Leto XXII., št. 266 Ljubljana, četrtek 13. novembra mi-XX Cena cent. 70 Upravništvo: LJubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: LJubljana, Pucdnljeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749_ IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— ca inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica štev. 6, telefon 31-22. 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano Gravi perdite deiraviazione nemlca Dieci apparecchl nemici abbattuti, alcuni equipaggi cattu-rati — Valorosa resistenza del caposaldo di Culquabert II Quartiere Generale delle Forze Anna-te eomunica in data di 12 novembre 1941-XX. il seguente bollettino di guerra n. 528: L'aviazione nemica ha compiuto altre incursioni sull'Italia meridionale e sulla Si-cilia. Nel pomerlggio di ieri un vellvolo rico-gnitore č stato abbattuto in fiamme dalla nofttra caccia all'altezza di Capri. Stamotte sulla citta di Napoli in < rie ondate, lancio di bombe dirompenti e in-cendiarie: danni ad edifici civili e principi dl incendio presto domati; sei persone sono rimaste uccise o trenta ferite. Sempre ealmo e disciplinato il contegno della popolazione. Nelle prime ore di stamane in Sicilia tre relivoli inglesi sono stati abbattuti, uno dalla difesa contraerea e duo dalla nostra caccia- £ stato catturato l'equipaggio di iin altro aereo nemico fatto prfcipitare in mare. Sempre nelle prime ore di stamane, quat-tro apparc-chi da caccia pesante inglesi intercettati dalle nostre forze, sono caduti nella zona di Cefalu. Tre sono scomparsi nel mare, un quarto č precipitato a terra e I'ufficiaie che lo pilotava č stato fatto prigioniero. In Africa settentrionale nulla di notevo-le sui fronti di Tobruk e Sollum. Un incur-sione aerea su Bengasi non ha provocato danni. Un apparecchio britannico colpito 6 precipitato al suolo distruggendosi. In Tri-politanla e stato catturato Tequipaggio, comprendente due ufficiali, di un velivolo prevvedentemente abbattuto. Nell'Africa Orientale, i nostri reparti del caposaldo di Culquabert hanno frustrato altri tentativi di attacco del nemico. Težke izgube sovražnega letalstva Deset sovražnih letal sestrejenih, nekatere posadke zajete Junaški odpor posadke v Culquabertu Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 12. novembra naslednje uradno poročilo št. 528: Sovražno letalstvo je izvršilo nadaljnje napade na južaio Italijo in Sicilijo. Včeraj popoldne so sestrelili naši lovci v višini Caprija sovražna izvidniško letalo, ki se je vnelo v zraku. Snoči so sovražna letala metala na Nea-peJj v več valovih rušilne in zažigalne bombe, ki so povzročile škodo na stanovanjskih poslopjih. Nastali požari so bili naglo pogašeni. šest ljudi je bilo ubitih, 30 pa ranjenih. Zadržanje prebivalstva je bilo povsod mirno in disciplinirano. V današnjih prvih urah so bila sestrelje-nja na Siciliji 3 sovražna letala, eno od protiletalskega topništva in dve od naših lovcev. Zajeta je bila posadka nadaljnjega sovražnega letala, ki je treščilo v morje. Prav tako so v prvih današnjih jutranjih urah treščila na tla na področju pri Cefalu štiri težka angleška lovska letala, ki so naletela na naše sile. Tri so izginila v morje, četrto pa je padlo na zemljo in je bil pilot-oficir ujet. V severni Afriki na bojiščih pri Tobruku in Solumu nič pomembnega. Sovražni napad na Bengazi ni povzročil škode. Zadeto angleško letalo je padlo na tla ln se razbilo. V Tripolitaniji je bila zajeta posadka nekega prej sestreljenega letala, se-stoječa iz dveh oficirjev. V vzhodni Afriki so naši oddelki posadke v Kulkvabertu zavrnila nove napadalne poskuse sovražnika. Dobri odmsi med Turčijo in Nemčijo Nemški komentar o zadnjem govoru predsednika turške republike Berlin, 12. nov. s. V Nemčiji ugotavljajo z zadovoljstvom, da je turški predsednik Ineni s posebnim poudarkom govoril o turških odnosih z Nemčijo. Zato se more smatrati, da je propadel poskus angleške propagande, da bi njegovemu govoru pripisali protinemški značaj. Ineni je pač govoril o Angliji korektno že zaradi obstoječih obveznosti med obema državama, vendar pa ni šel preko tega. Po pisanju »Borsenzeitung« je pomen Inenijevega govora še bolj jasen, če se primerja z govorom ob enaki priliki lanskega leta. Osnovne smernice turške politike so sicer ostale nespremenjene, toda politični in vojaški dogodki zadnjih 12 mesecev so močno vplivali na razvoj turške politike. Elementi, ki so lani še močno obremenjevali turško-nemške odnose, so sedaj povsem izginili. Turčija je mogla medtem ugotoviti, kdo prav za prav ogra-ža njene interese in kdo jih priznava ter podpira. Lahko celo rečemo, da so najpomembnejše faze sedanje vojne v bližim turških mej bistveno pripomogle k zboljšanju in utrditvi odnošajev med Ankaro in Berlinom, saj so ustvarili ozračje, ki dopušča, da gledamo na nadaljnji razvoj s popolnim zaupanjem. Pravilno je Ineni poudaril, da je bila balkanska vojna največja Ln najtežja preizkušnja za turško-nernške odnose. Tedaj so Angleži storili vse, da bi v Ankari zbudili vtis, da je Turčija direktno ogrožena od Nemcev, in angleški pritisk je tedaj dosegel svoj višek, čeprav brez rezultatov, kajti lojalnost turške vlade ter razumevanje nemškega položaja sta preprečili vse nasprotne manevre. Ta kriza je bila za turško-nemške odnose celo zdravilna, a nemška vojna proti boljševizmu in zveza Londona z Moskvo sta še bolj pripomogli k ozdravljenju. Medtem ko so namreč nemške čete oddaljevale od turških mej in Evrope boljševiško nevarnost, jo je Anglija s svojim postopanjem približevala. Zaupanje, ki ga je Ineni izrazil glede nadaljnjega razvoja odnosov med Ankaro in Berlinom, ustreza v celoti tudi nemškemu zaupanju v Turčijo, ne le zaradi starega tovarištva v orožju v svetovni vojni, temveč tudi zaradi simpatij, ki jih je nemški narod vedno gojil za turški narod, pa tudi zato. ker se politični in gosoodarski interesi obeh držav popolnoma strinjajo. Zadnji dogodki so samo potrdili, da se življenjski interesi Turčije in Nemčije ne le skladajo, temveč tudi med seboj izpopolnjujejo, saj so v vseh važnih vprašanjih popolnoma istovetni. Predsednik turške vlade na dopustu Ankara, 12. nov. (DNB.) Davi je bilo uradno objavljeno, da je predsednik turške^ vlade dr. Refik Saidam na lastno prošnjo dobil dopust, ki mu je potreben iz zdravstvenih razlogov. Ankara, 12. nov. (DNB.) Za politične in diplomatske kroge v turški prestolnici je prišla davi objavljena uradna vest, da odhaja predsednik vlade Saidam iz zdravstvenih razlogov na dopust, docela nepričakovano. V Ankari doslej niso bili informirani o bolezni odnosno o slabem zdravstvenem stanju ministrskega predsednika, hkrati pa tudi ni bilo nikakih znakov, po katerih bi se dalo soditi, da bi ministrskega predsednika kaki politični razlogi do vedli do tega, da je zaprosil za dopust. Zato živahno razpravljajo o Sai- damovem Nasledniku. V splošnem pričakujejo v Ankari, da bo zastopstvo na dopust odišlega ministrskega predsednika prevzel zunanji minister Šiikrii Saradzoglu. Turški ministrski predsednik Saidam, ki je odšel na dopust iz zdravstvenih razlogov, je star 60 let. Saidam je že nekoč izstopil iz vlade, namreč v oktobru leta 1927, ko je bil pod predsedstvom Celal Bajarja nekaj časa minister za zdravstvo in socialno skrbstvo, kot poslanec Carigrada pa je tedaj še nadalje ostal v parlamentu. V drugem kabinetu Celal Bajarja je postal Saidam notranji minister. Ko je po sklepu o razpustu velike narodne skupščine Celal Bajar podal ostavko, je Saidamu januarja 1. 1933 predsednik republike poveril sestavo nove vlade. Sestanek turške narodne skupščine Ankara, 12. nov. (DNB.) Parlamentarna skupina turške ljudske stranke se je včeraj popoldne sestala k tajni seji, na kateri je turški zunanji minister Saradzoglu podal pregled zunanjepolitičnega položaja, v katerem je zlasti izčrpno obravnaval turške odnose napram Sovjetski zvezi. V svojem poročilu je turški zunanji minister podal tudi pregled vojaškega položaja, kakršnega so zadnji dogodki ustvarili na Črnem morju. Danes se bo sestala k seji turška narodna skupščina, pričakujejo, da bo zunanji minister Saradzoglu na seji podal javno poročilo o položaju. Obletnica smrti Atatiirka Carigrad, 12. nov. s. V Turčiji so včeraj v okviru velikih spominskih svečanosti praznovali tretjo obletnico smrti Atatiirka, ustanovitelja novega režima in ustvarite-lja državne neodvisnosti. Listi so izšli s stranmi v črnih okvirih. Objavili so dolge članke o delu »velikega Turka«. Na začasno kripto z zemeljskimi ostanki Atatiirka in pred spomenike turškega državnika je bilo položenih zelo mnogo vencev. švedsko odlikovanje italijanskemu mehaniku Stockholm, 12. nov. s. Na svečanosti, ki se je vršila v Stockholmu v nazočnosti mnogih italijanskih in švedskih osebnosti, je švedski prestolonaslednik Pertil osebno izročil visoko švedsko odlikovanje Vazove-ga reda italijanskemu mehaniku Virgiliju Geroniju kot nagrado za izredno delavnost in izkušenost, ki jo je pokazal pri popravljanju motodjev. Procesi v Riomu Bern, 12. nov. u. Švicarska brzojavna agencija poroča iz Vichyja, da bo v Riomu pred tamkajšnjim vojaškim sodiščem za zaprtimi vrati cela vrsta procesov zaradi krivde za vojno. Glavni bodo procesi o krivdi za poraz, nepripravljenost oboroženih sil in njihovo nezadostno opremo. Neumorno prodiranje na Krimu Nemške in rumunske čete na obali južno od Kerča — Uspešni boji pri Tuli — Preprečen izpad sovjetskih čet iz Petrograda — Hudi letalski napadi na Moskvo Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na Krimu so dosegle nemške in rumunske čete v ostrih zasledovalnih bojih obalo južno od Kerča. Letalsko orožje je nadaljevalo bombardiranje pristanišč v Sevasto-polu, Kerču in Anapi z dobrim uspehom. Na področju južno od Tule so razbili pehotni in oklopni oddelki v obkoljevalnem napadu sovjetsko konjeniško divizijo ujeli mnogoštevilne sovjetske vojake in zaplenili 91 topov kakor tudi mnogo drugih vojnih potrebščin. Poskus izpada sestavljenih oboroženih sil iz Petrograda se je ponesrečil ob obrambi nemških čet z najhujšimi in krvavimi izgubami nasprotnika. Pri tem je bilo uničenih 11 oklopnih voz izmed 17 napadajočih, med njimi 7 najtežjih. Oddelki bojnih in lovskih letal so napadali uspešno na vsej fronti prometne zveze v zaledju in letališča sovražnika. Uničili so veliko število železniških vlakov ter povzročili sovjetskim letalskim bojnim silam znatne izgube. Moskva je bila bombardirana podnevi in ponoči z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Zadetki so povzročili na železniških napravah veliko škodo. Nadaljnji nočni napadi letalskega orožja so bili usmerjeni proti oboroževalnim tvornicam v Gorkiju. Na morju ob Angliji so zadela bojna letala v pretekli noči z bombami vzhodno od Lowestofta veliko trgovsko ladjo. Ob obali v Rokavskem prelivu je sestrelilo protiletalsko topništvo 6 letal angleškega lovskega oddelka. Sovražna letala niso priletela nad nemško državno ozemlje. i Prodiranje pri Volhovu Stockholm, 12. nov. d. Po poročilih s severnega odseka vzhodnega bojišča so nemške čete na področju pri Volhovu naglo bližajo mestu Svanka. Padec mesta se pričakuje vsak čas. Osvojitev te točke po nemških oboroženih srillah bo- samo še po .-pesnila strnitev nemških čet s finskimi četami na področju reke Svir. To bi pomenilo dokončno od trganje Petrograda od ostalega zaledja in njega dokončno popolno obkolitev. Rim, 12. nov. d. »Stampa« piše, da so nemške vojaške operacije na severnem odseku vzhodnega bojišča zavzele zadnji čas značaj posebne aktivnosti ter da se pričakujejo viažni rezultati. i Petrograd odrezan od zaledja Berlin, 12. nov. d. Zasedba mesta Tihvi-na po nemških četah je definitivno ločila Petrograd od njegovega zaledja. Britanski pritisk na Finsko, da naj bi sklenila mir s Sovjetsko zvezo, je imel namen zmanjšati pritisk, ki so ga boljševiki posebno hudo občutili pred Petrogradom ter ob murman-ski železnici. To železnico bi Anglija posebno potrebovala za svoje transporte vojnih potrebščin v Rusijo, druga železnica, ki prihaja v poštev, od Arhangelska v Moskvo preko Vologde je namreč za take transporte mnogo neprikladnejša, zlasti ker je arhangelska luka 6 mesecev zapita zaradi ledu. Nemški uspehi pri Tihvinu pa so sedaj dokončno pokopali tudi te posle Inje britanske načrte za oskrbovanje Sovjetske zveze po navedenih poteh. Prodiranje proti Kerču Bukarešta, 12. nov. d. Nemške in rumunske čete so zasedle mesto Marjevko, ki je 30 km pred trdnjavo Kerčem. Čete, ki so prišle v smeri od pogorja Jaile, operirajo zdaj vzajemno s četami, ki oblegajo Sevastopol. Strateški pomen zavzetja Krima Budimpešta, 12. nov. s. V svojem komentarju o dogodkih na bojišču piše oficiozni »Pester Llodyd«, da bo zaključek borb na Krimu z operacijami, ki bodo nato še sledile, izredno velikega pomena. Na dlani je namreč izredna strateška važnost zavzetja severne obale črnega morja ter sovjetskih pomorskih oporišč na Krimu. Vznemirjeni vladni krogi v Londonu in angleški generalni štab stojita pred težkimi problemi, kajti dobavna pota v Sovjetsko Rusijo so že več ko ogrožena. Litvinov zopet na površju Rim, 12. nov. s. Uradna britanska agencija poroča, da je bil Litvinov imenovan ne le za sovjetskega veleposlanika v Wa-shingtonu, temveč tudi za pomočnika ljudskega komisarja za zunanje zadeve. Rim, 12. nov. u. Po informacijah iz Kaira je prispel tjakaj novi sovjetski poslanik v Zedinjenih državah Litvinov. Brezuspešna sovjetska intervencija v Ankari Sofija, 12. nov. u. Doznava se, da je sovjetski poslanik v Turčiji zaprosil svojega ameriškega tovariša, naj bi posredoval pri ankaraki vladi, da bi dovolila sovjetskemu brodovju prehod skozi Dardamele, prošnja pa ni bila uslišana. Na pristojnem mestu v Ankari demam tirna jo namreč ves*, da bi bil poslanik Zediinjenih držav v omenjenem smislu posredoval pri turški vladi, ter pripominjajo, da je turško brodovje za vsak primer ukrenilo vse potrebno, če bi sovjetske ladje skušale pripluti v turške luke. Če bi se to zgodilo, bi turške oblasti takoj razorožile sovjetske ladje, njih posadke pa internirale. Neki današnji jutranjik poroča, da je Stalin že izdelal ukaz poveljniku sovjetskega b rodov ja na Črnem morju, naj potopi vse sovjetske ladje, ker je spozna'] da je ves nadaljnji odpor v Sevastopdlu brez pomena, turška vlada pa noče izdati dovoije-nja za prehod sovjetskega brodovja skozi Dardanele. Stalinov ukaz naj bi b:l izročen takoj po padcu Sevastopola in po rešitvi ostankov sovjetskih čet s Krima na področje pod Kavkazom. Ameriška javnost proti podpiranju boljševikov New York, 12. nov. s. »Chicaqo Tribune« zelo ostro kritizira objavo Rooseveltove poslanice Stalinu o priliki ameriškega posojila Rusiji v znesku milijarde dolarjev. Po mnenju lista ni bila objavljena celotna vsebina poslanice. Pričakovati je, da bo kongres zahteval pojasnila, zakaj nista biili besedili i poslanic Roosevelta in Stalina objavljeni v celoti. Če se bo državno tajništvo za zunanje zadeve branilo te objave, bo ameriške ljudstvo upravičeno domnevalo, da se je ameriška vlada tajno zavezala podpirati boljševiško t vranstvo v Rusiji. List »New York Maily Ne\vs« objavlja uvodnik o Rcoseveltovi politiki pod značilnim naslovom »Država sem jaz«. V tem članku komentira list predsednikov govor na otvoritveni seji mednarodnega urada za delo in poudarja, na nastopa Roosevelt v imenu ameriškega (ljudstva, ne da bi se obračal nanj, tako da ga upravičeno lahko imenujemo diktatorja. Tokio, 12. nov. d. Zastopnik lista »Asafri« brzojavlja iz New Yorka, da je bil glavni vzrok, zakaj je Amerika odobrila Sovjetski zvezi posojilo milijarde dolarjev za nakup ameriškega vojnega materiala, skrb. da bi Sovjetska zveza ne izpadla iz protinemške fronte. Glede na hudo krizo, v katero je zašla Moskva, je Amerika uvidela potrebo, da mora pač enkrat pod vzeti nekaj več, kakcT je doslej, toda določba, da bo Sovjetska zveza morala pričeti odplačevati to posojilo šele pet let po zaključku vojne, dokazuje, da bi Zedinjene države hotele v bodoče spraviti sovjetsko gospodarstvo pod kontrolo ameriškega kapitala. Podelitev ameriškega posojila Rusiji v trenutku, ko si Japonska prizadeva prebiti anglosaški obroč, mora nujno vplivati tudi na japonsko-ameriške odnose. Dtjsitvo je namreč, da bi v primeru uspeha sedanjih japonsko-amerištkih pogajanj Rusija naenkrat dosegla znatne gospodarske prednosti nad Japonsko. Nove hrvatske čete za vzhodno bojišče Zagreb, 12. nov. s. Danes je iz Varaždina odpotovali na vzhodno bojišče nov kontingent hrvatskih čet. Finski odgovor Zedlnjenlm državam Finska bo nadaljevala borbo, tiofder ne bo zajamčena njena varnost Helsinki, 12. nov. (DNB). Snoči je finska vlada izročila svoj odgovor na ameriški poziv, naj bi Finska prekinila sovražnosti proti Sovjetski zvezi. Odgovor je bil izrečen ameriškemu poslaniku. V njem finska vlada najprej razlaga, v koliki meri geografski položaj Finske, ki je seseda Sovjetske zveze, zahteva od nje neprestane obrambe proti teritorialnim zahtevam Sovjetske zveze ln kakšna bi bila usoda Finske, če se ne bi za svojo varnost toliko zavzemala. Finski odgovor ugotavlja, da se značaj gigantske borbe ne bi izpremenil, če bi se Finska nevtralizirala in ne bi zasedla ozemlja onkraj meje iz 1.1939. Nato pravi finska vlada v svojem odgovoru, da želi Finska končati svojo borbo tedaj, ko bodo odstranjene nevarnosti, ki ogrožajo njen obstoj in ko bodo podana jamstva za njeno trajno varnost. V odgovoru vlada nato ugotavlja, da je ameriška vlada zahtevala, naj bi Finska sklenila mir, dasi ni Finski ponudila nobenih jamstev za zagotovitev novega miru, kakor tudi da Finski nista bila ponudena niti mir niti mirovno posredovanje. Finska vlada ne more verjeti, da bi finske čete na kakršen koli način ogražale varnost Zedinjenih držav. Finski narod bo nadaljeval borbo do trenutka, ko bosta zajamčena njegova varnost in delo v miru. Finska vlada ne bi mogla sprejeti dogovorov, ki bi podaljšali neprestane nevarnosti za deželo, ker bi prekinili vojaške ukrepe, ki so bili docela upravičeni. Finska vlada upa, da ima tudi majhen narod pravico živeti ta se braniti. Odločitev na vzhodu je dosežena Monakovsk" list o porazu klavnega dela sovjetske vojsko in nevarnosti, ki je pretila Evropi Monakovo, 12. nov. s. Tisk obravnava vojaški položaj v okviru zadnjih izjav voditeljev o ogromnih uspehih, ki so bili doseženi na vzhodu. »Miinehner Neueste Nachrichten« beležijo, da dokazujejo podatki, ki jih je Hitler objavil: 1. poraz glavnega dela sovjetskih čet, s katerim je bila odločitev na vzhodu že dosežena, 2. silno nevarnost, ki je grozila Evropi, kakor dokazuje ogromni vojni plen in velike množine uničenih sovražnih vojnih potrebščin. Ruska strategija je bila poražena z metodičnimi operacijami nemških oborože- nih sil, tako da rusko vrhovno poveljstvo ni več sposobno za nobeno akcijo večjega obsega, čeprav bi bila le obrambnega značaja. To pa še ne pomeni, da borba ne bi bila težavna in da se ne bi še nadaljevala. Nikjer borbe niso bile tako hude kakor na vzhodni fronti, toda osebne sposobnosti nemških oficirjev in vojakov so triumfira-la nad številčno množico ruske vojske, katere vrhovno poveljništvo ni računalo z ničemer drugim kakor s prostorom in množino vojnih potrebščin. Japonska zvesta politiki osi Tokio, 12. nov. s. Znani urednik lista »Niči Niči«, Tokutomi, je govoril pred množico ta poudaril, da Japonska nadaljuje svojo politiko, zvesto silam osi, ta da se morajo smatrati Zedinjene države za glavne motilce svetovnega miru. Govornik je dejal, da je ureditev kitajskega vprašanja odvisna od Londona ta Washtagtona ta ne od čungktaga, kajti Anglosasi so v glavnem odgovorni za odpor, ki ga še vedno nudi čangkajšek. Zedinjene države so tudi odgovorne za nedavne protljaponske ukrepe v Panami. Sanghaj, 12. nov. d. Posebni japonski poslanik Kurusu, ki v posebni misiji potuje v Washington, je moral na poletu preko Tihega oceana na otoku Midway prekiniti pot, ker ni Imel na razpolago drugega prekomorskega letala, ki vzdržuje od Midwaya zvezo z Zedinjenimi državami. Pogrešan japonski parnik Tokio, 12. nov. d. Japonski tovorna parnik »Šotcku Maru« se že 14 dni ni jarvil v namembni luka, tako da se mora smatrati za izgubljenega. Bržkone je parnik na Japonskem morju zadel na sovjetsko mino ter ga je zadela podobna usoda, kakor pred nekaj dnevi potniški parnik »Kibi Maru«, ki se je iz istega vzroka potopil. Parnik »Šotcku Mami« je 27. oktobra odpluil iz luke Seiišin ter je bil namenjen v Osako. Sunnerjevi razgovori s poslaniki osi Madrid, 12.- nov. d. Madridski listi porp-čajo v svojih torkovih izdajah, da so poslaniki Nemčije, Italije in Japonske v ponedeljek posetili španskega zunanjega ministra Serrano Sunerja. O vsebini razgovorov ni nič znanega. Listi posebno poudarjajo da poseti poslanikov berlinskega bloka niso bili izvršeni kolektivno, marveč so poslaniki posamič obiskali španskega zunanjega ministra. Letalski boji na zapadu Berlin, 12. nov. d. Britanska letaiLa so skušala včeraj ponovno preleteti ozemlje zasedenih pokrajin ob Rokavskem prelivu. Nemško protiletalsko topništvo je pet napadajočih britanskih lovskih letal sestrelilo. Berlin, 12. nov. d. Kakor javljajo s pristojnega vojaškega mesta, se je šele sedaj zvedelo, da je nemško mornariško topništvo 9. novembra nad Rokavskim prelivom sestrelilo britanski bombnik vrste »Welling-ton«, ki doslej ni bil naveden v številu sestreljenih britanskih letal. Kodanj, 12. nov. s. Blizu mesta Ribe na Jiitlandu sta bili naplavljeni trupli dveh angleških letalcev ter v bližini velik angleški bombnik. Letalca sta bila prisiljena pristati in sta se očitno vrgla lz letala, ne da mogla uporabiti padalo. Vojna na morju Madrid, 12. nov. >.. 25 25 plašči......... 40 40 ostali kožuhi: jopice .... 60 60 plašči ......... 90 90 Pleterilne: maje ali spod. hlačke do 75 g 4 4 do 200 g........8 8 • nad 200 g........12 12 spodnje obleke In kombineže do 125 g ....... . 7 7 do 250 g ........ 12 12 nad 250 g.......16 16 pletenine zunanje do 100 g kos 5 5 do 200 g........10 10 do 400 g........ 20 20 nad 400 g....... 30 30 kopalne obleke......15 7 nogavice In kratke nogav., par 2 1 športne nogavice, par .... 6 4 * • III. Konfecionirani nredmetl za otroke Število točk (odrezkov z arabskimi številkami) za posam. predmet Obleke iz volne ali tipizirane volne 15 ostale (poletna vrsta).....7 kratke hlače iz volne ali tip. volne 7 druge (poletna vrsta).....3 zimske suknje, površniki, plašči in dežni plašči.........15 srajce ......••>••* 2 spodnje hlačke (izvz. pletene) . . 2 pižame ........... 6 žepni robci (1 par) .•«»••• 1 predpasnik! .......... 2 šali ln šerpe............4 Pletenine: male, snodnje hlačke ln komblneže do 50 g..........3 nad 50 g..........6 runanle pletenine do 75 g kos . . 4 nad 75 gr.........8 kopalne obleke........3 nogavice ln polnogavice (2 para) 1 dolge nogavice........2 • IV. Konfekclonlr^no hišno perilo Število točk (odrezkov z rimskimi številkami) za posam. predmet odeje za postelje, prešite odeie fra-zen oernic) ln ostale: za otroške postelje ..........20 za 1 osebo ....••«.. 40 za več oseb.............75 podloge za prešite pernice: za otroške postelje ...... 5 za 1 osebo.............10 za več oseb ......... 15 posteljna pregrinjala: za otroške postelje .»■••. 10 za 1 osebo.............25 za več oseb.........40 rjuhe: za otroške postelje .... 9 za 1 osebo............15 za več oseb ... ..t ... 30 prti: za 6 oseb 45 za 12 oseb.........90 prtiči (servjeti) in namizni prtički . 5 brisače za kv. meter......10 kuhinjske brisače ..«•■*• S prevleke za blazine ..«••■• 8 • V. Tkanine In prejice Število točk za 1 m (odrezki z arab. štev.) tkanine lz volne ali tipizirane volne: 1) Sirote do 100 cm. do 20 g na m. 8 do 300 g na met.....10 nad 300 g na met.....12 2) Široke nad 100 cm, do 400 g na met ..........16 do 600 g na met.....20 nad 600 g na met.....24 ostale tkanine (poletna vrsta): 1) široke do 100 cm, v teži do 100 g na met 4 nad 100 g na met.....6 2) široke nad 100 cm v teži do 200 g na met.......8 nad 200 g na met......12 podloge (jadrovina, salja, saljeta, kroaze, žepovina, rokavina, klot saten, krepi) v teži do 600 g na met ...........2 tkanine za telesno perilo .... 2 tkanine za dežne plašče in gabardini 1® Slevilo točk (odrezkov z rimskimi številkami) tkanine za hišno perilo: 1) za prte — ustrezajoče število točk kakor za konfekcijo 2) osta^ tkanine: širina 100 cm . 3 do 200 cm........5 nad 200 cm........10 tkanine za pohištvo in druge neimenovane tkanine: v teži do 200 g na met .... 2 v teži do 500 g na met. .... 5 v teži na ne dl una Commissione composta: dal ca- j po dell'Ispettorato provinciale dell^agricol- ' tura, presidente; da un rappresentante del ! Partito Nazionale Fascista designato dal segretario federale; da un rappresentante degli agricoltori, nominato dalla Coafede- i mento. In caso di coqflltto, dedde il Comandante supremo, sentito il Governatore della Dalmazia e 11 comandante dell'unita presso cui 6 costituito il tribunale militare. Art. 16 II presente bando 6 pubbhcato mediante inserzione nella Gazzette Ufficia-le del Regno. Dal Quartier generale delle Forze armate addi 24 ottobre 1941/XIX. MUSSOLINI Il presente bando del Duce č stato pub-blicato nella Gazzetta Ufficiale del Regno d'Italia n. 255 del 28 ottobre 1941/X1X. čl. 8. Kdor uniči surovine ali kmetijske ali industrijske proizvode ali proizvajalna sredstva in povzroči s tem narodnemu gospodarstvu hude škodo ter da v veliki meri nedostaje blaga občne ali široke potrošnje, se kaznuje s smrtjo, če lejanje ni povzročilo hude škode ali pa le nedostnja-nje blaga v manjši meri, se uporablja kazen dosmrtne ječe. čl. 9. Kolikor ni dejanje huje kanzivo, se kaznuje, kdor odtegne blago normalni potrošnji, z ječo od šestih mesecev do šestih let in v denariu do dvajset f,30Č dr Če je bilo dejanje storjeno pri opravljanju trgovine ali obrta, je kazen ječa od treh do petnajstih let in v denarju od pet tisoč do petdeset tisoč lir Prednje določbe se uporabljajo tudi na proizvajalca, ki skriva svoje blago, da bi ga odtegnil normalni potrošnji. čl. 10. Določbe člena 7. razglasa z dne 3 oktobra 1941-XIX se uporabljajo tudi. če se je storilo dejanje na škodo italijanskih vladnih ali sodnih oblastev. hlerarhov Narodne fašistične stranke ta častnikov ter organov javne varnosti. čl. 11 Pri dalmatinskem gubernlju se ustanavlja posebno sodišče, setsavljeno 'z predsednika in štirih sodnikov, katere imenuje guverner vsako leto in jih po možnosti izbere izmed višjih častnikov državnih oboroženih sil Pri sodišču iz prednjega odstavka se ustanovijo urad državnega tožilca, preiskovalni urad in pisarniški urad. Posli državnega tožlloa in preisko-ca se poverijo sodnikom redne ali vojaške sodne stroke, pisarniški posli pa uradnikom ali tajnikom redne ali vojaške sodne stroke. čl. 12. Posebno sodišče se ravna v svojem poslovanju po določbah vojaškega kazenskega zakona o armadnih vojaških sodiščih. Oblast in posli, za katere je po določbah vojaškega kazenskega zakona pristojen poveljnik edinice, pri kateri posluje vojaško sodišče, pa so prenesene ns guvernerja Dalmacije. čl. 13. Vojaška vojna sodišča so pristojna za sojenje kaznivih dejanj, označenih v tem razglasu ln v razglasu z dne 3. oktobra 1941-XIX, kolikor naslednji člen ne določa drugače. čl. 14. Posebno sodišče je pristojno za sojenje kaznivih dejanj, označenih v prednjem členu, kl jih storijo na ozemlju Dalmatinskega guberniia osebe, kl ne pripadajo oboroženim silam države, razen če gra za kazniva dejanja, storjena na škodo pripadnikov teh oboroženih sil ali na škodo vojaške uprave. čl. 15. če so postopki združeni, je za sojenje glede vseh pristojno posebno sodišče, kolikor posebno sodišče ali preiskovalni sodnik pri njem iz razlogov umestnosti ne odredi ločenega postopka. Ob sporih odloči vrhovni poveljnik po zaslišanju guvernerja Dalmacije ln poveljnika edinice, pri kateri posluje vojaško sodišče. čl. 16. Ta razglas je objavljen z uvrstitvijo v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale dol Regno«. Iz Glavnera stana Oboroženih Sil dna 24. oktobra 1941-XIX MUSSOLINI Ta Ducejev razglas je bil objavljen v uradnem listu Kraljevine Italije »Gazzetta Ufficiale del Regno dTtalia« št. 255 z dna 28. oktobra 1941-XIX. razione fascista degli agricoltori, da un rappresentante dei lavoratori dell'agrlool-tura, nominato dalla Confederazione fascista dei lavoratori dell'agricoltura e dal di-rettore della Sezione della zootecnia del Consorzio provinciale tra i produttori del-1'agricoltura. Nella istruttoria per la concessione deirabbuono la Commissione ha facolta di esperire le indagini che riterrš, opportune sulla esistenza del requisito di cui al secondo comma del precedente artU colo. La concessione deirabbuono rimane comunque subordinata alle condizioni che 1'tateressato non abbia, per lo stesso bestiame per il quale usufruisce deirabbuono, go-duto di alcun indennizzo per eventuali danni di guerra. A questo fine, a corredo del-ga ricevuta dell'abbuono, dovrš. essere al-legata una dichiarazione della Intendenza di finanza attestante la esistenza di tale condizione. DelPammontare dell'abbuono concesso al singold danneggiati sarš, pure, a cura del capo dellTspettorato provinciale dell'agricoltura, data comunlcazione alla stessa Intendenza, perchd ne tenga conto agli effetti della hquidazlone dl eventuali danni di guerra. Per la provincia dl Lubiana, in luogo della Commissione di cui al comma 1° del presente artioolo, nonchč agli adempimenti p re visti dei commi 4o e 5° provvederžt L'Alto Commissario per la provincia medesima, Art. 4 II programma tecnlco e flaanzia-rio della inzlativa, comprendante altresl le spese di organizzazione, verržt formulato dal Settore della zootecnia dl cul innanzi, e sarš, sotoposto al Alnistero dall'agricoltura e delle foreste per l'approvazione. Allo stesso Ministero spetterš. 11 controllo sullo svolgimento delle varle operazioni, nonchfe 1'approvazione, ln via ammlnistrativa, del relativo conto finale. Con decreto del Mini-stro per le finanze sarš. provveduto alle variazioni, nello stato dl previsione della spesa del Ministero dell'agricoltura e delle foreste deU'esercizio 1941/42, oceorrenti in dlpendenza della presente legge. Ordinla-mo che la presente, munita del siglllo dello Stato, gia insepta neUa Raccolta ufficiale delle leggi e del decreti dal Regno d-Italia, mandando a chiunque spettl di osaervarla e dl farla osservare come legge dello Stato. Data a SanfAnna dl Valdleri, addl 24 agosto 1941/XIX. VIKTOR EMANUEL III., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Al! anije, Cesar Abesinšje Senat in Zbornica Fašijev in ko*po.-acij sta po svojih zakonodajnih odborih sprejela, M ismo potrdili in razglašamo Kakor sledi: čl. 1. Odobruje se izdatek 5,000.000 lir, ki se postavi v proračun izdatkov ministrstva za kmetijstvo in gozdove, iz katerih se bolo dovoljevali prispevki za pospešitev vzpostavitve prejšnjega stanja živinoreje v predelih Tržaške, Reške, Goriške in Ljubljanske pokrajine, prizadetih po vojnih operacijah. Razdelitev te vsote med kmečke gospodarje se Izvede tako, da se živinorejskemu odseku državne Zveze pokrajinskih zadrug, kmetijskih proizvajalcev dodeli prispevek, enak gorenji vsoti. čl. 2. živinorejski odsek nakupi plemensko govedo, konje, praš če, ovce in koze in jih oddaja s popustom največ 50 odstotkov. Odsek zbira v ta namen priglasitve kmečkih gospo 1 ar jev, ki so zaradi vojnih dogodkov trpeli škodo pri živini in organizira posebne dogone v rejskih krajih. Pr glasitvi mora biti priložena izjava občine, lz Katere mora biti razvidno, da prosilec izpolnjuje prej omenjeni pogoj. Čl. 3. Za Tržaško, Reško in Goriško pokrajino se bo dovoljeval popust na podsta- vi ustrezne odločbe komisije, sestavljene iz načelnika pokrajinskega inšpektorata za kmetijstvo kot predsednika, iz predstavni-ks Narodne fašistične stranke, ki ga določi Zvezni tajnik, iz predstavnika kmetovalcev, ki ga imenuje Faš stična zveza kmetovalcev, iz predstavnika kmetijskh delavcev, ki ga imenuje Fašistična zveza kmetijskih delavcev in iz ravnatelja živinorejskega odseka Pokrajinske zadruge kmetijskih proizvajalcev. Pri ovedbah radi Zanimiv in važen uspeh Ljubljana, 12. novembra j Nedavno je »Jutro« objavilo notico pod naslovom »Ultravioletni žarki v krvi«. Tam je bilo poročano, da je newyorški zdravnik dr. George Miley uvedel uspašno zdravljenje krvnih Infekcij s pomočjo ultra-violetnih žarkov. Bolniku vzame kri, jo obseva z ultravioletnimi žarki in jo spet vbrizgne. Ta misel ni nova. že pred teti je češki zdravnik dr. Havliček izdelal metodo zdravljenja bolnikov pri zastrupljenju z inter-muskularnim vbrizgavanjem njihove, z ultravioletnimi žarki obsevane lastne krvi. Ustvaril je tudi posebno svetilko za obsevanje krvi, ki jo izdeluje znana nemška družba v Hannauu pod imenom Bactophos. Razni nemški zdravniki so to metodo še izgradili in na ženski kliniki v Zwickauu na Saksonskem jo uporabljajo sistematično zlasti pri nevarnosti zastrupitve po operacijah na porodnicah, a tudi pri drugih vnetjih ta gnilobnih procesih ženskih notranjih organov. Slučaj je nanese!, da Je ravno nekaj dni pred »Jutrovo« objavo omenjene notice nova metoda, ki obeta v borbi proti raznim težkim boleznim velike uspehe, tudi v Ljubljani mogla zabeležiti svoj prvi očitni uspeh. Znani ljubljanski ginekolog dr. Ivo Rakuljič - Zelov se 2e dal;e časa peča s problemom uporabe z ultravioletnimi žarki obsevane krvi. Sel pa je korak dalje in se je odločil za direktno vbrizgavanje v krvni obtok namesto dosedanjega načina vzbrizgavanja v mišice. Tisti dan je ležala na operacijski mizi ljubljanskega sanatorija mlada žena. Njeno stan;'e je bilo zelo resno, ker je očitno nastopilo že tudi zastrupljen je: srce ji je bilo že 190, temperatura se je bila povzpela na 40,2!. . . Na hodniku so stali obupani svojci. Operacija je bila srečno opravljena. Toda izgledi, da bo bolnica okrevala, so bih kar najskromnejši. V krvi je že razsajala pošast sepse. Smrt je stala na pragu. Vlttario Mm—n*l», MnMoUni, TasMnas* dl BenL Visto, il Guardasigilli Grandi. La presente legge š stata pubblicata nella Gazzetta Ufficiale del Regno dTtalia n. 233 del 2 ottobre 1941/XDC. dovolitve popusta sme opraviti komisija vse potrebne proizvode, ali je dan pogoj iz drugega odstavka prednjega člena. Vselej pa je dovolitev popusta vezana na pogoj, da prosilec za žival, na katero se nanaša popust, ni prejel nikakršne odškodnine iz naslova morebitne vojne škode. Zato se mora priložiti pobotnici o popustu izjava finančne intendance. ki potrjuje ta pogoj. Znesek popusta posameznim oškodovancem sporoči načelnik pokrajinskega inšpektorata za kmetijstvo tudi tej intenlanci, da ga upošteva pri likvidaciji morebitne vojne škode. Za Ljubljansko pokrajin d posluje namesto komisije iz prvega odstavka tega člena in vrši opravila iz četrtega in petega odstavka Visoki komisar za to pokrajino. čl. 4. Tehnična in finančni načrt te pobude, obsegajoč tudi organizacijske stnv ške, sestavi zgoraj omenjeni živinorejski odsek in ga predloži ministrstvu za kmetijstvo in gozdove v odobritev. To ministrstvo nadzoruje potek raznih opravil in odobri administrativno zadevni končni račun. čl. 5. Minister za finance odreli z odlokom v proračunu izdatkov ministrstva za kmetijstvo in gozdove za leto 1941-42 zaradi tega zakona potrebne spremembe. Odrejamo, da se ta zakon, opremljen z državnim pečatom uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije in ukazujemo vsakomur, da se po njem ravna in skrbi za njegovo izvrševanje. Dano v Sant Anna di Valdieri dne 24. avgusta 1941-XIX. VIKTOR EMANUEL MUSSOLINI, TASSINARI, DI REVEL Videl varuh pečata: GRANDL Ta zakon je bil objavljen v uradnem listu kraljevine Italije »Gazzetta Ufficiale del Regno d'Italia« št. 233 z dne 2. oktobra 1941-XIX. ljubljanskega zdravnika i V tem položaju, ko na videz ni bilo že več nobene pomoči, se je dr. Rakuljič odločil, da poizkusi svojo novo metodo. Vzel je bolnici nekaj kubičnih centimetrov krvi ter jo podvrgel procesu obsevanja z ultravioletnimi žarki. Pri obsevanju postane kri temnejša ta v njej se izvršijo do sedaj neznane biokemične izpremembe. Znanosti te lzpremembe niso še povsem jasne. Verjetno gre za pregrupacijo elektronov, vsekakor pa je že dokazana baktericidna (bakterije ubijajoča) sila ultravioletnih žarkov. Obsevano kri je zdravnik vbrizgnll ▼ • bolničino žilo. Znano je, kako brzo se pretaka ta življenjski sok po telesu. V treh sekundah je vbrizgana pri v srcu in v nekaj minutah že prispe do zadnje celice v telesu. Prestavljamo si lahko, s kakšno napetostjo so zdravnik in vsi. ki so bili pri operaeji, pričakovali učinka tega novega postopka. Bolnico so odnesli nazaj v sobo. Kmalu se je pokazalo, da zastrupitev ne napreduje in v teku večera je nastal preokret. Zjutraj je mogel hišni zdravnik napisati na bolni čin osebni list: »Puls 78, temperatura 36!« Bolnica se je počutila dobro ln jasno je bilo, da je vsaka nevarnost minila Poizkus dr. Rakuljiča — prvi v LJubljani — se je torej odlično obnesel in pričakovati je, da bo ta zdravnik svojo metodo Izgradil, saj je, kakor čujemo, naročil že tudi nekatere v Nemčiji izdelane aparate, ki omogočajo nemoteni postopek obsevanja. Kako daleč sega območje tega načina zdravljenja, danes še m dognano. Klinične študije v Nemčiji mu napovedujejo uspehe ne le prt ženskih vnetjih, temveč ravno tako pri vnetju rebrne mrene, trebušne mrene, pri ishiasu in astmi ter celo pri pljučni jetiki. Dr. Burgkhardt mu pripisuje tudi važnost v borbi proti splošni telesni, duševni in živčni oslabitvi ln s tem vožno funkcijo pri reševanju velikega problema pomlajevanja. živahno je ob nedeljah v vinogradih KrSka dolina si želi avtobusne zveze z Ljubljano Novo mesto, 12. novembra. Zgodnji letošnji sneg. ki je v nižavah večinoma že skopnel, ter pusto jesensko vreme ne moti nesdelj^dcih izfletnikov, da bi ne obiskali prijazna Dolenjske. Vlaki so polni potujočega občinstva, ki izstopa na vseh dolenjskih železniških postajah do Novega mesta, mnogo pa se jih polje tudi v silikovko Belo Krajino. Vinogradi so ob nedeljah oživljeni, kjer vinogradniki pa sedanjih možnostih pedoste znance in prijatelje, ki v živahnem razgovoru delno pozabljajo na težave in tegobe sedanjih dni. Mnogi izletniki pa skušajo med radodarnimi Dolenjci preskrbeti se z najpotrebnejšimi vsakdanjimi življenjskimi potrebščinami, in res se nekateri v večernih vlakih z napolnjenimi nahrbtniki zadovoljno vračajo na svoje domove. Zelo živahno je ot> nedeljah v vseh krajih cb železnici in tudi v krajih, ki niso preod-daljeni od železnice. Večje mrtvilo pa je tam, kjer so prijazne vasice in primerni letoviški kraji oddaljeni od železniškega prometa. V pedefcnem času z dolgimi dnevi ao večkrat tudi oddaljenejši kraji smoter izletnikov; v jeseni pa sfladnji skoraj popefl-nesna izostanejo. Prebivalstvo teh krajev, posebno onih v zgornji kraki dolini in v Suhi Krajini se je razveselilo vesti, da bo v kratkem uvedena avtobusna zveza iz Ljubljane preko Zežemberka do Dolenjskih Toplic in obratno. Z njo bi vsi kraji gornje krače doline in Suhe Krajine mnogo pridobili, ker bi imelli redno zvezo z Ljubljano kot kulturnim in gospodarskim središčem Ljubljanske pokrajine in bi se tako Ljubljani približali Potovanja v Ljubljano, ki so mnogokrat nujno potrebna, bi bila cilajšam in pridobljeno bi bilo mnogo tudi na izgubi dragoconega časa. Vsi ti kraji, ki so že mnogo let odrezani od prometnih središč, si upravičeno žele' nameravane avtobusne zveze, ki bi jih večkrat rešila mučnega in dolgotrajnega potovanja. Hvaležni bi bili podjetju, ki bi uvedlo prepotrebno zvezo, in oblastvu, ki bi za avtobusno zvezo daflo potrebno dovoljenje. Iz Srbije V kruševskem in rasinskem srezu, v osrčju Srbije, je blizu 400 rojakov vseh poklicev in starosti. V Kruševcu živi nad 130 Slovencev, v 17 okoliških občinah je po vaseh razdeljeno več sto rodbin. V rasinskem okraju, ki ima tudi svoj sedež v Kruševcu, jih je zdaj blizu 140. Prebivajo v Djunisu, Kaoniku, Velikem Siljegovcu, Ribarih, Ribarski banji in Pozlatih. Kolonija v rasinskem srezu se je že precej zredčila. Vsi, ki so se medtem izselili, so našli kako zaposlitev ali pa zatočišče * pn znancih in sorodnikih. Preskrbo slovenskih rojakov v Kruševcu vodi poseben odbor, v katerem sa pref. Spendal, ekonom Ciril 2agar iz Konjic, Ernest Majer iz Laškega in Milan Stram* V pomoč so jim še nekateri pridmi sodelavci Menza posluje dobro. Zdaj pripravljajo zimske zaloge. Rojak Benko iz Laškega, vzoren gospodar, nakupuje na veliko najpotrebnejša živila, da pozimi ne bo pomanjkanja Majhen otrok, majhna skrb. Tudi konj za sto zlatov crkne, če se polž gjoboko zakoplje, bo hoda zima. Dota se zmote. Kar nI mogoče prenareditl, to je najbolje pozabiti. Kolikor glav, toKko kap. Razglas Ducefa Kasesslte fSslušfee za ozemlja, pripojena ks*a!jev"oi Italiji s kr. ukai^ma 2 dne 5. maja l941'X5X št. 291 in 18. maja 1941-XIX št. 452 P$®wedlmenti fnfesi a favorire la ricostru-zioise del patrimonio zootecnico nelle zsne delle province di Trfeste, Fiume, Gorizia e Lubiana danneggiate dalle operazioni di guerra UlfravMeftil žarki v krvi Ukrepi za pospešitev obnove živinoreje v predelih Tržaške, Reške, Goriške in Ljubljanske pokrajine, prizadetih po vojnih operacijah Presajena tkiva 2e v davnih časih je sanjalo človeštvo o tem, kako bi se bolni ali izgubljeni telesni deli nadomestili z zdravimi in novimi Ta sanja se seveda nikoli ne bo uresničila v takšnem obsegu, da bi se nadomeščali n. pr. celi udje, toda moderna kirurgija je meje, ki jih je postavila narava v tem pogledu, malodane že dosegla in ustvarja resnične čudeže. Tudi v starem veku ni manjkalo takšnih poskusov. Kolikor daleč sega zgodovina zdravniške vede, nam poročajo o njih. Stari vojščaki niso bili deležni nič manj grdih ran in okvar nego vojaki modernih vojn in tako so se že prve operacije v tem področju bavile n. pr. s sestavljanjem novih kosov. To so delali stari Indijci že tisoč let pred našim štetjem s tem, da so odrezane nosove nadomeščali s tkivom z lic. Tudi o starih Rim-ljanim nam poročajo nekaj podobnega. Ker pa v tistih časih niso poznali asep-se, si lahko mislimo, da so bili uspehi teh operacij priiično majhni. Sele modema kirurgija je v področju plastike in presajanja tkiva dosegla prave uspehe. V vojnih časih so podobne operacije nad vse potrebne, mnogi ranjenci iz prejšnje svetovne vojne so po njihovi zaslugi zapustili vojne lazarete tako popravljeni, da so si mogli služiti svoj kruh, ne da bi se jim bilo treba skrivati pred ljudmi ali pa imeti pred njimi občutek manjvrednosti, ki je nujno zvezan z vsako hudo telesno okvaro. A tudi v mimih dobah skrbijo prometne nesreče, eksplozije, požari in druge nesreče, kakor tudi nezadovoljnost mnogih ljudi z lastno »lepoto«, da ima kirurgov nož dovolj opravka s takšnimi stvarmi. Treba je bilo dolgih izkušenj, preden so ugotovili, katera tkiva so sploh primerna za presajanje. Izkazalo se je prav kmalu, da živalsko tkivo v nobenem primeru ni sposobno za stalno nadomestiti človeško tkivo. Celo prenos tkiva od človeka na človeka se omejuje le na maloštevilne iz jemne primere, pa čeprav gre za najbližje sorodnike. V tem pogledu je zelo poučen primer dveh istojajčnih dvojčkov. Enemu izmed njiju je transmisija gladko skalpi-rala kožo na glavi, tako da je nastala strašna rana, kj se je le počasi celila od robov proti sredini Ker imajo istojajčm dvojčki, kakor znano, isto dedovino in pripadajo samo po sebi umevno tudi isti krvni skupini, so domnevali, da bo presaditev kože z enega otroka na drugega imela popoln uspeh. Majhne koščke kože zdravega dvojčka so po Braunovi metodi cepili v ranjeno površino drugega dvojčka. V prvih dneh je bilo videti vse v redu, presajeni koščki kože so rasli, toda osmega dne so nenadno vsi odmrli. Poskus se je ponesrečil. Presaditev kože uspe brez izjeme le tedaj, če gre za kožo istega človeka. Za ta namen sta na razpolago v bistvu dve poti. Prva je podobna zgoraj omenjeni Braunovi metodi in obstoji v tem, da se izre-žejo z vso skrbjo tenke krpe kožne površine, n. pr. na zunanji strani bedra, in se položijo na rano pod vlažne obveze. Te krpe se skrčijo in če je kirurgu ter pa- cientu sreča mila, bodo tudi prirasle. Ne-dostatek tega načina je ta, da ostane presajena koža vedno tenka, da se rada rani, gubanči in da zato ni videti posebno lepa. V primerih, kjer je treba nadomestiti kožo, ki je mehka in podložena s plastjo tolšče, n. pr. na obrazu, uporabljajo zato drugo metodo, po kateri se izreže kos zdrave kože s plastjo tolšče vred. Takšen večji in debelejši kos kože pa zahteva nujno oskrbo s krvjo, če naj ostane živ, zato izvajajo to operacijo običajno tako, da izrežejo nekje na telesu, n. pr. na roki, krpo kože, ki jo pa z enim koncem puste še vedno v zvezi z njenim prvotnim mestom. Krpa se pritisne nato z roko vred, ki se je še drži, k rani, recimo na licu, in se fiksira tako, da se ne more premakniti. Tudi roka se v tem primeru seveda ne more in ne sme premikati. V ta namen so pogosto potrebne zamotane mavčne obveze, potrebna pa je predvsem ogromna potrpežljivost s pacientove strani. Sele tedaj, ko kipa prirase, je mogoče prerezati most, ki jo je vezal z njenim naravnim mestom. Marsikateri kos kože je romal na ta način preko vsega telesa, a z estetskega gledišča je uspeh večinoma zadovoljiv. To je odvisno sicer v prvi vrsti od kirurga, ki mora biti res pravi umetnik svoje stroke. Njegova osebna izkušnja in spretnost pomenita vse. Za umetno izdelavo obrvi se lahko uporabi kos kože na glavi, za ustnico kos lične sluznice itd. Pri vsej kirurgovi spretnosti in izkušenosti p>a se dogodijo včasih nepričakovane stvari. Neki dveletni deklici, ki si je ožga-la roko, so nekoč nadomestili uničeno kožo po pravkar opisani metodi s kosom trebušne kože. Operacija je uspela popolnoma, čez nekaj časa ni bilo na roki niti opaziti, da so ji bili nadomestili kos površine. Vrsto let pozneje se je pacientki, poročila, po tretjem otroku je začela postajati debela. In tedaj se ji je v istem razmerju, kakor se ji je nabirala tolšča na trebuhu, začela debeliti tudi roka tam. kjer so ji kožo nadomestili! Debelila pa se je na tem mestu tako, da je žena kmalu ni mogla več uporabljati in so ji jo morali zopet operirati. Presajeni kos kože tedaj niti v tridesetih letih, kolikor je prešlo od prve operacije, ni mogel »pozabiti*, kam prav za prav spada! Po dolgem potovanju v prekomorske dežele se je vrnil v domovino švedski baron von Schultz, strasten ljubitelj naravoslovnih ved, ki si je s svojimi deli že v mladih letih pridobil dober sloves v mednarodnih znanstvenih krogih. V aprilu 1939. je baron, mož atletske postave in dedič milijonov, odpotoval v Auck-land na Novem Zelandu, da bi si poiskal zdravja za težko živčno bolezen. Potem ko je preromal sem in tja rajske, večno pomladanske predele Južnega morja in si ustvaril zbirko redkih žuželk, rakov itd., se je dal izkrcati na enem izmed fidžijskih otokov. Kapitanu ladie, kl ga je bila pripeljala do tja, je naročil, da ne sme ponj prej nego v sedmih, osmih mesecih. S seboj je vzel samo šotor, puško, nekoliko živil in kakšno drugo nujno potrebščino. Tako je preživel pravo robinzonado na popolnoma neobljudenem otoku, ki ima 7 štiriaških kilometrov površine, bogato floro, pred vsem pa neverjetno mnogo ptic. Med svojim b'ivan-'em v tem kralu je baron naravoslovec naštel nič manj nego 4000 različnih vrst ptic (vseh vrst na zemlji je kakšnih 11.000), med temi pa so bile mnoge prekrasne in nad vse redke, kakor rajčice, tkalke, kazuari, morske lastovke, »ptice svetega Petra« itd. Po njegovem računu živi na tem rajskem otoku najmanj kakšnih 5 milijonov ptic. Najpogostejši med njimi so »cesarski tolščaki«, pingvini, ki so visoki okrog 90 cm in težki nad 25 kg. Te živali se preživljajo samo z ribami in so čudovito dobre plavalke ter potapljalke. Valijo stoje, in sicer tako da držijo edino jajce v nekakšni kožnati gubi med trebuhom in nogami. Kadar si hoče valeča ptica odpočiti, pokliče druga ali družico in mu ali jI s spretnim gibom izroči jajce. Tolščaki se družijo, kakor poroča von Schultz, v velike trope, ki se podrejajo pravi vojaški disciplini. Oglašajo se s hripavim krikom ali ostrim žvižganjem. Stariška nagnjenja so med njimi tako razvita, da posinovijo ali pohčerijo rade volje vsakega mladeniča, ki je osirotel. Dal Sronte ras so — Z roške fronte Eskimsko zdravje Eskimci ne bolehajo, kakor piše neki danski list, nikoli za sladkorno boleznijo, rakom in arteriosklerozo, pa čeprav se hranijo skoraj izključno z mesom. Kadar imajo dovolj mesa, ga pospravijo povprečno 5 do 10 funtov na dan in na osebo. Radi imajo zlasti karibujevo, bizontovo in lcito-vo meso, karibujske vampe v tjulnovem olju smatrajo za slaščico, nimajo pa radi jeter severnega medveda. Prav tako ne smatrajo kitovega olja za už tno stvar. Iz svojih mesnih jedi dobivajo dovolj protei-nov, tolšč, vitaminov in drugih snovi, ki jih potrebuje njihovo telo, kot edino sočivje in slaščico pa imajo neko majhno jagodo. Evropski kruh. ki ga dobivajo sem in tja, jim povzroča kislino. Eskimci niso skoraj nikoli bolni in se tudi le redkokdaj nalezejo kakšne evropske bolezni. Vinska kopališče V Smaillfortu, središču vinarske industrije v Kaliforniji, to odprli prvi zavod, ki nudi sivojiim kuientoim vinske kopeli. Novo kopališče, prvo te vrste na svetu, so sa izmislili tamkajšnji vinogradniki, menda zato, da bi našli kakšno uporabo z.a pijačo, ki je ne morejo prodati. Poročajo, d»a število ljudi, ki sd hoče privo3či/ti te nenavadne kopeli, od dne do dne rase. II Comandante del Corpo di Spedizione Italiano in Russia tra i bersaglieri in linea Poveljnik Italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji med bersaljerji v sprednjih črtah Silna porast zlečinstva v New Yorku Newyorška policijska uprava je poslala v zamorsko četrt mesta, Harlem, novih tri sto policijsluh agentov, ki so opremljeni z motornimi vozili in radijskimi postajlcami, kakor tudi mnogo agentov obojega spola v civilu. Ta premestitev je postala potrebna zavoljo tega, ker je v zadnjih tednih v Harlemu strahovito naraslo število zločinov, ropov, tatvin in napadov. Vsak teden se dogolita najmanj dva umora. Trije dečki, ki štejejo komaj po 12 let, so izpovedali, da so izvršili umor. Načelnik newyoiške policije Valentine je izjavil, da je položaj zelo resen, in sicer tako glede števila zločinov, kakor tudi zavoljo dejstva, da jih izvršujejo ponajveč 12- do 161etni dečki, ki so oboroženi z britvami in noži in ki ne oklevajo uporabljati to orožje. Niti policijski agenti niso več varni pred napadalci, če jili ni več skupaj, a zavarovalni agenti in raznašalci mleka se v harlemski predel brez policijskega spremstva ne upajo več. Mestne oblasti izjavljajo, da je ta položaj posledica silnega obubožanja in preobljudenosti Harlema. število zamorcev bo tam kmalu naraslo na milijon, me i tem ko jih je bilo še pred desetletji komaj nekoliko deset tisočev. Telepatija v avtomobilu Velika množica je te dni prisostvovala nenavadnemu poskusu, ki ga. je izvršil nemški profesor Langsner. Dokazati je hotel, da zna voliti avtomobil mimo vseh ovir in nevarnosti z zavezanimi očmi. Poskus se je izvršil v Scheveningenu. Potem ko je nadziralpa komisija ugotovila, da ima profesor dobro zavezane oči in da*6e zaveza med eksperimentom ne bo mogla premakniti, in ko so fotografi ter filmski operaterji napravili nekaj posnetkov, je Langsner stop-1 v voz v spremstvu nekega nevrologa in dveh novinarjev. Dejal je, da nima nobenega posebnega in skrivnostnega daru, ki bi mu omogočal videti navzlic zavezanim očem. Njegov poskus temelji samo na telepatiji. V nevar- nosti, da hI a* s vcailom zaletel v oviro, mu bo samo grocza njegovih sopotnikov kazala pravo smer in ga tudi opozorila, kdaj naj ustavi Ob razburjenju vseh navzočih se je potem avto z brzino 70 km spustil v dir med kopališkimi napravami in po ulicah Sche-ven.ngena. Zdelo se je, da bo vozilo vsak trenutek treščilo v kakšno cestno svetilko ali pa se razbilo ob kakšnem vogalu, toda nič takšnega se ni zgodilo. Profesor je bil gospodar nad smerjo in je obšel na majhno razdaljo vsako oviro, brez vsake nesreče je prevozil v pravilnih zavojih mnoge ulice in se je vrnil točno k izhodišču, čeprav je imel ves čas zavezane oči. Tat, ki je kradel poljube »To je edina kazen, ki jo bom presedel z resničnim užitkom,« je dejal m.adi, galantni tat John Herendein policistom, ki so ga prijeli in povedli v zapor. Herendein je bil junak nenavadne vlomilske pustolovščine. V neki vili pri Conynghamu v Pensilvaniji živi lepa gospa, Ta se je neke noči nenadno zbudila radi ropota, ki je prihajal od okna njene spalnice. Prižgala je luč in je v svojo grozo opazila mladega moža, ki je bil skozi okno skočil v spalnico. Od strahu ni mogla gospa ziniti niti besede, mladi mož pa se je & samokresom v roki približal njeni postelji. Tam je dejal z galantnim glasom: »Ni- Francoska demografij T\ Po nekem računu nemškega raziskovalca prof. Burgdorferja je Francija v tej vojni, čeprav točne številke niso znane, izgubila najmanj 150.000 mož. Število ranjencev je znašalo po uradnem poročilu lanskega junija okrog 300.000 mož. Do podpisa premirja pa se je tc število bržkone podvojilo. Dne 4. junija lanskega ieta je število ujetih Francozov po izjavah vichyjske Vlade znašalo 600.000 mož, nemško poročilo pa je navajalo 1,900.000 mož. Francija je v vojni izgubila cvet svoje mladine. A tudi žrtve med civilnim prebivalstvom so bile ogromne. Treba je pomisliti, da je 6 do 8 milijonov ljudi oitallo brez vsega na cesti. Skoraj dva milijona mož sta v nemških ujetniških taboriščih, zato je umljivo, da se je že tako skopo število rojstev v Franciji še silno znižalo. Po raziskavah nekaterih strokovnjakov, ki so se baviiLi z usodnim vprašanjem nazadovanja rojstev v Franciji, bo št-viilo njenih prebivalcev, ki je znašalo 1935 konnaj 41.4 milijona, ileta 1985 nazadovalo na 29.6 milijona! To je bilo še po predvojnih kalkulacijah, toda vojna je to skrajno nevarno nazadovanje še zelo pospešila. Oatarelost francoskega naroda se bo z vsemi svojimi posledicami kazala čedalje očitneje. Krokodili napadli filmsko odpravo Po vesteh iz Tajske se je neka švedska filmska odprava zaključila na nenaden in dramatičen način. Pod vodstvom ge. IngOT Arvadove se je odprava vkrcala pred nokojiko meseci na 'ladjo, da bi snemala za kulturni fJlm živalstvo nekih samotnih otokov Indijskega oceana. Ko so člani odprave prečkali z majhno ladjo neki vodni tok, so jiih nenadno napadle stotine lačnih krokodilov, tako da so morali pobegniti na vrat na nos na skalnat otoček, ck si rešijo življenje. Filmski material in snemalne kamere so šle pri tem skoraj celotno v izgubo. Na skalnatem otočku so ljudje prebili tri dni in tri noči, krokodili pa sio jiih neprestano oblegali. Končno so njihove strele dlišali neki ribiči, ki no jim priiKli na pomoč ter jiih rešila. 129 učencev ped ruševinami Iz Segovije na španskem poročajo, da se je v nekem tamkajšnjem samostanskem kolegru zgodila težka nesreča. Na stavbi so v zadnjem času gradili novo nadstropje, ki se je pa nenadno zrušilo in podrlo tudi refektorij, v katerem je bilo pravkar 120 učencev. Gasilcem in menihom je po dolgem naporu uspelo izkopati mlade ljudi. Koliko je mrtvih in ranjenih, ne poročajo. Kulturni pregled Pianist Anton Trosi V ponedeljek 10. novembra je priredil v veliki fUharmonični dvorani rektor Glasbene Akademije Anton Trost svoj prvi veliki samostojni koncert, odkar je bil poklican na mesto voditelja najvišjega slovenskega glasbenega zavoda. Anton Trost, čigar ime je v zvezi s slovenskimi glasbenimi zavodi že od prvih vidnejših koncertnih prireditev našega glasbenega življenja, je v teku svojega bivanja na Dunaju, kjer ni nikdar pozabil slovenske domovine, svojo izredno pianistično sposobnost tako razvil, tehniko tako vsestransko izpopolnil in kot človek in muzik tako dozorel, da ga smatramo ne samo za največjega slovenskega pianista temveč ga lahko vzporejamo vsakemu drugemu evropskemu pianistu njegovega sloga in njegove in-terpretacijske vrste. Da se najprej pomenimo o tehnični strani: spored je predpostavljal najširšo tehniko vseh vrst. V Bachu (Busonijeva priredba koralnih prediger) občutljivo od-tehtanost melodičnih linij in popolno ena-komernost naglo se prepletajočih orna-mentalnih vijug! v Cesarju Francku (Pre-ludij, koral in fuga) dovršen lega to raznovrstnih kromatičnih akordnih sestavov; v Chopinu (Balada f-mol, Berseuse, Scherzo cis-mol) veliko spretnost v zmagovanju zapletenih dvojemk in vsega kompliciranega chopinovskega tehničnega sestava neobičajnih tonovskih vrst in, sosledij; v Skrjabinu (sonata op 53.) izredno vzdržljivost v tonu in v repeticijah obsežnii akordov obeh rok: v moderni (Osterčeve Arabeske in Milojevičeve Ritmične grima- se) izvrstno orientacijo v kompliciranih, čez vso klaviaturo se raztezaj očih 12-ton-skih melodičnih linijah in akordih, in končno v zadnjem romanskem delu (Sgam-batti: Toccata, de Falla: Farruca in Albe-niz: Triana) zanesljivost v zmagovanju tehnično dokaj nerodno napisanega klavirskega stavka z neprestano uporabo eks-poniranih leg roke. Sestava sporeda razodeva ogromno glasbeno obzorje. V prelepi Busonijevi predelavi Bachovih koralnih prediger se skladateljevo religiozno občutje strne v željo in hrepenenje po odrešitvi iz tega %veta, po drugem, lepšem življenju. V čudovitih zvokih je prikazano onostranstvo. Od teh skladb, za katerih umevanje je potreben že dobršen kos življenja in morda tudi trpljenja, je spored prešel na Cesarja Francka, skladatelja klasičnega obvladanja pr-vinskih glasbenih naukov, genialne poetične fantazije in nedosegljivega oblikovnega čuta. Trost je delo mojstrsko interpretiral. Nešablonsko fraziranje — ne po tistem, včasi malce puhlem načinu, po katerem vsaka fraza dinamično zraste in pade, temveč tako, da podajanje vsake glasbene misli ustreza nastroju vse skladbe oziroma njenih odstavkov, mu je omogočilo doseči izraz, ki je bil vreden izredne mojstrovine belgijskega umetnika. V Chopinu, ljubljencu koncertnega občinstva, je predvsem z Berseuso dosegel močan stik s poslušalci Zanimiv je Tro-stov način igranja Chopina iz slogovnega vidika. Imeli smo priliko slišati Koczalske-ga, velikega, bojda »vernega« interpreta Chopina. Ne da bi verjeli v bolj ali manj zunanje, reklamske pridevke umetnikov, je gotovo, da je bil Koczalskijev Chopm večinoma vzoren v pojmovanju in podaja nju, dasi je bil močno oddaljen od so-, dobnega gledanja na interpretacijo. Gre tu predvsem za svobodno razlago ritma, bolj ali manj prosto navezanost na takt, za valujočo dinamiko, za obilno rabo pedala in za zabrisanost melodičnih linij v prid celotnemu zvoku. Vsega naštetega se sodobna pianistična igra skrbno izogiba in skuša podati skladbe nekoliko objektivnej-še, pri čemer pa ne mislimo na izločitev »subjekta« t. j. pianistove duševnosti — saj da ta glavni povdarek in glavno barvo interpretacije —, temveč označujemo s tem hotenje, podati skladbe zvočno jasnejše, ustrezajoče notni sliki, ne da na-siloma vpletamo vanjo čustvene napade in kvarimo takt, ritem, da zabrišemo harmonije s pedalom in podobno. Trostova interpretacija se je pretiravanj obeh smeri skrbno izognila. Poetičen, fanatičen, ognjevit in nežen je vel Chopinov duh iz njegovega podajanja. Se jasneje je bilo vidno hotenje Po preciznem podajanju v Skrjabinu. Skrjabin se sme edini imenovati za Chopinovega naslednika bodisi po izvirnosti zvočnih idej v klavirskem stavku, bodisi po edinstvenosti svoje življenjske filozofije. Kot pravo nasprotje mi je prihajala ob Skrji-binovi sonati v misel pesem goriškega slavčka Gregorčiča »V delavnico sem tvojo zrl«. Na nekaj čisto drugega je hotel pokazati Skrj&bin s svojim kratkim aforiz-mom, ki naj bi bil moto sonate. Opozoriti je hotel na prečudne sile, ki jim ne vemo imena in včasih — samo včasi — snujejo v duhovih izvoljencev »plahe kali«, božanske poizkuse ustvarjanja. Te sile so nam dale najvzvišenejše tvorbe človeške- ga duha, pred katerimi klone tudi vsa tehnična zmogljivost človeštva, dopustile so ustvarjati pesnikom, pisateljem in skladateljem vseh narodov neminljiva dela, ki so daleč od smešnih in vendar tako krutih in nizkotnih človeških dejanj vseh vrst Od tega tako duhovnega skladatelja pa do modernega, nekako materialnega Oster-ca je bil precej velik korak. Glasba slovenskega borca za moderno je preprosta v zasnovi in v vsem svojem sestavu iz-vzemsi akordičnega prav enostavna. Zvenela je naravno, jasno, nekoliko motorično kakor sploh dela te vrste toda neposredno in odkritosrčno, mestoma celo naivno. Nekoliko slabši je bil Milojevič z raztegnjenim in spačenim akustičnim likom, sicer vemo ustrezajočim naslovu (Grimasa). Sgambattijeva Toccata je naivna — morda hotena — kopija Chopinovega Im-promptuja v As-duru, samo da znatno zaostaja za svojim vzorom po lepoti melodične linije in po izbranosti harmonskih sosledij, ki jih je Chopin postavil s spretnostjo veščaka, da se presenetljivo prelivajo in grade nežno barvno sliko. Neproblematična de Falla in Albeniz sta zaključila gigantski spored. Trost mojstru je tehniko v isti meri kakor muzicira. Od najobčutljivejše nežnosti do izklesanih mogočnih zvokov sega njegov zvočni izraz. Pojmovanje slogov, še tako različnih in nasprotnih si, je popolno. Čisto človeško umevanje umetnin je dozorelo kakor pri človeku, ki stoji na vrhuncu svoje življenjske poti Številno občinstvo je bilo docela razvne-to. Pianist je dodal Albenizove Seguidile in Smetanovo koncertno etudo »Na morskem bregu«. Z nastopom, uspelim v vsakem pogledu je Trost potrdil sloves svoje visoke stopnje. Marjan Lipovšek. kar se ne bojte, ne bom vam storil hudega. Ste preveč lepi in ne zaslužite, da bi vam kdo storil kaj zlega. Dajte mi samo poljub in odidem po poti, po kateri sem prišel!« Lepa gospa se je bila med tem opogumila, pa mu ni dala poljuba, temveč je začela vpiti na pomoč. Pritekla sta oba služabnika in sobarica. Toda med tem jo je mladi mož objel in ji pritisnil na ustnice dolg poljub, nato je skočil skozi okno. Služabnika sta ga zasledovala, dohitela in povedla do najbližje policijske postaje. Tam Johna Herendeina zavoljo podobnih pustolovščine že nekaj poznajo. Sedaj bo plačal za vse. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »V nenavadno kratkem času ste si pridobili slavno ime!« se je mlada dama laskala svojemu sosedu pri mizi, velikemu pesniku. »Da,« je pritrdil ta, »toda vi, ljubka gospodična, bi si ga mogli priskrbeti v še krajšem času.« »Na kakšen način?« je hotela vedeti. »Cisto preprosto, s tem, d;, se poročite z mano ...« je bil odgovor. * »Ne ljubiš me več! Kadar se sedaj jočem, me nikoli več ne vprašaš, zakaj se jočem!« »Veš, dragica, to vprašanje pa me je veljalo tudi mnogo denarja!« * Tončka je vščipnilo v prst in je zaklel. »Nepridiprav!« se je ogorčil neki mimo-doči »Kako naj sme tako majhen deček, kakršen si ti, kleti!« »Ah kaj!« je odgovoril Tonček. »Moja mama pravi, da sem že prestar za tuljenje, a sedaj sem spet premlad za preklinjanje! Kaj naj človek potem naredi, če ga boli?« »Mamica,« pripoveduje mali Dragec, »jutri bomo računali prvič z navadnimi ulomki!« »Ne, tako pa ne!« se je ujezila mati. »Sporoči gospodični lep pozdrav z moje strani in ji reci, da moraš ti računati z najboljšimi ulomki, kar jih je. Zakaj pa plačujemo šolnino?« ANEKDOTA Iz mineraloškega zavoda v Gottingenu je izginila dragocena palica srebra. Profesorji so se zbrali okrog steklene omare, v kateri je bil samo še prazni tok, in se raz-govarjali o dogodku. Na zadnje je vprašal eden izmed gospodov zamišljeno: »Kaj bomo storili sedaj s tokom?« »Vanj bomo vtaknili nos, ki ga seveda dobimo iz Hannovra!« je odgovoril suho filozof Cristoph Lichtenberg. VSAK DAN ENA V KAMENIH DOBI Urednik čita korekturo. Umetnostno gledališče (Teatro delle Arti) v Rimu V zadnjih letih je Rim priča živahnega gledališkega življenja; hvala za to gre umetniški iniciativi javnih institucij, posebej še univerze, ki ima sama svoje po-izkusno gledališče. Na njem vprizarjajo umetniško kvalitetne igre ob sodelovanju poklicnih igralcev in amaterjev. Vodilno mesto med rimskimi odri, v kolikor streme po novem gledališkem izrazu in ki bi jih lahko z neko rezervo imenovali avantgardne, zavzema Teatro delle Arti, ki ima za seboj že dolgoletno umetniško tradicijo in pred seboj gotovo še nenavadno zanimiv razvoj. Teatro delle Arti seveda ni državno gledališče. Njegov umetniški vodja je Anton Giu-lio Bragaglia, čigar osebnost že sama določa temu teatru smer in umetnostni obraz. Gledališče Delle Arti se je razvilo iz Teatro Sperimentale degli Indipcn-denti, ld ga je Bragaglia z vnemo vodil 1. 1928 Sedanja oblika Teatro delle Arti je nastala ob sodelovanju članov Konfederacije profesionistov in umetnikov. Sceno podpira delno Ministrstvo za ljudsko kulturo, delno pa se vzdržuje z abonenti in prostovoljnimi subskribenti: Njegcv novi, dokončni sedež je nova palača omenie-ne konfederacije v rimski Via Sicilia. Gledališka dvorana leži meter pod ravnijo ulice in ima velik trodelni oder, tako da to mogoče simultane scene, kakor jih zahteva zlasti inscenacija srednjeveških miste-rijev. Dvorana ima prostora za pet sto oseb. Nje moderna konstrukcija dopušča popolno vidnost in slišnost. Ime Antona Giulia Bragaglle nI v tujini neznano. Vrsta španskih in argentinskih gledališč pozna že dolgo let njegove inscenacije, ki jih je izvršil v teh deželah ob priliki ponovnih gostovanj. Mnogi Kronika ' • Službeni list za Ljubljansko pokrajino % dne 8. novembra 1941-XX ima naslednjo vsebino: Zakon z dne 24. avgusta 1941-XIX, št. 1045. — Ukrepi za pospešitev obnove živinoreje v predelih Tržaške, Reške, Goriške in Ljubljanske pokrajine, prizadetih po vojnih operacijah; razglas Duceja z dne 24: oktobra 1941-XIX. — Kazenske določbe za ozemlja, pripojena kraljevini Italiji s Kr. ukazoma z dne 3. maja 1941-XIX št. 219 in 18 maja 1941-XIX št. 452; naredbe Visokega Komisarja: navodila o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove nemških izseljencev iz Ljubljanske pokrajine; navodila za racionirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih prelmetov in obutve; spremembo carinske tarife; spremembo stopnje kontrolne pristojbine za nekatere vrste lesa; prepoved izdelovanja slaščičarskih izdelkov. * Letna gre nad 20 000 komadov kunčjih kožic brez koristi v izgubo, kajti rejci se hote ali nehote ne potrudijo, da bi kožice lepo in pravilno napeli, posušili in dali v strojenje, ali pa ponudili v odkup, če jih ne morejo ali ne znajo uporabljati sami v svoji družini. Takšno početje je v današnjih časih naravnost grešno. To ugotovitev čitamo v okrožnici, ki jo je železničarska splošna gospodarska zadruga (»žegoza«) v Ljubljani te dni razposlala vsem rejcem malih živali v Ljubljanski pokrajini. Opozarjamo tudi neorganizirane rejce, naj ne zametavajo kunčjih kožic. Cene surovim posušenim kožicam se gibljejo od 3 do 12 pa tudi več lir za komad. Za strojenje bo zadruga računala po 4 do 8 lir za komad. Za prvovrstno angorsko volno plačuje po 550 lir za kg, za drugovrstno po 490 lir, za tretjevrstno po 450 lir. Filc ali umeteno volno prevzema zadruga le, če je brez smeti, po 75 lir za kg. Surovo angorsko volno zamenja za angorsko prejo. Pri »žegozi« lahko naročite zložljive kunčnice v velikosti 80X80X60 cm, ki jih ta izdeluje v serijah po 130 lir za komad, žegoza snuje na najetem posestvu blizu Muljave rejsko središče za gospodarske pasme kuncev in koz večjega obsega. V ta namen kupuje letošnje nad 3 mesece stare plemenske mladiče, ki jih lahko ponudite v odkup. Zimsko hrano bodo naročniki dobili, ko se bo vreme zboljšalo. Neorganizirani rejci se lahko včlanijo pri »žegozi«. Član postane vsak, četudi ni železničar, ako plača delež 38 lir in 2 liri vpisnine. Jamstvo je desetkratno. * Prometna nesreča v Milanu. Na oglu ulic Settembrini in Boscovich v Milanu se je pripetila huda prometna nesreča, ki pa ni zahtevala smrtnih žrtev. Tramvajska motorka s priklopnim vozom je trčila v tovorni avto s prikolico in ga prevrnila na hodnik za pešce prav pred neko slaščičarno. Tam je stala 18-letna Vanda Faellijeva, na katero se je stresel tovor in jo ranil glavi. IZ LJ! u— Pogreb uglednega moža. Po daljšem bolehanju je umrl v Ljubljani g. Josip Ka-talan, star 76 let. Bil je doma iz Trsta, kjer se je v mladosti posvetil gostilničar-stvu. Njegova gostilna je bila pred prvo svetovno vojno uvaževano in priljubljeno shajališče tržaških rojakov. Svetovna vojna ga je prisilila, da se je preselil v Ljubljano, kjer je našel najskrbnejše zavetje pri svojem zetu veletrgovcu g. Albinu Smrkolju. V Ljubljani se je brž udomačil ne samo zato. ker je bil deležen prisrčne ljubezni v družinskem krogu, marveč, ker se je tudi lahko posvetil javnemu življenju. Bil je vedno zaveden, značajen narodnjak. Z idealno ljubeznijo je sodeloval pri pevskih društvih, zato mu je Glasbena Matica izkazala dostojno počaščenje ob slovesu. Ko je g. Josip Katalan ležal v kapelici sv. Jožefa na Žalah, so ga kropili številni prijatelji in znanci; poklonjeni so bili lepi venci. In ko je v ponedeljek popoldne nastopil zadnjo pot, se je v žalni sprevod uvrstila dolga vrsta ljubljanskih gospodov in dam, prav posebno tudi ožjih rojakov iz tržaške in goriške pokrajine. Matičarji so krasno ubrano zapeli tri žalostinke, med katerimi je zlasti »Vigred« raztcžila številne pogrebce. Gospod Josip Katalan je našel svoj zadnji počitek v družinskem grobu, kjer naj mu bo lahek sen. Gospe vdovi, otrokom in njihovim uglednim družinam pa izrekamo ob tej težki izgubi iskreno sožalje. u— Poročila sta se g. Ante Petrovič-Poljak, sodnik, in gdč. Danica Kuglerjeva, profesorica, čestitamo! (—) u— Razdeljevanje oblačilnih nakaznic. Pretekli teden je mestni magistrat dostavil vsem meščanom tiskovine, na podlagi katerih so začeli v ponedeljek na 19 krajih razdeljevati oblačilne nakaznice. Vprašal-ne pole so bile po večini pravilno izpolnje- ne, ker jih je bilo le malo zavrnjenih. Tiaz-deljevanje gre povsod v najlepšem redu, le kdaj pa kiaj morajo stranke nekoliko počakati. Uvedbo oblačilnih kart so naši ljudje popolnoma mirno sprejeli. Za skromne in manj premožne bo določena količina gotovo zadostna, tisti pa, ki imajo več možnosti za nabavo oblačil, bodo pa morali nekaj časa biti zadovoljni z manjšo izbiro. u— Za zamudnike pri oblačilnih nakaznicah bodo komisije za razdeljevanje poslovale na vseh sedanjih prostorih tudi Se v petek 14. t. m. od 9. do 12. in od 14. do 18. ure. Opozarjamo pa, naj zamudniki hodijo po obiač-lne nakaznice samo v razde-ljevaini urad svojega okoliša, da ne bodo imeli nepotrebnih potov in izgube časa. Oanes , Veseli teater4 ob v219. u_ Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo na svojem prihodnjem koncertu izvajal med drugim tudi Sattnerjevo kan-tato za soli, mešani zbor in orkester, ki je zložena na Gregorčičevo besedilo »Jeftejeve prisege«. Sattner je bil v predvojni dobi izredno plodovit in nam je napisal celo vrsto velikih del za soli, zbor in orkester. Prvo njegovo delo te vrste je bila »Jeftejeva prisega«, ki jo je Matica izvajala na treh zaporednih koncertih v Ljubljani in Zagrebu z izrednim uspehom. Ta uspeh delo v resnici zasluži, ker je najboljša Sattnerjeva kantata, vredna izvedbe tudi danes. Solistično vlogo bo pel pri letošnji izvedbi predvsem basist Julij Betetto, ki je pel to veličastno, izredno melodiozno basovsko partijo tudi pri vseh prvih izvedbah v Ljubljani in Zagrebu. Dva altovska sola poje ga. Franja Golobova, kratek sopranski solo pa gdč. Valerija Heybalova, ki bo potem v posebni koncertni točki izvajala tudi dva Lajovčeva samospeva: »Begunko pri zibeli« in »Pesem o tkalcu« s spremljevanjem orkestra. Zaključna točka koncerta bo Arni-čeva simfonija »Te Deum« za mešani zbor in orkester. Koncert bo vodil mladi, nadarjeni dirigent Samo Hubad, ki je z lepimi uspehi že nekajkrat nastopil na velikih naših koncertih. Koncert bo v ponedeljek 17. t. m. ob pol 19. uri v veliki Unionski dvorani. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Predstave Dopolavora. V petek, 14. novembra ob 17.30 bo Pokrajinski Dopolavoro priredil gledališko predstavo v ljubljanski Operi za nameščence in delavce. Predvajana bo Puccinijeva opera »La Boheme«. Vstopnice so naprodaj pri šefih uradov in dirigentih tovarn, kjer jih je Dopolavoro razdelil. Zasedba opere bo kakor pri vseh rednih piedstavah te krasne opere. u— Gledališko občinstvo opozarjamo na različni začetek predstav v Operi in Drami. Ker je potrebno, da se prično dajše predstave preje, prosimo, naj gledališki obiskovalci za sleherno predstavo zasledujejo z največjo pozornostjo naznačeni začetek, ki je vselej nriobčen v repertoarju ter se na ta način izognejo prezgodnemu ali prekas-nemu prihajanju na predstave. u— Kdor se še ni odločil, da se nauči v prav kratkem . času igrati na harmoniko, lahko to še štori. Poučeval bo prvovrsten strokovnjak na vsakovrstne harmonike ali najmlajše tečajnike tudi na orglice. Priporočamo staršem, ki želijo svoje malčke uvesti v glasbo, da jih vpišejo v harmoni-karski tečaj. Honorar bo zmeren. Prijave sprejema do nedelje 15. t. m. oglasna uprava »Jutra« pod šifro »Mladinski zbor«. u— Maša zadušnica za pokojnim dr. Jožo Bohinjcem bo v četrtek ob 8. uri v frančiškanski cerkvi. u— V počastitev spomina preminulega prof. Vladimiria Lapajneta so darovali profesorski socialni akciji Rdečega križa po 100 lir rodbina A. Nagode in Profesorsko društvo v Ljubljani. Iskrena hvala! u— V počastitev pok. Ivana Samca je g. Matej Orehek s Kolodvorske ul. 26 podaril 200 L za mestne reveže, predvsem pa za polpore potrebne priseljence. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Na dobrodelnem koncertu narodno železničarskega glasbenega društva »Sloge« v kinu Slogi v petek ob 18.30 nas popelje njegov pevski zbor v raj slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki jih vedno tako radi poslušamo. Ves dobiček tega koncerta gre v korist Rdečega Križa. Vstopnice so že naprodaj pri blagajni kina Sloge. u— Tvrdka V. A., Janeš, trgovina z deli-katesami, Ulica 3. maja št. 12, je darovala po 250 lir Društvu vojnih invalidov. Društvu slepih, gluhonemi m!adini in Protl-tuberkulozui ligi. Zneski so na razpolago pri naši blagajni. u— Cesta »Za bolnišnico« bo 14. in 15. t. m. od Vrazovega trga do mrtvašnice zaprta za promet, na kar opozarjamo voznike in kolesarje. u— Delo na ribjih tržnicah je toliko napredovalo, da si more opazovalec že ustvariti sliko, kakšna bo nova naprava na desnem bregu Ljubljanice, na Nabrežju 20. septembra. Spodnje prostore nove tržnice so v glavnem dovršili; zdaj hitijo z deli na zgornjem delu zgradbe in gradijo ogrodje, ki bo večji del iz lepih okroglih stebrov. Nove ribje tržnice se bodo z obstoječimi mesarskimi tržnicami zlivale v harmonično celoto. u— Dve nesreči. 24Ietni delavec Ivan Leben je bil zaposlen na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Med delom je tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo. — 311etni delavec Miha Seršen iz Ljubljane pa je padel po stopnicah in si zlomil levico. P nesrečenca so pripeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer sta dobila zdravniško pomoč. u—. Jin-Jitsu in boksarsko gimnastiko poučujeta strokovnjaka. Informacije se do- ; be na Cesti 29. oktobra, dvorišče desno. | Iz Spodnfe štajerske Praznik padlih je bil preteklo nedeljo v vsej Nemčiji, izjemo pa je storila štajerska, ki bo imela svojo proslavo naslednjo nedeljo, 16. t. m. V največji dvorani v Gradcu bo svečanost v Imenu povečane štajerske dežele in bo govoril gauleiter dr. Ueberreiter. Obisk mariborskega gledališča je bil v teku prvega meseca letešnie sezone zadovoljiv. Mariborsko gledališče je poleg celovškega obmejno gledališče sedanje Nemčije in uživa potrebno podporo. Doslej so bile uprizorjene štiri opere in štiri operete. Štajerske vinske gorice so zdaj drugo največje vinorodno področje v Nemčiji. S priključkom Spodnje štajerske se je namreč štajersko vinorodno področje povečalo na obseg 30.000 ha. Na prvem mestu v Nemčiji pa je nižjeavstriisko vinorodno področje, ki 'obsega 41 000 ha. Nov glasbeni vodja v Mariboru. Bivši vodia okrožne glasbene šole v Voitsbergu g. Romih je bil premeščen v Maribor kot poverjenik štajerskega glasbenega šolstva Obenem je bil postavljen za učitelja glasbe na mariborskem učiteljišču. Umirajočo starko so našli. 72!etna za-sebnica Matilda Prelogova v Mariboru je zadnje čase ostajala največ sama doma. Ker je dva dni sploh niso /eč videli in čuli, so sosedje začeli domnevati, da se ji je zgodila nesreča. Poklicali so noliciio, ki je odprla stanovanje. Našli so staro ženico docela izčrpano in na smrt bolno v postelji. Naoadel .io je srčni krč in je bila v poslednjih izdihliajih. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico, kjer je izdihnila. Prostovoljni post kadilcev. Kakor v nekaterih drugih krajih, so tudi na štajerskem začele skuoine kadilcev posnemati zgled enkratne postitve s kajenjem v tednu. Izberejo si katerikoli dan, ko ne kadijo. Prihranek v tobaku pošljejo vojakom na fronti, ld so člani njihovega tovariškega krožka. živilske nakaziice niso prenosne, štajerski deželni prehranjevalni urad je objavil, da živilske nakaznice nikakor niso prenosne in se prestopki strogo kaznujejo. Kazen zadene tudi tistega, kf je tujo živilsko nakaznico izkoristil zase. Dopustna je samo majhna medsebojna pomoč v sili. Iz Hrvatske »Kjer Hrvati počistijo gozd, ne ostane noben boljševik.« Zagrebški »Novi list« v nedeljski številki objavlja nekaj pripomb nemškh vojnih poročevalcev o uspehih hrvatskih vojakov na vzhodni fronti. Poudarja, da daje nemško vodstvo vojaškim vrlinam Hrvatov najvišje priznanje. V 32 dneh so prehodili nad 1000 km. Takoj v prvem boju s sovražnikom so dokazali svoje vojaške sposobnosti. Nemško vojno vodstvo posebno ceni sposobnost Hrvatov v bojih po gozdovih in za nočne borbe. Kjer so Hrvati očistili gozd, tam ne ostane noben vojak, tako se govori med nemško pehoto. Kulturni ataše pri poslaništvu v Madridu. Z ukazom zunanjega ministra je bil imenovan za kulturnega atašeja pri poslaništvu v Madridu Srečko Dragi čevič. Predavanje o romunskem kralju v radiu. O priliki rumunskega narodnega praznika je v zagrebškem radiu predaval dopisnik rumunske agencije Rador in v svojih izvajanjih med drugim opisal vrline kralja Mihaela in njegovo vlogo v novi Rumuniji S tem predavanjem je začela zagrebška radijska oldaina postaia svoje redne prenose za rumunski narod. Vlada bo nudila kmetu polno pomoč. O priliki razgovora trgovnskega ministra z novinarji je dr. Dragotin Toth med dru- gim izjavil: Vsak naš kmet je lahko prepričan, da mu oblast ne bo vzela ničesar, kar mu je potrebno za razvoj in vodstvo njegovega gospodarstva. Hrvatska vlada bo nasprotno nudila kmetu vso pomoč, ki mu bo potrebna za povečanje proizvodnje. štiri štipedije hanoverskega župana. V soboto so predstavniki zagrebškega magistrata z županom g. Ivanom Wernerjem na čelu spremili hanoverskega župana dr. von Haltenhoffa na kolodvor. Slelnji ae je iskreno zahvalil za gostoljubje in izrazil zadovoljstvo, da se je prepričal o visoki kulturi hrvatskega naroda. V spomin na svoj obisk v Zagiebu je hanoverski župan obljubil, da bo mesto Hanover dalo štiri štipendije po 2400 RM, in sicer za dva dijaka Hrvata, ki bosta študirala veterino, in dva dijakr Hrvata, ki bosta študirala kmetijstvo na hanoverskem vseučilišču. Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« bo gradilo dom za 600 dijakov. V soboto so zbirali hrvatski vseučiliščniki po ulicah prispevke za gradnjo svojega doma. Dom bo gradilo hrvatsko kulturno društvo Napredak« na Tuškancu. Delo se bo vršilo v etapah. Najprej bo zgrajen samo en paviljon, ki bo imel prostora za 150 dijakov. Važno za rezervne oficirje in vojne uradnike. Ministrstvo vojske je izdalo okrožnico, po kateri se morajo vsi rezervni oficirji in vojaški uradniki najkasneje do 1. decembra prijaviti za sprejem v hrvatsko vojsko. Častniki, ki bi se do tega roka ne prijavili, bodo uvrščeni v hrvatsko vojsko kot navadni vojaki in takoj pozvani na orožno vajo. Izjemo delajo samo oni, ki se nahajajo v ujetn štvu. Nov muslimanski list. V Banjaluki delujoče muslimansko društvo »Islamijjet« bo LONDONSKI RADIO: »Sovražni letalec je odvrgel nad Škotsko mošnjo denarja. Obžalovati je petdeset ranjenih in enega mrtvega.« začelo izdajati list pod istim naslovom Prinašal bo članke in razprave o prosvetnih, gospodarskih in družabnih vprašanjih. Zaenkrat bo list izhajal kot tednik. „Lepa naša domovina" že 50 let himna Prva gospodarska razstava v Zagrebu — Gradnja cestne železnice in kolodvora Zagreb, 11. novembra. V zagrebškem »Hrvatskem Narodu« čitamo prijetno kramljanje o življenju v Zagrebu pred 50 leti. Ker je to mesto v zadnjih letih dobilo tud imočan priliv slovenskega življa in ker ga pozna veliko število Slovencev, v daljšem izvlečku po-natiskujemo člankarjeva izvajanja. Se ni celih 50 let od tega, odkar je Zagreb živel mirno življenje, vodeč malo bri-ge o potrebah, ki jih imajo meščani dandanes, ko šteje mesto čez 300.000 prebivalcev. Pred pol stoletjem je štel Zagreb vsega skupaj okoli 37.000 ljudi, ki so se med seboj več ali manj poznali. Tedaj še ni bilo cestne železnice, ne elektrike, niti drugih tehničnih pridobitev. Sele leta 1891. se je ob priliki razstave gospodarskega društva razživel. Ta ustanova, ki je bila predhodnik današnjega zagrebškega velesejma, je ponesla ime Zagreba po vsej Hrvatski in ostalem prosvitljenem svetu. Č njej in posledicah njenega uspeha je nedavno govoril na predavanju v »Društvu Zagrebčanov« prof. dr. Rudolf Horvat. Na današnjem trgu, kjer stoji Narodno gledališče, je bila tedaj zgradba »Kola* in še nekaj drugih poslopij. Trg sam je bil sejmišče, ki je odtlej menjalo že 4 prostore, dokler se ni razmestilo na tleh, kjer še danes stoji. Omenjenega leta je bilo sejmišče premeščeno, prostor pa določen za razstavo Gospodarskega društva. Razstava je bila nameščena v 24 paviljonih in je trajala dva meseca. V tem času so bila pozvana v Zagreb vsa gasilna društva iz Hrvatske, pa tudi Hrvatska pevska zveza je sklicala za te dni svojo skupščino. Vršile so se še druge prireditve, ki so privabile množice ljudstva. Hrvatska pevska zveza je 7. septembra priredila koncert, na katerem je nastopilo 700 pevcev. Na tej prireditvi je bila izbrana bodoča hrvatska himna »Lepa naša domovina«. Prof. Horvat pripoveduje o tem takole: Določeno je bilo, da se na svečanosti odpoje nekaj pesmi, in tista, ki bo občinstvu najbolj všeč, naj bi bila služ-no proglašena za hrvatsko himno. Pevci so zapeli najprej pesem »Rudi zora«, za katero so bili nagrajeni s toplim odobravanjem, toda zborovodja pokojni Nikola Faller s tem ni bil zadovoljen in je predlagal, naj zapojejo še nekaj pesmi. Toda občinstvo tudi pri naslednjih ni pokazalo posebnega zanimanja in zato niso mogli ugotoviti, katera od pesmi naj bo-proglašena za hrvatsko himno. Pevci so zapeli še nekaj pesmi. Sele ko so zapeli »Lepo našo domovino«, je vsa dvorana odmeva-la urnebesnih vzklikov, kar je bil znak, da je ta pesem, ki jo je zložil tedaj že umrli Anton Mihanovič in uglasbil Josip Runja-nin, občinstvu najbolj ugajala Istega leta je bi v Zagrebu odkrit spomenik Andriji Kačiču-Miošiču. Prvi spomenik temu hrvatskemu rodoljubu je bil odkrit v Makarski in so tedaj mnogi Hr- vati izrazili željo, da bi imel spomenik tudi v Zagrebu. Tako je 26. avgusta v okviru gospodarske razstave bil odkrit Kačičev spomenik tudi v Zagrebu. Odkritja se je udeležilo pod vodstvom župana iz Makar-ske nad 200 Hrvatov iz severne Dalmacije. V leto 1891 pada tudi zamisel in uresničenje zagrebške cestne železnice. Tega leta je Francoz Gotier, ki je gradil cestno železnico tudi v Budimpešti, sklenil z občinskim svetom pogodbo za gradnjo. Toaa od njega so dovoljenje odkupili nekateri Tneščani za 117.000 kron. 5. septembra Je stekla železnica na konjsko vprego, ki je imela glavno progo od Mandalice do Maksimira. Zagrebčani so se novega prometnega sredstva v veliki meri posluževali V prometu je bilo 16 voz z 58 konji, ki so se menjavali vsaki dve tiri. Toda tej železnici je bilo usojeno kratko življenje. 18. avgusta 1910 jo je zamenjala električna železnica, želsenico na konjsko vprego pa je zagrebška občina prodala Veliki Gorici Pred 50 leti se je začela tudi gradnja zagrebškega kolodvora. Ko je 1870. leta stekla železnica čez Koprivnico do 2aka-nja, je bilo treba s tem v zvezi zgraditi kolodvor tudi v Zagrebu. Vprašanje gradnje kolodvora pa se je zavlačevalo, dokler ni tedanji minister Baroš napravil temu odločen konec. Za gradnjo je bilo porabljene mnogo delovne sile in materiala, ki 90 ga dovažali celo iz Sesvete. Zemljišče, kjer je bil projektiran kolodvor, Je bilo nizko in so ga morali nasipatL Z deli so končali leta 1892. Iz majhnega mesta je v teku 50 let Zagreb postal velemesto, k čemur je velik del pripomogla gospodarska razstava leta 1891. Od tedaj je Zagreb ne samo politično, ampak tudi gospodarsko središče hrvatskega naroda. Pri nekem znanca se je zbrala vsa družba, samo profesorjeve gospč ni bilo. Pa vpraša gostitelj profesorja: — Kje ste pa pustili svojo soprogo, gospod profesor? — Veste, danes opoldne je prižgala blftek, pa ga mora za kazen desetkrat pravilno speči! ZMERAJ PO PREDPISIH Francoskega polkovnika Begu edina je leta 1798. njegov predstojnik maršal Bn-geaud pred vsem polkom ošteL Polkovnik je zato besen odložil svojo čast in pisal hkratu maršalu: »Gospod maršal! Samo eno željo imam in tu jo bom povedal: da U šli vi z vojsko vred čimprej k vragu.« Nekaj dni nato je dobil polkovnik svoje pismo vrnjeno s pripiskom: »Predloge glede prestavljanja vojnih edinic je mogoče upoštevati le tedaj, če so v dveh izvodih napisani na tiskovini Stev. 134 in vloženi v mojem štabu. —Bugeaud« evropski kulturni zavodi so poučeni o njegovih teoretskih študijah in pionirskem ali obnavljalnem delu v dramatski umetnosti in režiji. V New Yorku prav kakor v Magdenburgu in v vrsti drugih, zlasti italijanskih mest so bili razstavljeni scenični osnutki, ki jih je bil Bragaglia že uresničil v svojem gledališču. Tako lahko rečemo, da je Teatro delle Arti v Rimu avtentični nositelj dedščine Gledališča neodvisnih, ki se je vtelesilo v novo formo. Med zasluge Bragaglievega rimskega gledališča lahko štejemo tudi to, da je prvo uvedlo na italijanski oder vrsto odličnih tujih avtorjev, kakor so Wedekind, Strind-berg, Achard, Poliokov, 0'Neill in drugi in kater.ih dela so potlej prešla na druge od:re v Italiji. Tudi mladim gledališkim avtorjem je Bragaglia velik prijatelj. V načelu pa nI nikak doktrinar in zagrizen novotar, marveč se stalno oklepa kriterija eklektične neodvisnosti od vseh smeri in tendenc. čeprav goji Teatro delle Arti pretežno dramski repertoar, vendar daje svoj oder na razpolago tudi za glasbene predstave, če hočejo opozoriti na kakšen zanimiv pojav na kompozicijskem polju ali če jim gre za nove izraze Interpretacijske oblike. Spričo tega gledališča je umljivo ob sebi, da je posvečena enaka skrb vsepi sestavinam inscenacije, vedno pod nadzorstvom njegovega gledališkega vodje, ki sam režira vsaj polovico iger v sezoni. Glede na široka merila v izbiri repertoarja uprizarjajo v Teatru delle Arti vse pomembne domače in tuje novitete, v kolikor jih nI že dajalo katero drugo gledališče v Italiji. Tako je na pr. napovedal za tekočo sezono deset del italijanskih in osem del tujih avtorjev. Italijanski avtorji so naslednji: G. B. Della Porta (Cintia), E. Murolo (Giovanino o la morte), C. Al- varo (Karamazov in Celestina), G. Valentini (Ettore), V. Marinucci (La nostra vita), G. Marcellini (Rosso a Nero), De Ro-berto, Verga, Murolo, Pirandello (enode-janke), A. Oriani (Ultimi barbari), F. Dali Ongaro (Fornaretto di Venezia). Izmed tujih avtorjev so na vrsti Milan Re-govič (Pustolovec pred vrati), A. L. Martin (Verige), Barry (Oč?ranje), 0'Neill (Elektra), A. Strong (Sedmera nebesa) in drugi. Bragagli je široko razgledan po gledališkem svetu. Mudil se je v študijske namene v letih 1924—26 v Nemčiji, proučeval je nove gledališke pojave v Pragi, kjer je posebej čislal slovečega režiserja Hilarja in je potlej vprizoril več čeških iger. Bragaglia. se v zadnjem času mnogo bavi z vprašanjem tako zvanega ljudskega gledališča, v katerem bi prišla do veljave narečja posameznih krajev. V njem vidi najmočnejši in najavtentičnejši izraz gledališča sploh. (Po Sv. Ježku — Rim). Deseti zvezek spisov A. Ušeničnika S pravkar izišdiim, 356 strani obsegajočim desetim zvezkom je bila zaključena filozofska in teološka serija Izbranih spisov Aleša Ušeničnika. (Založba Ljudske knjigarne v Ljubljani-) Izdaja živfljenjtkega dela največjega slovenskega katoliškega mo-dro^lovca s tem še ni končana, zakaj Izbrani spisi bi bili močno nepopsdni, če se jim ne bi pndružiila vsaj še »Sociologija«, knjiga, ki je že zdavnaj razprodana in ki je imela v slovenski SKXnd!orki literaturi važno mesto. Zdi se, da bo sedaj nastopil v izdajanju Ušeničnikovih spisov dalljši presledek irn najnovejša RKA je pravkar priob- čila njegove Retractationes k socialnim delom, zlastfi v zvezi s »težkim vprašanjem o kapitalizmu«. Deseti zvezek Izbranih spisov prinaša končno besedičo najpo»'judnejš:Grof Luksemburški« bo konec tekrčega tedna. To delo, ki je imelo v pretekli sezoni nenavaden uspeh, je imelo veliko število re-priz. Franci v naslovni in Ivančičeva v glavni vlogi ženski partiji, Barbičeva in Modest Sancin, Poličeva, Zupan in drugi so ustvarili v pevskem in igralskem pogledu nadvse zabavno celoto. Dirigent 2ebre, režiser E. Frelih. 'i'mir Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro L 3.—. Nameščenko za ekspedit, iščemo za takoi. Pogoi popolno znanie italiianske korespondence. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Alpa. poštni predal 370, Liubliana«. 18885 1 Beseda L —.30. taksa —.60. 7.a daianie naslova ali za šifro l 2.—. Mlad bančni uradnik, z večletno prakso v vseh bančnih in pisarniških poslih, iščem primerno službo. Imam posebno veselic do trgovskih poslov in organizacije. Ce-niene ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Ambiciozen 13«. 18871-2 beseda 1 —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro l 3.—. Rejci zajcev! Prodam popolnoma novo, prvovrstno izdelano vrtno hišico (zaičnik) za 20—30 zajcev. Dobro zavarovana jroti mrazu in vlomu ter ligijensko urejena. — Dobrajc L«opold, mizar. Rožna dolina, C. 11-36, telefon 35-17. 18862-6 Naprodaj: trodelna omara, otroško sobno telovadno orodie. viseča mreža, stoječa svetilka, leksikon, kristal, japonska vodna rastlina in razne druge stvari. — Gaieva ulica 3-IV., stanovanje 412. 1886S-6 L .OU, lat.Su---OO, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Bencin ne rabite, ako si pustite predelati Vaš avto na pogon z ogliem. Generatorii namov«jših modelov na zalogi za vse vrste avtomobilov, motornih koles in stabilnih motoriev, dobite na poizkus brez predplačila. — Najboljše reference na razpolago! Generator delavnica, Tyrševa 13 (Fi govec, levo dvorišče). 18884-10 bcstua I. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Stanovanje oddam r 3 sobe in pritikli-ne, brez kuhinie, proti odkupu pohištva 2 spalnih in 1 lediine sobe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 16«. 18882-21 Za 15. november iščem čedno sobo (event. separirano). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 1111«. 18867-23a Pohištvo beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Spalnica hrastova, rabliena, ugodno naprodaj. Filip, mizarstvo. Vodnikova 172. 18870-12 Oblačila Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Sobo odda Beseda l —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Dve opremljeni sobi s skupnim vhodom, oddam boljši mirni stranki takoi. Vila, Streliška ul. 26. 18874-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom, kopalnico, oddam. Napoleonov trg 7-1. Oficirji prednost! 18878-23 Frizerji, pozor! Poceni prodam brivski inventar. Biudkova ul. 2, Liubljana, Zelena jama. 18869-6 Železne peči različne velikosti in dva nova triciklja, ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 18883-6 Prodam novo svileno postelino garnituro po zelo nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18888-6 Kadi© Ljubljana četrtek, 13. novembra Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operetna gilasba, v odmoru napoved ča-a. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Pesmi in m: indije. 12.30. Godba poveljstva IX armadnega zbora pod vodstvom mojstra S Rubina. 13.: Napoved časa poročila v ita.ijan-ščvni 13 15 Komunike gls.vnega s-tana Ub oroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkester Adamič in tercet sester Stritarjevih. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Poročilo v slovenščini. 17.15: Kvartet Fantje r.a vasi in šramel Ljubljana. 19.30: Poročila v slov. 19.45. Sinfomična glasba. 20: Nape vod časa. porociiJa v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Orkestralna glasba. Vodi dir. Gallino. 21.10: Orkester Eiar Ljubljana, vodi dir. Sijanec. Okoli 21.55: Lahka glasba. 22.03: Vesti v slovenščini. 22.15: Koncert violinista Alberta Drmelja, pri klavirju Mar jan Lipov-šek. 22.45: Poročila v italijanščini. IUJ. Gospod v stalni službi, išče prazno ali opremljeno sobo, najraje v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogo separirano«. 18808-23a Ugledna gospa s hčerkico, išče lepo zračno sobo z malo uporabo kuhinie pri ugledni družini, tudi izven mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugledna«. 1886>23a Moška suknja zimska, dobro ohranjena, naprodaj. Poizve se: Sto-žice, Popovičeva 3. 18863-13 Zmajem- Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Izgubljeno Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Izgubila sem plavo rokavico od pošte do sv. Krištofa. Prosim najditelja, da jo vme na ogl. odd. Jutra. 18889-28 Denarnico izgubljeno dne 2. nov. na progi Ljubljana—Novo mesto, naj pošten najditelj vrne proti nagradi 50*/« na naslov: Kralj Hrvin, šva-bičeva 7, Ljubljana. 18876-28 rernirn Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali a šifro L 3.—. Gostilno v Novem mestu na Glavnem trgu, oddam z inventarjem in tujskimi sobami takoj v najem. Kavcija potrebna. Pojasnila daje: Fra-nio Grobovšek, Novo mesto. 18839-17 Klavirsko • harmoniko novo, 96 basov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18873-26 Obrt Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali 2* šifro I 3.—. Odeje iz vate in puha — nore h) stare — vam zašije. Ljubliana, Marijin trg 2-II. 18560-^0 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Enodružinska vila na Mirju naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18864-20 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Izgubil se je pes volčjak, sliši na ime Hari. Vrne naj se proti nagradi: A. Kavčič, Tržaška cesta, tel. 32-24. 18877-27 INSER1RAJ V „JUTRU"S Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. DRVA — nudi t Po^ačisik BOHORIČEVA 0 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Beseda L —.60, taks3 —.60, za dawnje naslova ali za šifro L 3.—. Gumo rabljeno, vsako količino, vseh vrst kupuje in plača naiholie Metalia, Gosposvetska 16, tel. 32-8«. 18875-7 Gospodarska zveza spre.ema naročiia za korenje. peso. repo. kolerabo in zelje. Prijavite se čim- ZAHVALA Za vse izraze sočutja, ki sem jih prejela ob nenadni težki izgubi mojega ljubljenega moža JOSIPA TROJE sodnika in za spremstvo na njegovi poslednji poti, Izrekam toplo zahvalo. Posebno iskrena hvala čč. duhovščini, g. s. starešini šavlju za lep nagovor, g. starešini Komparetu ln ostalemu sodnemu osobju v Trebnjem za vso skrb in pomoč Trebnje, dne 12. novembra 1941. ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROKA prei 18866-7 Prazne steklenice vinske, vseh vrst, vsako količino, plačamo najbolje.— Kupena, Tavčarjeva 6. 18880-7 A M P U T A T I ! Iže naročnino! mziiantm Gambe artificiali con ginoc-chio fisiologico. L'ultimo ri-trovato della tecnica orto- Beseda L -.60. taksa-.60. Pedica! Articolazioni su sfe-za daianje naslova ali za re! Piede in gomma speciale Chiedete catalogo J. G. e preventivi alla šifro L 3.—. Skladišče v bližini Tavčarjeve ulice, iščem za takoi. — Rupcna. Tavčarjeva 6. 18879-19 AMPUTIRANCI! Umetne noge s fiziološkim kolenom! Zadnji izum ortopedske tehnike! KroglJIčni členki, noge v specialni gumi. Zahtevajte katalog J. G. ln proračune pri S. A. Romano Barberis, Milano, via Soperga 19 J. Marquand 57 HVALA LEPA, GOSPOD MOTO! Vedel sem, da je bila resnica povsem drugačna. Nekoliko razočaran sem bil pa le, kajti na svojo čast bi bil prisegel, da mi je Jao zvest služabnik. »Torej si me imel za mrtvega,« sem rekel. Tedaj ga je brezčutnost minila. Pojasnilo, ki mi ga je dal na te besede, mi bo zmerom v spominu kot značilen primer kitajske logike. »Gospod ve, da bi si štel v ponos, služiti mu do smrti,« je rekel Jao in po zvoku njegovega glasu sem čutil, da je globoko užaljen. »Prepričan sem, da bi gospod ne bil oporekal temu, da razpolagam z njegovimi stvarmi. Oblačila ne bi mogla služiti nikomur drugemu. Kar se pa tiče drugih reči, bi jih bil seveda obdržal. Ali me morda gospod ne razume?t Razumel sem ga. Znova sem čutil, da se mi vrača stara naklonjenost do njega. Nespametno bi bilo puščati moje reči še dalj v tej hiši, ko bi bil mrtev. Sicer sem bil pa prepričan, da bi mi služil Jao do nedoglednega roka, čeprav brez plače, kakor že toliko kitajskih slug svojim evropskim gospodarjem, dokler bi bil živ. Še vedno sem uverjen, da je bil Jao popoln služabnik in da ne bom nikoli našel boljšega. Kar v glavo mi več ne gre, da se me je ta pripetljaj takrat neprijetno dojmil. Osem in štirideset ur poprej bi ga bil prizanesljivo sprejel, da, zdel bi se mi bil zabaven — a zdaj me nikakor ni zabaval. Morda zato, ker sem bil zadel tako rekoč ob posmrtno stvarnost življenja. »Razumem te,« sem dejai. »Nič narobe mi ne bi bilo, pustiti vse to tebi kot dediču, a zdaj je kakopak treba, da deneš moje stvari nazaj. In razen tega pozabljaš svojo dolžnost... moja gosta sta utrujena.« Jao je takoj uganil, kaj mislim. Z rezkim glasom se je obrnil k ostalim služabnikom. »Kaj se držite, kakor bi bili nabodeni na kol, bedaki! Mar ne vidite, da se je gospod vrnil in pripeljal goste? Spravite sobo v red. Pojdite vsak na svoje mesto in pripravite kaj jesti. Ne vidite, da je gospod utrujen? Prinesite whiskyja in čaja, in gospodični dajte stol. Ako izvoli gospod stopiti z menoj, mu dam snažno obleko. Gospodični skočim po toplo vodo.« »Jao se bo pobrigal za vas,« sem rekel Nori. »Pojdite v mojo sobo. Jao je izvrsten služabnik. Malce potrpite pa dobimo jesti. Prepričan sem, da vam bo znal Jao preskrbeti vse, kar bi potrebovali.« Nora me je pogledala in se nasmehnila. »Hvala,« je dejala. »Nocoj ste kar preljubez-nivi. Zmerom sem vedela, da ste dober človek.« Nikoli prej nisem vedel, da znajo biti moji služabniki tako nagli in spretni. Kuhar in njegov pomočnik sta se bila umaknila v kuhinjo. Rikšar in vrtnar sta postavljala knjige in drobnarije nazaj. Jao je bil prinesel whisky ter nekaj steklenk sodavice in je zdaj nalival knezu Tungu in gospo- j du Puju čaj. Prinesel nam je brisač, namočenih v toplo voda. Jaz sem bil že oblekel čist suknjič. Življenje prejšnjih časov, ki mi je bilo tolikanj i drago, se je vračalo, toda ozračje se mi ni zdelo več isto. Čutil sem, da ne bo nikoli več takšno, kakor je bilo. Vse drugače nego prejšnja leta sem se zavedal, da sem v svoji lastni hiši tujec, pripadnik drugega plemena, da se ne morem več spraviti v soglasje z mehkobo, ki me obdaja, da se ne morem več na nikogar zanesti, nikogaršnjemu poštenju več zaupati, razen kvečjemu poštenju kneza Tunga. A kaj pravim! Čutil sem, da ima tudi moje zaupanje v kneza svoje meje. Knez Tung se je bil vgnezdil v blazinjak in je srebal čaj, razgledujoč se po sobi, ki je bila vsa v neredu. Gospod Pu je bil odložil svoj sveženj in mi je delal spravljive poklone. Dobro je vedel, kaj si moram misliti o njegovem vijugastem ravnanju, toda kakor po vzajemnem dogovoru sva molčala o vsem, kar se je bilo zgodilo, takisto, kot molčimo o neprijetnih stvareh, o tem, kar je umazano in odurno. »Čaj je izvrsten. Kar pokrepčanega se čutim,« je rekel knez Tung. nato pa pogledal gospoda Puja. »Zdaj, ko je ta prinesel slikanice sem, mislim. da ga več ne potrebujemo. Vaši služabniki ga lahko pretepo in vržejo na cesto.« Gospod Pu je zagnal prestrašen in začuden krik. »Vaša prevzvišenost,« je zajavkal, »ali se vam zdi prav, da tako govorite? Ko nisem storil drugega, kakor da sem vam služil, in sem tvegal celo življenje iz vdanosti do vas! Razen tega mi je gospod Nelson obljubil denar. Vem, da se lahko zanesem na njegovo besedo. Vse, kar sem storil, sem storil samo, da ustrežem vaši prevzvišenosti.« Mož je bil pravi črv. Vedel je, da je to moja sodba o njem. Hkratu pa sem pomislil, da mora biti na milijone Kitajcev takšnih, kakršen je on. V deželi, kjer je življenje tolikanj težko in kjer so vse stvari tolikanj nestalne, je pač usodno, da ima mož, kakršen je bil gospod Pu, na milijone. »Ne razburjajte se,« sem mu rekel. »Idite v kuhinjo in recite slugom, naj vam dado jesti in naj vas spravijo kam spat. Jutri zjutraj se pogovorimo o kupčiji.« »Gospod je zelo ljubezniv,« je dejal. »Zmerom bom ostal njegov vdani suženj.« »Idite,« sem ponovil in gospod Pu je izginil. Knez Tung se je nasmehnil. Stopil sem k mizici, na katero so bili postavili whisky in steklenke s sodavico. Med šumom sodavice, ki sem jo spuščal v kozarec, sem začul knezov glas. »Moja dežela je jako zanimiva. Se mar ne strinjate z menoj?« »Pač,« sem vljudno odvrnil. Whisky me je navdajal z dobrodejnim občutkom. Še nikoli ga nisem bil tako potreben kakor v tem trenutku. »Da, vaša dežela bo zmerom najzanimivejša na svetu.« »Pa tudi najnaprednejša in najbolj prosvetljena, mislim,« je samozadovoljno 'dodal knez Tung. »Kar preveč prosvetljena,« sem zamrmral in Tung se je nasmehnil. 1NSERIRAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.