Uto LXXL It- IS LfaMfaaa, fatrtafc Me lfSt Cena Dia i.— a utr *, đe idi 'vrst ft um 100 đe 300 fini Oto a, Dir 4.—. poput po ip—t i na* ratni davali posebej — **tym m—iirnci v Inajlariji Ote 12.—. sa tnosannatvo Dtn 2a—. Raftopaa) rsti petit Narod« UftCDNMTVO O* CPatAVNtOTVO l#J U ILJ A ft A, fcasmfljeva oHaa Stav. ft Telefon: 31-22. SI«23. 31-24, 31-25 ta 31-26 Podrutoica: MARIBOR, Stroasmayerjevm 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l, telefon St 65; podružnica uprave: K oceno v a uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 V pričakovan}« Chaatempsavc deklaracije: V Franciji napovedujejo važne pregrupacije F« levičarske mcičamske frmte, ki hm Par z. 20. |an. br Jutri popoldne sc bo nova Ckjutamnaova vlada predstavila s svojo deklaracijo poganski zbonvci. V pofi-- h krofih z Tehko napetostjo pričakujejo debato o vladni deklaraciji in glasovanje o zaupnici v'*di. 2e pn reševanju vad:*e krize se ;e pokazalo v političnih krosih resno stremljenje po pregrupaci ji. ki hi /ločila skrajno desnico io skrajno levico in združila v moćno fronto vse zmer-nejse skupine na desnici in levici Zdi se, da bo to razpoloženje prišlo do izraza tudi o priliki debate o vladn: deklaraciji. Sodeč po razgovorih na hodnikih poslanike zbornice, bo razvoj ministrske krize in njen razplet občutno premaknil postojanke raznih frakcij in bo večina, ki bi jo mogla dobiti vlada v petek po deklaracij; predsednika vlade, in debata, ki f bo sled'a. boij razširjena proti centru, kakor po deklaraciji prejšnje vlade. Več zmernih skupin bo nedvomno skuša io podčrtati pomembno spremembo, izv-rajočo po njihovem iz okoliščine, da socialistov ni več v vladi in da jo bodo same podpirali Po drugi strani je pa očitno, da bo vlada do-b '.i vse glasove strank io skupin, zastopanih v njenem okvru in glasove tist h socialistov, ki so se na to obvezali Tudi glede komunistov ni zanesljivo, da ne bodo glasovali za vlado, čeprav so še skrajno zapeti Vsekako bo njihova abstinenca in celo njihovo sovražno stališče do vlade znatno kompenzirano, kakor mislijo, z glasovi političnih skupin, ki so blizu radikalom. Tako vsaj sklepajo i/ dopoldanskega sklepa demokratsko!judske skupine, ki je doka) ugodno sprejeta Chautcmpsovo vlado. Po seji te skupine je izšlo sporočilo, ki pravi med drugim: drža vi jansk: in socialni mir, obnova gospodarstva in denarstva sta neločljiva elementa narodne obrambe. V tem trenutku resnega zunanjega vznemirjenja s*opijo vsa druga vprašanja v ozadie. V tem duhu jc demokraisko-ljud-ska skupina sprejela novo vlado precej ugodno. O programu no\c Chautempsove vlade se doznava da bo Daladier kot podpredsednik vlade prevzel splošno nadzorstvo nad trem: ministrstvi za narodi o obrambo, to so voino. mornariško m letalsko ministrstvo. Dakdier bo izvedel splošno reorganizacijo in poenostavljenje narodne obrambe Kot nada'jnje točke vladnega programa se navai.i'o: kodeks socialnega mira, obramba franka., ohranitev in obramba devizne svobode, nadaljevanje dela za sanacijo proračuna, ohranitev socialno polili nrdobitev prejšnjih vlad borba pro- Boji v Španiji se nadaljujejo Nova ofenziva pri Teraeln — Bombardiranje Valencije in Barcelona. 20. jan. Snočnjc uradno poro-da c na teroelski fronti bitka v polnem teku. Sovražnik je trikrat napadel, pa je bil odbit. Borbe se vodijo 15 km pred Teruelom. S Pa'me de Mallorca so prHUa nad Barcelono tri trimoToma letal« in metala na orobe težkega kalibra Nad 1°° oseb ie bilo uh«tih rn m.n^z^ po«'opij porušenih. V« oseb pa je bilo tudi ranjenih. Tudi Vsleocifa ie doživela dve obstreljevanji, prvič ob 1.43 m drugič ob 17. uri. Gmotna škMa e zelo velika Število človeških žrtev ni veliko. Sest nacionalističnih letal je v pnitairii noč: ponovno napad'o Barcelono ter vrglo mnogo bomb. Mater sin a škoda je zelo velika O številu smrtnih žrtev, ki je tudi . zelo veliko, še ni podrobnih poročil. I Barcelona, 20. jan. Predsednik republikanske vlade Negrin ic izdal od1ok. po katerem se v/ame u prometa denar, ki so ga izdale katalonske občine. Namen tega ukrepa je poenotenje denarja v rcpuMikansk; Španiji. Iz prometa bodo vzeli okoli 300 milijonov pezet Saint Jean de Luz. 20 jan. Danc^ je sem prispelo I V) ha^kov^kih otrok ki so bili doklej v Belgiii. Baskovski otroci se bodo takoj odpeljali v nacionalistično Španijo. Dunaj, 20. jan. Snočnji »\Vcltblatt« objavlja, da je med Avstrijo in vlado generala Franca dosežen sporazum o trgovinskem prometu. Avstrija bo pošiljala v nacionalistično Španijo industrijske proizvode. Španija pa v Avstrijo poljedelske pridelke. Protest romunske opozicije Razpust parlamenta praglaia za in zahteva stari volilni red paatiustaven atesta. 20. jan. br. Današnji uradni objavlja odlok o razpustu novo izvoljenega parlamenta, ki se sploh še ni sestal k zasedanju. Volitve novega parlamenta so razpisane za 2. marec, volitve v senat pa za 5. marec. Novo izvoljeni zbornici narodnega predstavništva se bosta sestali pet dni po volitvah. Čeravno se je že prej govorilo o razpustu novo izvoljenega parlamenta, je ta odlok vendarle izzval v političnih krogih veliko presenečenje. Lbcralna in narodno za-ranistična stranka sta proti razpustu parlamenta vložili na glavni volilni odbor skupen protest, v katerem zelo ostro kritizirata ta ukrep in ga proglašat« za nezakonit in proti ustaven. Tudi protestirata proti spremembi volilnih rokov kakor tudi proti •»premembi načina volitev. Dosedaj so imele posamezne stranke na vofilnih listkih svoje posebne znake, kakor pike, kroge, tri-kote in slično, po novem pa se bodo stranke označevale samo s pikami. To bo povzročilo zlasti pri nepistne-iih volilcih veliko zmedo. Obe stranki zahtevata, da sc obdrži stari volilni red. V ostalem pa napovedujejo opozicijske stranke da bodo strnjeno nastopile pri volitvah in si tako zagotovile potrebno večino tudi v novem parlamentu. Važna je sprememba volilnega reda glede razdelitve mandatov. Dosedaj jc dobila stranka, k: jc dosegla najmanj 40 odstotkov vseh oddanih glasov, polovico vseh mandatov, d očim se je ostala polovica proporcionalno razdelila na vse stranke. Po novem zadostuje za dosego polovice mandatov relativna večina vseh oddanih glasov. Na ta način hoče vlada preprečiti zmago strnjene opozicije Kdo bo naslednik Roosevelta? v\ a^hinjrton. 20 jan. >Dai'iy News- pile, da misli Rooseveit predlagati za svojega naslednika newyorškega župana La Guardlo ali pa sedanjega pravosodnega ministra Jacksona, Izvoz helija iz Amerike VVaShington, 20 ;an. AmerišKi notranji minister Aye Je izjavil, da je predsednik Rooeevelt odobri] sklep notranjega ministrstva, da se helij ne srne izvažati iz USA. Ves helij mora biti na razpolago ameriški vladi Nemški pamiki. ki so že nalo&Mi nekaj helija, pa še čakajo na -triler pošiljke, so morali ostati v ameriških pristaniščih. Znano je. da so Nemci hoteli novi zepelin napolniti s helijem iz VSA, Smrtne obsodbe v Palestini Jeruzalem. 20. jan. AA. Reutcr i/ve. da ie v pustinji ob meji med Palestino in Irakom prišlo do prave bitke med raznimi be-duinskrmi plemeni. Na bojišču je obležalo 50 mrtvih. Včeraj je bilo pet arabskih teroristov obsojenih na smrt, ker so streljali na policijo. 75 otrok fe zgorelo \ewyork, 20. jan. br. Pri požaru, ki je nastal v jezuitskem samostanu v St Hia-cinti. je našlo smrt 75 otrok. Štirinadstropno poslopje je pogorelo do tal. Otroci, ki jih ie ogenj presenetil v spanju, so skakali v obupu iz četrtega nadstropja Gašenje je bilo skoraj nemogoče, ker ie voda sproti zmrzovala 22 ranjencev so prepeljali v * bolnico, kjer pa ss jaa deset hori a smrtjo. ti destruktivnim in protirežimskim elementom v notranjosti, strogo nadzorstvo nad ino/emci in revizija dovoljenj za bivanje v Franciji, zagotovitev mednarodnega mira in sodelovanje pri mirni rešitvi mednarodnih sporov. \ov' trgovinski minister Pierre Cot bo stremel po še večji izgraditvi trgovinsko političnih pogodb Francije. Za programom nove vlade stoji skoraj ves senat. Računajo pa. da bo vlado podpiralo 407 poslancev v zbornici. Ta impozantna večina bi obsegala vse stranke z izjemo skrajne desnice in komunistov, od katerih pa pričakujejo, da se bodo vzdržali glasovanja. Kljub vsemu pa jc notranji položaj tak. da je veliko vprašanje, kako dolgo bo ta vlada ostala na krmilu. Izjava novega finantnega Pariz, 20. jan. br. Novi finančni minister Marchandeau jc dal listu »Information« izjavo o politiki, ki jo namerava izvajati kot naslednik Bonneta. V svoji izjavi naglasa, da hoče nadaljevati politiko sanacije, ki jo je s tolikim uspehom začei in izvajal njegov prednik Bonnet. Njegova največja želja je. da bi sc ta politika ohranila in nadalje razvifala. Prizadeval si bo, da bo obvladal vse težave, ki se pojavljajo, in pnfcazala obrise bodoče zmerno gre na de4o z mirno, a odločno voljo, da izvrši prevzeto nalogo. Vsak Francoz bi se moral v teh časih zavedati, da samo mir, red in delo pospešujejo blagostanje. Zato mora stremeti prizadevanje vseh krogov za tem, da se povzdigne gospodarstvo ter tako zagotovi kruh in zaslužek vsem slojem. Dobro gospodarstvo pa je tudi temelj narodne obrambe Resolucija ljudske fronte Pariz, 20 jan. Nacionalni odbor ljudske tronte je imel včeraj daljšo konferenco, na kateri je sprejel naslednjo resolucijo: Po sestavi vlade opozarja narodni odbor ljudske fronte na svojo resolucijo z dne 15. januarja ki poudarja, da more biti edino vlada ljudske fronte, ki je sklenila izvesti program ljudske fronte, v skladu z voljo naroda in države. Zato računa narodni odbor, da bo izvedla njen program vlada, ki jo tvorijo stranke, katerih zastopniki so prisegli 14. julija na skupni delovni program, naslanjajoč se na večino, ki jo ima ljudska fronta. Ljudska fronta pričakuje, da bo vlada s svojo dosedanjo energijo zatrla vse tiste zarote, ki so naperjene proti republiki in večini naroda, in da si bo prizadevala, da ohrani edinost ljudske fronte za varstvo pravic, prava in napredka. Italija za zbližan je z Anglijo? Lani prekinjeni razgovori se bodo obnovili Vanslttart potuje v Rim London* 20. jai;. br. Snoči je imel zunanji minister Eden dolg razgovor z italijanskim poslanikom Grandijcm. V političnih krogih pripisujejo temu sestanku veliko važnost in ga tolmačijo kot obnovo pogajanj odnosno neobveznih razgovorov, ki so se pričeli lansko poletje. »Dailv Express« poroča v zve/i s tem. da jc Grandi dal Fdcnu v zelo previdni obliki razumet!, da bi Italija rada videla, da bi se razgovori, ki naj dovedejo do izboljšanja medsebojnih odnošajev, nadaljevali. Eden pa je po poročilu tega lista polagal važnost na to, da Italija najprvo ustavi svojo Angliji sovražno propagando po radiu, ker smatra to za predpogoj nadaljnjih razgovorov in sploh izboljšanja medsebojnih odnošajev. Po informacijah lista bi Italija tudi rada dobila večje posojilo za izkoriščanje pri-rodnega bogastva Abesinijc. Slične vesrti so sc že ponovno pojavile v Londonu, a so bile doslej tako z italijanske, kakor z angle-^e strani demantirane »Dailv Mail* poroča iz italijanskih krogov v Londonu, da v Kimu zlasti v zadnjem času vedno bolj podertavajo željo po izboljšanju odnošajev z Anglijo. V ostalem pa jc po informacijah lista veljal včerajšnji razgovor Edena in Grandija predvsem skorajšnjemu potovanju Vansirtarta v Rim. r Branislav Nosić 1 Izgubili smo najboljšega dramatika in satirika, izredno plodovitega pisatelja Rra-nislava Našica. Nušić je Ml nedvomno najbolj popularen ter priljubljen pisatelj med Srbi, a pridobil si je globoke simpatije tudi med Slovenci, ki sicer nimajo pravega razumevanja za tako zvani orientalski, srbski humor. Ko je Nušić lani resno obolel, je drhtel vsa Beograd v strahu za njegovo življenje. Tudi največji optimisti so izgubili upanje v njegovo ozdravljenje. Kljub temu si je pisatelj opomogel, zdaj se je pa tiho poslovil od sveta, kakor da bi hotel pokazati, da mu ni ljubo; če toliko govore o njem in njegovi bolezni. Umrl je včeraj opoldne. Po dolgem bole-hanju mu je oslabelo srce. B. Nušić se je rodil L 1864 v Beogradu, kjer je tudi maturiraj, nakar je odšel študirat pravo v Gradec, že tedaj se je izkazala njegova nadarjenost in ljubezen do resnice. Ognjevita pesem proti nazadnjaškemu režimu ga je veljala teden zapora. Pozneje je dobil službo v zunanjem ministrstvu kot pod konzul v Prištini. Cez nekaj let so ga prestavili v prosvetno ministrstvo in postal je dramaturg beograjskega gledališča. Nekaj časa je bil tudi komisar za pošto. Na prošnjo so ga vpokojili. Pozneje je bil zopet reaktiviran ter je bil nekaj časa ministrski tajnik. Pozneje je nastopil službo upravnika novosadskega gledališča. Po balkanski vojni je postal Nušić okrožni načelnik osvobojenega Bito-lja. 1.1913 je pa organiziral gledališče v Skopi ju. Ko se je morala srbska vojska umakniti čez albanske gore. je napravil z njo križev pot. nakar je živel do prevrata v Italiji, 6 vici in Franciji. Po prevratu je nastopil službo prvega načelnika umetnostnega oddelka v prosvetnem ministrstvu. L. 1923 je bil vpokojen. Nekaj časa je bil Se upravnik sarajevskega gledališča, končno se je pa stalno naselil v Beogradu ter se povsem posvetil pisanju izredno učinkovitih komedij, ki je v njih posrečeno risal srbske razmere ter kritiziral izrodke srbskega družabnega življenja. Kako plodovit pisatelj je bil Nušić. dokazuje Že to. da so njegovi zbrani spisi izšli pred leti v 25 knjigah. Sploh pripovedujejo o njem da se ni več niti spominjal, kaj vse je napisal, tako obširno je bilo njegovo delo. Slovenci poznamo Nušića pred-kot komediografa, na pa tudi kot pi- satelja. Vendar lahko rečemo, da je Nušić postal popularen tudi v Srbiji predvsem zaradi svojih komedij. Uradno vremensko poročilo po stanju z dne 20. t m. Rateče-Planica 870 m: —3. poohlačeno, mirno, pršič. 85 cm, PlanicaTamar 1108 m: —3. jasno, pršič, 110 cm. Kranjska gora 810 m: —1, oblačno, mimo, osrenjen južen sr.ejr. 50 eaa, sankališ^ in drsališče uporabno: Vršič 1601 m: j-učen sno^r. 110 eaa* Dovje-Mojstrana 650 m: 0. oblačno, mirno, 26 oni enega: Bled 501 m: —2, obiačno, sren, 20 cm. drsališče uporabno: Pokljuka-Sperthotel 1300 m: —1. oblačno. 25 cm pršića na podlaci 100 em. skakalnica uporabna; Sv. Janez v Bohinju 530 m: —2, pooblače-no. pršić na podlagi 45 cm: Zlaterog v Bohinju 530 m: —5, jasno, nršič na podlagi, 50 cm. Don na Kofcah 1500 m: —3, pooblečeno, 10 pršića na podlagi; Koča na Zelenici 1534 m: —3, pooblačimo. 15 pršića na 210 podlage: Ljubelj 1370 m: —J. oooblaeeno. sankalisce uporabno; Velika slanina 1558 m: —6, jasno, za-rad-nik. 5 pršiva na 130 podlage; Peca 1654 m: —3, obfečno, mirno, 20 pršića na 1?0 podlage; Rimski vrelec 530 m: - 3. oblačno, mimo, aren, 60 cm; Sen jer je v dom 1582 m: —5, oblačno, mirno. 15 priioa na 12T> podlage: Kresoftftrjev vrh 1161 m: —5. oHačno, mirno, 15 pršića na 1% podlage. dodatno poročilo z dne 19. L 1938. Sv. Križ nad Jesenicami 1000 m: —3. barometer sc dvige, jasno, 45 cm zjutraj osrenjenega enega: Gorjaie 1084 aac —6. jasno, mirno. 10 pršića na 60 podlage: Mrzlica 1119 m: —1. barometer se dviga, poohlačeno, vetrovno, sever, 10 pršića na 45 podlage: Mozirska koča 1344 m: —6. sol ne no. mirno, 15 pršića na 150 po ilace; Celiska k«ea 700 m: —2, jasno, mimo, 96 eaa »orrMijene&a snega. (Politični o6$otn Glasno JRZ o konkordatu In pravoslavni cerkvi »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, je v torek objmnla članek, nesporno inspiriran z merodajne strani, »Pred zasedanjem sv. arhijerejskega Sabora«. V članku se uvodoma poudarja, da je zakonski predlog o konkordatu, ki je bil sprejet v narodni skupščini, povzročil veliko vznemirjenje v velikem delu nase pravoslavne javnosti. Z ozi-rom na to je ministrski predsednik dr. Sto-jadinović v klubu poslancev JRZ dne 23. julija 1937 izjavil, da konkordata nc bo predložil senatu v nadaljnjo razpravo. To tvojo izjavo je ponovil s posebnim poudarkom pred novinarji 9. oktobra istega leta. Dne 29. decembra l. 1. pa je minister notranjih del dr. Anton Korošec v s\rojem ek.<-pozeju pred finančnim odborom narodne skupščine poudarjal, da je kraljevska vlada sklenila, da ne predloži narodnemu predstavništvu ne starega, ne popra\'ljenega starega konkordata, ne novega in sploh no-bonega konkordata, »smatrajoč za potrebno, da se s pra\*oslavno cerkvijo vzposta\'i korektno, normalno in prijateljsko razmerje.« S to kategorično izjavo tako vplivnega člana sedanje vlade je bilo vprašanje konkordata definithmo odstavljeno z dnevnega reda. List pravi, da je s tem vlada pokazala dobro voljo in pomirljivost, da se vzpostavijo normalni odnosa ji s pravosla\'-no cerkvijo, nato pa nadaljuje: »Z obžalovanjem moramo ugotovrii, da te dobre volje ni opažati pri goto\^em, sicer majhnem delu predstavnikov te cerkve. S a željo \*ečine vladik je sklicano izredno zasedanje sv. arhijerejskega Sabora na dan 22. t. m. Po zanesljivih vesteh naj bo glav ni predmet razprav na tem zasedanju razmerje med cerkvijo in državo. Z ozirom na pokazano dobro \*oljo predstavnikov države bi bilo pričakovati, da bo ta nastop kraljevske vi ade nmiel naj popolne jSe razumevanje pri predstaviteljih cerkve in da bo najtopleje sprejet in pozdravljen. Nat prav radi tega tem bolj žalosti in preseneča pojav, da vodi te dni imeno'ano majhno Število predstavnikov' te cerkve v zvezi s sklicanjem onega zasedanja najaktivneje nepojmljivo, brezprimemo, zakulisno akcijo z jasnim namenom, da se ne doseže ta toliko zaželjeni in potrebni mir med cerkvijo in državo. Sv. Sinod je odredil, da se naj 22. t. m. priredi po vseh cerkvah in samostanih v Beogradu in širom vsu države šestmesečni parastos blagopokojnemu patrijarhu Varnavi. Neki duhovniški krogi, anonimno ali zlorabljajoč ime Saveza sveSfe-ničkih udruženja, pozivajo izrecno, v nasprotju z omenjeno odredbo, celokupno duhovščino, naj se tej naredbi ne pokori, marveč naj tega dne zanesljivo pride v Beograd. Iz letakov, ki se s tem namenom širijo, je jasno razvidna^ tendenca, da iem nediscipliniranim sklicevateljem ni ležeče na tem, da bi se vzpostavil mir in red v srbski pravoslavni cerkvi, marveč da žele nasprotno, da to preprečijo, četudi za ceno kršenja javnega miru in nasilnega vplivanja na sklepe sv. arhijerejskega Sabora. Opozarjajoč našo javnost na ta nezaslišan in vse obsodbe vreden pojav, podcrtavamo, da je vsa javnost prepričana, da bodo poklicani, merodajni in zakoniti predstavniki srbske pravoslavne cerkve znali in mogli vzdržati disciplino in red v cerkvi. . .« Matica Hrvatska" In Slovenci Slovenski inteligenti so se te dni pridno podpisovali v »Zlato knjigo« ob 100 letnici *Matice Hrvatske«, ki sta jo nudila v podpis dva odposlanca iz Zagreba, in naročali knjige iz njenih izdan j. Ne dvomimo, da je vsak rad in z veseljem dal svoj podpis v »Zlato knjigo« in si takisto rad izbral kako lepo knjigo iz »Matične zbirke«, saj se je vsakdo izmed njih spomin jaL kako ljuba in draga mu je bila »Matica Hrvatska« svoje dni — pred vojno, ko je imela le-ta v Sloveniji skoraj več članov, kakor domača »Stovenska Matica«. Toda takrat so biti drugi časi: Slovenci in H ribati smo živeli v najlepši slogi in najlepšem soglasju, deleč zares bratski radost in žalost. Pa tudi idealno lepi časi so minili in ni več Tadije Smičiktasa. ni Ante Radića in drugih enako mislečih hrvatskih rod olju-bo\\ ki jim je bil Slovenec — rek t i bi — več kakor rodni brati Danes pa predsednik iste »Matice Hrvatske« na letni glavni skupščini v svojem vodstvenem poročilu hladno in brez rdečice sramu pt oglaša, da so Hrvatom po mišljenju in čustvovanju mnogo bližji sosedni neslovenski narodi, zlasti pa južni Nemci, Bavarci, kakor pa najbližji sosedje* bratje po krvi, jeziku in'veri — Slovenci! Vpričo tega sramotnega dejstva se pač ni čuditi, ako so Slovenci z zelo mešanimi čustvi vnašali svoje podpise in obenem čestitke v zlato knjigo »Matice Hrvatske« ob njeni stoletnici! Curih, 20. januarja. Beograd 10, Pariz 14.55, London 21.6375, Newyork 432.875, Bruselj 73.23. Milan 22.77, Amsterdam 241.15. Berlin 174.30, Dunaj 81, Bmaja 15.20. Varšava 82. Bua^resta 3 JI. IV. Mm Iz verižnika ]e postal drzen slepar Štefan Ciperle |e bU Ljubljana, 20. Januarja. Obtožence, ki ao le stotalcov v hranilnih arnjrticah deJali tisočake in jih vnovceva- H aH jih sauno akuAal: vnoveiU, je sodJI maji kazenski senat s p -edsedr. ikom s. o. a F*r. Kovačem Obtožnico je zastopal na* državnega tožilca g. Branko Go~ Dr. Jelene je branil glavnega ototo-stefana Ciper la dr. Krape« Ferdi-Urbajsa. dr. Zupančič Franca Koc-Ba. dr. Marusic Petra Aleša, dr. Kre* Ivana OevaJde in gospa dr Brejčova BO-batna. Zanimanje za razpravo, ki je trajala od po! 9. do 15 ure nepretrgoma, je bilo veliko, občinstvo, ki je pa bilo deioma zelo sumljivo, je napolnilo dvorano. Prišel je kmalu po začetku razprave stražnik in je publiko decimiral Oko postave je kroauso od moža do moža in od vrste do vrate ter poraežtkovaJo. Sumljivi neznanci so vstajali ki tagtnjah pri vhodu, ostv li se le stalni gosti, ki imajo še vse pravica v sodna dvorani. PECVfct JE 1'KEMIeJULVAL Gaavm obtrdamec Štefan Ciperle je vse priznal- Njegov zagovor je b:l dokaj zan:-raiv, dočkn je zaatlaevanje ostalih obtožencev potekalo t dolgočasju Med preiskavo je državni tožilec sestavil proti Cl-periu Se drugo obtožnico, v kateri ga je tatU, da si je prilastil 5 vree cementa, katerega Je. naše* na poti iz Kranja v Vodice ponoči lani dne 12. maja. Ciperle ni mogel tajiti, da je te vreče našel in 5»:' iorr.~. ker so tih orožniki pri -jem našli, čeprav jim >e rekel, da nima nobenih najdenih vreč. Zagovarjaj se je. da je vreče shrani] in bi jih vrnil ako bi 9e lastnik jarU BUe so vredne 300 din. Sreparije 0 txr mi Irana! knji±icaxni Ve so bi!« dran*. nhinm pa tudi naivne, je v sriavaem priznal Opravičeval se je na ću-(Ž9D način. BJ je čevljarski pomočnik v Vodicah in šlo mu je precej dobro Pri- Bsssssal tj ;e sekaj derarja in zaCeJ z>:-'t*» *» 1-s.red*! v*is obrtnika s prejšnjo mtstigctioo. Pramišl^eA-ai je ia premišljeval, kar tmo mu varjott, kor trna j> razSto Celo mja><-a Ponoči ni more! spati in misiU j*t in mfeiH V a rojem premiSlje-... -... Je pHš*»! na miđeL da je na svetu vse polno sleparjev ki jhn pravica ne more do »vegi. Po tega spoonanja mu ni bi-:^žko priti saj je bU sam žrtev takih sleparjev V Caperlovi misie-M sriav: prebi/a nam- ni tudi strasten Ipekulativer: duh. Ni tala] otjšOBloo *a aacne Čevljarski mojster, kl mu crne S>ro. z: lati in*o kar tako na olapo ansšo Ta Ciperlova akcij« je bila fiksao spekulativne narave, špekuliral je tudi g fcvljenjotn zavarovancev, za kar so mu daie priliko zloglasne vzajemne samo-pesasoCi. k; so se ra« kooćale v kriminalu. Za^ranovaJ je ne a- osebe p-*. * Xapredno-stit. ki je žalostno končala. Plačal je težke tisočake zavarovalnine i? čakal na aanrt svojih zavarovancev, ki so ras umrli še o pravem Času da je bila karesčna doba dosežena, toda čevliar je fcmel smolo, madterr |j >Na^re4nost« pror» Ji ob s*la\rr" iL-.-jal 30 000 din. Vse je slo špekulantu Ctpertu po zlu. Cele 110« nj spal. samo premišljeval je. kako bi se rešfl fmančnega pešerna. Kjer ji roskušal svojo srečo. ptwsod je naletel na sleparje, pa mu je prišlo na misel, da hI še — poehusn s sterparijo. ker mu j sreča ni bila naklonjena. Tako je začel ' ponarejati vloge v hranilnih knjižicah-ker ga *• pustil na cedilu spekulativni duh. ker *e mu je izneverila sreča, ker si s poštenost jo m s <*ekwn al mogel vec pomagati, je poaSruail m pretka^oat-o. zvijačo hi zločinskimi ex>dvigi. 3 temi je res uspel tod& ne za dolgo, kmalu so odkril; njegove drzne sleparije m ga zaprli. Tudi aMhkSka sreča mu ni bila mila Najbrž je nad vsem obupal in sklenil v»e priznati, kar je tudi storil Zato je bila kazen primerno masca, dasč se zdi visoka, ako jo piiinea*jajno s kaznrrJ ki so jih dobili aa sve leti krivci ▼ ftrtnarnl. laNKA hi je torej vm priznal to v obceananšl Urbajaa ca pri potvarjantu vlog Uifamja je krivdo zanikal. Operi* ja pa natančsso povedal, kako in k ja sta ponarejala šmjlaaes m TJe> bajaom. Tudi Aleš je eanllil, da M po-aiagai Operni pri ponarejanju rnjatlr. pa je Ciperle zopet povedal, kje *n kako sta jih ponaredila. Ni bilo razloga za dvom da Ciperle ta dva po krivici obremenjuje. Državni tožilec je vprašal Ciperla. kako je prišel na misel z« pcmaredbo mrtvaškega lista na ime nekega atrkuua, ki ja šal v Splitu zavarovan za 120000 din. Ciperle je odgovoril, da pride človeku vse mogoče na misel, ako ponoči ne spi in premišljuje, kako bi se ujel na zeleno vejico Ranka je Iztožila že drugo menico, treba je bilo preprečiti dražbo. Ce bi Ciperle počakal še dva maaaoa, bi lahko upravičeno dvbraU ze^arovalnzno v 3pH-tu. Mrkun. ki je bil že 80 let star, je dva meseca po slepariji v resnici umrl Ciperle bi morda se čakal, »~*p*w banka ni kazala nobene volje več za čakanje. Z zvijačo si je Ciperle prilastil štampi! jko župnega urada v Križah. Prišel je v župmšče. ko m bilo župnika doma. kuharici je pa na t vezi 1, da so fantje stavili, koliko je neki njih tovariš *tar, zato bi rad župnika povprašal, kako ie zapisano v krstni knjigi Medtem ko je kuharica tekla v kuhinjo kjer ji je prekipevalo mleko, je Ciperle ukradel štampiljko s to je potem ponaredil mrliški list za živega Mrkuna. Urbaje ie samo dopuščal možnost, da je v ecj izmed knjižic podpisal odbornika, vse druge sleparije je zanikal. Kocelj je priznal da je / dveb knjižicah potvo ril vlogo, kar tako za ftpas da je naredil C1-perhi ushigo in da bi mu pomagi] lz denarne zadrege Bil ban je trdil, da je ne-Clperle je pa tudi izjavil, ia mu ni pomagaj pri ponarejanju vlog S tem je bil Bilban docela razbremenjen a Ciperle ga je v preiskavi obremenjeval, zato je prišel BiTban na zatožno klop m pred sodnike, pri včerajšnji glavni -aašpra- vi pa je btia njegova nedolžnoet dokazana Osvald se je precei zgovorno zagovar-; raXua*rano Umaknil je obtoibo proti Bilban u. Branilci so pledirah za mile kazni. dr. Jelene se je posebne potrudi i za Ciper la, ki je bil delaven in posten Ckrvek, dotoer ni padel v roke špekulantom, nakar se je pobujfial in se sam zašel na kriva pota. OBSODBA Senat se je posvetoval od 12.15 do 5 ure Predsednik je razglasil razsodbo, da je senat otjtožbo proti Bilbanu zavrnil, Osvald da je obsojen zaradi utaje v enem primeru m ne zaradi prevare, kakor je zahtfcvala obtožnica, oproščen je bil tudi v primeru prevare Križanca, glede ostalih obtožb pa je bil v celoti spoznan za krivega Ostal] obtoženci so bih tudi v celoti spoznam kot krivi Ciperle je bil obsojen na 2 ieti strogega zapora in na 1140 din aenarne kazni ter na izgubo državljanskih pravic za 3 leta, Urbajs je bil obsojen na 9 mesecev strogega zapora in na 360 din denarne kazni ter na iagubo državljanskih pravic za 2 leti. Ciperle in Urbajs morata plačati tudi škodo vsem o5kooovancem. Kocelj je bil obsojan na 6 mesecev stro-ff~s zapora in na 240 disi denarne kazni. Osvald na 5 mesecev- strogega zapora in na 120 din denarne kazni. Aleš pa na 5 mesecev strogega zapora ta na 120 dfc ienarne kazni Med raz3ogi je pre*JsednIk pripomnil, da je bila kazen za Ciper la tako nizka zaradi njegovega odkritega priznanja, k: je bila največja olajšilna okolnost. Vsi obsojenci so »i T>rkrrža!i rok za prici v in revizijo. »Slovenčevo« zgražanje Gluhi in slepi #0 ii Kopitane- ve ulice. Vč?ra| orno madili, da se jim bo vendarle posvetilo v trdih glavah in da bodo snoaoalt. kaj je bil naS namen, ko smo obsodili ploskanje ob ostudnem prizoru v fJnm >Poročciik indijske brigade«, kjer se dva človeka nobijrta, kakor da sta divje zveri Toda >Sk>venee< ie krščanski liet in kot tak vendar rve «xne priznati. da emo imeli prav. Danes zavija ^voje hinavske oft in očita hinavščtno nam. češ, porflejt^. :Slov»n-eki Narod: ie obsodil ta film. nekaj dni prei ca ie ne bvaliL >Slovenecc pa prav dobro vj-kakšna ie razlika med oglasi ali plačanimi noticami s listu ia uredniškim dolom lista C* te razlike še ne pozna, mu jo lahko pojasnimo iz niegovib oglasov, ki so tudi včasih kai čudni, prav nič v skladu z njegovim pisem»em Članek- ki srno ga priobčili o filmu sPoročnik iadipke bri^ade-c v sototo 15 t. m. ie bil plačana reklama. Sicer smo pa izrecno oovderili. da Je film kot tak dober. Ob>=odili pmo samo njegovo tendenco in p+o-emaaals ob prizoru liviaskega pokol ia. >>Jovenecc naj si ne dela prehudih skrbi s tem da ai«mo le posebej ožigosali krutosti indiiskega kana. Samo moralno tako pokvarjen človek. _ more btez a*frasan]a |flk M takih prizorov podivjanosti, ki se »ame dovolj Obsoiajo Odkod in četnu ie privlekel >?lo-venec« v polemiko o zaatruplianiu nase mla din^ in ^ir;eoiu voinega duha demokracijo ;n faSizem ve samo on. Jutri bo privlekel sa lase morda se fra masonstvo in rdečo Španijo, da bodo sfegovi >argumenti« boli držali. Čudno «e nam todi zdi. odkod naenkrat toliko aavduMnie in ogrevanj? za film in kino* ko te vendar znano, da >Sloven-feva« gospoda sicer za filmsko nmetnost nič ka] ne c^rreva. Značilno za ^Slovenca* je bidi navdnianfe sa film >Poroenfk indilske brigade« rsto. ker nam pokaie v zelo čudni loči alovanrko Rotijo. Le lako naprej, go-spodjo, bo seaj reasu&io i^imniu ljudi a pravo srčno omiko v vašem taboru čedalje man; če lih ie pploh kai ostalo. L? sejtp burjo, prej ali glej toete temeljito leli \ihar. Na krivih potih Ljubljana, 20. januarja V znani dalmatinski kleti se je včeraj popoldne pojavil starejši možakar z večjim zavojem v roki in prtoedel k mizi. NI pa aeiel dolgo mirno, marveC je razvil zavoj fcsj p rtv tekel na dan nekaj novih lepi arajc ter jito prtced raaslcazova/ti Cn prodajati gostom. Pripovedoval je, da se mu je posrečil cenen nakup večje zaloge. Kar je pristop'; k mizi neki moški, v katerem je prodajalec takoj zaslutil detektiva. Gl2c? mu je naenkrat odpovedal, pustil > srajce na mizi in smiisTrii pri stranskih vratih iz gostime. Detektiv ga je sicer takoj pogrešil, pa ga ni mogel dohiteti, zato pa se je informiral, kje prodajalec stanuje. Tudi t*> je zvedel, nakar jo je ubral na Tržaško cesto, kjer je prodajalca kmalu izsledil v osebi že znanega vlomilca in tatu Ivana Frica, brezpoeel-nega zidarja, starega 52 let. doma iz okolice Ptuja. Napovedal mu je aretacijo, nakar je stopil v posebno sobo m našel tam v poštedi ie drugega moškega, ki se mu je zdel sumljiv. — No, vi pa menda abtrate moči sa noc. — je menil detektiv, ko je Shodil dozdevnega spečega mota. Ta je aktataf s zdehanjem prikriti zadrego, kar pa se mu ni posrečilo. Na detekUsvt pesakr je moral vstati tn se obleci. Detektiv se je prt tean nemalo čudil, saj je bil mat, ki se je predstavil za bivšega trgovskega pomočnika Antona zabkarja, ts Rake no Dolenjskem, ves nov. Na sebi je smel novo spodnje perilo, nove nogavice, novo črtasto obleko, nove Cevi je in nov temen klobuk. Na policiji aietiranca mata hotela povedati, kje sta ukradla assplsojene sove srajce, dasi sta oba kot skrajno nevarna tuji le -tninj. Prič, ki je znan po roparskih ter tat-pred Isti t družbi ie m že ve* ▼ rsasajh krajin VOsraj J> hU v meata sa^ttran tudi 51 stsarajot t Mostah, taeeav so BBU da Js ns-pod neboticaflBOm 1000 dan lisdnu koto, kast Ferdinanda Pli-Msfaoj dni kasneje Ja ukradel na cesti koto laasrjanu Vsrbaj-su. Obe kolesi je potadja aasplenila, seveda Se ju sisala ni, v njegovem skrrvalisdu ▼ Most asa nasla pa Je tam Se vec dnagth Živilski trg Ljubljana, 10. januarja 711 uska kriza na ztviiskern trgu je že mtrrila. Vselej pozami po novem letu začne primanjkovati na trgu ssiejave tn se podraži, čim hujša je zima, tem slabše je zalnsap trg Zdaj je ze, odnoemo §e dovolj zelenjave na trgu. TmovCanke zalagajo zelen jadni trg z domačo salato, stalni prodajalci so pa zelo dobro založeni z italijansko zelenjavo. Mnogo ttarljanake zelenjave, zlasti salate, Js med prevozom uničil mraz. Do meje selen java potuje naglo, od meje do Ljubljane pa pogosto več dni. Prejšnje tedne Js prihajala v Ljubljano pokvarjena zelenjava ali delno po zebla ter zdaj naglo gnije. Med uvoženo zelenjavo je najlepša spinača, ki jo prodajajo po 14 din in ki je prispela ia Gorice Precej isp ie tudi motovileč, ki je povprečno po 24 din kg. Zek> je trpela tudi dalmatinska cve-tača, ki jo prodajalci zdaj skušajo čim prej prodati in jo zato prodajajo ze od 4 din najprej kg. Lepa cvetača je seveda mnogo drazia. po 8 do 10 din- Kmetice prodajajo domaČ radič, zeljnate glave, ohrovt itd., tako da je zelenjadni trg dobro zaloten z zelenjavo. Danes se še na trgu ni poznalo, da je postalo nekoliko hladneje In prodajalkam še ni bilo treba pokrivati zelenjave Znatnih sprememb pri cenah zdaj ni od tržnega do tržnega dne čedalje dražja 90 jabolka, vendar se niso znatno podražila zadnje tedne Kmetice prodajajo nekoliko lepša povprečno po 3 din kg. branjevke pa boljše blago od 3.50 do 5 din. Perutnine je naprodaj malo in je rudi skoraj nihče ne kupuje. Trg je tudi slabo založen z jajci, ki jih gospodinje zadnje čase tudi mnogo ne kupujejo. Povprečno so po dinarju naprej komad. Iz Celja —c >8lmkoTic t reli«kem gledaliifu. Ljubljanska drama bo gostovala v torek "25 t. m v ceijekem crledališeu in vprizorila ob 20. Kadelburfifovo komedijo ^Simkovic. Sodelujejo m. dr. dama F. Jjvanova, V. Juva- nova, Rakarieva in Severieva ter gg. Dane5. Jan. Sancin. Sever in Potokar. Predstava je sa abonma. S abonenti dobijo vstopnice v nredotodaii v knjigami Slomškove tiskovne zadruge. —c Predavanje o kolonialnem blagu. l"r-covsko drultvo v Celju bo priredilo drevi ot osmih v predavamici ljudskega vseučilišča v risalni ci nieSčanske sole r>re>iavanje o kolonialnem blagu ter njegovem predelovanju in uvozu. Predaval bo prol Franjo Škof iz Maribora, ki bo tudi predvajal zanimive rkioptične slike. —c Dve nesreči. Te dni se je težko ponesrečil 31 -letni delavec Karel Troper t Brez-ia pri Moeiriu. Pri spravljanju lesa mu je padel tsiek hlod na hrbet in mu .lalomil km V ponedeljek si ie no-letni posestnik Franc Slomšek 5 Podgorja pri §t. Juriju ob tuž. iel. pri padcu na ledu zlomil levo roko Ponesracenea se zdravita v celjski bolnici —c V celjski bolnici ie umrl v torek ?v> letai dninar Franc Ložekar iz Luč —e Prfdehnin^ke in rentnin«ke priiave je trt>ba vložiti do Si. t. m. pri davčni upravi v C »I m. Ii Ptuja KINO SLOGA, telefon 27-SO — Vesela tn zabavna opereta G. Bolvarija N# BsOran M ti tspntl amkt on DR A In hans SOHNKSR Najnovajsi žurnal: Dr. atstjiislssvsf v Berlina Pradstave ob 16., 10.15 In 21.15 uri — Rezervirajte al vstopnice v pn dprodajl! — Vlom. Nedavno je bilo vlomljeno v pisarniške prostore tvrrTke Celottl. od koder »o vlomilci odnesli već predmetov n.ed drugim tudi kolo znamke »Pucii« Policija je tatovom že na sledu. — Koliko *mo po led! i mesa. Po stati-sističnih podatkih rmo lani zaklali v mestni klavnici 129 bikov, 150 volov. 545 krrav, 400 kmcev, 1307 telet in 1578 svinj. — Rojstva in umrljivost. Lta 1937 se je rodilo na področju mestne«:a Župnega urada 84 otrok In sicer 33 dečkov in 38 deklic, 13 p* je bilo mrtvorojenih. Umrlo je 180 oseb. od teh 05 moških in ravno toliko žensk Porok je bilo le 18. V bolnici je bilo rojenih 51 otrok m sicer 19 dečkov te 32 deklic. Umrlo je v bolnici 34. v nlralnlci pa 42 oseb. Na področju župnega urada sv. Petra in Pavla pa je bilo rojenih 130 otrok, umrlo je 04 oseb, porok pa je bilo 64. — Nastopilo je pravo južno vreme m zato je zopet križ z našimi cestami. Ponekod so te nasute, vendar grramoz ne zalete dosti, zlasti ie, ker ga je letos na cestah selo malo. V izredno slabem sts> nju pa je drsavna cesta Maribor—Ptuj— Sredace. Ta cesta je vsa kotanjasta, tako da se je avtomobilisti naravnost boje in se je inogne vsak, kdor le more. Radovedni smo. kaj bi merodajni gospodje rekli k tej cesti, če bi se po njej vozili to bi j*£ premetavalo v vozilu iz enega kota v drugI. Kdor ne verjame, ni j se pride osebno prepričat! Iz Trbovel? — Drsen vtem. Čeravno so Tn ovije tako Do število prebivalstva* kakor 00 teritorijalni raaaeineeti tretji največ:: kraj v na M oiji domovinu moramo priznati, da je javna varnost v trboveljski doHni prav za o voliva, saj S« le redko pripeti kai takeca. kar ni v skladu s zakoni. Zlasti vlomi in tatvin^ so redke in se te red*xc primere ee posreči našemu marljivemu orošrjštvu kaj biro rat kriti in krivoe privesti zasluzeni kazni. Tako ss je orožni^tvu posrečilo izslediti tatove, ki so nniavno ponovno \lomili v vi-notoč g. Vladka Cmkovica v Petelinovi vasi, kar je razumljivo onlašilo tudi drage znane uzmoviče, da eo doalej miroval . — Pavi pa ie prebivalstvo nase doline vsneaniil drzen vlom na najprometne>šetm kroju Trbovelj, kar dokazuje, da imamo tudi v nameni kraju nekaj prav strokovnja* sko opravili. Pri stranskem oknu so najprej oistranih zunanjo šipo. ki ao jo nato nepoškodovano prislonili k iziofbenen =u oknu ob vbod v »irogerijo. Ker pa notranjega okna kljub vsem močočim poizkusom le niso mogli odpreti, so sido štrli in tako splezali v drogerijo. Tam so preiskali vse predale, v katerih so upali najti denar, ker pa tega niso naalL so si i-Arau* drug plen. Oči vidno pa niso bili posvečeni v vrednost posameznih predmetov, ki so biri v lokalu, ker bi sicer izbrali dragocenejše predmete. Vrednost ukradenih predmetov znaša preko 20no Din. Oroftništvo ie pričelo z intenzivnimi roirve:bami. napravilo ie dektiloskopične 'odtise in kakor 5rno Poznali, ie storilcem že na sleiu. — Dar.ee zjutraj je velika množi-ea ljudi osrledovala okno. kjer je bil izvršen vlom in vse prebivale*vo z. zanimanjem pričakuje izsleditve drznih vlomilcev. Iz Maribora — Bogoja v ljenje v Mariboru. Včeraj je pravoslavna cerkvena občina slovesno proslavila Bojrojavljenje z blagoslovitvijo vode. Po službi božji v pravoslavni kapeli se je razvila procesija, ki je krenila na Trff svobode. Tim je prota Ivošcvič ob rovzočnosti vojaške Čere. ofcrrskeca zboea, zastopnikov Eisaasti, pravoslavnih vernikov m občinstva izvršil cerkvene obrede. VojaStvo je oddalo več strelov iz topa m pusk v počastitev oreznika, — AH je to redakcija? Nedavno je mariborska policija me i drugim zaradi protrar-žavneea delovanja izgnalu iz Maribora avstrijska državljana komercialnega ravna-telja rukejšQTJe livarne Pe»ngg Barbaec h a in delo-ssdjs »te tovarne SedLačeka. Te dn: pa je vodstvo tovarne odpustilo vec delavstvo. nam znan razlog odpusta, vendar Da spravlja javnost odpust v zvezo z izfiOOOflL Tako je sedaj sre-ii zime 60 -'elevcev na cesti, brez vsakih sredstev. — Drevi Župančičeva proslava v Mariboru. Obiskovalce Zuipančičeve jubilejne predstave »Veronike Deecnrske« 00 prijetno presenetila že zunamja oprema cele preiletav«* Režija s. Josipa Kovica ie preskrbela po- rx>lnoma novo scenerijo za vseh oet dejanj, kakor tudi za. prenovljeoe, detoma »ploh nove kostume. Kot v skladu s predstavo prijetna nadaljnja nov oet je topot rudi odrska srlasha. ki jo je sestavil vojni kapelnik K ka;ve1ai. Jiranek. Tudi eicer je preskrbljeno, da bo pretiš tava Ze po svoji vnati^oeri občinstvu nudila na-ju^ro* nej^-i vtie in zavest, da srre tu za proslavo naSeca n«jvečjeera pe- enika. — Oči so mu zatezali in ga pretepli. Žrtev ;>redrzrxe£ra napada je v torkovi noči postal desno* se vračajoči posestnik Anton Reč- nik iz Reke pri Hočah. Ha samotni no4i so irroža na pa/l li trije neznan oi, ki eo mu ze vezali oči ter boriti v preteklem letu. V ofcviru Petrove petletke je društvo zgradilo a veliko po-žrtvon-aJnostjo svojih članov teSovadiSo*. Sledila so poročila društvenih funkcionarjev, ki so bila vsa skrbno in pregledno izdelana, kar je omogočilo miren in Stvaren potek občnega zbora. Sledile so volitve, na katerih je bil v glavnem izvoljen stari odbor s starosto br. Balonom, na če?u. — Sokolsko društvo Brezovica pri LJubljani. Obračun svojega deda v intenlem poslovnem letu bo nase društvo polagalo v nedeljo 23. t. nv na svoji ledča letni glavni akupsčini. katera se bo vršila popoldan ob 14.30 v društveni dvoranici. Ker je dnevni red slcupaVine jako važen, zato naj noben član ne izostane. Udeležba za vse članstvo je glasom pravil obvezna. Zdravo! — Uprava Sokola LJobljansv-Vlč vabi svoje Čdanstvo, da se drevi 00 20. udeleži sestanka za sestavo kandidatne liste za glavno skupščino, ki bo v nedeljo 28. t. m. ob 10. v dvorani Sokolakega doma. Uprava pričakuje, da se bo sestanka in občnega zbora udeležilo članstvo potno-številno. Zdravo! KOLEDAR Danes: CHrtek. 20. januarja katoličani: Fa-bijan in Sebastijan DANAŠNJE PRIREDITVE Kioo Matica: Velika iluzija Kino Ideal: V vrtincu ene noči Kino Sloga: N"? morem se ti upreti! Kino Uuion: Poročnik indijske brigade Splošno iensko društvo: predavanje vse-učiliškega docenta dr. Stanka Gogale >Vzgo-ja in prirojene lastnosti« ob 30. na sentja-kobski šoli. II. literarni vefer primorskih pesnikov in pisateljev ob 20. v dvorani Delavske zbornice. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Rsejjeva cesta 1. Ba-bovec' Kongresni trg 12 in Nada Komotar, Vič-TržaSka cesta. 3mnoA mita Higiena, zatisni oči in ušesa! V Ljubljani imamo javno kopališče, kamor pošiliajo celo zdravniki bolne zavarovance, da si vsaj s tolažbo nam uže jo revmatične ude Če bi prišlr v to kopališče higiena, bi se takoj onesvestila in morda bi tudi izdihnila svojo blago dušo od Žalosti, da jo njeni služabniki tako malo spoštujejo. Parna kopel OUZD kar kriči po komisijskem ogledu. Komisija, stroga in prtt\ič-na, naj bi prišla pogledat to čudo naših higienskih razmer v soboto takole med četrto in peto uro. seveda nenapovedana in nepričakovana. S seboj bi morala imeti pro-tipiinske maske, če bi hotela pogledati tudi v obe tesni izbici, kjer se ubogi ljudje kuhajo v pari in vročem zraku. Tam namreč tako smrdi, da brez plinske maske, nisi varen življenja. Razen tega bi morala komisija imeti pri rokah ponev, da bi pobrala z vode v bazenu maščobo in zabelila doma z njo krompir ali žgance. Če bi pa vprašaJa. zako} ne izpraznijo bazena in ga ne napolnijo s čisto \>odo. bi ji odgovorih, da je vode zmanjkalo, čeprav smo imeli poplave. Higiena, zdaj si pa odmaš? oči in i/.šesa ter po>šlji v to ja\~no kopališče komisijo z vsem potrebnim orodjem. Smrtna nesreča St. Jur pn Grosupljem, 19. januarja. Na severni strani Šentjurske doline stoji vasica Vrbičie. kjer žive sami mali posestniki. Redko se prineti v tej vasici kaj zanimivega. V ponedeljek popoldne pa se je pripetila tatica ne&reča. ki je vaščane močno pretre.sls. Komaj 19 letni posestnikov sin edinec France Viršek jt šel s svojim očetom v gozd podirat bukve. Po naključij« je ena bukev obvisela na drugi. France je hote! posekati še drugo bukev, da bi padle obe. To mu je pa postalo usodno. Ko je posekal manjšo bukev, na kateri je slonela večja, je zahreščalo in že je bila nesreč« tu. Bukev je oplazila mladenič* s tako silo, da se jt zgrudil in obležal težko poškodovan. Nezavestnega priljubljenega mlade-niža so pripeljali domov, kjer je kmalu izdihnil. Lahko si mislimo, kako težka izguba je^ to za Vi rakovo rodbino, saj je bil pokojni sin edinec in zelo priljubljen med va^čani. Bil je lep postaven fant. Za njim žaluje vsa vas. Dva dni ?e ležal na mrtvaškem odru obsut s cvetjem in venci, kropilci pa so prihajali od vseh strani. V sredo dopoldne je nasropil nesrečni mladenič svojo zadnjo pot ob zelo veliki udeležb- občinstva, na šentjursko pokopališče. Nobeno oko ni ostalo suho, ko sp je!e padati erude na njegovo krsto. Iz Kranja Hotel „Stara pošta", Kranj Vsak petek sveže morske ribe! — Za nov gasilski dom. Kaikor smo kratko omenili že v rx>rocalu o gasilsketm sborovanju, je gasilska četa jeseni dne 3€. oktobra 1937 kupila na kranjski strani tik novega mostu parcelo v izmeri 2990 kv. m. Od te parcele bo morala ob mostu odstopiti za cesto oca 300 kv. m in bo četi občina dala enako velik prostor na severni em deku parcele. V doslednem, času bo gasilska četa zgradila na novo kupljeni parceli nov gasilski dom. ki bo veljal poktrug milijon dinarjev. Na pomoč pri gradnji doma bodo morale priskočiti občina, banovina in industrija. Spričo kompletnega gasilskega in reševalnega orodja, avtonaobilov in ostalega inventarja Je gotovo prej ali slej četi nov. obSirae.Isi dom v resnici potreben. —- Kokri*) most, ki ie Mi za oeobr.i promet otvorjen prejSnji teden, ko so odstranili še zadnjo oviro, to je kapelico med župnlAčem in škofijo, je imel v nedeljo popoldne nešteto obiskovalcev. Vse je hitelo pogledat Interesantno 7^rradbo na mostu se je razvila živahna prornecs-da. Od blizu in daleč so prihajali ljudje, da si ogledajo to drugo premostitev Ko-krtne soteske. Seveda pa je tro^a pri cjo-hodu na most na obeh straneh ie ur*»5i-ti razna manjša dela, sp: ar.'rat i cw*) in podreti pomoftni oder. Glavna gr*dbij\ pa je koocana, Sten 1^ »SLOTSlfSKi rTArTOtK cfetrto* 90. Jsaroerje im. 3 Kino UNION Mnistrrvina dunajske filmske produkcije po Aancesnrni- /rnu Kirchfeldski župnik rUm is atrljenja mladega vaSkegm SupnUca ftn nj vih Snpljanov. Film o m likam eaimisatnjaiiaajn in o ljubazni dušnega pastirja, ki ga vsi spoštujejo, dokler se podlemu obre-Kovaicu ne posreči uničiti to divno narmonljo na rast Prepozno pride spoznanje! Vrli Častni in ganljivi prizori v filmu prevzamejo sajtrSegra človeka LA7D VH& SrrOSSSEL in Tsaenisaasnai Sodelujejo: HA.V8 J.\RAT kot župnik, bj*J*&m <±rugi .■ iar:: dunajskega Burgth»ttri ter slavni deSki DNEVNE VESTI — Buj.tsi .!jn kraljevfra TsmHava. Vče- e praznoval kraljevič Tomislav svoj 10 laa Krtlievie. ki stasiti« v AagJip, zdaj v P~o~retsu. kfer je bil njes*9«r ti dan proslavljen s službo boljo, po i «o dio čestitali votask in civilni do--jUemki. . — Kaka dalce Ms P^itnire »b kasen pr^eza »raaestrs? >4arši aradnfssesskih di-iskov t»e telo zanimajo, kako dolco bodo trajale poaVnire ob svetnici, ko dobe dijaki spričevala o*> šolskem poJletiu 7-dai V ni zanesljivo, ali bodo počitnice trajale res vsa teden, kar posebno zani iia dijake, ki med šolo ne stanujejo pr. etarsih. ker bi radi odpotovali domov mkmtm\ «dar*i tadi Tzažajo £^!;o. da bi bila dijakom dovoljena znižana vozni na. ti bodo počitnice trajale časa. Dijaki imajo sirer trikrat na leto i to rcoino^t so nekateri že zrab;- Zato as starši te dni obračajo na uredništva, naj bi se zavzela rs d;iakf>. da t« dobili milino voznino. Čeprav je v»-čina staršev proti doi*im šolskim počitai-csjd. sam iar ž*»le. da bi počitnice ob sv«»enici trajale teden dni ker so bile letosnj? besfe- ne po" ^e kratke. — tr&Ki filmi v -Jugoslaviji Pri česko- iT i ii 1 nj imliumski ligi ustanovi-»ena sekcija je pripravila načrt boljšega trgovskega izko^sčanja češkoslovaških filmov v Jug^'s.ri Pobudo za to ^e dala ugotovitev, da sn ^esknetovaski filmi po krivici v Jugoslaviji zspostaljeni. Predlan-je prišlo z Jugoslaviji samo 5 če-Elknov. nerassrJk pa 200 čeprav imajo Ceni žeto dobre filme. Te dni skliče CJ liga posvetovanje v tej zadevi, >»"-»ka finančno močna jugostovenska filmska družba naj bi prevzela eksploatacijo čeških filmov v Jugoslaviji. — Pazi« iz ude|ezl>a na mednarodnih ^einmih * ia«*em*t» n. Kakor prejšnja leta, 'i - udeležila naša držav« s «kup- r m razstavami vzorcev važnejših medna- rodnih veiesvmov. in to: s Leipz szu od 6. 1 marca v Milana od 12. do 27. aprila. oviivu od 36. aprila Jo S. maja n v i>i 29. aprila do !». iiaja. Razstavi ialei dobe za razstavo vzorcev brezplačen prostor na razpolago in poleg tega gre-iS «*4roški za prevoz vaor<-«?v od Beograda ds> ranstaf ai ga m wta in nazai na t-rente Iva trgovine je v Beocra-ju Razstavljale! no- -iio torej samo stroške zs prevoz predmetov od * vejeva bivališča do FV-ocrada in naza Kdor ?*\\ razstaviti vzore* svojih izdelkov na gori navedenih velesesnih. naj r^e neoo>re o*emumi ie-i I • na od p ran je in rapiranje iokalov ! OŠJ a.i»o za H* •. A •< ^: ■ -o Sila za-i 12.45. — Spttt dobi letaš več zračnik svee Po novi pogodbi med državo ia Aeroputocn dobi letoa Split tudz aaaafass zveso z Zagrebom. Cehi nameravajo i etos otvoriti zračni promet na progi Praga—Zagreb— Split—Dubrovnik—Tirana, Italijani pa na progi Rim—Split—Beograd—Bukarešta. — Kontingent za izvoz isšrgs te** v Nemčijo > J ugoslovenski Kurir« poroča, da ni točna vest. d- bo zramJala vrednost izvoza našega lesa v NesnCijo v prvem Četrtletju tekočega leta 4 9 milijona nemških mark. Za uvoz lesa pristojne nemške ustanove so obvestile našo Narodno banko da je določena vrednost uvoza na* sega lesa v Nemčijo v prvem četrtletju na 3-6 milijonov mark. _ Visoke peči za Ljubijo bodo kupljene pri Kruppu. Posebne instalacije za topljenje železne rude za Ljubijo in Zenico bodo kupljene pri znani nemški tvrdki Krupp Kupna rana bo znašala 20 do 25 milijonov. Pogodba o dobavi teh instalacij bo podpisana £e ta mesec. — Pokojninsko zavarovanje novinarjev. Sarajevski novinarji so se zsjlasili včeraj zjutraj pri ministru eocialne politike Dagi-5u Cvetkoviču in ga vprašali kako je « pokojninskim zavarovanjeni novinarjev. MLni- iim ;e odgovoril, da je posebna uredba 0 pokojninskem zavarovan m novinarjev že pripravljsna in da No to vprašanje definitivno rešeno do konca marca ia sicer ugodno za novinarje. — Podpore za svojce vojnih žrtev Raz pit? u- 1 »ipo podelitev 5 podpor po din 200 za revne vieokosolce- sinove v vojni padlih ali umrlih, odnosno za posledicami vojne umrlih rezervnih oficirjev ali bojevnikov. Pismene proSnje z iokazili o upravičenosti naj se rvv!i?jo po* Jod boru do 27. januarja t. 1. 1'druženje rezervnih oficirjev — pododbor Ljubljana (Kongresni trg VII). — Vr^me. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno m spremenljivo vr^mc. Vče-a' ;r znašala najvišja temperatura v Splitu 10. v rkogradu 8. v ZasTebu in na Rabu 7. v Ljubljani 5.15. v Mariboru o. Davi ie kaza! barometer v Ljubljani 763.8. Temperatura j3 znašala '2.8. — Utopljenec % Ljubljanici. Včeraj popol-1ne ie bila roliciia obveščena, da tso našli ljudje na malem otočiču rta Ljubljanici pri Slapah trupk) neznanega moškega utopljenca. Hopljpnee. ki ^ i'žal v vodi že aajmanj dva moseca. je bjl star okron 35 let. Bil je 1R*J Dnafi*vet«, Ljubljana, Sv. Petra lastap 17. — kaka*, ki saese šiva jajci aa sna, V vasi Cuntič btiau Petrinja ima kmat Mile Rakasovie kokoš, ki znese das jajci na dan. Lani v aprilu mu je koklja zvalila med pi- sčeti tudi piščanca s tremi nonsaiiii ma repoma. MialiU ao. da bo čt»zai petriniL pa ni. Razvil se je v Upa__ kl je jela neeti jajca in sicer kot reteno kar dva aa dan. lak nas k> se je, da ians dva jajčnika ia dvojni šelodac. — Bsmazasr mlada Besarajesaka v Her-cefBovem. Včeraj zjutraj so naili v Herceg-n oveni mrtvo gojen ko glasbene sole iz Beo-izrada Vaientino Tooilj. staro 18 let Stanovala je pri svojih sorodnikih in v torek popoldne je odšla z doma, čes da gre po novo legitimacijo. V resnici je bila pa ie skl?nila končati si irvljenje. Ustrelila se je s samokresom. Kaj jo je pognalo v smrt ni znano. Iz Ljubljane M MIC A lel. 21-24 Premiera! Peseau aarodov — JsrniStvo in svoboda v vele filmu „VELIKA ILUZIJA« (La grsnde illusion). Furn Js v usinilisrn, frsna-coskem in ruskem jeziku. Najnovejši ZurnaL — Barvasti film »Crni pajkf. — Predstavo ob 16., 19.10 in Sl.lo urL —ij Parastos za NaaTOpokohina patrijar. bom V*mavo. V soboto, 22. t. m. ob 10. bo v trnka jen ji pravoslavni cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda sv. nturgija za pokojne, ob 11. pa polletni parastos za blagopokojnim patrijarhom Varnavo. Uprava pravoslavne parohije vabi vse pravoslavne vernike k po i noš: e viln: udeleži«. —lj Snočnja odpovedana sredstava t dra" mi. Ravnateljstvo drame nam sporoča: Snočnje predstava komedije »Pesmi s ceste« ie bila odpovedana, ker je sospa Se-verjeva šele ob starih ponokine svoje oo-delovanje zaradi bolezni odpovedala. Rav. oateljstvo je storilo vse, kar je v njege močo, da bi predstavo nadomestilo s kako drugo, ki je abonenti re .a Sreda se niso dobili vendar Do ni bilo mogoče, ker mnogo v »Beli bolezni« zaposlenih igralcev, zlasti pa statistov, ni bilo mogoče več ob-vestiti in >e bil poleg tega eden i«ned no-siteljcv glavnih vloff tudi bolan. V »Gospodični Juliji* nastopa tudi gospa Severjeva, irosta iz Maribora pa popoldne ni bilo mogoče več dobiti To bi bHi eiini predstava, k! bi pri&li v poste v kot nedornestilo za abonma Sreda. Ravnateljstvo zelo obžaluje, da so morali fpg. abonenti, kl odpovedi po radiu niso zvedeli, potruditi do gledališča in šeie tam zvedeti, de je predstava odpovedana. —li Tako pa ne gre! Včeraj sem bil na celovški mitnici priča nerazumljivega postopanja mitnicarja. Po cisti Je privozil s kolesom mlad gospod. Ko je privozil do mitnice, je hotel očhidno stopiti s kolesa. Toda med tem mu je že prišel naproti mitnica r. Vprašal ara je. kaj ima v aktovki. Gospod mu j 3 odgovoril takoj po pravici, da ima <«teikl»mico brinjevea. In odšel je, da bi plačal pred-nisano trošarino. Toda kako se ie začudil, ko mu je službujoči uradnik rekel, da V> hol »1 brinievev vtihotapiti. Vsi F" Kino Union, to. 22-21 I tane* nepreklicao poslednji«'! ob 16.. 19.15 In 21.15 uri Poročnik indijske brigade Zadnja prilika, da vidite ta monumentalni film. ki ga je občudovala _vsa Ljubljana._ -podovi ugovori so bili zaman. Plačati je moral poie^ trošarine 5e 10 din globe. In ne sanw to. na mitnici 90 mu le celo očitali, da j? bog ve koliko steklenic brinjevca že vtihotapil, da.-i ravno so ga prvič videli, (op. r>BBBsaaa Gospoda na videz in vem. da je viso-košolec). Je čisto pravilno, da so službujoči uradniki strogi, toda to pa vse do prave meje. Sam s?m večkrat priča takim neljubim dogodkom. Skrajni Čas ie- da narede oblasti v tem pogledu red, Očividec. —lj Zakaj tako? Čeprav smo že neštetokrat grajali to, da rabijo nali plesni učit siji pri četvorki francoske izraze, se je tak primer ponovil na — Slovanskem plesu, kjer Seseft kaj taksnega najmanj pričakoval Xa§ j^zik je zadosti bogat, četvorka pa ni ftotaa mednarodni pleo. ki bi 2a plesali na mednarodnih turnirjih, da ti morali nasi plesalci poznati tudi tuje izraze, če »smo poslovenili izraz »valcere in druge plesne izraze, smo lahko dosledni in poslovenimo tudi izraze pri četvorki. Tisti redki izvoljenci, ki hodijo četvorko pleeat tudi v inozemstvo* pa se lahko nauče tujih izrazov v privatnih urah pri komurkoli. —lj II. literarni večer primorskih pesnikov Ia pisateljev drsaštva »Tabor«, ki bo dTevi ob dO. v dvorani Delavske zbornice, bo ve-čer, kakršnih je prav malo v našem mestu. Prrznjani književniki bodo recitirali svoja dela. Njihova imena jamčijo, da bo večer na olKčmi umetniški visini. Osebno bodo Čitali svoja dela g£.: Pahor Jože. rCrkvenik Angeio, Kocjančič Karlo, Širok Albert. Gve-hor Ivo namesto odsotnega Faturj« Rocro. mila. Kosmač Ciril in Brnfiić Ivo. Nova in neobjavljena dela gfr. dr. Alojzija Gradnika in dr. Ivs šor lija bo recitiral c Silvester Skertj. Dolžnost vse nas> javnosti je. da napolni dvorano do zadnjega kotička in tako da priznanje našim umetnikom. Vstopnina je nizka, dieti dobiček pa ie namenjen v dobrodelne društvene namene. —lj V počastitev spomina pokojnega univerzitetnega profesorja dr. Alfreda delim je daroval g. univerzitetni profesor dr. Stanko Lapa in? Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu drusrvm na univerzi v Ljubljani znesek din 100 namestu venca. Iskrena hvala! —lj V petih urah se naučite vseh najvažnejših družabnih plesov za letošnje priredii-ve edino v plesnem zavodu >Jenko< v Kalini. Posebne ure in LnformaciJ3 vsak dan od 11. do 13. in 15. do 19. ure. —lj Frane Sehabert — ljubeznivi in prisrčni dunajski skladatelj — komu a i pri srcu? Eno izmed njegovih posebno priljub-lienih violinskih skladb bo izvedal dunajski virtuoz Kari v. Baltz, — kateremu je ta skladatelj posebno pri srcu — na svojem koncertu v petek zvečer v veliki filh-irmo-aiČni dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Gradnja banske palare ▼ Splitu. Oglas I. of*rtalne licitacije' ki se bo vršila dne 14. II. t. 1. s tozadevnimi pojasnili, je nabit po vseh mestnih deskah. Stroškovnik je interesentom razpoložen na vpoglerl m M uradnimi urami od pol 8. do 14. v sobi št. 2. Mestni trg 27. (pritličje). —lj Nepreklicno zadnja predstava veseloigre >Nohene žene več« v šentjakobskem gledališču bo na splošio željo v nedeljo-L m. popoldne ob 15. uri. Za smeh skrbita navihani natakar Maks in njegova ndvesia Silva, ki se vgnezdita v stanovanje ravnatelja Platena Ln gospodarita v njem po mili volji. Vstopnice se bodo dobile samo v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure in ?no uro pred predstavo. —lj Tečaj o Dieslovih rnotorjin. šoferje to tudi mehanike vabtmo, da se udeleže tečaja o avtomobilih na nafto, ki se prične v ponedeljek 24. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7, prvo nadstropje. Prosimo za osebno ali pismeno prijavo. Volan. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri četrtek. 20. januarja: Firma. Red Četrtek. Petek. 21. januarja: zaprto Sobota, 22. januarja: Veronika Deseniska. Izven. Proslava 60-letnice gosp. Otona Zupančiča Nedelja, 23. januarja: Ob 15. uri: Snegulj-čica. Mladinska predstava. Izven. Ob 20. uri: Veronika Deseniska. Premi-erski abonma. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek. 20. januarja: Heltea (Smaragdno srce). Krstna predstava operete. miersKl abonma. Petek. 21. januarja: Ob 15. uri: Chamounix. Dijaška predstava, od 16 din navado). Sobota, 22. januarja: Heltea. laven. Nedelja. 23. januajrja: Ob 15. url: FJoramv. Izven. Izredno milina od 24 din navzdol. Ob 20. uri; s Ki slavček. Izven. Gostuje gosp. Jofta GostlC. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek. 24. januarja: Plesni večer gospe Katje Delakove in njene p!« skupine. Izven. ★ »Človek — Beseda — Isniist so trije glavni deli plesnega sporeda, ki ga bodo izvajale Katja Delakova in njene učenke na plesnem večeru dne 24. t. m. v ponedeljek v operi. Ciklus Štirih plesov »Človek« bodo plesale brez godbe, »Besedo« na recitacije Župančiča (»Iz samote«, »Tiho prihaja mrak«) in Rilkeja (»Ljubavni spev« in »Slavje«). »Barvo« pa bodo izvajale na specijalne kompozicije F. ftturma. Vmesna točka je Prehod, ki vsebuje dva solo-plesa in sicer: prvi na zvok violine, drugi na zvok klarineta. Osnutke za kostume je izdelal A. Cernigoj, zasnovo in koreografijo plesov pa ga Katja Delakova. Vstopnice se dobe v predprodaji v dnevni blagajni v operi. S fitm&keqa platna — Kino Ideal: V vrtincu en© noči. Francoski film po romanu Štefana Zweiga. torej filmski roman, panoga sodobnaga filma* pri kateri je vse tvegano, ako nima ne režira odličen režiser z odličnimi igralci. Videli =>mo že mnogo ponesrečenih filmskih romanov, film >V vrtincu ene nočk je pa vzor i>osrečenega filma le panoge. Na rivieri se advokatova ž?na Irena (Morlay) apoena z umetnikom F~anchardom (Vanel). Med njima se splete nenavadno razmerje. Irena ga ljubi kot umetnika. Franchard pa Ireno kot žensko, ki mu j? potrebna pri ustvarjanju. Vendar Irena ljubi svojega moža (Ri-gaud) in svoja dva otroka. Pohegne domov« pa se sjopet sreča z umetnikom, ki trdi, da brez nje ne more živeti. Po sestanku z niim doti njen mož v roke oorposj delieti, ki je podlaga za »sum, da ga žena vara. Pripravil bi rad ženo do priznanja, zato najame žensko (Suzi Prim). ki začne Ireno izsiljevati. Zaradi tega preživi Irena strasno noč, po kateri si hoče končali življenje pod avtomobilom. £ofer je ob pravem času ustavil. Irena je rešena, ko se zave. sliši pogovor med možem in naj°to izsiljevalko. Mož ji prizna, da je v»se to ukrenil, da bi jo pravil na pravo not. Zopet sta srečno. MorlaV Gabv kakor vsi ostali igrajo čudovito in dokažejo, da so popokii umetniki. Režija Tourjannke-ga pa sploh 1 ali ko služi za vzor filmske režije v filmu z delikatno psihološko vsebino. — »Velika iluzija«. Letos smo v Ljubljani videli že celo vrsto francoskih filmov, ki so po kakovosti, vsebinsko. re/.ijs>ko in Tehnično nad filmskimi produkcijami drnjpfa držav. Če primerjajmo zlasti ncmški in francoski film. vidimo, da je nemAi v dekadenci, baaeoeki im ure zmaeovito [*>t. Tudi med igralci imajo Francozi čudovite umetnike in za malo, nadarjeno ljubko Sirnornc Simon, ki so jo izvabili v deželo dolarja, nam je kar žal. Ena pravih francoskih filmskih umetnin je tufJi film »Velika iluzija«, katerega premiera bo drevi v Elitnem kinu Matica. Mojstrsko ga je zrežiral Pienre Renoir, a v njem nastopajo Dita Parlo. Jean Gabte in drugi, čijih umetnost smo občudovali že v mnogih filmih. Film, posvečen idejd miru, je pravo pacifjftfcično delo in zato ni čudo, da je prejel lani na mednarodni razstavi v Benetkah prvo nagrado. Prepričani smo. da bo za to lejpo delo pokazalo t/udi naše obči ne t no "pravo razume vanje. O'.tl davek posebej, j ti znesek 15 Din V*led ogromne zaloge sHubertus« paasčev, zimskih snkenj. oblak, perila t-Ud. O I> PRODAJ AMO VSA OBLAČILA s 15 do 20% popustom. P R K S K E K LJUBLJANA. 8v. Petra C. 14 PRODAM Beseda 60 par. Najmanjoj i davek posebej aesek s Din upov. Jeste v ter jesenov, po-od 25 do &0 naprodaj najboljšemu ponudniku pri odjemu cele zaloge. Ogledati in prevzeti na licu mesta. Franc Majdi C, Vir, Domžale. 27o POSEST Beseds 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek & Din 2AGA polnojarmemk, dve krožni žagi v najboljšem stanju, sVupno naprodaj vsled opustitve obrata. Ogledati ln prevzeti na lica mesta. Franc Majrttč, Vir, Domžale. 276 Neveste, gospodinje, izrabite prilik*, dokler je ie 2as! — Za primer nehaj naših cen: Belo blago: SsasV^s^O^ar ^snaasssspsssnissBr ss Bel* kontenina, dobra..... Sifon, trpežen, širina SO cm • • • Fini sifon, širina 80 cm . • • • Kontenina, izredno močna . • . • Batist štfon, širina 80 cm . • . . sifon Lilija«, Širina SO cm . • • Za rjulie: Bela kontenina 150 cm...... Bela kontenina, 150 cm, zelo dobra . Izredno močna kontenina, 150 cm žir. sifon. 150 cm širok, zelo fin . . . Platno, širina 150 cm, najmočnejše . Za kapne: Bela kontenina, 180 cm, zelo močna sifen, Širina 180 cm, zelo fin . . Platno, izredno močno. Širina 180 cm. Macco Sifon. Širina 180 cm. najfinejši Izredno trpežna kontenina Sir. 200 cm L L d. Pri odjemu celega kosa belega blaga Se poseben popust! Srlssie ia sati: lioUrke, male......* % • Frotirke, večje.....• • • • Frotirke, vel. 0.75 x 40 cm • i ■ . Din 4.75 s 6.75 > 7.75 s 8.50 > 9.75 > 10.— Din 12.— 1 17.— n 19.— > 22.— > 27.— Din 21.— > 25.— > 27.50 > 30.— > 30.— Din 3.25 > 4.75 > 6.75 Din > > s s 10.— 17.50 21.50 24.— 29.— 5.50 7. — 8. — 8.50 19.— 22.— 26.— 29.— 5.75 4.50 7.50 Presite odeje, klotaste, strojno delo . Din 80.— Presite odeje, klotaste, ročno delo • > 85.— Presite odeje, klotaste, boljše ... s 125.— Presite odeje, brokat-klot .... > 165.— Presite odeje, svilene...... s 225.— Presite odeje, svilene z najfinejšo vato > 258.— Din 11.50 s 16.— Frotirke, veL 0.50x100 cm . . . > s 0.50 x 110 cm • ■ , > > 0.55x125 cm • i < > > 0.60x190 cm . • > > 045x140 cm . . , Za stalnost barv jamčimo! Blago za brisače, Jako dobro . . • Din Modro blago za brisače, močno ... > Damast, bel, za brisače . . . ■ . > Pike za brisače, salo trpežen . * • • s Blago za prte, širina 190 cm (beli ali barvasti)......■ » Blago za prte, belo, širina 140 cm . . > Panama prti, stalnih barv, komad . . s Karirasti prti (zelo lepi) komad . . > Servljeti, beli, komad......> Kuhinjske krpe, komad .... 4.— > Kuhinjske krpe, platnene, komad . . > Građi za madrace, širina 120 cm, zelo trpežen......... Din Damast gradi za madrace 120 cm . . > Satin gradi za madrace 120 cm, zelo priporočljiv.........> Damast gradi, najboljši 120 cm širok 10.— 1940 > JS*.— Razno: Gradi za madrace, sir. 120 cm (nav.) Gradi za madrace, sir. 120 cm, dober Inlet za perje, širina 80 cm .... Din Macco inlet 80 cm......• > Inlet, Širina 120 cm....... > Macco mlet, 120 cm širina .... > Inlet za perje, najboljši ..... > Gradi za moSke spodnje hlače . . > Marine gradi za moSke spodnje hlače » Atlasgradl za posteljnino, širina 80 cm > Atlasgradi za posteljnino, Širina 80 cm najboljši.......... > Atlasgradl za posteljnino. Sir. 120 cm najboljši.......... » Klot za presite odeje, barvasti ... > Klot za prešite odeje macco .... > Klot za presite odeje, najboljši macco > Brokat klot za prešite odeje .... > Brokat svila za prešite odeje, najboljša > Oksford za moške srajce . . Din 5.50 ln Fini puplin za moške srajce > 11.— ia Puplin za da ms k o perilo..... » Svila za damsko perilo....., » 9.T5 16.— 16. — 19.— 26.— 9.00 11.90 12.50 15.50 22.— 17.— 22.— 24.— 36.— 58.— ».— 17.— 9.T6 1640 MANUFAKTURA komanditna dražb LJUBLJANA, Mestni trg 17 M ran Ljubljane pesi Jemo po tel Ji vzorne, ki Vi £»rar. . 4 I WABODt, četrtek, » Januarja 19M. 5tev. 15 Občinska seja v Kamniku — Folotai M Kamnik. 19. januar;a V petek 14 t. m. »e je vršila druga seia 'ttovega občinskega odbora ■ posvetovalnici mestne občine. Sejo ie vodil predsednik f Novak Nande. ki je uvodoma pozdravil na vroče odbornike, posebno ps g. s reškega načelnika, kateremu »e takoj po uvodnem govoru da* be*edo Narelnik g Maraž je v k-atkem govoru or««a! smernice dela norega oKčir.*kega odbora, poudarjajoč, da mora Kam^'k 7gr*d;ti novo meščansko Solo, novo klavnico, poskrbeti, da dobi primemo pos'opje 7a '"a'vlanitev vseh uradov re po/val vse odbornike k složnemu skupnemu delu. da bi tako b!: vsi ti načrti čim prej uresničeni. Sledilo ie čitanje /jnisnika zadnje seje. G Miloš Kramar je v imenu manjSine zahteva!, da se vnese v zapjsnik tudi resolucija, katero je na zadnji seii p-ečital g. Knafl'č Anton, kajti će so v zapisnik vneseni dr»T2°vezni in brezpomembni govori g. Novaka in g. Bokal tča v ce'ot\ zahteva oroz'C'i upravičeno, da se tudi njera resolucija vne*e v zapisnik. Predsed-ik je dal zahtevo g kramarja na glasovanje in razumljivo i*" da s? vsi gospodje odborniki prikimal- n hre^ deha"«* predloz zavrnili. O?07'cn i* radi tP2a *rnatra'a. lob Ia> r»er. Odbrta je bila prošnja Kola jugoslo-venskih sester za podporo, kakor tudi prošnja gdč lTrske Prohinarjeve za povišan je pl-ače. odobrena p-a ie bila podpora častni sestri e s:rotišnic: ki se ie morala podvreči operaciji v bolnici. Odobrena je bila nadalje nabava linoleja za ob!in«ko pisarno. Nato so se vršile volitve odbornikov v finančni, socialni, gospoda-ski. personalni odbor in odbor za javni* dela. volitve v odbor Mestne hranilnice, delegati v odbo re gas Iskih čet in šolski odbor. Izvoljeni so bi!; v f - jični odbor £g Bokali;. Meiač. Lah, Rem«. Stergar in Kramar; v socialni gg. Stergar, Dolenc. >pruk, Cimžar, Albreht Dolar in Cerer: v gospodarski gg. Remi. Klobučar. Bokahč. Ogiinc. Završnik. Bregant in Knaflič; v personalni gg Lah. Juteršek. Bokalič. Albreht. Vivoda. Hočevar. Kramar: v odbor Mestne hranilnice gg. Novak N"a~ide, dr. Žvokelj. dr. Vidic, dr. T'ampuž. Bokalič. Albreht. Fajdiga. Štele, S*ergar in Grčar: v šolsk- odbor g2 Novak. Albreht Mrak. Rihar Matej in Mejač; za delegate pr> gasilskm četah pa 22 Novak in Klobučar za k*rp-M*ko. Rerr.s in Juteršek za dupHSlcrj ter Pahuta Spruk za nc-vrlfsko četo Izčrpno poročilo o poslovanju hranilnice je poda' 2 Roka^č. ki je iziavd. da BS sa> per vra;a zaupanje \'agateljeN do našega denarnega z-ivoda m da /na*ajo nove vloge Je nad I.JOOnnO dm. kratkoročni krediti pa rnaiijo nad SH100II di" Hranilnica te lani kupila od Meš:an*ke korp..račje šolsko poslopje za vmOflO din. S 1 januarjem t L je oprostil ?avod vse star* vloge, ki so bile 31 decembra 1°37 vredne do K**) din. istotako tud rs« obresti za leto r*V. Te vlr^e m obresti *« vsnk ca« v celoti izplačliive odr^ro sr smatrajo k< t no\e vloge Pnn-a^ra *e pa popo'na vnaetja ravnda Vrv 10 *e r^ci ania z Na'odno ban ko za večm:bion*ki '-kviditetni kredit. -kafer-m hoče hranilnica oprovriti v*e vloge do lOOnn dm PoroČTsl je blo z odobravanjem vzeto na manje. Vprašanje pospeševan a tujskega prometa se preloži na prihodnjo «ejo Statut o r*bčinsk.h us!uibcnc;h sc odda personalne mu odseku v proučitev. Pri debati o ob-činski oboinšci je p'i-'o do malega nesoglasja Od vseh strani že rinejo . siromašnico svoje občinske re\eže. G. Stcr-gar si je dovolil skromno pripombo da je s romašnic* mestna, \c*xlar so ga kratko zavrnili, da jo podpira občina in imajo pravico zato tudi okoliški reveži, da pridejo v siromavn co Predsednk g Novak je poročal o javnih delih. V teku je regulacija Bstnce od Hočevarjevrga jezu do brvi, ki vodi v Mekinje, za kar je na razpolago kredit v znesku 50.000 dm. Dela na cesti v Aalovce so radi mraza prekinjena, na razpolago pa imajo Palovčan. 5e 50.000 din, poleg tega pa je nakazal cestni odbor še MH.r rKtMUSl. 10.000 dm. Z avgustom t. 1. poteče rok za mestno klavnico, katero je odkupil f. Knaflič. Nova klavnica se bo zgradila v bližini sejmišča. Gradilo se bo postopoma v več letin tako, da dobimo letos samo najnujnejše prostore. Uradno poslopje, v katerem bi bili nastanjeni vsi uradi, zadaje občini vedno večje skrbi. Prostori, v katerih so danes uradi, so temni, v razpadajočem stanju in za nameščence nehigienični in zdravju škodljivi. Treba bo v najkrajšem času misliti na novo postopie Načrt za to je da! g. sreski načelnik, katerega bomo radi obšimosti objavili drugič. Zadeva je bila oddana gradbenemu in gospodarskemu odseku v proučitev Finančna direkcija v Ljubljani je sprožila vprašanje gradbenega okoliša v novi občini. Okoliške va*i, ki so bile sedaj priklju- čene mestu, ne posna jo zarada Krnskega davka, ki je precej visok. Tu te že kaze, kako krasna gospodarska celota je nsša nova občina. Sklenjeno je bHo, da ostane gradbeni okoliš nove občine tak. kakor je bil do sedaj. Naj ostane to brez komentarja, vsakdo naj si razlaga stvar po svoje. Sklenjeno je buo nadalje, da se bo občina pritožila proti prenizki ceni kamniškega lova, za katerega se je vršila dražba v decembra mesecu. Lov je bil odd—i za dobo 12 let proti najemnini 7000 din letno, medtem ko je bila najemnius preje 17.000 din. Občina zgubi zaradi tega > 12 letih okrog 140.000 din. Seja je bila nato proglašena za tajno, na kateri je bilo sklenjeno, de se g. Fajdigi Kaksu takoj odvzame knjige in ključe mestne tehtnice in se jih odda g. Podbrelnsku Francu. Odpove se služba bivšemu tajniku in sedanjemu vojaškemu referentu g. Janu tUmanu. Razpise se služba nedstraž-nike (zakaj je to potrebno, nate ni znano, ker za Kamnik zadostujeta dva stražnika, za vso okolico jih je pa 10 premalo), za občinskega slugo pa se nastavi g. Golob Franc. Koroški borci to zimovali Občna zbora krafevnili odborov Legije koroških t Trbovljah ta Cvitat»|t4 Trbmn>. 17 januarja Včeraj dopoldne se je zbralo v Sokol-skf-m domu v Hrastniku veliko število koroških borrev in ćobrovoljcev Iz Hrastnika, Dola in drugih krajev. Kot zastopnik jjT-avnega odbora Legije koroških borcev se je udeležil zborovanja podpredsednik g. šefman. krajevno Legijo Iz Trbovelj sta zastopala predsednik g. Jože £esčut in tajnik g. Staudegger. Zastopnik g;lavnega odbora ;e zoranim tovarišem obrazložil najnene m cilj*» pokreta in dosedanje delo organizacije. Legija koroških borcev Ima danes pvoje postojanke že v vseh večjih kraiih Slovenije, -nočno org-anizaci jo na ima tudi že v Beogradu m nekaterih drugih krajih na tu^j nafe države, kjer bivajo koroški borri-Srbi, ki so se borili 2ra svobodo slo»\*»nske Korosk" V skupnosti z Maistrovimi borci v Mariboru in preJcmur-5k:_mi in meijimurskimi borci v ZagTebu se Legija borcev prizadeva, da bi priborila !»vojernu članstvu nekatere pravic*, ki jim po vsej pravin pripadajo kot dobrovoljcem in borcem za osvoboditev severnih kraj*»v Jugo^larvijo ob preobratnih dneh. Da bi bi!a ta borba enotnejša in učinkovitejša, so si vse tri organizacije ustanovile skupno organizacijo. Zvezo severnih legijonarjev Jugoslavije. Prvotni namen pa k* bil. da bi se ustanovila Zveza l*»gijo-nariev Jugoslavije, v kateri bi ?e združili vsn dobrovoljci in borci, ki so s<» borili za svc»bodo Jugoslavije in njene meje in bi bila ta vsedržavna Zversa matica vseh dobrovolj»kih in bojevniških organizacij v državi. Ta Zveza bi nato navezala stike z bratskimi poljskimi, češkimi, bolgarskimi in drugimi slovanskimi le^ionarskimi organizacijami tec se stvorila Zveza slovanskih legionarjev po vzoru Zveze slovanskega sokolstva. V kolikor nam to v preteklosti ni uspelo, borno mogoče doeeg-li v bodočnosti. Prav včeraj je nasedal v B**osrrad" izvršni odbor Zveze severnih le-giooa.rjrv in j*» razpravljal in sklepal o vairin \-prašanjih članstva vs*»h organizacij, zlasti o ugodnostih, za katere se zavzema zv*»za. o \7>rašan.Tu ureditve gro-biš. v borbah na severni meji padlim to-vanše.m in dr. Ker so sedaj pravila Zveze l^gnonariev končno odobrena, bo Zvez3 s podvojeno vrir^n^ .tla na delo ter skušala (zdejstvovatt pravice, za katerih pridobitev s=» narodne države m v kat#»n naj bi bili zbrani predvsem zgody»vin5ki spomini in doživljaji Stjajh dob^ovoljrev in borcev za ?vor>orh!) ?evem» Jugoslavije in utrditev njenih mej. Tajnik krajevrip Legije tov. fctaudegger iz Trbovelj je prcfllagal. naj bi 9e čimprej pretvoril** hrasUiiško pcr.-erjenistv > v samostojno krajevno organizacijo glede na veliko število novo pri.«to»pivših članor/. nakar se je sklenilo, da bodo hrastn ški tovariši takoj začeli z delom a se ta predlog uresniči. Obenem pa so tudi navzoči tovariši iz Zagorja izjavili, da se bo v kratkem tudi v Zagorju ustanovila nova postojanka Legijo koroških borcev. Guštanj, 17 januarja. Krajevna organizacija Legije koroških borcev je imela v nedelio na Fari pi Preval iah svoi redni letni občni zbor. katerega se je udeležilo nad 60 tovarišev, ki so kljub oddaljenosti m hudi poledici prihiteli na zbor. Tudi glavni odbor legije i/ L.ubljane je poslal d^a delegata, da izra- bita pozdrave glavnega odbora borcem na me H nav» domovine. Občni zbor je potekel v naHep'-em soglasju vseh tovarišev, ki so po obširnih poročilih ->r-dsednika Gačn'ka in ostalih funkcionarjev z največjo napetostjo sledili poročilu podpredsednika legije tov /MaruSi-Ča Kot redni član guštanjske organizacije je govoril o ciljih legije tudi tovariš narodni pooanec Dofceršefc. ki kot domačin in bivii borec najbolje pozna razmere, ki so vlada'e in še vladaio v d^avoffraiskem okrau. Vsi govorniki so predvsem obravnavali težak položaj — sotia'ni in gospodarski. — v kuterem živi članstvo krajevne organi7j»ci ie. Nujno potrebno ie da se merodaini krogi zavzamejo m preskrbe onim, ki so se borili v letih 1O18-10 za ta kos zemlje, zaposlitev, da jim ne bo treba beračiti, ko je dobro znano da.se onim. ki so se borili proti nam. dobro qodi in sr jim ni treba bati brezposelnosti. PaeebSss so govorniki poudarjali dejstvu, da na>im ljudem, med katerimi je mnogo borcev, m bila še povrnjena voina škoda, ki znaša po cenitvi ko-misiie okrog'o 9 milijonov. Sklenili so naprosi merodinc kr«,ge za Čimprejšnjo rešitev tega vprašan«, ki ie eminentne važnost] za ta okraj, ki trpi bedo in pomanjkanje. Z željo, da bi storjeni sklepi prinesli ugodno rešitev, je bil skoraj 4 ure trajajoči občni zbor zaključen 7 napovedjo članskega sestamka, ki se bo vršil na tiho nedeljo v Ou?tanju. $ A Prveastvcal turnir „Triglava" V šahovskem klubu ^Triglavu* je bil ta dni končan glavni nrvenetveni turnir, ki je trajal nad dva meseca. Turnirja se je udeležilo S prvorazrednih klubovih igralcev, ki so odigrali vsak po 14 pariij. Rezultat turnirja je naslednji- Prvo mesto in naslov kluboveca prvaka za leto 193S si je priboril Julij Erker z 12 točkami {t. j. Drugi ie Du^an Ferfjla z S in pol tovarni, 3., 4. in 5. m*?*o pa si del 3 Ivo Bajec arh. Panilo Kocjan ln Tone Fograjr a po 8 točkami. 6. mesto Janko Remskar s 6 in pol took., 7. m*»a'o Cvetko Vu^a s 4 in pol took. in 8. mejrto Franc Lenart s pol točke. Turnir se ie končal s prepričevalno zmago Erkerja. ki si je z 10 zaporednimi zrnaca mi osvojil prvenstvo že 4 kola pred koncem. Dajstvo.. da ie v zada jih dveh prvenstvenih turnirjih izgubil sa dobila lista SMRJ 984. NSZ 440 in JSZ 519 elasov. Zanemarjena ulica v Celju Celje, 19. januarja Eno najžalostnejših poglavij naših obupnih cestnih razmer je brez dvoma nova cesta (ulica) v Zgornji Hudinji. ki se odcepi od glavne mariborske ceste pri hiži g. Bebra. Ob tej novi cesti ali ulici je v treh letih nastala nova kolonija, (majhno naselje) mičnih hišic, ki so jih s prihranki in na Slov. Najodu« z dne 12. januarja t. 1. na njen naslov. Neposredni povod tej notici, predhodna predstava t>Evgenija Onjegina«, ?e bila slaba. To je res. Vendar niso temu krivi samo nekateri solisti in nesigurnost zbora, temveč, morda v največji meri. živčna, utrujenost g. dirigenta, katere rezultat je bil viden celo v zadnjih vrstah in slišen vsemu občinstvu. Neraziimljivo pa nam je povsem, da pisci omenjene adrese vzporejajo nezadovoljivega tenorja z gospodično Oljdekoipo-vo... Mislimo, da ni zlahka pevke, ki si je tate namah osvojila i publiko i kritiko, kakor ravno ona. >Oijdekopova je natsa nova aopranietka, ki jo moramo uvrstiti med najodličnejee pevke, ki so šle preko naflega odrac. To je napisal Adamič, katerega glas je bri aa nas doslej ineaTjdajeiL I>a se povrnemo k Onjeginu! Vsak po* mavaloc PuJJckia mora priznati, da je gospodična O&JdeJcopova podala Tatjano sub-taano, a aunonavestno, z dekliško csetosOo čustvovanja in ponosno kot ženo, kakor pršiva umetnica. Vedno dosledna Puškinu in čs^ptovsflosrniu, glasovno in igralsko na vatand, aa katero si moramo uprava in mi, poahiaaici. znova tn znova čestitati, je dosegla ne samo >specialen aplavze-. Nismo poklicani, podati strokovne ocena sOnjeginac, pač pa ne prikrivamo bojazni, da bi bili spričo takega pooovnega pisanja in molka gledališke uprave naenkrat brez Olge OljVJekopov«. Zaskrbljeni obiskovalci glecfelisča. Iz Zagorja — Na seji občinske uprave, v soboto, js je bil odobren obračun za preteklo poslovno leto. Dohoi^ki so znašali 1,466.596 din. prav toliko fari i rzda tki. ubožneca sklada pa, 215.913,55 din. Namesto službeno premesče-nejra člana občinske uprave 2:.-lam France je prišel v upravo z. ?iarkelj Jožef, v odbor pa e. Kudpr Martin. V odlxK mescar ske šole je bil imenovan sr. Prolc Rudolf, v šol. odbor topli^ke šole Pmovsek Franc z Vrha, v vodovodni odsek g, Snoj Alojzij, v fmančnez.i g- T?azinger Robor\ v r»tavbene- sra pa g. Kovač Albin. Namesto p«>t,ironGg,a mrliškega ojrlednika g. bebarja .'a ne z a je bil imenovan g. Werbole Franc 7 Izlak, za zastopnika občine pri gat*, četj »o pa določili g. Feliksa Viktorja. Ne seji so razpravljali šc o neki pritožbi, ki je bna zavrnjena ter o nekaterih zadevah internega značaja. — Za novo cesto u Prapreč v PotoSko vas je občina odkupila 401 k v. meter sveta al posestnika c. Prno\ ^k:i Josipa iz Prapreč za ceno 825 dinarjev. — Nezgoda v kisovškrm roA u. V ponedeljek popoldne ic zadel naložen voziček ru-dorja Rokavca Antona iz Strahovetj in era občutno poškodoval na lx>ku in noči. Po-bri sreči je pripisati, da je odnesel samo te poškcnJihe, Leči se v bolnici hratoveke sklarT-nire v Toplicah. — Rešilni avto je zare- p*-tr Kvn in ss pridružujenio članku v »Delavski politikih. Zadnjo ec*e sta se primerili dve te^M ne-sret'i. Ena je zahteval? žrtev in bi nobena lx>rrK>e ne pomasrale v druirem primeru, ko se je ponesrečil vajenec kovača S. Fincin-irerja Balas Drago, pa £ra je r&Ail slučajno pri rokah Be nahajajoči avto jrotove izkr-vavitve t* tem, da «ra je j.*i» mo prppe'jal v ljubljansko l>olnico. Ponesrečencu, kakor \*e kože. roke nc ho treba odre/.a t i. — Plankc ob Mediji pod »£kalo- hO te dni vendar postavili kot dokaz, da dela ne znatno dovršiti kakor se spolobi. 7>a s-ilo smo zavarovani pred neprostovoljno kone. ljo„ ampak Egoij za si*0 in toliko, da je koza cela, volk sit. tt.ijc s<5 stebrički iz. betona že naročeni, mojster pa nima dovolj časa. da bi jih izdelal. Priznavamo dobro voljo in pričakujemo, da ho plankasti okra-sek kmalu napravil prostor lepi in solidni ograji. — Rudarje so »vzeli i;or« kot pvavimo pri nas. in sicer prvo partijo 36 delavoljn'h mladeničev in mož. Kdo hi verjel, da se jo naravnost mudilo 7/uije in so bili v 12 urah izbrani in že na posadki! V^kakor razveseljiv dokaz zboljšanji naših razmer tembolj, ker srrefBO že v toplejšo čase. ko so pr^i zečpli rudatje o*lpuŠčati kroi*i obrat in je za vsako m-zo sedela bridka skrb. Leto* pa j? zaposlitev redna in želimo, di H š!n tako na.prej. Cas .V* že, da težko prei/-knšanim trpinom ne smeh no tiot-n življenje, ki si £Ta s svojim f.r!:im delom, z dolgoletnim životarenjem in pridnostjo zaslužijo rpairnn. da bo tako jn da bo s tem omo-sročp-no še ostalim slo.jem v dolini usr»e^-ne.^e prebijanje v potrebno blagostanje. o(1 čo-Mr bo oživele 7,atrrPnjena in mrka dolina. dE^o d ..-p .ta sedela v kotičku Benettove krčme in predne so iima prinesli zajtrk, sta znova pre-bilia D'.smo ki ga ie imel Prosov skrbno sprav-||fjajjega v tepu Glasilo se je: »Prijatel jat S*epričakovani dogodki me silijo, da skrivaj zapustim svoje mes/o in v-aju takoj poiščem. S. Pustim tu. Pošljite M. takoj k P. 5., kjer ga pričakujem najpozneje po dvanajsti uri jutri, to je štirinajstega ponoči. Naj bo previden, v B priptujemo najbrž zgodaj zjutraj, toda k meni ne hodita. Tu me opazujejo na vsakem koraku in nova nevarnost preti nam vsem enako. Če se mi posreči povratek. vaju potičem pri B. ali na domu. Pozor na okolico! Več zaenkrat ne morem sporočiti. Ce bi se ne vrni/, naj N. išče Se naprej v B. W.) toda zelo previdno. On ie ve, kaj je potrebno. O svojem odhodu ne morem oh*se*titi niti n/ega, ker je nevarnost» da bi prišli naši stiki na dan. Pišem v naglici. B.' Pismo in naslov sta res pričala o veliki naglici. Poštni pečat je pa pričal, da je bilo pismo vrženo v nabiralnik v vlaku najbrž v Martownu. — Vrag naj me vzame, če vem, kaj to pomeni! — se je obrnil čitajoči k svojemu tovarišu. Ko je to pismo včeraj zjutraj prišlo, nisem vedel kaj storiti. Privi hip sem misli 1, da je to neokusna sala ali celo spretno nastavljena past. Toda to je nedvomno Borisovo pismo, kar poglej tole tu — to je njegov karakteristični »k« in »n«. * — Gotovo — a kdo drugi bi nama pošiljal poročilo v najini materirišeini? -Kaj neki se je zgodilo? Vsebina pisma priča, da je bilo pisano v razburjenju in strahu. — Mislim, da Benson Borisu nc zaupa več. Kdo drugi naj bi se zanimal za to, kaj počenja Boris? A tu vendar jasno pise, da je pod nadzorstvom in kakšna nevarnost preti nam vsem. Od kod? — Kdo ve. Težko je znajti se v tem zamotanem položaju. Najbrž bo tako, kakor praviš. Opozorjen po prvih pogajanjih je Benson kmalu zaslutil, da je mogel izdati tako podrobne informacije o njegovih poskusih samo Barker. Pravljice o podmornici gotovo ni verjel. Odredil je torej nadzorstvo nad Borisom in odločil se je za varnostne ukrepe, morda celo za nasilno odstranitev nadležne priče. Saj vendar poznaš brezobzirnost Američanov. Človeka, ki jim je v napotju, se odkrizajo za vsako ceno in brez dolgega oklevanja. — Da, zdaj vidim, da nismo storili prav, da smo opozorili Benson a na svoje naklepe s tem brezplodnim pogajanjem. Rekel sem to takoj, toda Boris si ni dal dopovedati, da je treba najprej poskusiti zlepa dobiti od Bensona njegov izum. Pozneje se je sam prepričal, kako neprevidni smo bili in zdaj mora sam bežati z bojišča, še predno je počil naš prvi strel. Nekaj časa sta molčala. Znova sta prečitala vznemirljive besede nepričakovanega obvestila. — Morley je vendar pravočasno odpotoval, kaj ne? — je dejal končno Karagin. — Gotovo, zamudil nisem niti trenutka in njegov čoln je lahko prispel do Petih skal, kakor si je želel Boris. — Morda ni mogel pravočasno kreniti nazaj j-ali pa — bojim se izgovoriti to misel. — MisliS, da se je Karlvču pripetila nesreča? — Vznemirjajo me te njegove besede »če bi se ne vrnil«. Kaj je hotel reči s tem? To se mi ne zdi podobno golemu ukrepu za primer začasne odgodi t ve povratka. — Kaj? Ti misliš? ... — Da, pomenijo te besede več! Če bi se sploh ne vrnil, to je hotel reči z njimi, Boris. — To ni mogoče! — je vzkliknil prestrašeni Prosov. Njegov prijatelj je skomignil z rameni. — Zakaj bi to ne bilo mogoče? Mar vsebina pisma ne govori jasno, da grozi nam vsem enaka nevarnost? Boris ni strahopetec, da bi se bal sence. Položaj mora biti resen. Nekaj se je zgodilo, česar ne slutiva in česar se Boris ni upal opisati boječ se, da bi njegovo pismo ne prišlo v nepoklicane roke. — Čigave roke bi pa mogle to biti? — Najbrž Bensonove. Kdo drugi bi mogel strašiti Borisa in prestrezati njemu namenjena pisma? Vse to je prav za prav jasno, toda gorje Bensonu če bo nasilno iztegnil roko proti najinemu prijatelju! Osvetila bova na enak način vsako krivico ali udarec. ■■»■Ssmmi^iasssssjsssssssss