS KONRAD _
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin 3Iost (Brüx) (>Hko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka....   „ 5'80
Prava srebrna verižica....... „  1 20
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana 8 c. kr. orlom, ima ' zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in j tisoč priznalnih pisem.   (2611—2.) i '
OJŠT  Ilustrorani katiiioi/ zastonj in f>o*tniif pruato. j
i   par Največja
a življenjsko-zavarovalna družba
I na svetu ~ws®
H Ustanovljena 1842. Čisto vzajemna.
H    Skupno premoženje dne 1. Jannvarja 1.1900!
I K 14896/io milijonov.
H   Čisti dohodek na korist zavarovancev 1.18S>9 x
I K 38,158.423.
m Popolni jamčujoči kapital za zavarovanja, ki se skle-I pajo v Avstriji, leži pri c. kr. mini stenj alnem plačilnem ■ uradu na Dunaji. (454-io)
I Glavna agentura za Kranjsko:
I   Brata Pollak v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.