--------- - jt...: s-------------------------------------------------------------------—-------------- ^»o III, §1.^5,/ Poštnina plačana v gotovini. TfSt, 4. junija 1947. Iz Vsebin©: Korupcija pri Sepralu — Štirje plenirji solate za sto lir — Mara Samsa: Odkar v luki ni več »gozda« — Inž. Andrej Čok: Zelena krma — Janko Furlan: Poreklo zadruge — Apno v Brkinih — Mladina postavlja delovne rekorde. Spedizioni in abbon. postale 11° gruppo Cena : 8 ML , 6 JL , 4 din. Prva preizkušnja Sindikalne volitve gredo l* * * * v°.io pot v premi črti zdru-teni sindikalni organizaciji nj!>roti. Poslednji sporazum v okviru Osrednjega odbora jih le Pospešil. Skupna fronta VS(jh ljudi, ki z delom svojih r°k in svojega uma ustvarja-j0< služijo, redijo sebe in ves SvcK se kuje na demokratičen način ne glede na vse ovire ‘n ugodne okoliščine, ki jih 'jstvarja peščica ljudskih tro-0v zaradi svojih računov iti v°ie koristi. Skupna fronta |'se/i delovnih ljudi je globo-ukoreninjena v vseh pra-lh delavskih srcih. Zato je \ zavesti resničnih naprednih delovnih ljudi že ustvarjena. čas je na pragu svoje Prve velike preizkušnje. 'la čas je tržaški delovni ojovek na robu med obstan-'°ni in propast jo. Draginja, ve^a. lakota, ki se jih poslu-/l?ie ljudski izkoriščevalec, da r.0r>d njegovo moč, ki jih o-jlast v slepi pokorščini kapi-f*0 malomarno in zločesto ^opušča, ki jih javne ustano-F, od Seprala do civilne poli-Cl/e pod njenim varstvom Potvarjajo v cinične krimi-Palne spake, groze, da nrera-sfe./o in premagajo njegove Posledn je moči. Borba za de-0 in kruh je postala ta hip osnovno vprašanje vseh za-Poštenih in nezaposlenih de-jFycev’, vseh aktivnih in upokojenih uslužbencev, vseh žejo in otrok. Borba za mezde Z1 znosne delovne pogoje, ^orba za zaposlitev in zaslu-fCn' počitek, borba proti črni opzi in protiljudskemu krimi-?‘U< borba za pravično pre-krbo in za zasluženi kruh. . I ržaški delovni človek ve k krvave izkušnje, da bo ta ,0rba trda do neizprosnosti, bo njegov večni sovražnik akor vse do zadnjih dni igral .p vsako karto, da bi ga pre-in osleparil. Ve, da mu l° nastavljal rešitve vseh in oblik, le da bi strl d'eSov razred, ga razpršil in kraja spel podjarmil. v.(-a tržaško delavstvo ni re-zgolj v povišanju pre- JL,nkc '■la bc »'kov, ki jih draginja in čr-Tnri0rza čez noč preraseta. kon m re^kfev zgolj v Šiu ‘roH Preskrbe in cen Re-de]V *e v obojem. Tržaško de^tv° zahteva večje mez-inoča. bo imelo večjo kupno n/e ’ Jn hkrati zahteva uniče-Pad CFne borze in kontrolo b0 ,Cenami in blagom, da mu v osiopno in da ga bo imel j^osjnl meri. Poldko delavstvo ne mara v d v,^ne rešitve ne v eno ne le , U^° stran, ker bi služila Ka; izkoriščevalcem, ha , r ,/int dejansko služi ta-hanJ*lW kakor v Nemčiji, Qnc'J< kakor v Angliji. Pi lrednji odbor za sindikat n.ie stvarni pogoji. C povišanje usnovniM Tov. Mislin je podrobno obeležil vse socialne in gospodarske zahteve, ki so jih ES postavili v svojem načrtu nove delovne pogodbe, ki smo o njej že zadnjič izčrpno poročali. Poudaril je potrebo, da se delavcem zvišajo osnovne plače za 40. nameščencem pa 25 do 40%. Posebej pa je tudi naglasil, da je treba delovne odnose v Trstu na novo urediti neodvisno od Italije, kjer delavski raz-zred v vseh odločujočih političnih organizacijah lahko nanje vse drugače vpliva. Prav zaradi tega pa postaja ureditev delovnih odnosov ravno v Trstu nad vse pereč političen problem. V znamenju delavske solidarnosti V preteklem tednu je bilo vprašanje nove ureditve odnosov na Tržaške mozemlju izčrpno obravnavano v okviru Osrednjega odbora za sindikalni sporazum. Vpo-števani so bili vsi sklepi generalne skupščine ES. Ob koncu tedna je bilo objavljeno poročilo OOSS, ki ga podajamo v naslednjem: Osrednii odbor za sindikalni sporazum je preučil nadvse resni gospodarski položaj, ki je nastal spričo nenehnega naraščanja cen vseh vrst blaga. Ugotovil je, da sedanji prejemki v nobenem primeru ne zadostujejo za kritje minimalnih potreb delavske družine. Na ta način je postalo razmerje cen in mezd znova nevzdržno. OOSS je zato sklenil, predložiti pristojnim organizacijam občo zahtevo, da se delavski prjemki zvišajo zvišajo. V skladu s solidarnostno fronto delavcev prihaja OOSS do zaključka, da se mora borba delavskega razreda prvenstveno usmeriti v to, da si pri vladi in pri vseh odgovornih oblasteh, kakor tudi pri vseh delodajalskih organizacijah dosežejo ukrepi, ki bodo omogočili ojačenje kupne moči mezde in spričo katerih se bo naše gospodarstvo dejansko dvignilo iz katastrofalnega stan;a, v katerem se je znašlo zaradi brezbrižnosti vlade in špekulacij nekaj sto grabe-žev. OOSS povzema zaenkrat v naslednjih štirih osnovnih točkah akcijo, ki jo je treba neutegoma izvesti: 1. braniti realno mezdo odnosno ojačit: njeno kupno moč, 2. boriti se do kraja za odpravo šepkulacije, 3. bistvno povečati in zboljšati preskrbo in razdeljevanje Politični pregledi Ob koncu preteklega tedna sta bili sestavljani dve novi vladi — v Italiji in na Madžarskem, torej v deželah, kjer je bil z zmago zaveznikov uničen fašistični režim in kjer je zdaj v interesu miru potrebno izkoreniniti ostanke preteklosti in utrditi demokracijo. Vsi vemo, da si tako italijansko kot madžarsko ljudstvo tega želi in da se za dosego tega cilja tudi bori. Vemo pa tudi, da so v teh deželah, kot drugod po svetu na delu sile, ki se temu stremljenju ljudstva upirajo. Dogodki na Madžarskem in v Italiji so v tem oziru silno poučni, kajti medtem ko so bpe na Madžarskem razkrinkane spletke reakcionarnih politikov in so prišle na površje zdrave ljudske sile, se je v Italiji okrepil položaj domačih reakcionarjev, s tem pa položaj dejanskega povzročitelja zadnjih vladnih kriz v Italiji, ameriškega imperializma. Na eni strani torej zmaga ljudstva, zmaga demokracije, na drugi strani pa okrepitev reakcionarnih sil, okrepitev tujega imperializma za ceno žvenketajočih dolarjev. Do'arji so bili dejansko gibalna sila zadnje (in vsekakor tudi predzadnje) vladne krize v Italiji, dolarji so poglavitni argument današnje De Gasperijeve demokri-stjanske vlade in nek demokri-stjanske vlade in neki demokri-janj za sestavo nove vlade namigoval na takšno rešitev vladne krize, ni zaman govoril o »vladi OOSS se zaveda svoje odgovornosti in stvarnega gospodarskega položaja v mestu. Kakor se ie svoj čas še v teku pogajamja za prilagoditev mezd že zgodilo, bi se lahko spet ponovilo, da bi namreč obči dvig cen pripravil ob sleherni resnični uspeh vsakršni naper sindikalnih organizacij, ob vsako korist, ki naj bi se s prilagoditvijo mezd sedanjim cenam praktično podala za delavske množice. Se več, nakupna vrednost mezde bi se utegnila celo še zmanjšati. Na novo povišane cene bi tako pritirale naravnost v obupen po ložaj vse brezposelne, vpokojence, državne in druge javne nameščence, ki jim ni mogče zagotoviti enako povišanje dohodkov, kakor pri zasebnih podjetjih. vseh premetov retin potrošnje med delavstvo, ne da bi se dajala kakršnakoli prednost določenemu zunanjemu triRi, 4. omogočiti delavcem sodelovanje v odločevalnih in kontrolnih organih, ki urejajo poslovanje gospodarskih ur stanov posebnega pomena za delavski razred, kolikor utegnejo vplivati na preskrbo mesta, na uravanavanje cen in nižanje draginje. Ne glede na katero koli smer in ideologijo se smatrajo delavci za prizadete v tej borbi, ki ni nič drugega kakor obramba lastne pravice do življenja. Roditi mora nemudno ukrepe širokega obsega, ki bodo izpolnili zahteve, kakor jih izražajo gornje štiri točke in predstavljati za vse ljudstvo poroštvo miru. katerega mu ni tno-drL,gače kakor z izpolnitvijo zahtev, ki jih tolmačita besedi: delo in kruh. ameriškega posojila«. Vse pa je na eni strani tesno povezano s kritičnim gospodarskim položajem, v katerem je danes Italija, na drugi strani pa z nenasitnim ameriškim pohlepom po močnih položajih v Sredozemlju. Ko je De Gasperi pred meseci obiskal Ameriko, so mu tam obljubili posojilo. Takoj po njegovem povratku je vlada odstopila, nasta!a pa je vladna kriza, o kateri so govorili, da jo je De Gasperi prinesel »v žepu« s svojega romanja v ZDA. 2e takrat očitni poskus, izriniti iz vlade predstavnike levičarskih skupin, se ni obnesel; po dolgih pogajanjih je bila sestavljena vlada, ki se v bistvu ni razlikovala od prejšnje. Gospodarski položaj pa se je slabšal od dne do dne. Vlada, v kateri so imeli večino demokristjani, ni mogla sprejeti in izvesti takih ukrepov, s pomočjo katerih bi Italija zamogla z lastnimi silami okrepiti svoje gospodarstvo in se rešiti katastrofe, ki ji slej ko prej! grozi. Pronicanje angloameriškega vpliva v italijansko gospodarstvo' pa se je nadaljevalo, tem bolj, ker De Gasperijevi ljudje le preradi slišijo na piščalko iz Washingtona, V takem položaju sta bili možni samo dve poti: ali z odločnim udarcem presekati gordijski vozel gospodarskih in političnih spletk domačih in tujih kapitalistov, ali' pa iskati pomoč v tujini, ki je za primerno ceno kar hitro priprav- (Nadaljevanje na 2. strani). Zločesti računi kapitalistov in njihovih valptov Štiri osnovne točke DOLARSKA VLADA V ITALIJI Korupcija pri Sepralu Vagoni življenjskih potrebščin razdeljeni med šovinistične organizacije in ustanove ter prepuščeni črni borzi Sindikalne volitve Veliko pozornost sta pred dnevi zbudili objavi dveh trgovskih organizacij, ki sta postavili v pravo luč tržaško podjetje Sepral. Iz prve izhaja, da se je italijansko gospodarsko udruženje nedavno pogajalo s Sepralom in zveznim organom med njim in ZVU za dobavo določenih živil tržaškemu prebivalstvu. Sepral se je postavil na stališče, da mu morajo trgovci, ki so prevzeli blago iz inozemstva, odstopiti del tega blaga ceneje, kakor so ga sami plačali, ostalo pa naj bi prodajali po cenah, kakor veljajo na tako imenovanem »svobodnem trgu«. S takim postopanjem se je Sepral razkrinkal. Dejansko je prispelo pred kratkim iz Jugoslavije za tržaško prebivalstvo 8000 kg masti, Sepral je blago blokiral in ga v znamenju svoje »socialne« funkcije dodelil: klerikalni italijanski delovni organizaciji 5000 kg, menzam Jadranskih združenih ladjedelnic (Crda), kjer je na hrani povprečno po 11 tisoč delavcev, 800 kg, tržaškemu L!oydu, kjer ni niti 500 uradnikov, 500 kg, nameščencem Tržaške plovbe (Navigazione adriatica) prav tako 500 kg, okrog 100 uslužbencem zavoda Banca d’Italia 150 kg, nameščencem zloglasne Bolniške blagajne 500 kg, gradbeni direkciji 50, malemu »Modernografica« 50 kg in celo svojim lastnim nameščencem 100 kg. Obči bolnici 150, umobolnici 50 kg. Na podjetja A ni ostalo pri tem. Prejšnji četrtek je »Lavoratore« objavil nove podatke o dobrodelnih akcijah Seprala, ki je še pred kratkim povišal cene celo racioniranemu blagu. Tokrat je šlo za jajca, ki jih je ta korumpirana ustanova zasegla v aprilu in razdelila takole: škofiji 1400, Trgovski zbornici 2800 ZVU 5600, nadalje po 2800 italijanski banki. Tripcovichu, tržaški hranilnici, železničarjem in magistratu, 4200 Tržaškemu Lloydu, po 1400 pa okrajnemu sodišču, Bolni- Dolarsha vlada v Italiji Ijena priskočiti na pomoč. Spričo današnjega političnega položaja v Italiji prva pot ni bila mogoča: bilo je torej treba izbrati drugo pot in plačati ceno za darežljivost strica iz Amerike. Cena pa je bila vlada, ki bi bogatim Amerikancem nudila vsa jamstva pred nezaželenimi vplivi naprednih, demokratičnih gibanj, vlada, ki bi odstranila vse ovire prodiranju omeriškega imperializma v Italijo. Tako je vlado sestavil De Gasperi. V njej so razen nekaterih »neodvisnih« strokovnjakov sami demokristjani. Je pa še drug vzrok takega položaja v Italiji. To je ustavno vprašanje, ki se bo vsekakor v kratkem z vso ostrino pojavilo. Pred letom dni izvoljena ustavodajna skupščina bi morala v najkrajšem času končati svoje delo in dati deželi novo ustavo. Sprejeti pa je treba še dobršen kos ustavnega načrta. Po dosedanji praksi sodeč, ustavodajna skupščina tega ne bo mogla dovršiti v predpisanem roku. Ostaja torej dvo’e možnosti: ali bo sedanii skuošfini rok za sprejetje ustave podaljšan ali pa bodo razpisane volitve v novo ustavodajno skupščino, ki bo morala pričeti znova. Vse lo pa so vprašanja, ki imajo danes v Italiji ogromno politično važnost. Za njihovo reševanje je spet poklicana De Gasperfjeva »dolarska« vlada. Nai bo kakor koli — italijansko ljudstvo od vsega tega ne bo imelo koristi. Ves razvoi ga sili k vedno jačji borbi proti zasužn.ievalnim naklepom domače reakcije in til- da podpira interese monopolistov in preprečuje trgovcem z živili, da bi znižali cene blagu. Italijansko gospodarsko udruženje je ostro obsodilo tako ravnanje in zahtevalo od ZVU ukrepe proti takim metodam. Na podoben način je protestiralo tudi slovensko gospodarsko udruženje in je ugotovilo, da hoče Sepral protipravno preprečiti normalizacijo gospodarskih odnošajev med Trstom in zaledjem, odkoder so živila prišla, medtem ko na vse načine podpira uvoz iz Italije, ne blokira italijanskega blaga in ga tudi ne kupuje pod nabavno ceno. z delavci je odpadlo 26,25%, na ustanove in urade 78.13% zasežene masti. Sepral se je skušal braniti in se je izgovarjal, češ da ie bil to osamljen primer, šovinistični reakcionarni tisk je napadel obe trgovski združenji, češ da služita političnim namenon m se je svoji zaletelosti zaletel še v SIAU. Tudi oblasti so priskočile Sepralu na pomoč ter zaprle 14 prodajaln malih trgovcev, organiziranih v obeh udruženjih, češ da so prikrivale blago. Bile pa so kmalu prisiljene preklicati svoj ukrep, ki je bil spričo neznanskih špekulantskih afer v trgovini na debelo in spričo Sepralovih mahinacij udarec v prazno. ški blagajni, mestni davkariji, prizivnemu sodišču, nekemu tajinstve-nemu Teritorialnemu uradu, po kojninskemu uradu, zavodu za ljudska stanovanja, uradu za rudarstvo. podjetjem ENIC, IGEA, Stradi, Ital strade, Ferucci, ICA-SA, dalje svojim lastnim nameščencem in italijanski partizanski zvezi in škedenjskim plavžem. Jadranskim združenim ladjedelnicam je dodelil 18.200 jajc, toda njih delavci so prejeli vsak le po eno, torej 11.000 Ostalih 6800? pa je izginilo in so jih pozneje 300 našli na črni borzi (pri tvrdki Amadei). Tako je Sepral »socialno« razdelil 125.000 jajc, in sicer 37% med delavce, 63% pa med gospodo. Pri Sepralu so spričo vsega tega obmolknili. Po mestu je šel val protesta Tržaške gospodarske organizacije slovenskih in italijanskih trgovcev na drobno, mesarska zadruga, organizacija trgovcev z živili in zadružna organizacija malih trgovcev, ki predstavljajo ogromno večino vse tržaške trgovine na drobno, so zahtevale naj OOSS (Osrednji odbor za sindikalni sporazum) imenuje posebno komisijo, ki bi bili v njej zastopani tudi ti trgovci na drobno in ki naj bi kontrolirala Sepralovo poslovanje. In še teletina Plaz. Sepralovih sleparij pa se ni več ustavil. Ta ustanova, ki je pod neposrednim nadzorstvom ZVU, je nazadnje zasegla še 8900 kg telečjega mesa in ga takole razdelila: Zvezi italijanskih partizanov 4000 kg, klerikalni delavski zvezi 1500 kg, finančni direkciji 250 kg, zaporom 170 (čeprav politični priporniki umirajo od lakote), inšpektoratu dela 170, vojaški intendan-ci 250, Tržaškemu sanatoriju, podjetje Farsura in Fonda ter bolnici Burlo Garofolo po 100, okrajnemu sodišču 60, delavstvu po tovarnah 0 kg. Pod zaščito zaupniške oblasti Zveza italijanskih partizanov je še protestirala, ker jim niso dodelili tudi kože tistih telet. In najmanj 300 kg teletine je spet izginilo na črni borzi. Podjetje Cesim jih je ponudilo prav zadrugi mesarjev, ki ji je Sepral ubožno blago zasegel. In kaj je na vse to porekel polkovnik Bickersteth, gospodarski zastopnik ZVU, ko je v soboto sprejel novinarje? Da ima Sepral dobre namene, da podpira bolnice in dobrodelne ustanove ne glede na narodnost in politične nazore, da je zmeraj ravnal pravično in da je v ostalem pod strogim nadzorstvom ZVU. Taka je torej tržaška preskrba. Na karte človek ne dobi niti toliko, da bi se enkrat na dan najedel. Kar kdo uvozi iz tržaškega zaledja in hoče spraviti na trg po nižjih cenah, no 6162 in 5158.40, pod 16. leti po 151 odnosno 3926 lir: družinski poglavarji pa v starosti nad 20 let po 400 in 372 odnosno 10.400 in 9672, od 16. do 20. leta po 372 in 320 odnosno 9672 in 8320; za osebic, ki je nastopilo službo po 1. X. preteklega leta, v starosti od 16. do 18. leta po 320 in 280, odnosno 8320 in 7280, pod 18. letom pa po 280. odnosno 7280 lir. V slaščičarski stroki Za slaščičarske delavce je bil pred kratkim sklenjen dodatni mezdni sporazum, ki določa naslednic plače in mezdo: . . Poslovodja po 9150 lir na mesec, prodajalka po 6150. blagajničarka po 5250, pomočnica prodajalke in težaki v starosti nad 20 lot po 1200 na teden, od 16 do 20 let po 960. pod 16. leti po 720 lir, vajenci v prvem letu po 480, v drugem po 600, v tretjem po 9 da izplača delavstvu pripadle p0" viške in da uprava podjetja vs« probleme v Arzenalu rešuje sp0' razumno s sindikalno organizacij0. Po dolgih pogajanjih je upru''a podjetja pristala na delavske z.ah' teve. Popoldne se je delo nadalje' val o. Mast za ACLI & Co. Jajca za škofijo in ZVU Kriza v Acegatu Draginjske doklada Dan za dnem v Štirje plenirji solate za sto lir Po vseh naprednih državah ljudske oblasti na vse načine pospešujejo vrtnarstvo in še pose-bej v industrijskih mestih in niih neposredni okolici. Po sovjetskih •uestih se je po zadnji veliki do-niovinski vojni mogočno razvilo. Ljudske oblasti kakor tudi sindikalne organizacije podpirajo vrtnarje, med katerimi je na tisoče ljudi, ki preko dneva delajo po tovarnah in uradih in se po delu Poleg svoje družine posvečajo vrtnarstvu. Podpirajo jih ne le z nasveti, marveč tudi z orodjem, semeni, sadikami, gnojili in drugimi potrebščinami. In take pozornosti ih skrbi so deležni tudi Vsi oni, ki se preživljajo s tem, kar si sami s trdim delom prislužijo po vrtovih in nasadih. Od Sv. Andreja do Rdečega mostu Kako vse drugačen je položaj v Trstu! Mar bi kdo verjel, da je danes in prav v tem poznem po niladanskem času naš okoliški vrtnar in mali kmet — na robu propasti? Ta čas, ko mu zemlja rodi polne plenirje vrtnin in sadja, prvih stročnic in zgodnjega krompirja. Ta čas, ko morajo tržaški delavec in razumnik, revež ih bogataš plačevati radič po 60 in po 80 in solato do 100 in čez. še češnje po 40 in tudi po 70 lir. Mar bi kdo verjel, da je bila žena s Kolonkovca zadnji četrtek prisiljena prodati štiri koše solate, vsakega po 20 kg blaga, za čistih in celih 100 lir? Toda če bi si kdo vzel čas in stopil še pred zoro k Sv. Andreju, bi dognal tole: Okoliški kmetje in vrtnarji prodajajo prekupčevalcem in tudi marsikateri branjevki radič prvega reza po 30 in tudi po 25, ostalega po 10, po 8 in celo po 6 lir, solato po 15 in po 10 in tako po vrsti tudi vse drugo. Uro ali dve pozneje pa bo na trgu ob Rdečem mostu ali v tržnici ali pa v katerikoli prodajalni vrtnin gospodinja plačala isto blago na drobno: radič prvega reza po 100, ostalega po 60 in po 80 lir,- solato po 80 in ponekod nad 100 itd Vse po predpisih seveda Pa ne mislite, da zakon in oblast 'o dopuščata! Nasprotno. Se iz fašističnih časov smo podedovali *°fne in natančne predpise o odstotkih, ki si jih smeta zaračunati pri prodaji nadrobno branjevca in trgovec na ceno, ki sta jo Mačala na debelo. Ce se dosti ne •hotimo — menda nam urad za Cene tega ne bo mnogo popra-v‘l — kakih 40% — za pošten zaslužek in režijo, za davke in okva-•c na blagu. In da ne bo zmote 0e prevare, je oblast postavila k ov. Andreju posebnega tržnega .komisarja, da natanko nadzoruje Vse kupčije — mož je res sila vesten — pa tehtničarja, da dobro Pretehta prodano in kupljeno bla-8o. Natanko so še predpisali posebne izkaze o blagu, njegovi teši in ceni. in da bi zavarovali za-s'užni stan prekupčevalcev, ki je Pil v vedno češčih primerih dostopen le še zvestim pristašem Pokojnega režima, so odredili, da "‘Uet in vrtnar sama ne smeta Prodajati svojega blaga neposredno svojim potrošnikom. Kakor je bil marsikari fašistični *akon tako sijajen, da si ga je Prilastila tudi sedanja zapadna Cuiokrat.ska oblast, tako se je godilo tudi s temi predpisi. In *akor so povzeli marsikatero faktično prakso, tako so ostali zve-s*i tudi tej, posebno še ker dobro Pcse^na vse strani razen kmetu in Potrošniku seveda. Ta praksa pa e taka: Kmet pošteno proda svo-blago po 6 in po 8 lir, kakor ''"o pač že ugotovili. Toda na ti-, e listke zapišejo po 30. po 40. akor je pač potrebno, da ga j."ko potrošnik potem (ko dolo-kupni ceni še predpisane od-j®*ke) plača pa 60 in po 80 in lir. Človek bi sodil, da je '•'Icl kmet na glavo. Pa ni. ‘n so vsi zadovoljni , ®°ma je plačal zemljo, če jo v najemu (ta čas 10 do krat več kakor pred vojno), io j, kopal in skrbno pognojil, jo jj|L*®<*il in oplel in dan za dnem ij^Pil (z vodo, ki je 4 krat dra-kakor pred dobrim mesecem sleparijo in pri Sv. Andreju pošteno kontrolirajo cene in blago! Ali naj kmetu in vrtnarju napravijo prostor na Rdečem mostu in v tržnici! Ali naj sindikatom ali zadrugam priznajo pravico, da preskrbe delovnemu ljudstvu blago po dostopnih cenah in kmetu izplačajo, kar mu po pravici gre! Eno pa drži: Kmetje se morajo združiti, trdno povezati, skupno nastopiti. Pa bodo ugnali sleparje pri Sv. Andreju in še marsikod drugod. Delavci jim bodo pomagali! ODKAR V LUKI NI VEC ,GOZDA‘ dni), poravnal vse davke (do 10 krat višje kakor prej), nabral in narezal, očistil in opral, prebral in sortiral blago, ga z muko pripeljal k Sv. Andreju. In če ga tedaj ne da po 6 in po 8, se ga ne odkriža. In če ne zapiše, da ga je dal po 30 in po 40, se ga prav tako ne reši. Tako pa so izpolnjeni fašistični predpisi in je tehtničar pray opravil svoj posel in je tržni komisar zadovoljen, ker predpisov nihče ni prekršil in si prekupčevalci in nekateri branjevci manejo roke, ker jim bo šlo blago v velik denar. In se celo kmet nič ne pritožuje, saj mu vendar ni treba vlačiti blaga nazaj na dom, da bi mu ovenelo in segniio in preostalo k večjem še za na gnoj, ko bi še za kozo in prašiča ne bilo več pravo. A kdaj bo konec sleparij? In vendar vesta kmet in delavec, da tako ne more več dalje. Kljub vsej zapadni demokratski oblasti ne! Ali veste, kdaj so bili kmetje zadovoljni? Lani. Tiste dni, ko je ves Trst stavkal. Prav tiste dni, ko delavcu ni preosta-jala prav nobena lira. In vendar je imel delavec svoj krompir in radič in svoje sadje. In tudi kmetu ni bilo treba, da bi bil lačen in zaskrbljen. Blago je šlo iz rok slednjega naravnost v roke prvega. In vse je bilo prav. Se celo gospode in prekupčevalcev ni vrag vzel, če že mora biti zaveznikom na ljubo tudi zanje še nekaj prostora na našem Svobodnem ozemlju. Svobodno pa tako! Sicer smo lahko potolaženi: V tretjič odrešeni Gorici ni nič drugače in tudi drugod ne. SaiRo v »deželi fojtffc plačujejo kmetom češnje po 30 jugolir in paradižnike po 50 jugolir in jih delavci kupujejo po 5 in 10 lir draže. Ne, tako res ne gre dalje. Kmetje in delavci so si na jasnem. Njih sindikati tudi. Ali naj ne Širok pramen jutranjega soncu se je usipal v vežo doma pristaniških delavcev. Prelival se je preko obrazov ljudi, ki so živahno razpravljali med seboj o nečem perečem. V njegovi žarki luči so bile niiho-ve poteze tem bolj izrazite, kretnje živahne in beseda zvočna. Preko vsega in iz vsega pa je odsevala dobrota, tista dobrota, kateri moraš prisluhniti in obstati, da se ob njej pogreješ in potem nadaljuješ laže svojo pot. Naslonila sem se na železno ograjo, se zazrla vanje in hotela sama sebi razvozljati uganko, ki sem si jo zastavila že neštetokrat, kadar koli sem šla mimo. Čakajo dela. Kako da vedno le čakajo dela? Pre-mozgavala sem to misel in vse ono, kar se skriva za njo. Premozgavala sem jo tako kakor že neštetokrat, in nisem si znala docela odgovoriti nanjo. Nenadno sem se odločila, da se pogovorim s temi dobrimi ljudmi, ki mi bodo gotovo radi odgovorili na vsako vprašanje. »Veš, tovarišica, najprej ti moramo povedati, da smo v Trstu edini delavci, ki smo so postavili v maju 1945. leta svojo, to se pravi ljudsko oblast. V pogledu naših delovnih metod nas je pohvalila celo ZVU, ki nas smatra za avantgardo v prihodnosti,« je povzel star možakar. V delovnih skupinah Upravičen ponos je žarel v njegovih očeh. Mi — pristaniški delavci se delimo po delu, ki ga opravljamo, v tri skupine. V prvi so tisi, ki nakladajo na ladje in skladajo z njih, v drugi tisti, ki imajo opravka s premogom in rudo, delavci z lopato, kot jim pravimo, v tretji tisti, ki nakladajo in skladajo v skladišča. Vsaka skupina ima svojega vodjo in njegova dva namestnika. Njihovo delo nadzoruje delavski komitet, ki ima vodstvo nad vsem. Pod tem komi-tetom je tudi disciplinski svet, ki uravnava vsako nepravilnost, zakaj naše delo sloni na samodisciplini in dolžnost vsakega izmed nas je, da se ji do kraja podvrže; s tem koristi sebi in skupnosti. Vse tri skupine delajo v tesnem sporazumu in se sestajajo enkrat mesečno.« »Pod fašizmom je bilo drugače,« mu je vpadel v besedo tovariš. »Takrat je imela vsaka skupina svojega konzula, vicekonzulov pa je bilo deset do dvanajst. Imeli so mastno plačo, ki so jo stiskali iz naših žuljev. Bila je stalna in nobena kriza ni nikoli sedla nanjo.« »Kakšno je vaše število?« sem jih vprašala po premolku. Stalni in priložnostni »Natančno ti ga lahko povemo, toda poprej moraš vedeti, da sta nas dve vrsti delavcev: stalni in priložnostni. Priložnostni so tisti, ki pripadajo industriji in vsem mogočim poklicem, kot brivci, slikarji, zidarji in drugi. Kadar imamo delo, jih radi sprejmemo v naše vrste in delimo ž njimi to, kar imamo sami. Tako je v prvi skupini štiristo stalnih delavcev in tristopetde-set priložnostnih, v drugi sto dva in trideset stalnih in dvesto priložnostnih, v tretji, ki je največja, petsto stalnih in petsto priložnostnih. Kriza je zajela vse panoge in tako se veča število onih, ki prihajajo k nam. Kadar imamo delo, jm radi odstopimo košček kruha, da si ga zaslužijo. Težko je le, da je teh dobrih dni vsak dan manj in smo že tretji teden brez dela. Dokler so prihajale Unrine ladje, je nekako šlo, toda že precej časa je, da prideta le po dve ladji na teden in to je tnalo, tisočkrat premalo. Delavci se javljajo vsako jutro in vsak opoldan. Dvakrat na dan prihajajo sem, da vidijo, če je že prispela ladja, bodo li njihove roke danes prijele za delo? Vračajo se zagrenjeni, zlovoljni domov. Dobro, da je v nas upanje, drugače bi bilo še teže.« Blagodati zadnjih 30 let »Kar nas je starih, se še dobro spominjamo let pred prvo vojno,« se je oglasil tretji tovariš. »Našemu pristanišču smo dali naziv »gozd«, toliko je bilo jamborov v luki. Trst je imel široko zaledje tja preko Donave in dela je bilo na pretek. Ko je izgubil zaledje, je izgubil vse. V petindvajsetih letih ga Italija ni mogla dvigniti na višino, ki jo je imel. Le propadal je in promet je dosegel komaj petdeset odstotkov nekdanjega. Ne spominjam se točno leta, toda bilo je pod fašizmom, ko si je Češkoslovaška izposlovala v Trstu nekako prosto luko. Ko so prišli vagoni in smo blago raztovorili v skladišča, je odprla fašistična policija vsak zaboj. Nekaj blaga smo natovorili. Pretežno večino pa so ga odpeljali nazaj na Češkoslovaško in nikoli več niso ničesar poslali. Kakor je bilo s prometom, tako je bilo z zaslužkom. Do 1927. leta smo imeli svoje zadruge. Istega leta so nam prvič znižali tarife, to je zaslužek. določen za raztovorjene ene tone. 1931. leta je naše zadruge zasedla fašistična vlada in sledilo je novo znižanje tarif. Zaslužili smo po 60 lir na dan, bilo pa je le troje delovnih dni v tednu. Ce to računamo, kar je edino prav, smo zaslužili le po 27, največkrat celo po 25 lir na dan. Naše delo izčrpava vso fizično silo, ki jo je treba nadoknaditi, da ne »omagaš. Burja in dež nam glodata zdravje. Kolikor je večji naš zaslužek v primeri z drugimi delavci, toliko ie večja tudi naša poraba. A ne bodo klonili Sedaj pod ZVU ni nič bolje. Od januarja 1946 do januarja 1947 so cene poskočile za sto odstotkov, zaslužek pa je ostal isti. Zahtevamo, da se naše tarife povišajo v toliki meri, da bodo v višini sedanjih cen. Ce se bodo jutri cene znižale, bomo tudi mi znižali tarife. Nočemo bogateti na noben račun. Hočemo le, kar nam gre za naše delo. Ne bomo klonili; za svojo pravico se bomo borili toliko časa, dokler je ne najdemo. In našli jo bomo, tudi če bi bila zakopana na dnu morja. Ko je bila naša delegacija v Pragi, so ji rekli, da so naše koristi njihove koristi, naj vztrajamo v naši borbi in oni nam bodo pomagali gospodarsko in trgovinsko. Zgradili smo si ta dom, pomagali bomo graditi še kaj drugega. »Messaggero Veneto« se je usajal zaradi dvojezičnega napisa na njem. Najraje bi nas razlastil, če bi mogel, ker spoštujemo oba jezika, ki ju ljudje govorijo na tej zemlji.« »Trst čaka še velika bodočnost. Ustvarili bomo enotnost produkcije, potrošnje in kredita, tesno se bomo povezali z našim naravnim zaledjem, z Jugoslavijo, Češkoslovaško, Poljsko in drugimi državami zatrjevala, da poidemo resnično uvoz,« mi je rekel mlad tovariš ob slovesu. Prepričanje in trdna vera, ki sta odsevala iz njegovih oči. sta mizatrjevala, da poidemo resnično lepšim dnem naproti, da se bomo izkopali iz sedanjega okupacijskega kaosa. Mara Samsa Stran 4 r . - ZELENA KRMA namesto sena Kakor se je spomladi obračalo vreme in kakor kažejo kratki travniki, tudi letos na Krasu in po nabrežnih vaseh pridelek sena ne bo tolik, da bo ob njem že tako razredčena živina preživela to in del prihodnjega leta. Živinorejci so bili hudo prizadeti v zadnji vojni in potem Se v poslednjih dveh izredno suhih in slabih letih. Število živine se je močno skrčilo, pa kaže letošnje vreme, da se bo moralo Se bolj. V normalnih razmerah pomanjkanje sena na Krasu in v tržaSki okolici, živinorejcem ni povzročalo posebnih preglavic. Na Tolminskem, na Pivki in tudi v notranji Istri so pridelali navadno dovoli sena, da so ž njim zalagal; Kras in tržaSkj trg. Spričo sedanjih razmer in tudj zaradi suSe pa ni mogoče, računati z nadaljnjim rednim dotokom sena iz teh krajev. Zaradi tega je nujno potrebno, da naSi živinorejci že sedaj razmi-Sljajo. kako bodo redili svojo živino vse leto, vse do prihodnje pomladi, ko se bodo razmere, kakor se je treba končno le nadejati, uredile tudi v tem pogledu. Pričakovati je, da bodo končno tudi tukajSnje oblasti, k; se doslej za kmeta v bistvu niso prav nič brigale, nazadnje že iz fiskalnih in oskrbovalnih razlogov prisiljene, najti neko reSitev tega vpraSanja. Doslej sta se morala kmet in zlasti živinorejec opirati predvsem na lastne moči. Toda Skoda, ki nastaja pri živinoreji, presega delovni krog naSega živinorejca in prihaja do izraza tudi v SirSem obsegu. Nazadnje oblasti že v interesu tržaškega prebivalstva tje bpdo smele dopustiti, da se bo »e nadalje krčilo že itak zelo omejeno Število živine. Hranimo seno! Kadar je treba računati s pomanjkanjem sena, kakor velja to tudi za to leto, bo umen živinorejec pokla-dal svoji živini čim več zelene krme ter bo seno hranil le za zimo in za primer, da se mu krava oteli ali da mu živinče oboli. V prvi vrsti bo pazil, da bo pokosil in posušil tudi letos čim več trave, da bo spravil v seno tudi travo z boljših pašnikov. Živina naj hodi na pašo čim delj mogoče. In tudi na take pašnike, ki so bili doslej zanemarjeni, najsi je bila na njih slabša paša alj pa da so bili preveč oddaljeni od hleva. Največ si bo kmet v sedanjih težkih okoliščinah pomagal, če bo na svojem polju in na svojih njivah pridelal čim več zelene krme. Tako ravnajo naprednejši živinorejci drugod. Pri nas je takih živinorejcev le malo. Piloik, sončnice in celo ogrca Zelena koruza al; pitnik je sicer tudi pr; našem kmetu že precej v rabi, vendar še zmerom premalo. Priporočljivo je, da bi letos porabili za krmo čim več zelene koruze namesto ajde in tudi namesto repe. Kjer so tla suha, so primerne sončnice, kj pridejo prav zlasti živinorejcu, ki ima silos na razpolago. Po vinogradih, kjer se čestokrat bohotno razrase neuporabni plevel, b; lahko pridelovali ogrco, ki je prav dobra krma, če ji primešamo kako krmsko stročnico, kakor n. pr. gra-šico ali kitajski fižol (vigna sinen-sis). Tudi fižolček (dolicus) se zelo dobro obnese v mešanici s koruzo in s sončnicami. Užitno zeleno krmo daje tudi sladkorni sirek (sorgo zuccherino), k; je podoben zeleni koruzi in ga v Furlaniji že dobro poznajo. Vse te rastline sejemo od pomladi do meseca avgusta in nam obrodijo še v istem letu. Množina njih pridelka je seveda znatno odvisna od vremena, pa tudi od nači- na, kako smo zemljo pripravili za setev. V vinogradih je posebno priporočljiva setev inkarnatke ali rdeče detelje (svinjske detelje) v avgustu in septembru. Ta daje mnogo dobre zelene krme v zgodnji pomladi, že v mesecu aprilu in kot stročnica tudi zboljša zemljo, ki jo obogati na Naši Dve desetletji bo kmalu minilo, odkar je zaradi mraza pozimi 1929 u-sahnilo na Primorskem mn. go oljk. Oljke so ponekod donašaie našim kmetom velike koristi, saj je bilo pridelovanje olja za vinodgradništ-vom, najbolj rentabilno. Obsežni nasadi so se razprostirali ma one vzdolž vse obale, posebno v bližini naselij. Pa tudi v notranjosti Istre, v pokrajinah vzporedno z rekam' Kašo, Milno in Dragonjo, kjerkoli so biie terenske in podnebne prilike ugodne, je po zelenih gričih sivelo tisoč in tisoč mladih in stoletja starih olik. Tu in tam se je tudi v prejšnjih letih zaradi mraza posušilo kakšno drevo, vendar je bila šele tista zima za oljko katastrofalna. Ne le da je uničila večji del mladih in starih nasadov, porazno je vp!iva’a tudi na kmeta samega in mu ;e vzela vso voljo za obnovo nasad >v. Saj ni čudno 1 Ce bi n. pr. zamrla sadna drevesa, bi se sadjar :akoj z vnemo lotil sajenja mladih drevesc, saj iz izkušenj ve, da mu bodo drevesa že v desetih letih in tudi še prej začela po malem rodit'. Enako bi bilo, če bi pozebla vinska trta. Tudi vinogradnik bi b'l že davno obnovil vinograde, saj bi se mu nove trte že po petih letih začele oddolževati za njegov trud in siroSkn obnove. Odpornejše vrste Z oljko je druga pesem. Kdor oljko sadi, jo sadi za svoje ootomce, ker začne zelo pozno roditi. Obilo in redno rodi oljka šele takrat, ko druga sadna drevesa, ki so bila z oljko istočasno vsajena, začenjajo Stareti in odmirati. Zato ni čudno, da se obnova oljčnih nasadov ni opravila v oni meri, kakor bi bilo želeti. Le tu pa tam se je kateri kmet toliko ojunačil, da je zasadil po nekaj dreves. S tem je bila tudi obnova končana. Letošnja zelo ostra zima je neugodno vplivala na oljko. Mraz je spet uničil določen odstotek mladih nasadov. In ne samo v severnem delu Istre. Tudi v bolj južnih, obmorskih krajih je zima zagospodarila po oljčnih nasadih. Pregled nasadov je pokazal, da so neka-ere oljke prav dobro prenesle silni mraz, medtem ko so druge v isti legi in tudi na istem terenu zmrznile. Po nadalinih raziskovanjih in podatkih bo mogoče zaključiti, zakaj ta razlika v pozebi. Gotovo ima tu svoj vpliv tudi odpornost ene ali druge vrste. Toda podatkov o vrstah ni. Zalo bo treba temu vprašanju oosveilti vso pozor-nost. Naj tu omenim zelo potrebno operacijo po nekaterih starejših oljčnih nasadih. Se vedno je tu pa tam nekaj zelo starih dreves, ki jim trohnijo debla nad zemljo in tudi pri korenikah. Kako odpravimo trohnobo Trohnenje povzročajo nekj baciji posebno na starih deblih, ki nimajo več prave odporne moči. Deblo trohni vedno globlje v zdravi les. Zato moramo vso trohnobo temeljito izrezati, prav do živega staničja. Operacijo opravimo s strguljami, posebno ostrimi noži. Nastalo rano na deblu je treba še gladko prirezati in z največjo skrbnostjo razkužiti. Predvsem Ob suši rahljajmo zemljo! dušiku. V tem pogledu nam služijo za zgled furlanski živinorejci, ki krmijo svojo živino vsaj dva pomladanska meseca skoraj zgolj s to deteljo. Kadar govorimo o krmi in o tem, kako bi jo prihranili, ne smemo popolnoma prezreti slame s katero lahko prihranimo prav dosti sena. Pri krmljenju s slamo pa je treba to zrezati in jj primešati nekaj močne krme — oljnatih tropin, otrobov, presevkov, ker bi sama slama živino počasi izčrpala. In". Andrej Cok. zaradi tega, ker je vsaka sveža rana dostopna novemu napadu bacilov. Z izrezovanjem trohnobe smo okužili tudi naše rezilo, ter z njim prenesli bacile še na zdravo stanjčje. Tudi te je treba uničiti. Rane razkužimo z 20% raztopino zelene galice (železnega sulfata). Na 10 1 vode odmerimo 2 kg zelene galice. Rano zamaženo nato še s katranom. Najboljši čas za tako operacijo sta marec in april. Ker je sedaj V zadnjih dneh je bilo sicer nekaj dežja. Vsaj za nekaj dni je spet kazalo na boljšo letino. Toda suhi meseci so še zmeraj pred nami in suša verjetno tudi letos ne bo izostala, še posebej na Krasu ne. Ni, da bi črnogledo presojali bodočnost, teda spregovoriti je treba nekaj besed o smislu tega, kar smo napisali v naslovu. Prepričani smo, da bomo s tem vplivali na omiljenje sušne nadlege. že prekasno, jo bo treba opraviti v oktobru ali novembru. Pri nas take operacije niso v navadi. Potrebne pa bodo', da bomo tako ohranili stara drevesa, ki še zmerom rodijo. Treba pa jih je opraviti na vsak način z vso vestnostjo. To delo, kakor tudi pomlajevanje oljk — pravo kirurško delo — ki zavisi od njega življenje ali smrt oljke, bodo najbolje opravili že izvežbani in izkušeni ljudje. Dr. Kuštrin Vlaga je rastlini isto kakor voda j našemu telesu. Ce nam je zmanjka, smo žejni, če jo izgubimo docela, podležemo. Le računajmo, koliko je zaužijemo dan za dnem v oblik; jedi | in pijače! Tudi rastlinsko telo je i zgrajeno pretežno iz vode. Neke rastline je potrebujejo več (n. pr. buče, paradižniki), druge manj. Posebno mnogo je potrebujejo vse vprek v času razvoja. Rastline, kj jim korenine segajo globoko v tla, (drevesa, trte, krompir), se upirajo suši delj časa, one, ki rastejo plitko v zemljo, potrebujejo češčega dežja. Ker je zemlja kakovostno različna, izgubi nekatera (peščenoiapornasta, peščena, prodnata) vlago prej, druga (ilnata, ilnatopeščena, humusna) kasneje, kar pa je odvisno tudi od lege. Dokaj je ukorinjeno mnenje, da se zemlja tem prej izsuši, čirn bolj je rahla. Rahlanje (oranje, prekopavanje) Ima predvsem namen pripraviti zraku dostop v zemljo. Brez zraka ni rasti. Prav tako pa služi rahlanje zemlje prot; suši. Kdaj vpije (drži) goba več vode, kadar je stisnjena, alj kadar je ohlapna? Prav tako je z zemljo. Cim več prostora zavzema ista množina zemMe, čim bolj je torej zrahljana, tem več vode vsrka. Iz spodnjih plasti zemlje pronica tem več vlage, čim boli je zemlja zrahljana. Zrahljan; zemlji P0" maga sleherna rosa, vsak količkaj ovlažen zrak. ^ato je zelo koristno, če zlasti bolj strjeno (težko) zemljo rahljamo-Ni je treba obračati, dovolj je. če ji zrahljamo spodnjo plast. Posebno je to mogo<'e na majhnih površinah, zasajenih, al; posejanih s kulturami v vrstah. S primernimi vilami alj roglji lahko zemljo zrahljamo (privzdigujemo), ne da bi poškodovali korenine. Namesto vsakodnevnega zalivanja vrtov, ki zemljo zbija, bi lahko rahljali na tak način njene spodnje plast; in ji tako zagotovili primerno rezervo vlage. Da je to res, nam priča vinograd z globoko prekopano zemljo, posebna če je obilno pognojen z dobrim hlevskim gnojem, ki zemlji ne da 1® hranilnih snovi, ampak jo tudi ohrani rahlo. Tam ne kljubule suš; 1® trta, ampak tudi vsaka druga kultura (pesa, zelje), ki jo tam gojimo. Goli in poseke oljčni nasadi v naših gozdovih Zaradi vojnih prilik in še bolj zaradi čezmernega izkoriščanja je ostalo v naših gozdovih premnogo goljav in posek, ki bi jih bilo nujno treba pogozditi. Pogozdovanja pa ne bo mogoče tako kmalu opraviti, ker ne glede na druge težave obče primanjkuje sadik in ustreznega gozdnega semena. Posledica bo, da bodo goli tem bolj zapuščene in jih bodo prerasli robida, leska, brinje in drugi gozdni plevel. Res je, da bodo v nekaterih ugodnejših primerih same zrasle n. pr. breze, topoli, jelše. Te vrste niso bile do sedaj štete med one, iz katerih pridobivamo najboliši les, v resnici pa spričo modernega razvoja lesne industrije to drevje prav nič ne zaostaja za tako imenovanim plemenitim gozdnim drevjem kot sta jelka m hrast. Dobrodošli so zato samosevci, ako imamo tako srečo, da nam narava vsaj delno popravi, kar je človekova roka uničila. Na žalost največkrat ne moremo računati, da se bodo goli in poseke v danih okoliščinah naravno in brez vsake pomoči v doglednem času zopet zarastle. Pred nami je torej vprašanje, kaj naj ukrenemo, da bodo ti zapuščeni predeli v naših gozdovih še in Jim prej spet plodoviti. Jasno je, da bomo morali začeti z umetnim pogozdovanjem. Toda pogozdovanje že več let zapuščenih goli in posek naleti na posebne težave in ovire. Naš na j večji sovražnik je pri tem gozdni plevel in nižje rastlinstvo, ki ne dopuščata naravnega razvoja malih drevesc in jih dušita. Novo posajene sadike le s težavo tekmujejo v borbi za luč in hrano z drugim rastlinstvom in pogosto podležejo nasprotnim življenjskim prilikam. Vendar je treba in dane so mož nosti, da se tudi taka^ zemljišča pogozdijo. Kako smo ze omenili, drevesca v prvih letih svoje rasti kaj malo napredujejo. Kujajo se in se obotavljajo in končno dajo plevelu možnost, da jih popolnoma potlači. Kaj je vzrok, da so sadike v prvih letih življenja tako počasne? Deloma je to odvisno od sadike same. Pomisliti moramo, da saditev ni naravni način razmnoževanja in že kot taka neugodno vpliva na malo drevesce, ki več ali manj vedno trpi ob vsaki presaditvi. Drevesce tudi pri dobro opravljeni presaditvi vedno izgubi na sestavu koreninskih žilic: Tako lahko rečemo, da mora sadika v prvHi letih svojega stalnega bivanja na terenu potrositi dober del svojih moči skoraj samo za obnovo koreninskega aparata. Prvo jamstvo za uspeh pri pogozdovanju goli in posek je zato prava izbira dobrih, zdravih in razvitih sadik. Vrlina sadike pa je odvisna skoraj izključno od njene pravilne nege in vzgoje v drevesnici. Precej razširjeno je napačno mnenje in prepričanje, da je treba sadiko že v prvi mlado-navaditi na težave in trpljenje, ki jo čaka, ko bo presajena na teren. Prava sadika bo izvirala iz drevesnice, ki je bila zadostno pognojena in z gredice, kjer se ni pretesno dušila s svojimi sovrstni-cami! Ljudem se seveda zdi škoda zavreči slabe sadike, tudi če so za življenje nesposobne; pomisliti pa moramo, da je sajenje neprimerno draže od sadike same. Ce je sadika v drevesnici nagic rastla, se 1)0 razvijala tudi na stalnem rastišču in to je silno važno za zaželeni uspeh pri pogozdovanju posek in goli, kjer se kopiči gozdni nlevel. (Dalje prihodnjič). Dr. S. Oblak Zato le brez bojazni: rastlinam suši, če in kolikor le mogoče rabi® zemljo! J. F- Posebne doklade za poljedelske delavce Po sporazumu, ki je bil doseže®, med kmečkim ES in gozdarski®1 uradom, prejemajo poljedelski delavci, ki so zaposleni pri pogozdovanj® poleg draginjskih doklad še posebn® dodatke. Znano je, da je določa'® lanska delovna pogodba za delav®*^ ki delajo na veleposestvih kot doda tek k mezdi, tudi določeno množi®0 živeža, pšenice, krompirja' fižola j® koruze, po ceni, kakor jo posest®ikl prejmejo pri prisilni oddaji pridelko®' Oni posestniki, ki delavcem teh do_ datkov niso izročali, so bili do''0’ plačati delavcem po 6 lir na uro ve‘; Dri letošnjih pogajanjih je kme1 1 ES dosegel, da je bil ta dotaek P® višan na 17 lir, za čas od 1- _ 14. aprila je prejel vsak delavec liko po 10 lir na uro, od 15. apr® dalje pa redno po 17 lir na uro Kdor tega dodatka v denarju še ® bi bil prejel, naj, se javi pri gozd® skem uradu ali pri kmečkem ES Trstu, ul. Imbriani 5. Za meseca april in maj je bil® P° viSana tudi draginjska doklada za P0^ Ijedelske delavce, kj smo jo zad®!1^ objavili. Doslej pa še ni bila iz','^j čana onim delavcem in delavkam, ^ so zaposleni pri pogozdovanju. K®16 ki ES je zaradi tega že ponovno '®_ terveniral pri oblasteh. Dobil j® P0^ jasnilo, da še ni na razpolag® dostnih sredstev. Objavili bom® j* plačevanje teh doklad, čini se pričelo. , Poreklo zadruge Poučna stran naše zgodovine Mnogo se govori in azpravlja o zadrugi. Zato in ker vlada med delovnim ljudstvom napačno mnenje, čeS da je zadruga organizacija novejšega izvora, je prav, da pojasnimo poreklo našega zadružništva. Naš; predniki, stari Slovani, so živeli v sorodstvenih, kavnih zadrugah. Vse družine iste krvi, vsi ljudje, kj so pomnili, da so njih prednici imeli enega in istega očeta, so bili združeni. V zadrugah so tako skupno živeli očetje, sinovi, vnuki >n pravnuki s svojimi ženami. V zadrugi ni imel nihče svoje posebne iniovine. Vsa zemljišča, poslopia, ži-v>na in gospodarsko orodje, sploh vse nepremičnine in premičnine so bile last vse zadružne skupnosti. Skupno so živeli, skupno delali in skupaj uživali sadove svojega delat aden za drugega (= za-druga), vsak za vse! vsi odrasli ljudje so intelji enake pravice. Ko je hiša postala pretesna, so prizidali tik nje drugo, tretjo. Večkrat se je družina tako pomnožila, da je živelo nad 100 sorodnikov na istem zadružnem Posestvu. Siromakov med njimi ni bi-ker je zadruga (skupnost) vsakogar, ki je delal, oskrbela z vsem, Car je potreboval; skrbela je tudi za bolnike, ponesrečence in onemogle, kdor pa se zadrugi ni pokoril, tega so izobčili. Kot klatež brez doma in sorodstva ie nosil pečat strašne kazni. Zadrugi je načeloval starešina, ki so mu ponekod rekli vladika, drugod Rospodar ali gazda in spet drugod 'nez ali kmet. Spočetka je bil to naistarejši moški v zadrugi (stareši-nak Po njegovi smrti so moški zadružnik; izvolili novega gospodarja, ^zbrali so si najzmožnejšega. Tudi ^ne so lahko postale starešine. V "aših starih zadrugah je vladala enakopravnost. starešina je bil upravnik: Vodil je Zadružno gospodarstvo, odrejal delo, s'Krbel za domače potrebe. Bil je tudi sodnik in je razsojal prepire ter “drejal kazni. Končno je bil še sve-fnik, k.i je varoval zadružne sveti-in daroval bogovom. Vsi zadružni so ga ubogali in spoštovali. U-.r|>m starešinam so v zadrugi ohra-.'b dober spomin in njih podoba jim 16 bila svetinja. ^si udje iste zadruge so se ime-.c,vali po svojem prvem gospodarju. ž ie bilo temu ime Peter, so se ie8ovi nasledniki - zadružniki ime-l°vali Petroviči, če je bil Pavel, Pav-i vki. Markovi potomci*so bili Mar-Ovičj, Radotovi Radoviči, Ivanovi ^anovci Rd. Tako so nastali priim-J 'n vasi in iz teh tudi nekatera esta (Vinkovci, Vidoviči itd). Župe ip pleoiepp Pg se ie kakšna zadruga izredno ^Jhnožjia in je postal njen življenj- dr!ij>r.0stor Pretesen> se i® nekaj za-5(, , v zavesti skupnega rodbin Va- Stara zadruga (matica) je rpj !Prei zvezana z novimi zadruga-kj j0 zvezo vseh zadrug, (vasi), ibie« 2ras'e 'z prvotne zadruge, so fc>to°Va*' ŽUP°- Vsi župljani so kot til; pl C‘ eneRa in istega pradeda tvo-?Upe me- Starešine vseh zadrug iste sk 80 se pogosto sestajali, se 5no Ria ena kor so jih imeli v starem kraju. Zato imamo še danes po vseh slovanskih deželah na severu kakor na jugu gore, reke in kraje z enakimi imeni: Bistrica, Zagorje, Trnovo, Kum, Poljane itd. Dolgo Slovani niso imeli držav, marveč le posamezne župe. Ker pa je bila vsaka zase prešibka ,niso mogli doseči one politične močj kot sosedni narodi. Izpre-vrdeli so, da se morajo združiti in da se le v združenih župah lahko branijo pred sovražniki. Kakor je iz zadrug zraslo pleme, tako je iz združenih plemen nastal narod. Združena plemena so si v skupni borbi za časa vojne izvolila vojskovodjo, velikega kneza ali velikega župana. Obramba pred izkoriščevalci Naše nove gospodarske zadruge torej niso nikaka nova iznajdba, ampak so le oblikovno prikrojene novim prilikam ter so vznikle na izkustvih iz dandanašnjega praktičnega življenja. Njihova prirodnost, njihova pravična urejenost jim narekujeta trdno povezanost, medsebojno pomoč, sodelovanje, skratka skupnost. Ogroženi od prirode in ljudi (sovraž.nikov) so že v starih zadru- gah poznali življenjsko modrost, da se morejo ohranit; samo v čim širši in čim trdnejši organizaciji, v delovnem kolektivu, ki naj nudi poedincu pravice do njegovih nasproti skupnosti prevzetih dolžnosti. Iz praktično uveljavljenega načela enakovrednosti človeških bitij, o enakih dolžnostih vseh zadružnih dela zmožnih članov zadruge je bujno poganjala zavest demokratičnosti, enakopravnosti, pravičnosti. Danes nam priroda ni nevarna. Znanost si jo podreja. Nevarni pa so ljudem izkoriščevalci, ki jih je malo, a so gospodarsko močni, združeni v razredu kapitalistov nasproti razredu delavcev in kmetov. Zato so naše zadruge prvenstveno gospodarskega značaja. v svojem bistvu se nič ne razlikuje od nekdanjih sorodstvenih zadrug. Njih obrambni značaj v gospodarski borbi proti sovražniku delovnega ljudstva in njih težnja po gospodarski demokraciji sta v bistvu enaki onima iz davnih časov. Tako sedaj povzemamo, prilagode-no novim prilikam zadružno načelo kot edino prirodno, utemeljeno, pravilno in uspešno. Janko Furlan Kmetijska Napreza eesperlarsira in moralna nsvoboditeljica kmečke žene Pletj, ° posvetovali o potrebah vsega na 'n si volili vrhovnega po- Prv-« aii župana. Ker so družine «o na.e.Zadruge uživale večji ugled, V0*''‘ ZuPana iz prvotne za-Co sta ‘z tal'ih odličnih rodbin se je, [isti „iSe Pr>|V'eIa v zadrugah izgub-'žkorji;..upnoslni čut jn uveljavljati r5zVilo evalski element, polagoma v'asteij pleiT>stvo aii žlahta (boljari, VC Pan> ali zemani). Jhigo 1 s° se plemena preselila v ^lie •ei!el0' Mer je bilo dovolj ^Padi "l.*50*) varno pred sovražnimi 'kie j' novi naselbin; so gore in en°vali z enakimi imeni, ka- Danes ko skuša.vsaka žena povsod slediti moškemu tako doma kakor v poklicu, prosveti, politiki itd., so se žene začele zanimati tudi za zadružništvo. Zena pričakuje od zadružništva veliko več kot moški in to upravičeno, kajti vse bolj je vezana na svoje delo, tako poklicno kakor domače. Kakor hitro opravi svojo službo, biti domov, k družini, da opravi tudi tam najnujnejše, da v domačem gospodinjstvu prebije svoje — tako imenovane proste ure. , Tako si žena naravno želi, da bi našla v zadrugi vse, kar potrebuje za svoj dom, da ji ne bi bilo treba tekati iz trgovine v trgovino. Zaradi tega bi morale biti zadruge založene z vsem potrebnim. Da pa bodo zadruge lahko 'z uspehom opravljale to svojo nalogo, morajo imeti zadostno število članov. To velja oredvsem za mestne zadruge in v tem pogledu je }.S vse tako v teku, da bodo mestne zadruge kmalu lahko v vsem zadovoljile naše žene. Drugače je z našimi podeželskimi in predvsem kmetijskimi zadrugami v odnosu do žene na vasi. Sicer zares tudi žena na vasi vedno bolj občuti potrebo, da je zadruga zložena z vsem potrebnim za vsakdanjo potrošnjo. Mnoge žene, posebno naprednejše, spoznavajo potrebo zadružništva in v mnogih krajih žene aktivno sodelujejo v zadružni up-avi. Toda eno spoznanje še ni prebadalo pri naši ženi na vasi, da lahko prav tako, kakor si nabavlja v zadrugi blago, v zadrugi tudi odda svoje pridelke. V tem je naša vaška žena še na stopnji, kjer je bila pred 100 leti. Ne ozira se na svoje zdravje, ne na na poniževanje. Pa tudj prav ne presodi brezplodnosti svojih dnevnih potov v Trst. Cesto vstaja že obl. ali ob 2. po polnoči in hiti težko obložena po 4, 5 do 6 ur Ja eč v Trst, kamor pride vsa izmučena in nazadnje se mora še hudo poniževati pred drznimi in prezimimi meščankami, ki še zmeraj podcenjujejo kmečko ženo in jo preziram kakor neko nižje bitje, čeprav se je sirota mučila, da je prinesla na trg sveže in zdravo blago, da bi ugodila mestni gospodi. Kožiko ponižanja doživlja naša kmečka žena za svoj trud! In v svoji suženjski vzgoji ga že niti več ne čuti >n ga smatra za vsakdanje potrebno zlo. ubijajo kadar čujejo, da govoriš v svojem jeziku. Zakaj to ponižanje, žena, sestra in mati našega junaka? Zadrugo imaš, njej izroči svoj pridelek in boš srečnejša, ponosnejša, samozavestnejša, ker se ti ne bo treba ne klanjati ne poniževati pred velikimi in malimi izkoriščevalci! žena! Zadruga je ustanova, ki lah* ko tebi največ služi, če se boš docela zavedla njene koristi, njenega pomena. Zadruga je ustanova, ki bo morala iz temelja spremeniti gospodarsko in socialno življenje naše vasi. To se bo zgodilo, če bodo naše kmečke žene spoznale in uveljavile njeno poslanstvo. S. C. Kdaj se bodo tebi, žena naše vasi, odprle oči, da boš prišla Jo spoznanja, da nisi samo enakovredna mestni gizdalinki, ki gre prezirno mimo tebe, ampak vrednejša od nje, ker si se trudila in mučila, ko je ona še spala? Kdaj boš ti žena - kmetica, prišla do spoznanja, da se ti ni treba pred nikomur poniževati, da svoj pridelek lahko oddaš v domači vasi, domači zadrugi, da si prihraniš trud, čas, zdravje in ponižanje? Kdaj "boš prišla do spoznanja, da je mnogo več vreden tvoj ponos kot tiste piškave lire, kj jih zaslužiš s težko muko, ko bi vendar isti znesek zaslužila doma s tem, da bi se posvetila drugemu delu. Ali ne vidiš brazgotin na svojem obrazu, nabreklih, spanja potrebnih oč; in izmučenih potez na tvojem mladem licu? Ni užaljena tvoja duša, ni ponižati tvoj ponos? Ti žena in mati onih junakov, kj so se prvič v zgodovini našega naroda borili za svobodo svoje zemlje, svojega ljudstva, se osebno ponižuješ in se klanjaš pred onimi, ki so morda ubili tvojega moža, očeta, brata, sina, hčer, jih zapirali in mučili, požigali naše vasi, ki nas še danes napadajo, pretepajo in celo Kako pridobivamo Čeprav je na Primorskem borOVO Sfliolo precej borovih gozdov, do I. 1938, v njih niso pridobivali smole. Takrat se je tega spomnilo neko italijansko podjetje — seveda v pretežno vojne namene. Smolo so pridobivali na tako imenovani francoski način. Približno 80 cm od tal in do cnc tretjine obsega debla so dobro očistili debelejše lubadi (skorje). Nato so zabili vanj okrog 15 cm od tal pločevinasti žleb in pod njega pritrdili lonček. Nad žlebom so napravili s prikladno sekiro zaseko v širini 9 cm in največ do 1 cm globoko (7. letnik). Po vsakem zaseka vanju se je zaseka zvišala približno za 1 cin. Zasekavali so le ob lepem vremenu vsakih 5 dni, v viharnem in deževnem pa vsak tretji ali četrti dan. Zaseke so morale biti gladke in čiste, tako da se je smola neovirano cedila v žleb in lonček. Tisto leto je dalo 5000 borov 14,4 stota smole. Pridobili pa bi je še enkrat toliko, ko ne bi ljudje (in posebno pastirji) smole zažigali in lončke odnašali. Ljudstvo se tedaj iz povsem občih razlogov upravičeno ni hotelo pokoriti odredbam fašističnih oblasti, pa je uničevalo tudi lončke s smolo na vseh koncih in krajih, tako da je ob zadnjem pobiranju smole zmanjkalo okrog 3500 lončkov, ki jih je bilo treba nadoknaditi z novimi. L. 1940. so uvedli tako imenovani nemški način pridobivanja smole. Deblo so očistili približno 80 cm od tal v širini do polovice njegovega obsega. Pločevinasti obod in lonček so pritrjevali enako kakor po francoskem načinu. Od sredine žleba navpično po deblu je bil zarezan kanal v globini po največ 1 cm. Iz glavnega kanala so vodili stranski kanali in sicer od zgoraj navzdol, tako da se je smola iz stranskega kanala iztekala v glavnega. Zareze so bile take kot pri prvem načinu. Vsak 4. ali 5. dan so zarezali nov stranski kanal, ki je moral biti oddaljen povprečno po 1 cm od sosednega. Tako so pridobili najmanj 3% več kakor po francoskem načinu. Pri obeh sta bila na vsakih 5000 dreves zaposlena po 2 delavca. L. 1942. so smolarili tudi v Bazovici, a na prav vandalski način. Na tretjini obsega debla so odstranili lubad do kambija v višini enega in več metrov. Nato so zarezali navpični, glavni odvodni kanal, v katerega so se stekali poševni stranski kanali v razdaljah po 1 do 2 cm. Leto pozneje so z lestvami v višini 4 do 5 m napravili isto. Delavec, ki je bil zaposlen pri tem delu, je pravil, da so od vsakega drevesa dobili letno 3 do 4 kg smole, čeprav so berov-ce težko poškodovali, še danes zelenijo. Letos pa bomo začeli pridobivati smolo na naš novi, boljši način, tako da bomo obvarovali gozdove in dosegli večje koristi. (Po »Gozdarskem vestniku«') Gozd na Krasu Pomotoma nam je zadnjič izostal zaključek članka »Gozd na Krasu«, Objavljamo ga v naslednjem; Prelčev napad se v nekaj letih stopnuje in razvije do viška. Takemu razvoju so sploh podvržene vse žuželke. Nekaj let potem je prelca komaj opaziti. Bor te vrhunec prei-eevega razvoja vselej preživi, če ga obenem ne zadene še kak drug udarec, kakor drug gozdni mrčes ali prevelika suša. Če klestimo borove veje, da bi obrali prelčeve zapredke in jih uničili .tedaj sami prizadenemo boru večjo ško1-do kakor prelec, ki mu pusti vsaj pop j e. Ob zelo hudem napadu je na posameznih drevesih po 20 do 50 goseni-čjih gnezd. Pri visokem drevju ni mogoče opraviti korenitega čiščenja. Z delnem pa nastop vrhunca prelčevega razvoja samo odlagamo. Zato je treba temeljito očistiti vse mlade nasade, od starejših pa le one, kjer se čiščenje lahko opravi do kraja. Zadružni kadri Razvoj in uspeh našega zadružništva ni odvisen samo od števila članov, vplačanih deležev, skladišč itd., ampak predvsem od zadružnega kadra ali nameščencev in upraviteljev zadruge. Kakor povsod drugod tako se tudi pri zadružništvu in predvsem pri zadružništvu čuti pomanjkanje dobrega in sposobnega kadra. Proti temu pomanjkanju se morajo boriti naše zadruge predvsem nn deželi. Da bi ga odpravili, so prirejah že razne tečaje in včasih se res posreči, da pridejo s teh Tečajev ljudje, ki so sposobni za svoje delo. Večina pa se je udeležila tečaja le z namenom, da si zagotovi položaj uradnika ali uradnice v zadrugi, kjer potem dela šablonsko, brez poleta, brez čustva in brez pravega zadružniškega duha. Mnogo sta bila tega kriva prvotna slaba podlaga in predvsem slaba izbira kadrov. To bilanco o naših tečajnikih lahko napravimo danes, po enem letu zaposlitve prvih absolventov, ko smo jih preiskusili in spoznali. Tudi moramo omeniti, da so šli mnogi na tečaj in se z njega vrnili polni volje in navdušenja. Z zanosom so se lotili dela, toda trpka rednost dela jim je vzela njih polet, ker so si stvar predstavljali preenostavno. Nekateri pa so izgubili veselje, ker uprava ni znala, ah pa ni hotela upoštevati njihovega navdušenja. Mesto da bi jim dala vzpodbudo pri njihovem delu, so cesto prejemali moralne klofute, to pa zaradi tega, ker sta se srečala dva svetova. Uprava, stari svet s starimi predvojnimi metodami in miselnostjo in tečajnikov novi svet z novimi načeli in novim poletom ter razumevanjem. Ce hočemo imeti res dobre kadre, se moramo pobrigati predvsem, da izberemo take mladeniče in mladenke za zadružni tečaj, ki ne želijo le, da bi postali uradniki. ampak imajo tudi podlago in resno voljo, da bi se posvetili stvari. Absolvente tečajev in posebno mlade moramo podpirati, jim svetovati ter jih voditi, z drugo besedo se moramo potruditi, da jih spoznamo in razumemo. V upravo zadruge morajo priti ljudje z novimi pogledi na svet in ne črnogledi svetniki s starimi napakami. Dolžnost uprave in kadrov mora biti tudi, da skrbijo za zadružno vzgojo naših množic, da pomagajo kulturno dvigati našo vas, da bodo ljudske množice laže spoznale in razumele pereče gospodarske probleme, njih daljnosežnost in učinkovitost tudi v poznejši dobi in ne gledali samo na trenutne koristi. Dolžnost kadrov in uprave je, da v takih primerih naglo posežejo vmes in dokažejo nujnost pravilnega ravnanja zadruge pri reševanju določenih gospodarskih problemov. Ce bomo imeli zavedne zadružne kadre in uprave zadrug, bomo imeli zavedno članstvo, bomo zadruge tudi dobro vpeljali, da bodo redno in točno poslovale. Vprašanje zadružnih kadrov je osnovno vprašanje in zato mu moramo posvetiti vso pozornost in skrb. Sindikalno zborovanje Kriza dela na Goriškem kmetovalcev iz vse Predzadnjo nedeljo so imeli kmetje iz koprskega okraja svoje sindikalno zborovanje. Zbralo se jih je lepo število iz vse IJo-prščine. Razpravljali so o svojih perečih vprašanjih in posebej o prodaji kmetijskih pridelkov, o cenah in obče o ureditvi istrskega gospodarstva po priključitvi koprskega okraja k Traškemu ozemlju. Posebno pereče je sedaj vprašanje češenj in v kratkem pridejo na vrsto paradižniki. Na zborovanju sta med drugimi govorila tov. Semilli in Beltram. Prvi je ugotovil, kako so bili presežki v cenah za blago, ki ga koprski kmetje oddajajo zadrugi, da ga skupno proda, investirani za utrditev zadruge, ki se pripravlja na gospodarsko borbo, čim se bo na Tržaškem ozemlju znašla nasproti privatnim špekulantom. Zadruga že sedaj uravnoveša koprsko tržišče. Češnje in paradižniki Posebna vloga ji je pripadla letos pri prodaji češenj. Dosegla bi bila lahko ugodnejše cene, ko bi bile češnje prebrane in sortirane. V času od 5. do 22. maja je zadruga prevzela 4700 stotov češenj (nekega dne 900) po povprečni ceni 25 jugolir za kg (v Gorici so bili kmetje prisiljeni prodajati češnje po 8 italijanskih lir) ter 1420 stotov graha za 7,1 milijona jugolir (po 50 jugolir za kg). Dobro polovico češenj je zadruga spravila na tržaški trg, četrtino v Slovenijo, ostanek na Reko in 72 stotov je razprodala po coni B. Zadruga je morala obračunati škodo, ki je nastala ob dotoku velikih množin že docela dozorelega sadja, ki je kljub vsemu naglemu razpečavanju včasih pričelo gniti. Kljub temu je plačevala blago po primernih cenah. V kratkem se bo pričela kampanja paradižnikov. Lani so jih v Koprščini pridelali in postavili na trg 1,8 milijona kg. Zadruga bo poskrbela, da cene za pridelovalce ne bodo prenizke in da se bo onemogočila konkurenca, na katero so naleteli lani v Trstu nasproti paradižnikom iz Ravene. Gospodarska osvoboditev našega malega kmetovalca Tov. Beltram je govoril v tej zvezi posebej o delu in naporih kmečkega prebivalstva. Fašizem je pripravil s svojo zločinsko gospodarsko politiko naše kmete tako daleč, da so sami prevažali iz nekaterih vasi na tržaški trg. Od ponekod so odhajali že ob 10. zvečer, da so bili naslednje jutro ob 7. v Trstu. In potem so se zopet vračali po 8 do 9 ur daleč. Na tržaškem trgu pa so jih izkoriščali do skrajnosti. Znano je še. po kako nizkih cenah so morali oddajati krvavo pridelano blago v letu 1935. Naloga koprske zadruge je, da prepreči tudi to, da bi -se moral kmet ponižati do take nizke stopnje dejanskega sužnja zemlje in trga. Ljudstvo bo to spoznalo in se s časom zmerom bolj oklenilo svojih zadrug, ki jim ljudske oblasti posredno pomagajo tudi s tem, da dvigajo občo ljudsko kulturno raven. Na zborovanju so nazadnje soglasno sprejeli vrsto sklepov. Koprski kmetje bodo jačili delavsko kmečko enotnost, zadruga bo sprožila akcijo, s katero bodo kmetje V lanskem poletju so kmetje v Mondelaku pri Rovinju ustanovili prvo istrsko kmetijsko delovno zadrugo. Imenovali so io po Edvardu Kardelju. V njej se ie združilo dotedanjih 16 kmečkih posestnikov. Kmalu nato so se združili kmetic iz Cusov in Malešičev v delovno zadrugo »Udarnik.« Tretja taka zadruga je bila »Vladimir Nazor«, ki jo ie ustanovilo 15 kmečkih družin v Ivo-liju. In kmalu nato sta bili ustanovljeni še zadrugi »Proleter« v Tinjanu in »Jadran« v Bujcih pri Poreču. 2e jesensko setev so te zadruge dovršile z velikim u-spehom, čeprav je manjkalo delavcev in živine. Enako uspešno so zadruge dovršile tudi spomladansko setev. Poleg drugega je »Proleter« pripravil zemljišče, na katerem bo zasejanih 3500 novih trt. Mladina te zadruge ie posadila 1000 borovih sadik. »Udarnik« je popravil 6 zgradb, v katere se je naselilo 6 novih družin z Istrskega Krasa, ki so bile vse sprejete v zadrugo. Zadruga »Edvard Kardelj« je obnovila nekaj manjših objektov, predvsem hlevov Letos bo zasadila 15.000 trt, 180 oljčnih sadik in skupno 40.000 tobačnih sadik. Lani je pridelala 1500 kg o-Ija. Letos ga bo znatno več. Poleg tega se je zadruga obvezala dobavljati bolnici v Rovinju dnevno po 200 kg vrtnin. Zadruga ima tudi svojo knjižnico. Ljudske oblasti znatno podpirajo kmetijsko delovno zadružništvo v Istri. Organizirale so zanj tudi do podrobnosti poučeni o vseh svojih gospodarskih vprašanjih, o izvozu svojega blaga na tržišča in o njegovih cenah. Kmečka sindikalna komisija je bila pooblaščena, da reši vse obče kmetijske probleme. Vsa Koprščina pa bo podpirala ljudske oblasti in gospodarske ustanove v borbi za o-jačenje svojih gospodarskih postojank. poseben tečaj za zadružne knjigovodje. Delo na zadružnih posestvih opravljalo delovne brigade, ki so se izkazale zlasti pri vinogradniških delih. Dosežen je bil sporazum, po katerem pritičejo kmetijskim delavcem na Goriškem naslednje dra-ginisko doklade: Moškim od 18. do 65. leta starosti v februarju in marcu t. 1. po 21 lir na uro, v aprilu po 32, v maju po 35. v starosti od 16. do 17. leta po 16,80, 25.60 in 28.40 lire, ženam od 17. do 55. >ta starosti po 14,70, 22,40 in 24,85, mladoletnim od 14. do 15. leia in moškim v starosti nad 65 let po 12 60: 19,20 in 21,30 lire, ženam v starosti pod 17. in nad 55 let po 11.55, 17,60 in 19,55 lire na uro. Za območje mesta Gorice se te doklade povišajo za 20%. Osnovne mezde pa ostanejo naslednje: moški v starosti od 18. do 65. leta, in sicer dninarji po 26, polstalni po 23,50, stalni po 21 lir, moški od 16. do 17. leta po 20,80, 18,80 odnosno 17,30, ženske od 16. do 55. leta po 18,20, 16,70, 14.70, mladoletni v starosti od 14. do 15. leta in moški nad 65 let po 15.70, 14,20 in 12,70, ženske pod Odgovorni urednik ■Žagah b o & t j a n Tiska Zadružna tiskarna v Trstu Na Goriškem je ta čas okrog 6600 ljudi brez zaposlitve, kar je sorazmerno mnogo, če pomislimo, da razen nekaj manjših tovaren na Goriškem ni prave industrite. Tržaška predilnica v Podgori, Safog, svilama, anhovska cementarna ter tovarni nogavic v Gradiški in Gorici so zasedene. Prav tako so vsa mesta v irgovi ni in obrti, v denarnih zavodih, uradih in javnih ustanovah oddana. Poleg tega je okrog 3700 ljudi zaposlenih še pri obnovi in precej jih ie tudi v ameriški oskrbovalni službi Ko bo obnova zaključena in se bodo A-meričani umaknili, bo treba računati z nadaljnim porastom brezposelnosti. In tudi trgovina, obit in industrija se bodo še znatno skrčili, ko bo dokončno izvedena nova razmejitev med Italijo in Jugoslavijo, ko bo-do tej pripadla Brda, srednja in gornja Soška dolina, del Spodnje Vipavske in Krasa ter se bodo ti predeli vključili do kraja v slovenski gospodarski krog. Drobne novice KMETIJSKI SINDIKAT so pred kratkim ustanovili v Izoli. Ustanovnega zborovanja, na katerem sta govorila tudi tov. Juraga in Semilli, so se udeležili malone vsi kmet,'e in kmečki delavci iz Izole. KMETIJSKO NAPROZO sc pred kratkim ustanovili v Ankaranu. Nova zadruga bo prevzemala vse domače pridelke, ta čas posebno češnje in grah ter jih oddajali koprski zadrugi. Zadruga bo oskrbovala vas z umetnimi gnojili in drugimi kmetijskimi potrebščinami. 17. in nad 55. leti po 14,50. 13 in 11,50 lire na uro. Onim, ki so zaposleni na področju goriškega mesta, so te mezde povišane za 5%. Tolminska živinoreja Na Tolminskem zavzema živinorejsko zadružništvo vedno večji obseg. Ta čas intenzivno delujejo zadruge v Tolminu, Poljubinu, Ljubinu, Sv. Luliji, Modrejah, Praprotnem, Žabčah in obe novi zadrugi na Grahovem in v Ponikvah. Letos nameravajo u-stanovitj v tolminskem okraju še na-daljnih 15 takih zadrug, posebno na Kobariškem in Bovškem. Naloga zadrug je, skrbeti za selekcijo živine, za veterinarske preglede, urejanje in splošno zboljševanje' pašnikov in planin, skupno nabavo travnatih semen in za poslovanje zbiralnic mleka, že letos bodo pričeli obnavljati nekaj planinskih staj. Obnova bo opravljena večinoma s prostovoljnim delom. Za gradbeni material in plače strokovnega osobja je bil določen kredit I milijona jugolir. V tej zvezi bodo razširili tudi obratovanje »Mlekoprometa«. V njegovi mlekarni bodo lahko predelovali dnevno po 10 do 15 tisoč lit. mleka. Kmetijsko zadružništvo v Istri Draginjske doklade za goriške kmetijske delavce Težaven je problem mladih demo-bilizirancev, ki se še vračajo v domače kraje in ki po veliki večini nimajo nobenega poklica. Okrog 2000 je brezposelnih tudi med nespeciali-ziranim uredništvom. Vprašanje ie, koliko bo mogoče ustvariti v teh krajih novo industrijo, kj bi po svo;em značaju presegla lokalni okvir sedanjih industrijskih podietii v deželi. Spričo odločitve pariške mirovne pogodbe je nastala potreba, da se vse progresivne politične, strokovne, kulturne in gospodarske organizacije, v onem delu Primorske, ki pripade Italiji, prilagodijo novemu položaju. Na zadnji konferenci pokrajinskega odbora ES so razpravljali tudi o sindikalni organizaciji na tem ožemi u. Bilo je sklenjeno, da se goriške sindikalne organizacije vključijo v Italijansko splošno delavsko zvezo Enako mesto zavzema v eni največji poljski tovarn tudi stari tekstilni delavec Stepanski. Vloga tovarniških odborov ]-ekm()vanje v produkciji nrlib-alni r»voani \r nnniPtiin SG ^ ' J NC je v zadnjem tekmovanju izkazala prva primorska Sindikalni organi v podjetjih se opirajo na demokratična načela. Delavci jih na svojih skupščinah Stavka v Španiji 1 H delavci so proslavi.! 1. maj «i.vJko- Čeprav jo je V m*r Čeprav jo je frankovski prepovedal, so sindikalne ^ ecije v Bilbau izdate lepake, '^viu del®Vstvo ž njimi pozvale k KV......... v Podjetjih Euscaiduna. lad- Constructor naval in S,. ’*e'ezarni Altos Fornos in ^8 Delta je vse delo po- NjKj" i0, Su, ^eli»vci niso prišli na de- S ie % v- v mnogih manjših stavkalo 50.000 de-tHisj ®dsj je guverner odredil V.^OOO delavcev z dela. De-v * ' s° jih odslovili 15.000. protesta je 5 dni ka-Vjlgda, el° Ttvkati 20 000 delavcev. dn te jim je pridružilo V) 0 50o<)- Sindikalne organiza-iC*11* tiei'kanlz’1 ale demonstracije v ^ )V(ii;-ke enotnosti in borbe s" *roi,nCU' Na stotine delavcev je losH* »K6 razširila ludi v druge V«. Vfc jlne in zlasti v Kata-Ki i*1 M- ,‘lrcel°ni. Terasu, Saba-stavkujoče de-V' afltevalo tudi povišanje Kt n° se 7n°va posl užili na-0tU v ile8anjanju delavstva. V °krajlni Cordobi 1c Fran- cova civilna garda celo oropala nekaj vasi in pobila mnogo delavcev. Nova frankovska nasilja so izzvala veliko ogorčenje po vsej Španiji pa tudi po vsem demokratičnem svetu. Mednarodna sindikalna zveza, posamezne evropske in druge sindikalne organizacije, med njimi tudi Enotni sindikati v Jugoslaviji, španska in druge Komunistične partije so se takoj solidalizirale s španskim delavstvom v njegovi borbi proti fašističnemu režimu, španska Komunistična partija jih je pozvala, naj odločno nadaljujejo borbo. Trdno združeni bodo lahko zmagovito odgovorili na represalije frankovskih nasilnežev. Vse Špance je pozvala, naj baskiške delavce z vsemi silami podpro. Prav tako je svetovna sindikalna zveza pozdravila hrabre baskiške delavce in jim izrazila mednarodno solidarnost vseh demokratičnih delavcev in naprednih sil. Pozvala je sindikalne in ostale demokratične organizacije po vsem svetu, naj baskiškim borcem priskočijo na pomoč. V tem duhu je izdal poseben proglas tudi centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije, ki je hkrati prispeval prvih 100.000 din v sklad za španski proletariat. Najvažnejši činitelj v poljskem gospodarskem življenju je dandanes proizvodno tekmovanje, ki mu je dala pobudo mladina tekstilnih podjetij v Lodzu. Značilno je, da je v času volilne kampanje to tekmovanje zajelo nad 70.000 mladih tekstilcev. Mnogo iih je presegalo delovno normo za 50, pa tudi za 150 in celo za 200%. Sindikati so nagradili že tisoče zglednih delavcev na ta način, da so jih poslali na dopust v počitniške domove ali pa jih nagradili z raznimi darovi. Nagli razvoj poljske industrije je bil dosežen prav po prizadevanju delavcev. Premogovna industrija, industrija obutve, električna industrija in še druge proizvodne panoge so že lani dosegle predvojno proizvodno raven. Kulturno delo Vesike uspehe so poljski sindikati dosegli pri množičnem kulturnem delu in v preskrbi delavcev z življenjskimi potrebščinami. Lani so otvorili 354 počitniških domov. V mnogih podjetjih so uredili dečje jasli in zavetišča. Po tovarnah imajo že 2500 kulturnih kotov (kakor v Jugoslaviji rdečih kotov) 23 klubov, 22 prosvetnih domov ter na stotine dramskih odsekov. Organizi- ranih je na tisoče krožkov ljubiteljev tehnike. Po tovarnah in podjetjih ie mnogo delavskih knjižnic_ Poljska triletka Važno vlogo so igrali sindikati pri zadnjih volitvah. Centralna sindikalna komisija se je vključila v blok demokratičnih strank. Sindikati so organizirali mitinge in sidikalna zborovanja, ki se jih je udeležilo nad 1,5 miliiona ljudi. Med novimi poslanci v poljskem sejmu je 47 sindikalnih funkcionarjev. S prvim januarjem t. 1. se je pričel izvajati na Poljskem 3 letni gospodarski načrt. Sindikati so zastavili vse svoje sile, da bi poljska triletka ne le uspela, marveč da bi jo izpolnili še pred potekom njenega roka. Sindikalne volitve v Italiji Kongres Splošne zveze dela v Firencah V nedeljo se je pričel v Firencah kongres Splošne zveze dela, V zadnjih tednih so bile po vsej Italiji volitve kongresnih delegatov, pri katerih so dosegli komunisti prodoren uspeh. Volili so v obliki glaso, vanja za resolucije, ki so jih predložile posamezne stranke. V sindikatih je v Italiji organiziranih v 53 strokovnih, odnosno v 92 teritorijalnih zvezah 6,5 milijona industrijskih ter kmetijskih delavcev in delovnih razumnikov. Po doslej objavljenih podatkih so zbrali v 85. pokrajinskih zvezah komunisti 2 mi. lij ona 904.017 ali 59,48% vseh oddanih glasov. Socialisti 1,114.000 ali 22,83%, demokristjani 636.000 odnos, no 13,8%, republikanci 2,4%, Sara. gatovi socialisti 1.9% itd. Podrobno so dosegli komunisti v Torinu 59, v Genovi 60, v Bologni 68, v Firenzah 75, v Potenzi 70, v Bariju 63, v Reg. giu Calabriji 68, v Palermu 71%. Mgd kovinarji 63, med rudarji 77, v v kemijski stroki 59, med tekstUci 50, v grafični stroki 50, med občinskimi namečšenci 45, med kmečkimi delavci skoraj 70%. Teh volitev se ie udeležilo tudi delavstvo v Spodnjem Posočju in Tržiču, ki se je spričo pariške odločitve, da pripade ta del Primorske Italiji, vključilo v Splošno zvezo dela. Za komunistično resolucijo je glasovala velika večina delavstva, za skupnostno (nacionalistično) okrog 25%, za socialistično okorg 15%. Kongres, na katerem je zbranih okrog 1800 delegatov, razpravlja o dosedanjem delovanju Splošne zveze, o gospodarskem napredku delavstva, o obnovi gospodarstva in demokracije, o sindikalni za- konodaji, o spremembah sindikalnega statuta. Nazadnje bodo izvolili novo centralno vodstvo orga- Od vsepovsod NOVI BEOGRAD — Beograjsko prebivalstvo naglo narašča in bo kmalu doseglo milijon ljudi. Novi deli mesta se bodo razvijali na levem bregu Save proti Zemunu. Imeli bodo značaj vrtnega mesta. Skozenj bo izkopan prekop, ki bo vezal Savo z Donavo. Računajo, da bo v tem predelu Beograda 250.000 stanovanj, v okviru petletke bodo tod zgradili predvsem industrijska podjetja. JUGOSLOVANSKI ENOTNI SINDIKATI so ukrenili vse potrebno, da bo letos 11.500 jugoslovanskih delavcev preživelo svoje dopuste v počitniških domovih, ki jih je sedaj v Jugoslaviji II. Nove domove gradijo ob Ohridskem jezeru v Makedoniji in ob Bo-račkem jezeru v Bosni. Investiranih bo nad 30 milijonov dinarjev. V vsej petletki je določeno za gradnjo delavskih počitniških domov 250 milijonov dinarjev. PRVI MOTORNI VLAK so zgradili v mariborskih železniških delavnicah. Dovršili so ga v 50 dneh. Vlak je razkošno opremljen, ima plinsko ogrevanje in vodovod v miniaturi. V vozu sta za okras dva umetniška lesoreza generalisima Stalina in maršala Tita. V vlak so vgradili bencinski motor. KVARNERSKA LADJADELNICA Na Reki je bila v času vojne za 80% opustošena. Sedaj je obnovljena. In prav ta čas izdelujejo v njej žerjav najnovejšega tipa, ki bo hkrati tudi največji v Jugoslaviji. Dvigal bo bremena po 50 ton 8 m visoko v eni minuti. Električna sila v sovjetski petletki V četrti petletki za obnovo in razvoj ljudskega gospodarstva v Sovjetski zvezi zavzema električna energija poseben pomen. 2c 1. 1913- je bila carska Rusija na 13. mestu v proizvednji električne energije, sedaj je na drugem v Evropi, na tretjem na svetu. Proizvodnja električne sile se je povečala za 24 krat. Zgradili so ogrom ne centrale, Satursko v moskovskem okrožju, Celjabinsko in Be-rcaovsko na Uralu, Dnjeprovsko, Svinsko, Zemo-avčalsko, Rionsko in druge na ruskih rekah. Skupno so jih v prvih treh petletkah postavili 147, med njimi 14 vodnih. V vojni so Nemci uničili malone pclovico sovjetskih izvorov električne sile, 60 velikih mimnogo manjših central, med njimi Dnjc-propetrovsko, kalorične centrale v Dombasu, Podmoskovskem bazenu, Harkovu, Odesi, Stalingradu in druged. Toda na drugi strani so že v času vojne zgradili ali ob novili 104 centrale. Po novem načrtu bodo ob koncu petletke pridobivali 70% električne energije več kakor 1. 1942 Med drugim bodo zgradili 52 kaloričnih central, ki bodo zalagale s tokom Moskvo, Ural, Kuzbas, Don-bas, Baku, Daljni vzhod, Belo Rusijo in druga področja SZ. Zgra dili in obnovili bodo 36 hidroecn-tral ter pričeli graditi nadaljnih 13. Rezultat četrte petletke bo ta, da bo dcsegla produkcija električne energije v Sovjetski zvezi 22,i milijona kilovatov, dvakrat toliko kakor pred vojno. V okvir nadaljnc elektrifikacije Sovjetske zveze spada tudi elektrifikacija sovjetskih železnic. Do konca petletke bo elektrificiranih 7363 km železniških prog. Tedaj bo Sovjetska zveza v tem pogledu na prvem mestu med vsemi državami sveta. Električne lokomotive ravzvijajo mnogo večjo silo kakor parne. Njihov delovni efekt bo 2,5 krat večji. Elektricirali bodo pred vsem proge z intezivnim blagov nim prometom, torej one na Urlau, na južnem Kavkazu in in v Don basu, po katerih prevažajo mnego kovin, premoga, rud, koksa in nafte. Letos bo elektrificiranih 500 kjn prog, od teh 200 km na Uralu, 140 na južnem Kavkazu, 100 v Ukrajini. Nadaljevala pa se bo tudi elektrifikacija lokalnih električnih preg, na katerih je promet spet pričel močno naraščati, kakor n. pr. v Moskvi in Leningradu. Do konca petletke bodo v Moskvi e-lektrificirali okrog 300 km prog, « Leningradu 190, poleg tega pa še lokalne proge v Kijevu, Rigi in drugod. Velike naloge bosta pri tem mo-rali opraviti elektrotehniška in strojna industrija. Zgraditi bo morala 555 električnih želežniških strojev, 635 clektriških voz ter še vse ostale naprave in potrebščine. Prav v zvezi z elektrifikacijo železsnie bo 2igrajenih nekaj posebnih električnih central. Obenem z elektrifikacijo železnic bo omogočena tudi elektrifikacija podeželja vzdolž elektrificiranih prog v širini do 40 km obnkra jvsake proge. Frofesionizetti največji sovražnik nogometa . ^ Z razvojem profesionalizma v nogometu se je izoblikoval tudi profesionalni tip igralca — nogometaša. Od prvih malenkostnih daril (plačanega kosila, različnih doz za cigarete, čevljev, oblek, plaščev in manjših vsot denarja) za uspeh in zmago v tekmah je prišlo do mesečnega plačevanja po določeni lestvici. Poleg stalne mesečne plače je dobival nogometaš nagrado za dobljeno tekmo ali za neodločeni rezultat. Za posebno ivažna srečanja je bila določena tudi posebna nagrada. V najvišjem razvoju profesionalizma v nogometu se ravna premija po pomenu je, dokler ne bo igral. Profesionalec bo udaril svojega nasprotnika, ko vidi, da tega sodnik ne more opaziti, pa tudi gledalci tega večkrat ne vidijo. On hoče svojega nasprotnika, posebno amaterja onemogočiti za igro. Z rokami prijema nasprotnega igralca tako spretno, da se nam to zdi naključno. Udaril bo nasprotnika, ko skačeta visoko proti žogi, v gneči pri izvajanju kota in tako dalje. S takim načinom igre profesionalec zelo često doseže uspeh pa tudi zmago. Namesto viteške igre pa se razvija nešportna in nečastna borba. vi _ ^ Ji!« ..._ -F- ‘Jf -SSŠ Prizor s tekme Ljub. Ponziane in beograjskega »Metalca« tekme za kvalifikacijsko razprede-litev, dočim se v mnogih državah uporablja sistem, po katerem se moštvu določi pred tekmo višina premije. S postopnim oblikovanjem tipa profesionalnega igralca je pri njem vzporedno upadal tudi zanos za nogometno igro, za društvo, kateremu pripada, pa tudi za državo, katero zastopa kot reprezentativni igralec. Ne moremo reči, da so igralci zaradi tega igrali slabše, toda niti zdaleka ne igrajo z navdušenjem, poletom in zanosom, kot igrajo igralci — amaterji. Napake poklicnega nogometaša Vsi profesionalni igralci imajo enake osnovne poteze, podane z njihovim položajem plačanega igralca, ki mu je igranje nogometa edini poklic. Te značilnosti so: zmaga nad nasprotnikom za vsako ceno, varovanje pred poškodbami, stremljenje, da postane »zvezda« - v moštvu in ohranitev osebnega prestiža brez ozira na izid tekme. Zmagati v vsakem srečanju je cilj tudi amaterskih nogometašev, toda amaterski igralec želi zmago in uspeh iz športnih razlogov, da se odlikuje, da bo najboljši in da dvigne svojo in višino vsega moštva. Amater ljubi svoje moštvo, boriti se mora viteško, paziti na svoj ugled in ugled celote in biti mora discipliniran ter objektiven do nasprotnika. Poklicni nogometaš je povsem drugačen. On želi zmago zato, ker mu prinaša denarno korist, istočasno pa se dviga tudi vrednost njegovega moštva, ki donaša lastnikom večje dohodke in je zato pričakovati boljše materialne pogoje. Čeprav je poklicni nogometaš pod strogim režimom v svojem društvu ter mora redno vež-bati in se pokoravati društvenim pravilom, ga to niti najmanj ne veže, da mora biti discipliniran tudi do nasprotnika. Zvijače poklicnih igralcev V borbi se profesionalec poslužuje vseh mogočih sredstev, samo da njegovo moštvo doseže zmago. Ker so tudi profesionalci kaznovani za pretepe na igrišču in za težje izpade, se zato poslužujejo različnih zvijač, ki jih sodnik ne more zapaziti, ali katere ne more kaznovati po pravilih. Razvil se je cel sistem profesionalnih zvijač v borbi, ki so se jih v srečanjih s profesionalnimi nogometaši na žalost oprijeli tudi mnogi amaterji. Profesionalni igralec ne bo odkrito udaril svojega nasprotnika, ker ve, da bo kaznovan, da ne bo pre- Profesionalizem v. nogometu vpliva negativno tudi na značaj človeka. Namesto iskrenega špor*ni-ka se ustvarja zahrbtni in rafinirani igralec. In vse to zaradi denarja. Poškodba pomeni brezposelnost Vsak nogometaš se varuje poškodb, kar je tudi povsem lazum-Ijivo. Amater se varuje zato, da ne bo zaradi poškodbe nesposoben de v. finančne težave, delodajalec s prodajo svojih »zvezd« popravlja materialno stanje, za manjši denar pa lahko nabavlja druge nogometaše, posebno neznane mlajše igralce. Zato je sen vsakega profesionalca. da postane »zvezda«. To ga sili, da bolj intenzivno trenira in boljše igra, ker bo imel tudi večji zaslužek. »Zvezde« so najbolj izpostavljene nevarnosti poškodb, ker je vse nanje umerjeno. Nasprotni igralci pazijo nanje, da ne dosežejo gola, če so napadalci (kar je redno), in jih onemogočijo z različnimi nešportnimi sredstvi. Večkrat se je zgodilo, da je bil postavljen v moštvo igralec samo zato, da poškoduje najboljšega igralca nasprotnega moštva. Kazen, ki je zadela takega igralca, ni važna, ker je bil ta že v naprej žrtvovan zato, da oškoduje nasprotni klub. Med profesionalci ni kolektivnega duha Poklicni igralec se popolnoma zaveda, da ga lastniki kluba izkoriščajo. On ve, da bo prišel dan, ko bo zavržen kot izžeta limona. Zato stremi za tem, da čim delj časa igra in da izkoristi vse, kar se da izkoristiti. Zanj je važna zmaga zaradi premije, toda če vidi, da ni zmage, se vseeno trudi, da igra dobro. Tako je z njim zadovoljen njegov trener in končno tudi lastniki kluba, kar je najvažnejše. Profesionalci zelo redko ugovarjajo med igro drug drugemu Vsakemu posamezniku je često tudi ljubo, če najboljši igralci v njegovem moštvu ne igrajo dobro. Pri profesionalcu ni čuta odgovornosti za svoj klub, mesto ali državo. On smatra, da je povsem po Na starta za Derinov pokal jel plače in da bo izgubil preml-za delo v tovarni ali ustanovi, kjer je zaposlen, profesionalec pa zato, da ne izgubi svoje zaposlitve in s tem tudi svoj kruh. Lažja poškodba pomeni za profesionalca ostati brez premije, težja pa brez ki liha. Profesionalec nima poklica in zaradi tega skrbno pazi na svoje noge. Bojazen pred poškodbami vpliva na profesionalca, da ne igra s takim navdušenjem in borbenostjo kot amaterji. Njegovi delodajalci ga sicer priganjajo, naj se bori požrtvovalno, ker vedo, da imajo zanj v primeru njegove poškodbe nadomestilo, toda igralec sam zelo pazi, da ne bi bil poškodovan. Delodajalec sicer zavaruje profesionalca tudi za večje vsote, toda zato, da ne bi imel ž njim zgube, če bo slučajno poškodovan, igralec sam pa ni osebno zavarovan. Odtod izvira tudi njegov način nešportne borbe. Sen vseh profesionalcev Vsako profesionalno moštvo ima nekaj »zvezd«, ki so lastnikom potrebne, da privabijo na igrišče gledalce, ki imajo radi dobre nogometaše in često zaradi njih gredo na tekmo ne glede na to, ali je nasprotno moštvo močno ali ne. »Zvezda« zavzema poseben položaj v klubu. Na njo najbolj pazijo, ji največ plačajo, jo najraje kupujejo in pri prodaji dobivajo za njo največje vsote. Ce klub pri- naključju v tem klubu, kar je tudi res. Jutri lahko igra že proti istemu moštvu, kakor pač nanese, komu je prodan. Udanosti moštvu in društvu kakor tudi tovarištva z ostalimi igralci profesionalec ne pozna. Glavna skrb vsakega profesionalca je, da s svojo igro zadovolji trenerja. (Po »Poletu«), * v . .. Gol v prilog Skednja proti Pulju Nedeljski rezultati Lj. Ponziane - Melaiac 3-0 Ljubitelji Ponziane so v nedeljo zaigrali v odlični formi. Napad za napadom se je valil pred beograjski gol. Metalčev vratar je reševal nemogoče. Vendar pa Tržačani v prvem polčasu niso imeli sreče. V drugi polovici drugega polčasa pa so se povezali in v peklenskem tempu postavili končni rezultat. Ostali rezultati jugoslovanskega prvenstva so: Budučnost-Kvarner 5:1; Hajduk-Pobeda 3:2; Zelezni-čar-LokOmotiva 3:0; 14. oktober-Nafta 3:0 (par forfait). Pokrajinsko prvenstvo Rezultati: Krmin-Koper 3:2; Montebello-Ronki 3:2; Skedenj-Pulj 3:1; Gaslini-Torpedo 2:2 (prekinjena 3’ pred koncem zaradi neredov). Vatovčev pokal Rezultati nogometnega turnirja za Vatovčev pokal so: Opčine-Kolonja 5:0; Dreher-Sv. Marko 2:0; Strojna tovarna B-Primorje D 3:0; Skorklja-Zavlje 2:1; Acegat-Tiskarji 4:1; Rojan B-Skedenj B 3:2; Col-OMMSA 4:0; Greta-Bolni-ška blagajna 2:1; Kraljič-Kozman 3:0. Košarka za Morganov pokal Sv. Marko-Rojan 34:27; Skoljet-DSZ 60:26; Arzenal-Skorklja 48-K V tekmi za pokrajinsko prvenstvo pa je Čermelj v Gradiški premagal domačo peterico z rezultatom 48:14. Kolesarji za Derinov pokal V tekmi so bili: 1. Stofilongo (Olimpia), ki je prevozil 104 kin v času 2 uri 57 minut s povprečno hitrostjo 37.365 km na uro; 2-Kette (Opčine); 3. Sosič R (Opčine); 4. Kravos (Olimpia), vsi s časom zmagovalca; 5. Udovič (Sv-Ivan) 100 m za zmagovalcem; Tomažič Pino (TKZ), 3’3” za zmagovalcem; 7. Sosič E. (Opčine); 8; Kuret Karel (TKZ) in ostali, vs> s časom Tomažiča. Jugoslovanski plaralci ti Pragi V soboto so v tekmi v Prag' jugoslovanski plavalci s češkoslovaškimi dosegli naslednje odličn® rezultate: 400 m prosto: 1. Bartu-šek (CSR) v času 5.07.5; 2. Kurti-ni (FLRJ) 5.10.8; 3. Landkamnief (CSR) 5.16.4; 4. Skanata (FLRJ*-5.20.1. 100 m prsno: 1. Ceref (FLRJ) 1.12.7; 2. Linhart (CSR)I 3. Barbieri (FLRJ). 100 m prosto: 1. Miloslavič (FLRJ) 1.00.2; 2' Pelhan (FLRJ) 1.00.6; 3. Marži* (CSR) 1.02.2. Watterpoolo: 5:5. 17.000 km Titove štafete Na Titov rojstni dan so jugoslovanski narodi v Titovi štafeti ponesli maršalu Titu spomenice, s katerimi so izrazili svojo brezmejno ljubezen do svojega največjega sina in s katerimi so se obvezali dovršiti in še prekoračiti prvo petino gospodarskega načrta. V nedeljo, 25. maja t. 1. so ob 17. uri popoldne pritekle v Beo-Srad, štafete iz vseh ljudskih republik in JA, ki so skupno pretekle nad 17.000 km. Po beograjskih ulicah je tekače Titove štafete pozdravljajo na deset in deset tisoče ljudi, okrog tribune na Te-razijah pa je bilo nad 60.000 Beograjčanov, ki so navdušeno ploskali in pozdravljali prihod posameznih štafet. V kratkih presledkih so prihajale štafete in izročale poslanice na tribuni. Prišla je štafeta ljudske republike Bosne in Hercegovine, mladinske tovarne orodja v Železniku, Jugoslovanske vojne mornarice, LR Hrvatske, Slovenije, Srbije, Makedonije, Črne gore, Jugoslovanske arina- Fizkultumi zlet v Beogradu Dne 22. junija t. 1. bo FISA.I organiziral v Beogradu športni dan, na katerem bodo nastopili tudi telovadci in telovadke iz vseh jugoslovanskih ljudskih republik. FI-SAJ je povabil na svoj športni dan tudi 300 telovadcev in telovadk s Tržaškega ozemlja, ki bodo odpotovali iz Trsta 9. junija in sč vrnili 30. junija t. 1. Telovadni strokovnjaki Tržaškega ozemlja so v ta namen sestavili posebne vaje za mladince in mladinke, ki jih bodo izvajali skupno po napevih partizanskih pesmi. Tržačani bodo nastopili v 12. skupinah po 25 telovadcev in sicer 10 mladincev in 15 mladink. Razumljivo je, da so naši telovadci in telovadke sprejeli to novico z veseljem, kajti kdo je med mladino, ki ne bi hotel videti prestolnice Jugoslavije, kdo ne bi hotel videti ljubljenega voditelja jugoslovanskih narodov maršala nili. Tita. Kakor so se pridno pripravljali za prvomajski nastop v Trstu, tako se zdaj s še večjo vnemo in zanosom pripravljajo za telovadni zlet v Beogradu. Športni prostori kulturnih krožkov v mestu so zopet oživeli, vsepovsod je zopet opaziti mlade postave naših mladincev in mladink, ki vadijo pod vodstvom telovadnih vaditeljev težke, a lepe vaje, s katerimi bodo v Beogradu predstavili telovadno življenje Tržaškega ozeih-Ija. Vsi so disciplinirani. Zavedajo se, da bodo nastopili na telovadnem zletu, na katerem bodo telovadci in telovadke ljudskih republik goslavije tekmovali med seboj, kdo ho bolje in lepše izvedel svojo telovadno točko. In naši telovadci nočejo biti med zadnjimi. Tudi lani v Ljubljani niso bili. In svoj sloves bodo vneto in dostojno bra- de in Beograda. Val navdušeni3 se je dvignil, ko sta prispeli š*a" feti iz Trsta in Slovenske Kot0' ške. Nato je zbrane fizkulturn#3 pozdravil v imenu izvršnega l.’u.’ skega odbora Marko Nizekič, v mgnu JA Pavle Jakšič, v imenJ' Enotnih sindikatov Jugoslavije van Božičevič, v imenu Central^ ga sveta jugoslovanske mladin Milulin Baltič in v imenu Fizk11^ turne zveze Jugoslaviie Miro Ki'c3 čič- • ci Po govorih so izbrani mladin z navdušenjem in odobravanju . gromne množice krenili s štafeln( mi palicami proti Dedinju. jih je sprejel maršal Tito. D1 ^ za drugim so pristopili k marž® ter mu izročali štafetne Štafetno palico LR Slovenije )c * ročil znani plavalni rekorder ne Cerer. Maršal Tito mu .'e s,, gel v roko in rekel: »Moja najP^, srčnejša zahva'a slovenski 11 dini«. y Maršal Tito se je nato vseli' hvalil z govorom, v katerem ' naglasil, da bodo vsi, ki jih )e l