Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga V. b. b GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE SOTRUDNIKOM, NAROČNIKOM IN BRALCEM »SLOVENSKEGA VESTNIKA" Zeli UREDNIŠTVO IN UPRAVA LETNIK VII. CELOVEC, ČETRTEK, 10. IV. 1952 ŠTEV. 26 (486) Iz ruševin je vstal novi dom kulture Slovenska prosvetna zveza je otvorila svoj Prosvetni dom v Žitari vesi Preti štirimi leti je dal na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze novoizvoljeni odbor SPZ obljubo o izgraditvi porušenega Prosvetnega doma v Žitari vesi. Danes je ta obljuba Izpolnjena: Prosvetni dom je odprl kulturi vrata na stežaj. , Dolgih štiri let je minilo od tega občnega zbora SPZ. Bila so leta težkega napora in neutrudne borbe za obnovo našega prosvetnega življenja, ki mu je hudo prizadejal nacizem. Neizmerno samozatajevanje naših prosvetnih delavcev je bilo potrebno, da smo dvignili iz ruševin ne samo naš Prosvetni dom, temveč tudi omajane stebre naše kulture in prosvete sploh. S ponosom lahko trdimo, da je izvršila na tem področju vse premalo spoštovano in upoštevano pionirsko delo naša mladina, ki je Prva zasadila kramp obnove v trdo, zanemarjeno celino in zaorala prve brazde. To delo je tudi izpolnila pri gradnji Prosvetnega doma v Žitari vesi. Ko je sprejel občni zbor SPZ obljubo svojega novoizvoljenega odbora, je ležal po vojnih dogodkih do tal porušeni Prosvetni dom v Žitari vesi še vedno v razvalinah. Niti premoženjsko stanje ni bilo urejeno. Po nacistih zaplenjen Prosvetni dom še vedno ni bij pr»v-11 a last nekdanjega lastnika, šele 6. aprila 1948 je bila ukinjena nacistična lastnina in dom vrnjen Slovenski prosvetni zvezi. Za njegovo obnovo ni bilo nobenih sredstev, le mnogo za žrtve pripravljenega idealizma, predvsem v srcih naše mladine, ki se je brez oklevanja odzvala pozivu SPZ po izgraditvi novega doma, ki naj bi izrasel iz razpadlega zidovja in spet služil ljudstvu in prosveti. Z golimi rokami se Vse slovenske politične struje v anglo-ame-riški coni Trsta (razen informbirojevcev) so na skupnem sestanku svojih predstavnikov skle-oilc, da bo dne 14. aprila t. 1. slovenski tabor v Bazovici. Izdale so skupni proglas, naslovljen na vse Slovence Svobodnega tržaškega °zemlja, ki ima naslednjo vsebino: SLOVENCI! Novi dogodki v zvezi s tržaškim vprašanjem uas silijo, da v tem usodcpolnein zgodovinskem trenutku strnemo vsi Slovenci svoje sile v obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja pro-pohlepu italijanskega imperializma. Zato pozivajo podpisane politične skupine vsc Slovence na prvi Tabor za obrambo STO, k‘ bo na velikonočni ponedeljek, 14. aprila ob uri popodne na mestu smrti padlih junakov v Bazovici. Naj ne bo Slovenca in Slovenke, ki se ne bi udeležila tega Tabora in s tem prispevala svOj delež v borbi za naše pravice, za našo svobodo in neodvisnost. Slovenska demokratska zveza Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje Slovenska kršeansko-socialna zveza v Trstu Skupina neodvisnih Slovencev * Že prej so iste štiri politične skupine posla-skupno pismo ameriškemu državnemu taj-uiku za zunanje zadeve Deanu Achesonu in Angleškemu zunanjemu ministru Anthony Ldenu. V tem pismu tržaški Slovenci dvigajo glas pro'.i vsaki koncesiji Italiji glede njene soudeležbe pri upravi področja STO, za kar se je posvetila svojemu delu, ko je dosegla SPZ po daljših ovirah gradbeno dovoljenje pri avstrijskih oblasteh. Neutrudno je premagovala mladina velike ovire, ki so otežkočale "delo za izgradnjo doma in danes lahko odkrito priznamo, da je mnogo pripomogla, da danes spet stoji Prosvetni dom. Brez dvoma, da je mladina v tem svojem prizadevanju zagrešila mnogo napak in so bile pomanjkljivosti, ki niso pospeševale izgradnje Doma. Kljub temu pa ji moramo priznati pionirsko delo, ki ga je storila na tej zgradbi. italijanski vladni krogi na tristranski Londonski konferenci potegujejo. Pismo navaja vse človeške žrtve in gmotno škodo, ki jo je Italija prizadejala slovenskemu narodu, ko je vladala na tem področju, in ugotavlja, da bi pritegnitev Italije k soupravi STO-ja pomenila kršitev italijanske mirovne pogodbe, v kateri se je svečano odpovedala vsem pravicam do STO. Ti skupni nastopi Slovencev anglo-ameriške cone Trsta so vsekakor velik uspeh splošne borbe za enotost slovenskega naroda, ki se tokrat izraža v skupnem hotenju, v skupnem zoperstavljanju "proti skupnemu sovražniku. Diplomatski korak vlade FLRJ Pred nekaj dnevi je bila objavljena spomenica, ki jo je vlada FLRJ že dne 20. marca predala preko šefa jugoslovanske delegacije v Trstu generalu Wintertonu. V tej svoji noti vlada FLRJ opozarja zavezniško vojaško upravo v coni A svobodnega tržaškega ozemlja na diskriminacijo proti Slovencem in izraža željo po prijateljskih razgovorih, pri katerih bi se lahko reševali vsaj nekateri temeljni problemi slovenskega prebivalstva v anglo-ameriški coni Trsta. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje in Zveza partizanov anglo-ameriške cone STO sta poslali brzojavke mar-šilu Titu, v katerih se zahvaljujeta za njegove odločne besede v Ljudski skupščini FLRJ in za diplomatski korak vlade FLRJ za obrambo pravic tržaških Slovencev. Eno leto po začeti gradnji je stal Prosvetni dom pod streho. A s tem še delo dolgo ni bilo končano. Tudi niso bile odstranjene ovire, ki so v vedno menjajočih se oblikah otežkočale in zadrževale gradnjo, da je večkrat vladal videz, da z velikim zanosom započeto delo ne bo dokončano/ Gotovo so bile ovire tudi v našem siromašnem gmotnem položaju. Zla izgradnjo po krivdi vojnih dogodkov porušenega doma nismo dobili od avstrijskih oblasti prav nobene podpore, čeprav je odobraval zakon o popravi vojne škode to podporo vsakomur, ki je obnavljal ruševine in so jo prejemali celo bivši nacisti v preobilni meri, da'so lahko modernizirali svoja posestva. Naše že na sebi revno in po nacizmu še težko prizadeto ljudstvo je z ogromnimi žrtvami samo doprineslo vse, kar je bilo za izgradnjo Doma prepotrebno. O podpori in naklonjenosti oblasti pričujejo le zavlačevanja prošenj in številne komisije, ki so se vrstile druga za drugo na pobudo najrazličnejših činiteljev, ki pač niso mogli razumeti, da je spet napočil čas obnove progresivne misli tudi v gradnji zrušenih domov kulture. Z demonstracijo pred deželno vlado je izsilila mladina prvo dovoljenje za izgradnjo Doma. Zadnji odlok pa je sprejela SPZ šele zadnji dan pred otvoritvijo. Medtem pa je bilo že skoro tucat komisij, ki so ugotavljale pogoje za dokončno izgraditev. Belo knjigo bi lahko napisali o vseh dogodkih, ki so se odigrali, preden je Dom odprl svoja vrata prvi prireditvi. V hvaležnosti se danes spominjamo vseh, ki so s svojo žrtvijo pomagali graditi Dom in položili z njo svoj kamen v hišo, ki naj bi služila vsem v dobro in korist. Predvsem ne bodo pozabljene osebne žrtve mnogih narodnjakov, ki so stavili na razpolago vse moči, da so .omogočili napredovanje gradnje, ki je bilo ogroženo od mnogih strani. Ce imenujemo tu Ilab-narjevo hišo v Malčapah, ki je bila za dolge mesece prijazen dom mladincev-graditeljev; — Hojnikovo domačijo v Mokrijah, ki je prispevala od številnih kmetij, ki so oskrbovale mladince na gradnji prosvetnega doma s prehrano, največji delež; kakor tudi kmete ki so pomagali z vprego in prevozn. sredstvi za prevoz materiala; — delavca Smrečnika Polda in Sadjaka Štefana, ki sta v udarniškem delu napravila vso opeko za streho Prosvetnega doma; — Hranilnico in posojilnico v Dobrli vesi, ki je žrtvovala veliko količino lesa za ostrešje in tramovje in vse kmete, ki so darovali svoj les v to svrho; Zvezo slovenskih žena, ki Zveza slovenskih izseljencev obvešča vse svoje člane da bo imela v torek, dne 15. aprila 1952, ob 9. uri dopoldne v- gostilni Roth v Celovcu svoj redni letni OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Komemoracija • 3. Poročilo o delu ZSI in o njenih naporih za dokončno popravo škode 4. Volitve 5. Slučajnosti Eventualne predloge je treba vložiti pismeno. Drugačni predlogi se ne bodo upoštevali. R. Janežič, 1. r. V. Groblacher, 1. r. tajnik predsednik je s pomočjo svojih članic zbirala hrano za graditelje ne le v Podjuni marveč tudi v Rožu in na Gurah. — S tem seve še dolgo ni zaključena vrsta številnih ljudi, katerih kamen bo ostal za vedno vzidan v ta Prosvetni dom, ki bo služil res lepemu cilju: kulturi. Med številnimi mladinci, člani Zveze slovenske mladine, štucienti in. tudi Avstrijci — nad 200 v skupnem številu katerih delo bo vzidano v ta Dom, !aliko izrečemo posebno priznanje tov. Hriberniku Blažu, Hobelnu Bertlnu in Krasniku Kristiju, ki so bili za gradnjo doma vsak čas na razpolago. S skupnim delom vseli, ki jih ne zmoremo imenovati po imenu, je rasla gradnja skupnega Doma in po štirih letih se je bližal čas njegove izgotovitve in otvoritve. Že več tednov prej je trajal v Domu kuharski tečaj, ki ga je organiziralo domače Slovensko prosvetno društvo in ga je vodila učiteljica Milka Hartmanova. Z veliko vnemo so se urila dekleta ne samo v svoji gospodinjski stroki, temveč tudi na kulturnem področju in pripravljala program, s katerim so hotela sodelovati na prireditvi ob otvoritvi Prosvetnega doma. Več predavanj iz kulturnega področja jih je, čeprav v zelo skromni meri, približalo kulturnemu zakladu slovenskega naroda; želja pokazati tudi svoje sposobnosti, pa jih je podžgala, da so začela z vnemo pripravljati svoj kulturni spored. Pretežno število deklet, ki so se Mladina je prva zasadila lopate udeležila tečaja, je nastopilo prvič na odru in delo gospodične učiteljice za pripravo tega dekliškega nastopa je hvalevredno. Zadnja dela na Domu in odru so se izvršila v zadnjih dneh in tednih in končno je stal pred durmi dan njegove otvoritve. Razveseljiva vest se je razširila tik pred tem po vsej Podjuni: na prireditvi ob otvoritvi Prosvetnega doma bodo sodelovali tudi gostje iz Beograda, ki so navdušili na svoji turneji po Avstriji s svojimi narodnimi plesi in pesmijo Dunaj, Gradec in še mnoga druga mesta. (Nadaljevanje na 2. strani) Slovenska enotnost v Trstu za pravice, svobodo in neodvisnost Tabor vseh Slovencev v Bazovici za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja Hrenov Šiman odgovarja Kroniki Avtomobila se lahko izogneš — pred Kro-ko pa nisi varen, če se je še tako izogibaš. Prav ekstras&lamensko se jo tobart u me zaletava, kakor an pobesnev povž. Nism žinjov, da s’m še take časti vred’n! M’ne se sevieda ni sanjav’, da se taka larma nad mojo glavo zbira. Sosed mi je pršu pravit: „kaj pa boš zdaj naredu, Šiman? Al se boš ubesu?“ je reku. No, nol srn djav, zadel tega obreklivega članka nemam namena ustav’t normalno dihanje. Sicer mi ja dor pošiljajo Kroniko po pošti. Ampak, k’ jo nis’m n kol na-roču pa tud ne pvačov, jo dobim pa vselej par dni pozneje. (Od tistih, kar jih jim ostane). No. Jas to tem kroničnam gospodam prav nič na zamirm, če mi pošiljajo spuščaje svoje pameti takorekoč kot „ubogaime“. Tak list, kakor je kronični tednik, na zgubi n’kol svojo vrednost in ga vsak čas lahko uporabljaš v gotove namene. To številko so m’ pa kar redno posval’. 'Žirijam da so tednikarji bolj teško čakal na trenutek, ko m' bo pismonoša tisto njihovo »obrobno politiko" pod nos prnesu, kakor pa jas sam. Iz ruševin je vstal novi dom kulture Zadnič sip omav v njih žele zašov in tistam, k se čutijo przadete, po naključju na njih farizejski rep stopu. Jas sm prčakvov, da me bojo že kar v prvi številki potrafiral’. So pa le cev ted’n špekuliral kako b’ Šimana napadi’, da b ga ob to sprav’l kar edino je po svojem očetu poerbov: ob dobro ime! Da je blo več teh tednskeh umetnikov z zavihanimi rokavi zraven, ko so klamfali moj živlenjepis, je jasno: en sam bi namreč ne mo-gu dat’ tolk neumnosti in nedoslednosti iz sebe, kakor jo vsebuje ta uvodnik „Ob Tobu politike". Že naslov sam ne odgovarja vsebini. Ce se piše in posveti uvodni članek enemu človeku, tedaj ta vendar ne stoji ob robu politike, ampak sredi nje. Najbolj se m’ pa dopade, da so to miškulanco krščanske ljubezni in narodne strpnosti djali na tako odlično, vodilno mesto. Seveda, no ja! Uvodnik vsebuje in izraža vedno glavno, politično smer — takorekoč linijo! Vaša linija, gospodje Narodni svetniki, je v tem uvodniku „ob robu politike" prav jasno izražena: polijati z svojo gnojnico vsakega poštenega Slovenca, ki je vaše zahrbtne in nazadnjaške namene spoznal — peščici Slovencev, ki se vedrega obraza pogumno bori za svoje narodne in socialne ideale, speljati sovražnika v hrbet, kot so to delali v zgodovini razni Efijalt-i, razni Raffl-i in razni Tresoglavi. To je vaša linija, drugače ne upate priti na oblast in oblast vam je vse. Cospodje okoli Narodnega sveta! Malo več doslednosti bi od vaše žumalije vendar le pričakoval. Ali se ne zavedate, da delate sami to, kar meni kot greh očitate? Menda vašim zastopnikom ni bilo treba dosti prigovarjati, da glasujejo za OVP kandidata. Glede tega, da nisem bil izseljen in glede avtomobila, ki je last mojega svaka, bi vas samo vprašal: ali vam je bilo še premalo slovenskih družin izseljenih? Ali vam bi bilo ljubše, da služi avtomobil v vojne svrbe gestapovcem, kakor da ostane last mojega svaka, ki vam je bil kedaj kot „stric Joža" prepotreben sodelavec? In še to vas zanima, častitljivi prijatli, kakšno je moje razmerje do socialistov? Verja-meml Skoda, da nimate več „poveznega člena" v našem odboru, da bi vam stalno poročal o tekočem. Eno pa si lahko zapomnite: kadar koli boste Šimana iskali, vedno ga boste našli tam, kjer je mali delovni človek. V vrste »ponižanih in razžaljenih", tja spadam po rojstvu, po poklicu, po narodnosti, v fronto delovnega ljudstva! In kadar bijete po nas, ne pozabite, da odskoči zlonamerno kladivo kaj lahko od jeklene plošče nazaj v vaš častitljivi nos. Bilo bi vas vsekakor škoda! Ste tud Slovenci. To vam želi SimanGros. ZAPADNO-NEMŠKO ZUNANJE MINISTRSTVO — TRDNJAVA NACIZMA Bavarska radijska postaja (Bayernfunk) je pred nekaj dnevi ostro napadla zapadnonem-ško zunanje ministrstvo. V večerni oddaji »Personalna politika v novem zunanjem ministrstvu", 17. marca, je imenovala to ministrstvo »trdnjavo nekdanjih pristašev tretjega rajha" ter trdila, da imajo tamkaj nekdanji člani nacistične stranke najvplivnejše položaje. Kakor je bilo v oddaji rečeno, je med 19 vodilnimi uradniki personalnega oddelka 14 nekdanjih članov NSDAP; od 10 referentov političnega oddelka so vsi nekdanji člani nacistične stranke; od 8 referentov deželnih oddelkov — 7 nekdanjih članov; od 8 uradnikov pravnega oddelka — 5 bivših nacistov; i. t. d. (Nadaljevanje z 2. strani) Na cvetno nedeljo zjutraj je vabil z zelenjem okrašeni Dom na otvoritev kuharske razstave, ki so jo priredile tečajnice v pritličnih prostorih Prosvetnega doma in jo je otvoril i tajnik SPZ ter izrazil svoje zadoščenje nad razveseljivim dejstvom, da Prosvetni dom že služi koristni in potrebni stvari vseh vaščanov. Razstava je bila lepa in bogata. Izražala je znanje učiteljice in pridnost tečajnic. V popoldanskih urah je v Žitari vesi zaživelo, kakor redko zaživi katera vas Kmalu je bil Dom podoben živemu mravljišču. Ko so odprli vrata v dvorano, je bila ta v najkrajšem času napolnjena do zadnjega kotička. Naval je bil ogromen in nova dvorana, mnogo večja od nekdanje, ni zmogla vseh, ki so želeli vstopa. Na odprtih oknih in vratih so viseli gledalci kakor grozdje ali roji čebel, za njimi na prostem pa so postavljali odre iz desk in tramovja ljudje, lci bi radi ujeli vsaj z enim očesom dogodke na odru dvorane. Mnogi, ki so prišli, pa so postajali po hodnikih in na prostem ali pa so se vračali spot na domove. Prišli so iz vseh krajev Podjune, iz bližnjih in daljuib vasi: kmetje s hribov in iz nižin, delavci iz Reberce in Sinče vesi, mladina, ki je Dom gradila, in ljudje, ki so želeli, da stopijo pod streho, ki jo nosi njihov kamen. Vsi so prišli, ki so želeli videti sad skupnega truda, vsi, ki vidijo v kulturi ono vez, ki plemeniti, brati in združuje vse brez razlike narodnosti in mišljenja. Ko je otvarjal ob začetku prireditve predsednik SPZ tov. dr. Franoi Zvvitter naš Prosvetni dom, ni pokazal samo na ovire in težave, kakor smo jih opisali v začetku našega članka in se zahvalil vsem graditeljem, ki smo jih že imenovali. V svojem govoru je poudaril visoko poslanstvo kulture in njeno plemenito vlogo pri ustvarjanju dostojnih medsebojnih odnošajev med ljudmi in narodi v ustvarjanju bratstva in medsebojnega spoštovanja, ki sta temelj mirnega sožitja med ljudmi in narodi in s tem miru na svetu sploh. Poudaril je, da naj bo v tem smislu naš Prosvetni dom na tem koščku naše zemlje tudi most do naroda soseda in bratstva ter enotnosti med rojaki istega in drugega jezika, istega in ijrugega mišljenja. Le tako bo lahko služil namenu, kateremu je bil postavljen in s toliko žrtvami 1 •zgrajen. Tako bo tudi lahko postal, kar naj bi bil: Dom in domovina vseh — „Ein Haus der Heimat", kakor je pristavil govornik v nemškem jeziku. Z velikim pogumom in skrbno pazljivostjo so začele izvajati tečajnico svoj program, ki ga je hvaležno sprejelo občinstvo. Ves njihov nastop, razen nekaj deklamacij, je bil v pevski obliki in je izpričeval, da so so pridno in z velikim trudom učile v tečaju, želimo, da bi njihov polet tudi ne opešal v nadaljnjem delovanju. Veliko navdušenje je zavladalo, ko so nastopili gostje iz FLR Jugoslavije s svojim izbranim in izredno bogatim sporedom. Pred tem nastopom je pozdravil občinstvo zastopnik gostov v imenu svoje skupine. Nato pa se mu je zahvalil tajnik SPZ za njegov pozdrav kakor tudi vsem gostom, da so se odzvali povabilu SPZ. Omenil je velike uspehe to delavske ljud-sko-umetniške skupine na gostovanjih v različnih mestih Avstrije in poudaril, da so prišli k nam s prikazovanjem svoje kulture kot znanilci bratstva in dobrega sosedstva, kakor ga je želel in izrazil največji slovenski pesnik v svoji »Zdravici". Nato je spregovoril še v nemškem jeziku besede, ki so veljale predvsem re-berškim in sinčeveškim delavcem in so izražale hotenje kulturne skupine naših gostov iz Jugoslavije in nas vseh v smislu Prešernovih besed: »Žive naj vsi narodi!" Kar so nam prikazali gostje v sledečem sporedu, je bilo nepopisno lepo in je prekašalo vsa pričakovanja. Pred nami se je razgrnila vsa naša južna bratska dežela z vsem svojim dragocenim ljudsko-folklornim bogastvom v gibno zvočni obliki in prelepih, .originalno slikovitih narodnih kostumih, ki so bili doživetje že sami na sebi. Večina gledalcev je doživela to krasoto prvič in jo bo obdržala v trajno lepem, nepozabnem spominu. Ob zaključku se je zahvalil predsednik SPZ gostom za njihov prelepi nastop in občinstvu, ki je do zadnjega tesno stisnjeno v dvorani hvaležno sprejemalo vsak odrski nastop, za njegovo številno udeležbo ter želel, da bi tudi vse bodoče prireditve v taki meri napolnile naš Prosvetni dom. Prosvetni dom pa je sedaj otvorjen In njegova vrata so široko odprta vsakomur, ki se iskreno trudi izpolniti cilj, ki mu je Dom namenjen. New York. — Dr. Aleš Bebler, stalni jugoslovanski delegat pri OZN, bo imel v Kaliforniji na povabilo več organizacij in znanstvenih ustanov predvajaja o Jugoslaviji. V New Torku bo imel predavanje »Jugoslavija in Zahod". Atene. — Grški parlament proučuje predlog zakona o pomirenju, ki določa, da se smrtne obsodbe za 2000 oseb spremene v dosmrtno ječo. V poštev pridejo smrtne obsodbe, ki so bile izrečene pred novembrom 1951. Zakon predpisuje tudi izpustitev vseh oseb, ki so v zaporu, razen tistih, ki so obsojene na dosmrtno ječo. London. — Bivši minister za Britansko skupnost narodov v Churchillovi vladi lord Ismay, ki je bil pred kratkim imenovan za generalnega tajnika Atlantskega pakta, je prevzel to dolžnost. Washington. — Predsednik ZDA Truman je sporočil na svoji redni tedenski tiskovni konferenci, da je sprejel ostavko pravosodnega ministra in vrhovnega državnega tožilca Ilovvar-da Me Gratha. Takim pomagajo Ob volitvah v Kmetijsko zbornico smo močno posvetili v »tajinstveno kamro" in njej sorodne urade, »kjer se deli kmetom tudi pomoč". Naše ljudstvo je imelo priložnost spoznati, da je OeVP, ki je doslej imela na Koroškem te urade v zakupu, delila denarje iz Marshallovega plana po načrtu: Kdor ima več, ima tudi pravico do več podpore. Par urednikov in uvodničar lista »Naš ted-nik-Kronika" pa poskuša to spoznanje med ljudstvom izbrisati in dopovedati, da je boj za enakopravnost nesmiseln in škodljiv ter da se je treba za dosego »pomoči" še bolj kot v zadnjih treh letih prisrčno rokovati in klanjati pred ljudmi, ki jim komandira Steinacher. Ker pa naše ljudstvo še preveč živo pozna koroške krivce naše gospodarske revščine, mu poskušajo dopovedati, da so »na Dunaju" bolj milostljivi in bolj pravični. »Izgovor je dober pa če bi bil jelšev" pravi stari pregovor. In da je tak izgovor več kot jelšev, kaže primer kneza Lichtensteina, ki je vladar kneževine Licbtenstein ob avstrijsko-švi-carskl meji in ki ima v Avstriji okoli 22.000 ha zemljiške posesti, od tega 2.500 ha kmetijsko obdelane zemlje. Temu revnemu kmetu so OeVP-jevski agrarci dovolili naslednje kredite: 442.000 šil. na pet let za nakup strojev, 400.000 šil. na osem let za nakup živine, 156.000 šil. na deset let za napravo gnojišč in zboljšanje hlevov, 94.000 šil. na petnajst let za gradnjo žitnega silosa, skupno torej 1,092.000 šil. proti 2 odstotkoma obresti. Sicer bo moral gospod knez ta denar enkrat vrniti, vendar šele takrat, ko mu ga bo uporaba teh sredstev že davno vrnila. Zaradi nizkih obresti pa si bo prihranil okoli 508.000 šil., kar je v bistvu poleg kredita že subvencija za njegova posestva. Ob taki pomoči pa je gospod knez še zahteval za poravnavo vojne škode nadaljnjih 1-5 milijonov šilingov. Dejansko mu je od te vsote Mo 26. III. 1952 priznanih 593.000 šil, in leži sedaj na ministru za kmetijstvo in gozdarstvo, ali bo to vsoto odobril. Torej se tudi na Dunaju poslužujejo pri delitvi pomoči kmetom iste prakse, kakor na Koroškem. To ve dandanes že vsak kmet in tudi kronični vratarji do te pomoči to vedo. Zakaj potem le slepomišijo in se sramujejo postaviti se za zahteve zastop. KGZ v Kmetijski zbornici? Morda jim gre za boljše stolčke in za pomoč sebi na račun volilcev, ki so, ker se jim delitev take pomoči studi, dali svoj glas za »Kmečko gospodarsko zvezo". Plesna skupina iz Beograda v Celovcu Kdor je videl plesno skupino iz Beograda na otvoritveni proslavi Prosvetnega doma v Žitari vasi, si je gotovo zaželel, da jo vidi še enkrat v celovškem Mestnem gledališču, kjer je nastopila v ponedeljek, dne 7. aprila zvečer, Zal je bila ta želja le redkim izpolnjena; predaleč je na večer v Celovec, ko ni boljših prometnih zvez. Večer v Mestnem gledališču je bil res čudovito doživetje. Na prostornem odru gledališča, ki je omogočal plesni skupini širok koreografski razmah ,so plesalci lahko pokazali vso svojo umetnost in predvajali tudi vse ostale na ritmu in figurah bogate plese iz Bosno in drugih krajev, ki jih žaradi tesnega odra v Žitari vesi niso mogli pokazati. Še lepši je bil pod teaterskimi reflektorji odsev bogatih in po barvah pestrih narodnih kostumov. Vse v enem je bila to živahno živa bajna slika slovanskega juga, ki jo je prepletala melodija treh mehkih in kljub svoji milini temperamentnih glasov Danice ObrenoviČeve, Radmile Dimičeve in Ljubivoja Vidosavljeviča. V vsem je bila združena visoko kakovostna umetnost originalno prirodnega značaja z izredno nadarjenostjo in znanjem teh ljudskih prosvetašev, ki so s takim nastopom nedvomno lahko zadovoljili‘tudi Dunaj. Zal, da je bil čas za razglasitev njihovega gostovanja na Koroškem tako kratek. Mnogim bo žal, ki teh njihovih prireditev niso videli. Vesli iz Jugoslavije p Kam vodi Bevanova pot? Nedavno je bila spet nevarnost, da bo nastal v angleški laburistični stranki razkol. V njej dobiva čedalje večji vpliv Attleejev nasprotnik Aneurin Bevan. Nesoglasja med angleškimi socialisti so od dne do dne večja. Za zdaj so sindikati še trclno na strani uradnega strankinega vodstva z Attleejem na čelu. Bevan pa dobiva čedalje večji vpliv v levem krilu. Star je 55 let. Od skromnega rudarja se je po-■zpel do uglednega politika. Bil je že večkrat Ko je Attleejeva vlada lani žrtvovala nekatera načela socialističnega programa, je prišlo do prvega konflikta in Bevan je izstopil iz vlade. Kako močnega nasprotnika je dobil v njem Attlee, se je pokazalo pol leta pozneje na strankinem kongresu, ko je dobil Bevan pri volitvah izvršilnega odbora večino glasov. Ni pa hotel v Spodnjem domu odkrito nastopiti kot nasprotnik uradnega strankinega vodstva. Šele nedavno je nastal po glasovanju med desnim in levim krilom laburistične stranke nepre- UU --J ..... <11 lUVIIU MIUIIU lUUUUbUUlO SNIft «****«’ v minister in v angleških političnih krogih velja j ,nostljiv prepad. Skoraj bi lahko rekli, da je sa-za kandidata na položaj ministrskega predsed- ,no še vprašanje časa, kdaj bo storil Bevan nika, če bi prišla na krmilo spet laburistična zadnji korak in obrnil laburistični stranki stranka. hrbet. Skrb za zaposlene gospodinje Ta mesec so v Ljubljani uvedli novost, ki jo bodo z veseljem pozdravile predvsem tiste gospodinje, ki so zaposlene in zato težko najdejo primeren čas za nakupovanje. Določili so namreč 6 špecerijskih trgovin, ki naj prodajajo neprekinjeno ves dan od 8. do 19. ure. Prodajalci delajo v dveh izmenah. Zdravstvena ljudska univerza V Beogradu so odprli prvo zdravstveno ljudsko univerzo. Ustanovil jo je Institut za zdravstveno izobrazbo LR Srbije ob sodelovanju srbskega zdravniškega društva. Na njej bodo zdravniki predavali o zdravju in prikazovali zdravstvene filme. Zdravstvena univerza bo pošiljala predavatelje tudi v druga mesta. Prvi je predaval šef znanstvenega oddelka Instituta za zdravstveno izobrazbo Srbije dr. Milorad Dragič o zdravstveni kulturi in zdravju. Deset let »Gledališče narodne osvoboditve” V Zagrebu bodo 22. t. m. praznovali desetletnico ustanovitve Gledališča narodne osvoboditve pri Vrhovnem štabu NOV in POJ. Proslavo organizirajo na pobudo Zveze borcev. Gledališče narodne osvoboditve je bila večja skupina gledaliških umetnikov iz Narodnega gledališča v Zagrebu, ki je aprila 1942 zapustila Zagreb in odšla na osvobojeno ozeiplje. » ' V Moderni galeriji Jugoslovanske akademije v Zagrebu so konec marca odprli razstavo sodobnega francoskega slikarstva. Razstavljenih je 85 slik, 13 tapiserij in 10 reprodukcij v olap-tiki. Razstava bo odprta do 27. aprila, nakar bodo ista dela prepeljana v Ljubljano, kjer bodo razstavljena v Moderni galeriji. PO DESETIH LETIH Deset let je v življenju naroda sicer le krat-, uoba, vendar zapusti v spominu neizbrisne v'tise, posebno še takrat, če je to desetletje za *jarod tako velikega pomena kot je bilo zadnjih oeset let za nas koroške Slovence. Obsojeni na smo bili izročeni v roke našim krvnikom, k bi nad nami izvršili kruto obsodbo ... In pred desetimi leti nas je zadel prvi za-rabljeve sekire: globoko je zasekal v narodovo telo 14./15. april 1942! >> ^°lga desetletja so koroški šovinisti in neiz-Ptosai sovražniki slovenskega naroda načrt-110 *n s pomočjo oblasti pripravljali svoje-,,,rešitev" koroškega vprašanja. V za-c*tku sicer še več ali manj prikrito, so postaja-* njihove namere po letu 1920 vedno bolj c'tae, dokler ni bilo povsem jasno, da gredo njihovi načrti za tem, da je Slovence tTeba po-P°lnonia zatreti. Kdor se ne odreče svojemu narodu in ne zataji svojega slovenskega jozika, ja mora s poti, za njega ni več obstanka na *°roških tleh; to je bilo njihovo geslo, ko so P°d okriljem klerofašističnega režima prve av-airijske republike vedno bolj dvigali svoje gla-v® in se pripravljali, ko napoči njihov čas. Ni jim bilo treba dolgo čakati. Nacizem v ”®mČiji se je čutil že dovolj močnega in jo za-Uresničevati svoje osvajalne načrte ter te-svoj pohlep po tuji zemlji. Za poskusni ka-nien si je izbral Avstrijo, tisto sfašizirano Av-j^ijo, v kateri ga je željno pričakovalo že kar ‘ePo število somišljenikov. Le-ti so imeli že Pripravljene podrobno izdelane načrte, kako ** bodo po prevzemu oblasti podredili vse dra-8°misleče, če potrebno, s kruto silo. Posebno tastno mesto pri teh načrtih pa je zavzemalo prav vprašanje koroških Slovencev, vprašanje, J® katerega pripravah so delali že dolga deset* letia, vprašanje, za katerega »reševanje" so P°d zlaganimi narodno obrambnimi parolami ^Uali zainteresirati najširše kroge nemško go-v°rečega prebivalstva v deželi; da so jim pri te®u posebno verno sledili razni renegatl in Ponemčeni Slovenci, pričajo njihova imena, ki jih pogosto najdemo celo med vodilnimi faktorji. Lota 1938 je bila s priključitvijo Avstrije k ^eničiji zapečatena tudi usoda slovenskega ,^vIja na Koroškem. Oblast v deželi so prevze-tisti, ki so že desetletja pripravljali naš po-®'n« po slovenskih krajih in vaseh so zavladali ?nk ki so nas sovražili iz vsega srca. Medtem )ini je do tega trenutka bilo vsaj formalno ^branjeno, da bi uresničili svoje temne načr-®’ so se jim s prevzemom oblasti odprle vse lenosti. Da, njihovi zločinski naklepi so do-' celo uradni značaj, postali so povelje: ^nht mir das Land deutschl Za Slovence — n° glede na politično in svetovnonazorno pre-pl'lČanje — je to pomenilo gotovo smrt; krv-koroških Slovencev SS-Standartenfiihrer 1 'ajer-Kaibitsch je kot poverjenik za jezikovno ®ešano ozemlje vodil zadnje priprave, da en-rat za vselej reši koroško vprašanje. Kako te-triel)ito in do podrobnosti izdelane so bile te Poprave, je pokazal silni udarec pred desetimi .eb> ko so nacistični policaji 14./15. aprila 9/12 kot divje zveri vdrli v slovenske domove brda v Zifji do Libelič, pa od Gozdanj in i®kš tja do Sel in zadnjih kapelskih grabnov. Pred desetimi leti... ^ teh dneh se spominjamo tistih trenutkov l*teo. Hoj, hoj! To bo življenje!" še dalje bi bil Jakope moževal sam s sabo, da ga niso premolili godci, ki so spodaj v dolu Prav živahno in prav okroglo piskali na svoje Piščali. »Ta je lepa! Zonijo se nekje! Danes bom se Plesal! Hola, Hopsasa!" In Jakope je še z večjo slastjo zobal črnice. »Hej Posavec, pa si visoko zlezel! Zoblješ jih, he! So sladke he? S temi besedami se je oglasil pod Jakope-tom na poti Jurčkov Blaž. Iz mlina je sopel in težak meh je nosil na hrbtu. S tem se je sedaj °Prl na plot pri stezi ter menil, da tiči v vrhu češnje njegov znanec, stari Posavec. „Di bi te v trebuhu ne vilo, Posavec! Prastari smo za tako jed. Ali pečke požiraš? Nikar jih, če naj se ti dobro svetuje! Slišiš, kako jih drobe okrogle in polke? Ce bi tvoj Jakope to Vedel, da se mu danes Marjanca moži, temu bi ne bilo prav. Ženska je hudičeva mati, naj je stara ali mlada! Jezus Marija!" Jakopetu se je pri tem govoričenju storilo vse črno pred pogledom in dolina in hribovje sta zaplesala okrog njega. In bilo mu je, kakor bi mu bili oster nož porinili v srce, kjer je še ravnokar kraljevala gola sreča. Zdrknil je z vrha, kjer je sedel, in potem se je lovil po vejevju ter grabil s prsti po listju, ki ga v padcu ni moglo vzdržati. Blaže je klical Jezusa in Marijo in vse svetnike na pomoč. A ni ga bilo, ki naj bi pomagal: oni je končno treščil z vso težo na zemljo ter brez zavesti obležal na mestu. Prihiteli so domači ter ga odnesli v hišo in ga položili na ležišče tuge, bridkpsti in bolečin. Tam v bregu pri sosedovih pa so piskali godci in svatje so se sukali in bili so dobre volje. Najboljše volje pa je bila nevesta, ki je v svilnati, rožnati rutici sedela za mizo in zaljubljeno gledala v ženina ter mu časih na uho zašepetala: »Sedaj bom tvoja, samo tvoja!" Jakob je ozdravel: polomil si je bil obe nogi *n potem mu jih niso mogli več uravnati, da je ostal hrom vse svoje dni. Cešenj-čmic ni poskusil nikdar več tudi ženske ni pogledal več. Drevo češnjo-črnico pa je pustil rasti, kakor je to hotel ljubi Bog. Nikdar ni legal pod njeno senco in nikdar se ni menil za sladki njen sad. A tudi nikdar ji ni gnojil jeseni, nikdar ji ni otrebil listja, če so se gosenice vgnezdile v njem, in ne vejevja, če se je južnega snega nabralo po njem. Veje so se lomile in vrhovi so se sušili. Jurčkov Blaže ga časi tolaži: „Le pozabi, le pozabi! Ženska je hudičeva mati, naj je stara, naj je mlada!" Ali Jakope ne more pozabiti in dostikrat se mu stiska srce, če pogleda na sosedov vrt, kjer se pojajo rdečelični otroci; pri njem pa je vse samotno in tihol BRAHMSOV REQUIEM V DVORANI M DELAVSKE ZBORNICE S sodelovanjem celovškega ženskega pevskega društva in deželnega simfoničnega orkestra je celovški moški pevski zbor priredil v -Ponedeljek v dvorani Delavske zbornice slovesen glasbeni večer, ko je predvajal Brahmsov Requiem. Za ljubitelje in poznavalce glasbene umetnosti je bila ta predstava brez dvoma izreden in globok umetniški užitek, ki ga lahko smatrajo za dostojno velikonočno darilo. Besedilo rekviema je povzeto po svetem pismu in predstavlja globoko religiozno delo, zgoščeno v sedmih stavkih o žalosti in tolažbi, tožbi in upanju. Interpretacija je bila nad vse dobro pripravljena, kar govori o sposobnosti sefa opere in zborovodje moškega pevskega zbora. Izredno doživeti in navdušeni nastop zbora in orkestra s sodelovanjem solistov, baritonista Rolfa Polke in sopranistke Ingride Petschallerjeve, je izzval živahen in pritrjevalen aplavz številnega občinstva. Ksaver Meško: 01% pomladanskih Deeerih Pomladanski večer je... Slonim ob oknu. V daljavi gori nad gorami nebo v krvavo rdečem žaru; sonce se je pogreznilo že za vrhove; sence legajo na doline in na gore, goste in gostejše, temne in vedno temnejše. Mir plava nad vasjo in jo boža z mehko roko Po krajini vlada tišina kakor v cerkvi po službi božji, kadar utihnejo orgije in odidejo vsi moliloi. Malo poprej je šlo pod oknom mimo dekle. S polja je šla in je pela mehko, otožno pesem. A izgubili so se zvoki, drhte le še v moji duši — sicer vsepovsodi mir in tišina ... Ali ljubite Vi take pomladanske večere — večere, ki ste slišali ob njih mehak spev dekličji, da Vam drhti v duši še dolgo kakor tih odmev oddaljene srebrne strune? Ljubite večere, ko gori v daljavi nebo in je vse krvavo rdeče, ko sanja blažen mir nad vasjo in se ziblje neslišno tajna tišina nad vso okolico? Ljubite pomladanske večere? Take tihe večere mislim, ko je ozračje polno balzama in polno nežnih sanj. Nalahlko se zabijejo skoz odprto okno k nam v sobo, z neslišnimi koraki prihajajo k našim »Ne, ne... Dolgo življenje je še pred Varni, J in mnogo lepega še ustvarite...“ Prišli so mlačni in mehki pomladanski dnevi, in ležal sem bolan. Bolan sem bil in zapuščen ... »Dolgo življenje je še pred Varni." Vedel sem, da je bolezen smrtno nevarna, in čutil sem, kaka zmota so bile besede, ki jih je narekovala ljube- ; zen. Prevara je bila, da sem veroval v nje; laž je bila, da sem si jih govoril kdaj sam: »Dolgo življenje je še pred teboj, prijatelj ...“ »In dosti lepega še ustvarite." Ležal sem bolan na smrt in čutil sem, da sem žrtvoval mlado življenje za lepo, ki sem ga bil ustvaril do tedaj. Vzel sem ga lastni duši in sem ga dajal tujim dušam. In kaj sem imel od te žrtve? Na smrt bolan sem ležal v čudovitih pomladanskih dneh. — Kaj sem imel od svoje žrtve? Nemirno srce, češ, morebiti sem pohujševal kdaj čista in sveta srca. — Kaj sem imel od svoje žrtve? Osamljen sem umiral in zapuščen — ah, saj je bilo vedno samotno na mojih potih, kako naj ne bi bilo ob smrtni uri? In ob tihem pomladanskem večeru sem obrnil oko nazaj v prežite dni. In vse rnoie življenje se Idila v tihi naši vasi srcem in jih božajo mehko in nežno in nam bude stotero lepih misli, stotero tihih sanj. — Ljubite take večere? In ljubite večere, ki so nasičeni s č udovitim vonjem vijoličnim. Ali ljubite večere, ko drhti ves vzduh in širna zemlja in nebo in vse stvarstvo in Vaše srce ob čudovitih zvokih slavčevifa? Vse te večere sem ljubil tudi jaz nekdaj — večere polne miru in skrivnostne tišine, večere polne božajočega balzama in tajnih sanj, večere polne vijoličnega vonja in spevov slavčkovih. V Gorico sem hodil, da sem poslušal v divui okolici goriški pesmi slavčkov, drhteče v ljubezni in v hrepenenju.... Vse te večere sem ljubil morebiti z isto morebiti z močnejšo ljubeznijo, kakor jih ljubite Vi. In tako mehko mi je bilo ob teh večerih, in tako polno odpovedi je bilo moje srce ob takih večerili, da mi je prihajala čestokrat misel: Prijetno bd bilo leči ob takem večeru in v miru in sanjavosti takega večera zasruiti v veke.. • »Lahko bi se umrlo ob teh čudovitih pomladanskih večerih." — A v to tiho misel nam govori druga glasnejša: »Ne bo še, prijatelj! Dolgo življenje je še pred teboj.. Ob takem večeru sem govoril nekdaj dragemu bitju o tajni Slutnji, da bo kratko moje življenje, in da ležem mlad v grob. Orosile so se ji oči, in roka ji je dihtela, ko je stisnila mojo. mi je zazdelo neizmerno majhno, neznatno in slabo. Nič nisem bil ponosen nr. vso, kar sem bil ustvaril v njem, ia nič tolažbe nisem črpal iz vsega tega. »Kakor izgubljeno...“ Bridko je bilo to spoznanje in lepo obenem. Bridko, ker mi je porušilo mnogo, kar sem bil do tedaj cenil Lepo, ker je bil prvi veliki korak k daljnemu cilju. Zaradi tega spoznanja so mi zdaj še #ražji pomladanski večeri. * Ali ljubite pomladansko večere? Kake ljubite? Ali tihe in mirne, kakor je tiho in mimo v duši novorojenega otroka? — Glejte, tako pomladanske večere ljubim iskreno tudi jaz... A kaj hoče to Vam? Kaj je Vam za ves svet? — Ob tihem pomladanskem večeru stojite z dragim bitjem za molčečim in sanjajočim mlinom. Molčita. Govore le vajine misli Lepe besede si govorijo, tako čudovito mehke im nežne tako neskončno ... Saj pomnite še? V srce vaju je zadela vsaka teh lepih besed, ne izgovorjena na glas, in vendar čutena in umevana. V srce se je vpisala vsaka globoko, neizbrisno. In vsak pogled je našel skrivno pot do srca in se je vtisnil v srce jasno in izrazito. In vsak smehljaj se je doteknil srca in ga je pobožal mehko in nežno. Zatrepetalo je in je zadrhtelo nemirno in valovito, kakor se ne bi mo- Ej mačice .. . Ej, mačice! Kdaj pa ste splezale tak naglo na vrbinje? Ni dolgo še, kar v in je zavite so veje iztezale se v mraz. Pa kdaj si, glog, si cvetja nabral? Kot iz snežink posneto je v bele čipke speto — kaj res že kučmo z glave dejal je čas? Pa, deklice, kaj je dehnilo v vas? Kaj vam oči je vnelo, kaj v nedrih vam vzbrstelo? — Pst! To se ne pove pri nas v obraz. Oton Zupančič * v glo umiriti v veke več... Čudovit večer — saj pomnite še? In tista bela mala roka — kako mehko se je oklepala Vaše in kako toplo! Toplota njena je lila v Vaše žile, k srcu noter se je zlivala, da Vam je bilo vroče ob mlačnem večeru ... Saj pomnite še, lisvih mehkih pritiskov mehke roke? Molče sta stopala ob potoku. Molčal je mlin, molčal je gozd nad mlinom. Le bele breze ob robu lesa so zadrhtele včasih in so stresle veje na-lahko in za trenutek. Kakor bi se hotele predramiti iz težkega sna, a se niso mogle. Zasnule so spet in so stale mimo kakor začarane, okamenele. V lesu je zavzdihnilo zdajzdaj — a res, tega niste Slišali: zaglabljali ste se globoko v tihe svoje misli in v mehke, dražestne sanje... Prelesten večer — saj pomnite še... Kaj ne, te večere ljubite, dragi so Vam? Dragi so tudi meni. — Dragi so mi bili nekdaj zaradi lepih spominov, ki je bila popisana z njimi vsa moja duša. A nekoč sem sedel v samotni sobici — zunaj je bil miren, sanjav pomladanski večer. V molčeči samoti sem so zamislil in sem si pogledal globoko v dušo. Videl sem jo vso popisano z mehkimi in lepimi besedami, izgovorjenimi nekdaj ob istotakih nemih in mirnih pomladanskih večeri. Z dolgim, zamišljenim pogledom sem pogledal v dušo, vso popisano s temi lepimi spomini. In leglo mi je težko na vse misli, in na srce mi je leglo tesno, kakor še nikoli ne do tedaj ob takih tihih in sanjavih večerih. »Kaj mi hoče to? — Brez pomena vse, brez koristi." Spoznal sem jasno kakor še nikoli ne do tedaj. In posegel sem s trdo in močno roko med lepe in mehke spomine in sem jh izbrisal vse do zadnjega. Izbrisal sem celo najsledmje in najlepše, ki ml jih je vpisala v dušo najdražja mi roka. »Da ne bi vpisala nikoli več nič lepega taka mehka roka!" Od tedaj so mi še dražji taki pomladanski večeri, tihi in skrivnostni, kakor je tiho in skrivnostno v duša novorojenega otroka. Se dražji so mi, ker mi je prišlo ob njih veliko spoznanje, in sem storil ob njem nov velik korak k daljnemu cilju ... s- Ali ljubite pomladanske večere? In kake ljubite? Nemirne morebiti in viharne, ko ječi v strahu in bolesti vsa priroda, ko stokajo šumo stoletne in padajo drevesa pod neusmiljeno roko viharje-vo, ko se skriva človek ves plah, ker se čuti slabega pred višjimi močmi — ali ljubite take? Zaradi viharjev in bojev so Vam dragi taki večeri? A morda še bolj zaradi velike zmage, ki ste jo izvojevali ob takih večeri sami nad seboj. Hej, divjala je butja in Vam je sekala rane in Vas je pripogibala k tlom, a izšli ste iz boja vendarle zmagalci... Ali so dragi taki večeri tudi njeni? Ob vhameni pomladanskem večeru sva si stala naproti. Poslavljala sva se. »Odpustite mi vse...“ »Kaj Vam naj odpustim? — Da ste me ljubili? Saj sem ljubila tudi jaz Vas in Vas ljubim še z (Nadaljevanje na C. strani) Vzorna zadruga je zborovala V nedeljo, dne 30. marca t. 1. je imela svoj občni zbor Kmečka gospodarska zadruga St. Janž v Rožu. Pred številnimi zadružniki je njen predsednik Florijan Lapuš, ki je istočasno tudi predsednik Zveze slovenskih zadrug, podal naslednje poročilo upravnega odbora zadruge: Leta 1923 sem v glasilu ..Koroški Slovenec" štev. 47 napisal članek, ki je izšel kot uvodnik pod naslovom ..Pismo ze vse", kjer sem poleg drugih nalog političnega in narodno gospodarskega pomena z vso odločnostjo pokazal na velikansko važnost blagovnega zadružništva za koroške Slovence ter pozval vse iskrene zadružnike, da se naj tega velevažnega vprašanja zavedajo ter pokrenejo vse, da se takoj prične z organizacijo nabavno-prodajnega zadružništva. V prvi vrsti naj se pritegnejo k temu kreditne zadruge, da založijo za to potrebni kapital, pa tudi premožnejši zadružniki in kmetje naj z večjim številom deležev podprejo to novo panogo zadružnega gibanja na Koroškem. To je bilo v času, ko še nisem bil vključen aktivno v zadružništvo. Že tedaj sem videl potrebo po osamosvojitvi in lastni samopomoči v blagovnem zadružništvu. Le žal, da smo rabili celih 25 let preden je ideja postala resničnost. Samo en tak poizkus blagovne zadruge se je med koroškimi Slovenci v teh letih po prvi svetovni vojni napravil, ki bi bil moral nekako prodreti po celem Slovenskem Koroškem, namreč poživitev Sinčeveške gospodarske zadruge. Vsled premalo izkušenj vodstva ter nepoštenosti poslovodij pa je žal ta poizkus prav kmalu propadel ter napravil med koroškimi slovenskimi zadružniki pravcati poplah pred blagovnim zadružništvom. Šele leta 1932 se je vsled močnih krajevnih potreb ter na pobudo nekaj idealnih zadruž- nikov ustanovila v Železni Kapli nabavno prodajna zadruga, ki je po zaslugi tamošnjih zadružnikov, v prvi vrsti tov. Franca Prusnika, vsa leta zelo uspešno poslovala in posluje še danes Tudi v Borovoljah smo na mojo osebno pobudo sklicali leta 1932 sestanek zadružnikov, da bi ustanovili slično zadrugo kot v Železni Kapli, pa žal vsled nerazumevanja med posamezniki ni prišlo do ustanovitve. Pač pa je takoj po našem sestanku še tekom istega meseca bila ustanovljena za okraj Borovlje nemška blagovna zadruga, ker so drugi hitreje spoznali veliki pomen take zadruge v vsakem oziru. Sele v novetn času po strašnem razdejanju slovenskega zadružništva, ko smo pričeli izno-va graditi, je po 25 letih končno prodrl tudi moj, od mene pri vseh priložnostih toliko na-glašeni načrt blagovnega zadružništva. Ta uvod v podrobno poročilo o delovanju naše zadruge se mi zdi potreben, da spoznamo, kako dolgo se že nekateri trudimo in koliko časa ter pretresljajev smo med tem že prestali, preden je ta tudi po meni tako vneto propagirana ideja postala resničnost. Te uvodne misli naj bodo poziv, s kakšno vnemo in zagrizenostjo se moramo okleniti te naše tako zelo važne gospodarske organizacije, ki danes prodira in zmaguje po vseh evropskih državah. Drobec te svet osvajajoče zadružne organizacije je tudi naša KGZ št. Janž v Rdžu. KLJUB TEŽKOCAM USPEŠEN PORAST Naša blagovna zadruga je bila ustanovljena meseca decembra 1948 kot naslednica prejšnje poslovalnice .Jugoze". Pristopilo je takoj 36 članov. To število pa je do 31. XII. 1951 naraslo na okroglo 80. Toda to število članstva je še mnogo prenizko, čeravno je delokrog za- Oh pmnladaitsklli aeeerlk (Nadaljevanje s 5. strani) vsem srcem in z vso diušo. In rada bi bila Vaša do groba in le Vaša, ako...“ Zakrila si je oči in ni izgovorila. ^Povejte, prosim." ....Ako bi bilo mogoče brez greha.' hujši od onega tam zunaj......Vzemi, saj je tvo- ja ...“ „Ne, nikoli! Ali jo ljuibiš tako?" „Moj Bog, zdai mi dnj močil..." „Da, to je, kar stoji mod nama: greih... In kor ne maram in ne smem pogubiti Vaše čiste in svete razen...“ in ne lastne duše, morata najini poti daleč na- Bog, vihar je bil to in boji Videl sem njene solze in bolečine stoterih ran sem čutil v srcu. JCer Vas ljubim... Bog z Vami na Vaših potih!" V viharni in šumni pomladanski noči sem se vračal domov. Kaka je bila ta pot — ne vprašajte, prijatelji Ce ste hodili kdaj sami tako poti, ko ste pustili v svetu vse, kar je bilo do tedaj drago Vašemu srcu, in ste se odrekli vsemu, kar ste ljubili najbolj, veste, kaka je taka pot... In vendar ljubim zdaj take večere, ker mi je drag spomin na ta viharni in težki pomladanski večer. Drag mi je, ker sem premagal sam sebe im nisem stegnil roke po prepovedanem sadu in nisem stopil brezvestno čez ono, kar naju jo ločilo, čez greh, in nisem pogubil dvoje duš. „Bog z Vami na Vaših potih. Ce mi je drag še spomin na koga, mi je gotovo na Vas. na vso sveto in čisto. In vera, tudi Vam je drag spomin name..." Res, neskončno drag in ljub mi je tisti viharni, šumni pomladanski večer, ko sem premaga! sam sebe in sem se odrekel vsemu in sem pretrgal zadnje vezi. In zdaj? Kaj zdaj, ko živim povsem samoten samotno pomladanske večere? ,-Saj niste veseli nikoli. Vodna otožnost Vam zre iz oči, trpek plašč je Vaš smeh, in vodna žalost plaika menda v Vasem srou." Molčal sem ob tem mehkem očitanju nežnih ustec in nisem maral odgovoriti. A Vam povem: ne varajte se, prijatelji! Saj se smejim z Vami... V srcu, res... A kaj komu za moje srce? Kaj koga briga, če mi pride včasih, da se ne morem premagovati več, če mi teži srce, da ne morem nositi več? Kaj komu to, če naslonim kdaj vročo glavo sredi dela na mizo in zapla-kam kakor dete osirotelo, zapuščeno? Kaj komu to? — Ne vidi me nihče kakor Vsevidni, ne tožim nikomur kakor Vsevednemu. Kaj komu to... saj se smejim z Vami! In otožnost v mojih očeh? Ne motite se, bratje! Ne zro tako zamišljeno, ker hrepenijo po svetu in njegovi sreči. Ne! Saj sem jo ime! ob sebi — korak že, iztegnil bi bil roko in imel bi vse. A tistega pomladanskega večera sem se odrekel vsemu in sem krenil na novo pot. Ni lahka ta pot, priznavam. Le poglejte tja nazaj na njo — ob vsakem koraku križ, ki sem križal na njem svoje srce in njegove želje in nj egovo_ hrepenenj e ... In če pogledam naprej, vem: križ ob vsakem koraku. — A tudi zaradi tega ne zro tako zamišljeno moje oči. Ziimišljeno zro, ker zro s hrepenenjem po daljnem cilju. In bojim se venomer, da ga morebiti še iz-grešim. Bojim se neprestano, da mi zaide noga še kdaj na pot, ki se je odpirala pred menoj ob tistem viharnem pomladanskem večeru: vodila bi me pač k sreči, a k sreči kratki in nestalni, odtujila pa bi me daleč in morebiti za veke mojemu velikemu cilju ... Bojim se vedno, zato mi zro oči tako zamišljeno in resno. Molite zame, bratje... Kmetje! 1. Poslužiie se za pomladansko setev subvenoijske akcije sa umetna gnojila. / Pojasnila pri vaših krajevnih zadrugah 2. Potrebne stroje in orodje sa koinjo in žetev nabavite pravočasno. 3. Krmila: keruso in druga, apne, cement in drugi gradbeni material dobavlja Zveza slovenskih zadrug Celovec, Pavličeva 7 in njene krajevne zadruge. druge zelo majhen ter obsega smo dve občini, Svetno ves in Bistrico. Pridobivanje novih članov je potrebno, ker po določilih zakona sme zadruga prodajati samo članom. Delež je veliko prenizek (šil. 10.—) ter je nujna potreba, da se zviša na šil. 50.— en delež. Bilančna vsota deležev je primerjana z blagovnim prometom, ki je znašal šil. 100.000, sramotno nizka. Želeti bi bilo, da člani -vplačajo po več deležev, da se s tem zviša obratni kapital zadruge. Na splošno pa moramo ugotoviti razveseljivo dejstvo, da zanimanje za zadrugo stalno raste ter ugled zadruge zelo naglo pridobiva, kar se more ugotoviti še posebno v bistriški občini. Ta uspešni razvoj zadruge je pokazal potrebo, da smo določili tam vsako sredo kot poslovni dan, d očim v Št. Janžu in Podsinji vesi odajamo blago po potrebi. Ta vedno ua-raščajoči promet nujno zahteva, da zadruga čimprej zgradi potrebno skladišče, kjer bo blago shranjeno, ne tako kot se mora delati zdaj, ko ni skladišča in imamo blago spravljeno v treh vaseh na šestih krajih! To silno otež-koča prodajo in povzroča nepotrebne stroške. Truditi se bomo morali, da zgradimo dosti veliko in moderno skladišče ter ga damo naši blagovni zadrugi na razpolago. To zahteva tudi splošni promet, ki se je dvignil od šil. 96.000.— leta 1950 na vsoto šil. 300.000.— v letu 1951. Čisti dobiček, ki je znašal leta 1950 šil 500.—, je narastel na vsoto šil. 1.300 v letu 1951. Pri tem smo odpisali domalega še vso Jugozino navlako, ki je po zadnjem odpisu leta 1940 ostala še neodpisana. Zadruga je končno dospela na pravi cilj zadružne trgovine, to je posredovanje prodaje članom v va-gonskih pošiljkah. Umetna gnojila, koruzo in razna druga krmila, slamo, seno in drugo. Ta način poslovanja je ugodnejši za člane in tudi za zadrugo ter zmanjša stroške poslovanja zadruge. Opustili, oziroma omejili smo prodajo raznega drobiža razen izrazito kmečkega poljedelskega orodja. Močan razvoj pa bi dosegli še pri kmetijskih strojih, ki jih je doslej naša zadruga le malo posredovala. Prepričan pa sem, da bi magacin z različnimi kmetijskimi stroji na zalogi udomačil tudi to panogo zadružne trgovine, ki bo bolj vestna napram kmečkim članom. PdsVedovinife pridafe blaga elanom pa je samo ena stran zadružne trgovine, ostaja pa še druga, nič manj važna, to je odkup blaga od članov. Dosedaj se je v tem oziru le malo kaj storilo. V bodoče bo potrebno, da se organizira tudi odkup, posebno odkup krompirja. Odkup žita in drugih semen v našem kraju le malo pride v poštev. Tu so pred nami še bogate naloge in bo potrebno mnogo truda in požrtvovalnega sodelovanja vseh članov. K temu poročilu naj dodam še to, da je z razvojem našo zadruge podan zadostno močan dokaz o nujni potrebi in življenjski zmožnosti blagovnega zadružništva na Slovenskem Koroškem. V ponos in zadoščenje si štejem, da je ta razvoj dokaz in potrdilo moje trdne vere od leta 1923, da je blagovnemu zadružništvu med koroškimi Slovenci uspešen razvoj zasi-guran. S tem uspešnim razvojem pa je ovrže-na tudi malodušnost in uničujoči pesimizem ljudi, ki nočejo verovati v ta uspeh. Ob cincanju in jadikovanju ni čudno, da se ne razvija zadruga z najboljšimi pogoji za uspešen raz- voj, četudi bi imela ugodnejše razvojne pogoje, katerih naša Št. Janška zadruga doslej žal ni imela. Mislim, da je čas, da vsi naši zadružniki in še posebno zadružni funkcionarji povsod spoznajo, da sedaj ni čas za brezplodna razmišljanja, ampak da nas gospodarski razvoj v škodo našemu kmetu kliče in sili na stvarno delo in vsestransko pripravljenost za žrtve v korist nas vseh. Pričakujemo, da se bo naše ljudstvo z vso vnemo posluževalo svojih zadrug, ki so res ljudska ustanova, ne pa domena par desetin veleposestnikov, ki so že davno spoznali moč skupnega gospodarskega nastopa, v katerega koristnost in uspeh nekateri kljub vsem uspehom nočejo verovati. VELIKE NALOGE ZADRUŽNIŠTVA Po poročilu upravnega odbora so zadružniki pregledali še letne račune za poslovno leto 1931, ki so pokazali uspešni razvoj zadruge tudi v številkah prometa in uspešnem računu. Posebno zahvalo so ob tej priliki izrekli neumornemu tov. Matevžu Krasniku, ki je kot odbornik nesebično žrtvoval mnogo časa in truda za zadrugo in tako dosegel te lepe uspehe. Po poročilih je sledil še izčrpen referat zastopnika Zveze slovenskih zadrug dr. Mirta Zvvittra, ki je na zgodovinskem razvoju našega kmečkega zadružništva pokazal njegov velik pomen tudi za sedanjost. Dejal je, da se nahajamo šele v začetku izgradnje naših kmečkih zadrug in opozoril na velike naloge, ki naše zadružništvo še čakajo. Kličejo nas pa tudi bogate možnosti, da razvijemo še mnoge veje zadružnega udejstvovanja in dosežemo enake uspehe kot naši očetje pri izgradnji denarnih Zadrug in zadnja leta pri uvedbi blagovnega poslovanja. Po referatu se je tov. predsednik Florijan Lapuš govorniku dr. Mirtu Zvvittru zahvalil za njegove vspodbudne besede ter za njegov vsestranski doprinos pri dosedanji utrditvi in razvoju našega slovenskega zadružništva na Koroškem. Z važnimi in mnogo obetajočimi sklepi so nato zadružniki zaključili svoje uspešno zborovanje. Ribe — važen del ljudske prehrane So države, v katerih je riba v prehrani ljudstva važnejša od kruha. To je pred vsem znano o severnih evropskih državah. Pa tudi v Jugoslaviji — in to ne samo v predelih jadranske obale — je riba zelo pomembni činitelj prehrane. Lani so na primer ujeli ribiči na Jadranu 14,003.000 kg rib v skupni vrednosti 433,637.100 dinarjev. Zagrebčani pojedo največ morskih rib, kajti v Zagrebu je bilo prodanih lansko leto 905.300 kg rib, v Beogradu, ki je precej večje mesto, pa samo 391.300 kg, v Ljubljani 172.000 kg, v Sarajevu 75.600 kg, na Reki 617.000 kg, v Splitu pa 507.000 kg. Izvozili so jadranski ribiči skupno 1,025.800 kg rib. Praktični nasveti Ostanke fižola lahko uporabimo tako, da ga pretlačimo in dodamo drobtin in če mogoče jajce, kar pa ni nujno potrebno. Zmes na deski razvaljamo in oblikujemo okrogle ah kva, dratne zrezke, povaljamo v moki in spečemo na masti, med peko jih potresemo s peteršiljem in soljo. Auta~J)ienst' LUG ER Celovec, Volkermarktcr Strafic 58, telefon 23-43 Popravila motornih vozil, traktorjev in stabilnih motorjev HLEVSKA OKNA (oknice z oknjaki) iz betona poceni in trpežno, korita za krmo prevlečena s kamenino apno, cement in ostali gradbeni material Lorene Miiller Celovec Wuaggassc 14. Cement, apno, horaklit, štukature, vsakovrstna železnina in gradbeni material se dobi pri Franc Napotnik trgovina z železnino Celovec, Priesterhausgassc 24 K Oll E DIa R rtek, lo. april: Veliki četrtek ki. april: Veliki petek bota, 12. april; Velika sobota edelja, 13. april: Velika noč Onedeljek, 14. april: Veliki ponedeljek °rek, ^5. april: Helena reda’ 16. april: Benedikt Četrtek, 17. april: Rudolf SPOMINSKI DNEVI ^6. 4, 1940 — Nemčija napade Dansko in Norveško — 1944 Enote vahodnokoroš-kega partizanskega odreda napadle Nemce pri St Janžu v R. ' 4. 1744 — Rojen v Kamniku pisatelj Jurij Japelj — 1864 Ustanovljena Slovenska Matica, France Levstik je postal . njen tajnik. ' 4- 1848 — »Novice" so objavile poziv, naj zahtevajo Slovenci zedinjenje vseh slovenskih pokrajin v eno upravno enoto — 1912 Umrl v Krškem slovenski pisatelj Janez Mencinger — 1945 Umrl prozident ZDA Franklin D. Rosevelt. 4. 1853 — Rojen v Poljanah nad Škofjo Loko . slikar Jurij Šubic. 1' *n 15. 4. 1942 — Nasilna izselitev koroških Slovencev. ' 4. 1941 — Razpad jugoslovanske vojske, bog kralja in vlade v inozemstvo ter začetek upora pod vodstvom KPJ proti okupatorjem. '• 4. 1774 — Rojen v Eiseolebenu izumitelj brzotiskalnega stroja Fr. Konig — 1943 Nemški zunanji minister Ril> bentrop jo svetoval italijanski vladi stroge mere proti slovenskim parti-^ zanom in upornikom. ŠKOCJAN V Peračici se je pri mlinarici Mariji Jernej Preteklo nedeljo okoli polnoči primeril nezasli-s*n roparski napad. Dva neznana maskirana ^°*ka sta s silo vdrla v zaklenjeno spalnico 'aienovane posestnice. Žena je hotela zbežati pozi okno, toda zločinca sta jo podrla na tla jo s suvanjem z nogami poškodovala na gla-v>. Moža sta ji grozila z nastavljeno pištolo in ^aktevala ključe od blagajne. Ker gospodinja pjučev ni hotela izročiti, sta jo ponovno suva-a z nogami in ji končno oropala denarnico z °ko!i 3.000 šilingov gotovine. Nato sta zločin-ta še silila, da bi njima izročila ključe in gro-da bosta podtaknila ogenj in sta res zadala namizni prt. Kljub tej grožnji pa Jerne-j°Va ni hotela izročiti ključev. Poskušala sta s krampom odpreti blagajno, kar pa se njima ni Posrečilo. Zlikovca sta se zadržala v stanova-nlu kako uro, nato pa sta izginila. DJEKŠE kine 31. marca*t. 1. zvečer je iz neznanega V2roka izbruhnil v gospodarskem poslopju pri ?■ d. Pristanu v Vovbrški gori požar, ki je v ratkem času upepelil poslopje do temeljnega zidovja. Požar je uničil vse gospodarske stroje ’n Zalogo krme. V ognju jc končalo tudi pet |elet jn 30 ovac. Požarnim brambam iz Djekš, ovbrške gore in Velikovca se je v napornem posrečilo rešiti stanovanjsko poslopje. Na-stalo škodo cenijo na okoli 250.000 šilingov. GLOBASNICA V prvi polovici meseca marca se je sestal globaški občinski odbor in obravnaval letni račun za leto 1951. V preteklem letu so znašali občinski dohodki okoli 500.000 šilingov, izdatki pa 80 šilingov manj. Največ izdatkov je šlo za popravo iu gradnjo šole, nadalje za popravo poti in globaškega hudournika. Za socialno oskrbo je izdala občina okoli 5.000 šilingov in za požarno brambo 4.000 šilingov. Tudi v letu 1952 bo treba zadostiti mnogovrstnim potrebam občine, predvsem tudi za dogotovitev gradbenih del šole, zato postavke dohodkov v proračunu ne bodo mogli znižati in bodo pri eni izmed prihodnjih sej sklepali, kako visoko bodo določili občinske doklade, da bodo mogli izravnati proračun. Dne 24. marca pa so se sestali izvoljeni zastopniki kmečkega odbora, da so izvolili iz svoje srede načelnika, namestnika in tajnika krajevnega kmečkega odbora za globaško občino. Za načelnika so izvolili Štefana Korde-ža, kmeta v Mali vesi, za njegovega namestnika Roberta Eržena, kmeta v Štebnu in za tajnika Raimunda Greinerja, kmeta v Globasnici. Načelnik Kordež in tajnik Greiner sta bila izvoljena na listi Kmečke gospodarske zveze, Eržen pa na listi Bauernbunda. Pri volitvi sta bila navzoča načelnik okrajne kmečke zbornice Glantschnig in ing. Fauster. Zastopnikoma okrajne kmečke zbornice so ob tej priložnosti zastopniki globaških kmetov pre-dočili potrebe in zahteve kmečkega gospodarstva v Globasnici. Prepričani smo, da se bodo odborniki krajevnega kmečkega odbora vedno in povsod zavzeli za koristi globaških kmetov, da bodo končno tudi naši kmetje deležni ugodnosti, ki so jih bili dozdaj le kmetje v nemško govorečem delu dežele. KOML PRI PLIBERKU Malo zakasnela je ta naša novica. Morda je tega vzrok obilni sneg, ki smo ga prav v Koml-uu imeli zelo veliko. Zdaj pa je skopnel, v br-dih poganja mlada rast in ptičke prav veselo /.golijo, posebno še okoli obširne Tužakove kmetije, kakor bi vedele, da posestnik Urh ni veČ sam, temveč se je letos po zimi le odločil in pripeljal na svoj dom gospodinjo, svojo ženo Prekernikovo Micko. Vrli Urh Račnik je bil sila delaven in priden človek. Takorekoč sam je bil na obširni Tužakovi kmetiji in delal doma-lega noč in dan. Sam je mesil in pekel kruh, molzel krave in se trudil na polju in v gozdu. Kdor koli je imel priložnost, da se je mogel oglasiti pri Tužaku je občudoval red in snago, ki si jo opazoval v sobi, v kuhinji in okoli hiše. Nisi mogel razumeti, kako je Urh zmogel toliko dela. Urh Račnik pa je tudi zavedna slovenska korenina. Med vojno so se partizani, slovenski fantje, najprej oglasili pri njemu, ki jim je z veseljem postregel z vsem, s čimer je le mogel. Gostoljubno jim je napolnil nahrbtnike iz svojih zalog in tako pomagal v osvobodilni borbi. Ko so mu partizani sami naročili, naj jih gre orožnikom v Pliberk javit, da bi se izognil posledicam, ki so vsakemu grozile, če bi prijavo opustil, je to storil. Javit je šel partizane seveda šele tedaj, ko so bili že davno na varnem. Vodja partizanske edinice je prijavo sam nupi-da se je slovenska vojska in še pristavil, da so slovenski fantje na zmagovitem pohodu in kdor bi jih oviral, je zapisan smrti. Tako prijavo je Urh oddal na orožniški postaji. V Pliberku so se seveda prestrašili in kmalu nato postavili orožniško postajo tudi v Dobu. Zdaj bosta pa Urh in Micka z združenimi močmi skrbela in delala in njima želimo prav mnogo srečnih in zadovoljnih let. sal, kjer*je navajal, zglasila pri Tužaku SVETNA VES Pretekli teden so konstituirali v naši občini , krajevni kmečki odbor. V krajevnem kmečkem odboru so trije odborniki, ki so bili izvoljeni na listi Kmečke gospodarske zveze in po en odbornik, ki so bili izvoljeni na listah Bauernbunda, Arbeitsbauernbunda in VdU-ja. Za načelnika krajevnega kmečkega odbora je bil soglasno izvoljen Schvveiger Pepe, p. d. Mežnar. Za podnačelnika je bil po sporazumu med vsemi odborniki izvoljen Planekar, ki pripada listi Arbeitsbauernbunda. Za tajnika pa so postavili Maleja Boštlna. Nadejamo se, da bodo ti od ljudstva izvoljeni odborniki vse sile in ves svoj vpliv založili za dobrobit kmečkega gospodarstva v naši občini in sicer nepristransko ter bodo pomagali tam, kjer je potrebno brez razlike na idejno pripadnost. KOTMARA VES Dne 29. marca t. 1. dopoldne je v gospodarskem poslopju posestnika Franca Jakobiča v Muškavi nastal požar, ki je v kratkem času poslopje popolnoma uničil. Poleg tega so postali plen ognja tudi gospodarski stroji in zaloga sena in slame. Skupna škoda znaša okoli 100.000 šilingov. Pohvalno pa moramo omeniti požarne brambe iz Velinje vesi, Bilčovsa in Kotmare vesi, ki so bile v kratkem času na licu mesta in so preprečile, da se ogenj ni razširil tudi na sosedne objekte. KDAJ SE PRIČNE ŠOLSKA OBVEZNOST Po novem zakonu je šoloobvezen vsak otrok, ki je pred 1. septembrom dopolnil šesto loto svoje starosti; otroci, ki med 1. septembrom in 31. decembrom dopolnijo šest let, pa se lahko sprejmejo v šolo, če so duševno in telesno sposobni. Slovenska prosvetna zveza naznanja Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci" v Kotmari vesi bo na velikonočni ponedeljek, dne 14. aprila t. 1„ ob 14.30 uri gostovalo z igro »TETA NA KONJU" pri Tišlerju v Št. Janžu v Rožu. Sodeloval bo tudi mešani in moški pevski zbor. Vsi prisrčno vabljeni! Igralska skupina na Brnel bo v na velikonočni ponedeljek; dne 14. t. m., ob 14.30 uri igrala pri Cingelcu na Trati igro »PEG SRČEK MOJ" Pridite v obilnem številu! Slovensko prosvetno društvo »Trta" v Žitari vesi bo na velikonočni ponedeljek, dne 14. t. m. priredilo v novootvorjenem Prosvetnem domu igro »GENOVEFA". Udeležite se v obilnem številu! RADIO ODDAJA V torek, dne 15. aprila 1952, od 18.30 do 19.00 ure bo v celovškem radiu oddaja v spomin 10. obletnice nasilnega izseljevanja koroških Slovencev. SPORAZUM MED ZASTOPNIKOM TRŽAŠKEGA VELESEJMA IN PREZIDENTOM KOROŠKEGA VELESEJMA Zastopnik tržaškega velesejma in prezident koroškega velesejma sta se dogovorila o prijateljskem sporazumu. Za poglobitev sosedskih odnosov med zgornjo Italijo in Koroško so bosta oba velesejma medsebojno podpirala in posebno na lesnem sektorju obojestransko izpopolnjevala. Ravno tako bosta obe razstavi tudi na področju reklame krenili skupno pot. Ker bo tržaški velesejem pred koroškim, bo prišel ravno v Trstu do izraza pomen eksportnih možnosti za koroško gospodarstvo. Oba velesejma bosta med seboj izmenjala svoje zastopnike. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dt. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntuer Druck-und VerlagsgeseUschaft m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, Postschliel3fach 17. IvAN MATIČIČ ftloč zemlje PRIPOVED VASI 25 . klrh je pokimal in šel. Pred šolskimi vrati si j® Sr*el gebo pa se zanesel noter. Kar Obstal je. Zza mize so ga gledali suho, hladno. — Kako Se ni«e? — Urh se ni zmenil. — „Mein Schaf-je pojasnil gospod šporn. — »Kašlar . je dodal Vrbnik. — In so mu dali gla-S°vnici ter ga potisnili v oplankani kot: naj °Pravi, kakor ve in zna. Urh je ogledoval ce-»e*ca, obračal v rokah tega in onega, pa kar Stisnil enega za boto, drugega pomečkal v °v°jko, se pokrižal in se zamajal ven. Kuverto ?? ®Hi vzeli iz rok — pa je šel. Naravnost v ev jo je kresal, ves svet ga ni brigal več. hirt- UrV’ »Pokaži cegelc!" je butnil vanj hlapec. »Ce bo pravi, ne vim," se je obotavljal pas-lr> počasi izvlekel izza bote — zelenega. »Avl" se je prijel Paskal za glavo in so zag-p v ovčarja, bil ga, klel, da se je zibala stala, °vcad pa stiskala v kot... Jozej se ni mogel odpraviti z doma. Pri 'l nu je škilil na vas pa jedel cigarete, eno za ^So, kar tresel se od razburjenja. Ko je videl Pohajati mater, tedaj se je odločil in se počasi Zaniajal iz hiše. Kakor vdani hčeri sta podpi-mater Tonca in Mojca. Slednja je ojuna-C*a kanta, naj se požuri, v kamrici čaka neve sta na njegov „da“ ali „ne“. Tonca ga je pa samo pogledala, globoko, vdano mu segla do dna, a Jozej je izmaknil pogled, ni vzdržal... Pristopil je Fric, prav kot bi čakal za voglom. »Fiir uns, Jose," ga je nagovoril, kakor bi ga poprosil za grižljaj kruha. »Dali ti bomo trafiko..mu je šepnil zaupno. »Jose: griin, nur griin!" »Bas nit," je skomignil Jože in se obotavljal, hotel se vrniti, znova vse premisliti. Pot mu je bila težka, neizrekljivo mučna. Iz Vrbnikove krčme je prihajal šunder. Jozej se je ozrl pa videl gospoda Silana: stal je na vežnih vratih krčme, pokonci stal pa zrl na pot, na svoje ovce, ki so prihajale mimo; pazil je nanje brez besede, samo z očmi jih spremljal na težko pot... Ako so čiste, spodobne, ako jim je jak korak... Jozej se je zamajal dalje, kakor bi se bal pastirja. Pred šolo je pogoltnil cigaretni dim, pozdravil stražo in se zanesel noter. V veži je stal Vrbnikov Mohor. — Nu, je že opravil? — Že. Na Rjavčeta čaka. Bog ve, če lx> napravil prav, tako težko mu je dopovedati. — V tem je butnilo v vrata in se izguncalo bebše iz gla-sovališča. Korajžno se je razkoračilo: „Be, dva cegelca so mi dali, dva!" se je zarežalo pa se zamahedralo v Jozeja: ,,še ti pojdi, Jozej, boš tudi dobil dva, bel" Skoro zapačilo se je od veselja in bezlalo ven. Jozej je vstopil. Ob dolgi mizi je sedela komisija, pusta kot jesenski dež. Na koncu mize je sedel gospod Šporn in prijazno pogledal Jo- zeja, tako prijazno, da se je fantu kar milo sto- i tako pohleven, da ga Jozej niti zapazil ni. — Kako se piše, je vprašal gospod v sredini mize, rilo. Na drugem robu mize se je tiščal Vrbnik, hladen kakor mašina. Bil je bledičen, kratka pipa mu jo tičala v zobeh, morda je bil prav iz Londona. Njemu na desni je stoloval črnj polizan prisednik pa škilil v Jozeja. — Jozej je dobil glasovnici. Iz žare je stopil Oštin. Molče sta se spogledala. .. Očetov pogled je bil jasen, močan, sinu pa je omahnil. Vrnil bil se tisti hip, na svo komedijo krehnil, a ga je bilo sram. Stopil je v žaro. Srce mu je u-tripalo skoro na glas, bilo je zadnji boj. Jozej je pogledal zeleni listek: Naj ostane vse kakor je bilo, zeleno, sveže ,sama zarana rosa... Otave mirne, zakopane v svoj čar... Krista, življenje, klavir, bele roke, opojne sanje ... Pogledal je belega: Utrip zemlje, pesem neizpeta, Suha reber, klanci, trpljenje, večna bojazen, Tonca, njene raskave roke, njene zveste oči... Ogledaval je zopet zelenega: Preskrbnina, renta, trafika! Bog se usmili, ne more presoditi, ne more, Bog ve, da ne. Vedno hitreje je vrtil lističa v roki, žile na sencih so mu skoro nabrekle. Tedaj je potrkal stražar na žaro: Ileraus! — V imenu božjem, naj bo kar hoče! Natrgal je listek, pomislil za hip pa ga razparal. Sam Bog mu je priča, naj se zgodi, kakor je ukrenil, zdaj je končano... Spravil je lističa v ovojko in izstopil kakor pijan. Pogledal ni nikogar, kar položi! je kuverto na mizo in šel. Zunaj se je oddahnil pa krenil domov. Kar je — je! i Glasovalci so kapali kar naprej. Šmonca je nagovoril tujec: Kje se glasuje, bi rad vedel. — Čemu? — Nu, glasovat jo prišel. — Odkod? — Z Bavarske. — Nemogoče! Da bi Bavarec glasoval na Otavah? — Saj ima pravo! Njegov dede je bil konjski mešetar in je ukral konja, pa so ga ujeli žandarji baš na Otavah, tako pravijo. Nu, in ta je dobil zdaj vabilo iz Celovca in denar, naj pride glasovat. Pa je šel. Šmoncu ni šlo v glavo. A komaj je odšel ta, jo je že prikresal mimo drugi. — A zum Plebiscit? — Gewil3! Der Teufel soli hollen Otavo! — Nu, lepa reč! Odkod pa? — Iz Salc-burga, tam je krznar. Nekoč je bil rajžal skozi Otave, na hrbtu je nosil krtačo, od tega je že mnogo let. Od gospoda Sporna je kupil nekaj krzna pa mu izmaknil dve lisičji — nu, pa so ga zaznamovali. In danes je bil povabljen od gospoda Sporna kakor kak občinski svetovalec. Prisekal jo je tretji, kar moško se nesel mimo, kakor bi bil sam župan na Otavah, a ga Šmonc niti poznal ni. Nekoč je bil za polirja, ko so vrtali rov. Pa se je bil dotipal do špor-nove deklo, nekoč kar spal pri nji. In tisto noč si je pridobil domovinsko pravo na Otavah. — Naj ga zlomek brcne! Ziher se je pa kar zagnal v nekoga sredi ceste: Ta je tisti, Ziher ga je spoznal. Nekoč je bil na Otavah nočeval pa Žihru zapalil skedenj. Plašur prakleti! Zaznamovan je na Otavah, a danes čestit, njegov glas zaleže prav toliko kot županov. Čudna so pota božja... (Dalje) RADIO-PROGRAM RADIO LJUBLJANA RADIO CELOVEC Velikonočni petek, 11. april: 6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba — 10.45 Za podeželsko ženo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Iz svetovne literature — 15.45 Pogled v svet — 16.00 Postne pesmi — 18.45 Kmečka oddaja — 19.15 Solistična ura. Velikonočna sobota, 12. april: 6.10 Za kmetijstvo — 7.15 Jutranji koncert — 8.15 „Iz svetovne literarne zakladnice: Velika noč“ — 18.30 Jaka Špicar: Zvonovi so se vrnili — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.20 Želi si kaj! — 15.15 Kulturno zrcalo tedna — 15.30 Štajerski velikonočni običaji — 16.00 Imperial-malca — 18.30 Koncertna ura — 20.15 Športna poročila. Velika noč, 13. aprila: 6.30 Velika noč je! — 7.15 Velikonočno petje — 8.10 Kmečka oddaja — 10.00 Maša — 12.45 Kulturno zrcalo tedna — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 16.15 Otroška oddaja — 17.25 Od A do Z — 20.15 Športna poročila. RADIO SCHMIDT „hiia malega človeka" Radio-aparati za vsakogai (obroki po dogovoru) elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodaio Modema reparatuma delavnica Študijo za snemanje na plošče. Celovec. Bahnhotatrasse 22. Tol. 29-48 Velikonočni ponedeljek, 14. april: 7.15 Pester glasbeni spored z voščili — 9.05 Velikonočni sprehod skozi 10 stoletij — 14.45 Pocsdrav za mesto in deželo — 20.00 Poročila. Torek, 15. april: 6.10 Za kmetijstvo — 8.30 Pozdrav zate — 11.00 Veder dopoudne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Slovenska oddaja — 15.30 Za ženo in družino — 18.45 Kmečka oddaja — 19.45 „Die grosse Chance" — 20.15 Opera. Sreda, 16. april: 6.10 Za kmetijstvo — 8.30 Pozdrav zale — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Slovenska oddaja — 16.00 Pevska ura — 17.00 Poročila — 19.15 Oddaja od Titze A. G. — 20.15 „Kako je enkrat bilo." Četrtek, 17. april: 6.10 Za kmetijstvo — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Nasvet v življenjskih vprašanjih — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Slovenska oddaja — 15.00 šolska oddaia — 18.30 Slovenska oddaja - 20.15 „Edler-trio, Gisela Meisenibichler". Petek, 11. april: 5.30 Pester glasbeni spored — 6.35 Gospodinjski nasveti — 12.00 Igra Vaški kvintet — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, vmes pester glasbeni spored — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 1^-20 Za pionirje — 20.00 Tedenski zunanje politični pregled dr Egona Tomca — 20.15 Vesele slovenske narodne pesmi za ples in razvedrilo. Sobota, 12. aprila: 5.30 Pester glasbeni spored — 14.00 Kulturni pregled — 15.30 Ždeli ste — poslušajte! — 16.00 Srečanje z znanimi umetniki — 17.30 Iz življenja enot JA — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.30 Hrvatska narodna glasba — 20.15 45 veselih minul. Nedelja, 13. april: 7.00 Pester glasbeni spored — 8.20 Želeli ste — poslušajte! — 11.00 Dve pravljici — 13.10 Ždeli ste — poslušaj tel — 15.30 Za naše kmetovaloe t- 17.30 Igra godba na pihala — 19.10 Lahka glasba. Ponedeljek, 14. april: 5.30 Pester glasbeni spored — 13.00 Vam uigaja? (spored lepih melodij) — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — 18.30 Notranje politična oddaja — 18.40 Od pravljice do pravljice — 19.40 Zabavna glasba. Torek, 15. april: 5.30 Pester glasbeni spored — 6.35 Gospodinjski nasveti — 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 13.00 Vesdi slovenski napevi — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.30 Zdravstveni nasveti — 20.15 Solistična oddaja. Sreda, 16. april: 5.30 Pester glasbeni spored — 12.00 Vesele popevke — 13.00 Iz predalov pionirskega uredništva — 13.15 Filmska glasba — 14.10 Romantične melodije — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 18.30 Iz našega gospodarstva. Četrtek, 17. april: 5.30 Pester glasbeni spored — 14.00 Jezikovni pogovori — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Kulttimi pregled — 17.10 Igrajo veliki orkestri — 17.30 Oddaia za ženo — 18.00 Po različnih plateh o raznih stvareh — 18.15 V ritmu koračnic — 18.45 Slovenske narodne poje Franc Koren, s harmoniko spremlja Avgust Stanko — 20.00 Domače aktualnosti. Dam KMETIJO v najem — zdo ugodni pogoji. Pojasnila v upravi lista. Pri gradnji Prosvetnega doma v Žiftari vesi so poleg drugih tvrdk sodelovale: Slikarstvo Janez Hutter . Pliberk Izvršuje v stroko spadajoča dela solidno, lepo in trajno Tvrdko Hutter priporoča delo samo Prevzem in izvedba vsakovrstnih inštalacij električne luči in sile. £JeMro in radio podjetje J. FERK -OVA VDOVA CELOVEC, St. Ruprechterstrafie 32 Tel. 47-89 * CELOVEC Carinthia Na Velikonočni potek zaprto! Od 12. do 17. aprila: , Johanncs und dic Schonheitskoniginnen 13. aprila ob 10. in 14. uri pravljična predstava: Schnneesvittchcn und die sieben Zwergc Petcrhof Od 12. do 17. aprila: Holle am weissen Turm (barvni film) 13. aprila: ob 10. in 14. uri: pravljična predstava: Drei Wiinsche KRIVA VRBA 10. aprila: Die rotc Lola 12. in 13. aprila: Liebeslied der Berge 14. in 15. aprila: Die Raubkatze 16. in 17. aprila: Der Teufclspilot VELIKOVEC 10. aprila: Mcin Mann der Cowboy Od 12. do 14. aprila: Der Dorfinonarch (Der Haustyrann) Na Veliko noč in Velikonočni ponedeljek: Waldmarchen 15. aprila: Texaspolizei riiumt auf 16. in 17. aprila: Aehtung! Atomspione! KOLESA znamke Sleyr, Puclr, Junior, Panzer in VVaffenrad vseh vrstnih barv za gospode in dame v največji izbiri. Cena od šil. 780.— naprej. Fuchs-inotoma kolesa. Vse nadomestne dele. Cenik na željo zastonj. J. Loinschek, Zagorje-St. Lipš, pošta Dohrla ves Kmetje, , posestniki traktorjev ■ Mislite pravočasno, že pred pomladansko setvijo na Diesel olje in Favorit motorno olje za vaš traktor in naročite pri RUMW0LF uvoz mineralnega olja Celovec, Stauderhaus ZRAČNI BLAZINASTI ČEVLJI ZA MOŠKE 209.— šil. Strokovnjaška popravljalnica — novo podplatenje. Čevljarstvo BEHR, Beljak, Widmanngasse—Italienerstrasse OTOMANE, POSTELJNE KLOPI, posamezno pohištvo kakor tudi spalnice iz mehkega lesa v podjetju pohištva RUDOLF SLAMA Celovec, St. Veiterstrasse 15, tel. 22-58 Plačilne olajšave! Opekarna Drveša ves pri Pliberku ING, HERMANN & KRAU5E dobavlja kvalitetno dobro opeko vseh vrst po ugodnih pogojih. Tel. 242 Zidarski mojster Ignacij Kuchlei Pliberk se priporoča za vsa v zidarsko stroko spadajoča dela. Izdeluje načrte in proračune po zoprni ceni Tesarski mojster STEFAN POTOČNIK Pliberk z lastno premično žago, ki se lahko povsod postavi, se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela. Izdeluje gradbene načrte in proračune po zelo zmerni ceni I